NOVA VODARNA BREST
Vode nam ne bo primanjkovalo
19. novembra je bila slovesno predana svoje-mu namenu vodarna Brest. Ljubljančani smo tako bogatejši za okoli 15 tisoč kubičnih metrov vode na dan, kar pomeni, da je z vodo oskrblje-nih 75 tisoč prebivalcev. In če vemo, da je v naši občini okoli 65 tisoč prebivalcev, nam torej ni treba skrbeti, da bi prišli v vodne zagate.
Sicer pa imamo Ljubljančani še vodarno Kle-če z zmogljivostjo 876 litrov v sekundi, Hrastje s 507 litri in Šentvid s 134 litri v sekundi. Vodarna Brest ima zmogljivost 150 litrov v sekundi in je torej, po velikosti oziroma zmog-ljivosti, tretja po vrsti. Poleg omenjenih pa so še lokalne vodarne: Črnuče, Tacen, Brdo in Golo.
Idejni projekt vodarne Brest je bil izdelan, kot je v otvoritvenem govoru povedal direktor Ijubljanskega vodovoda inž. Štefan Flisar, že leta 1976. Gradnja pa se je začela 1979. leta. Gradili so jo delavci Slovenijaceste-Tehnika in še številni kooperanti. Dela so bila spričo neu-godnih barjanskih tal silno zahtevna zato lahko trdimo, da dve leti pravzaprav ni tako dolga doba gradnje tega objekta, ki ima 11 vodnja-kov, ki so dan pred uradno otvoritvijo že presta-li zahteven tehnični pregled.
»Seveda pa z današnjo otvoritvijo Vodarne,* je poudaril Joško Vučemilo, predsednik izvrš-nega sveta naše občine, ki se je v imenu družbe-nopolitične skupnosti in družbenopolitičnih or-ganizacij občin in mesta Ljubljana zahvalil vsem, ki so s svojim delom prispevali k izgradnji tega pomembnega objekta,« niso zaključene vse naloge, ki so vezane na dokončno uporabnost tega pomembnega vodnega vira. Naši nadaljnji napori bodo usmerjeni v dograjevanje levega in
desnega kraka povezovalnih cevovodov. Le-ti bodo omogočili ureditev vodooskrbe s.kvalitet-no vodo naseljem na relaciji Brest-Ig-Škofljica in Brest-Podpeč-Brezovica, zaščito vodnega vi-ra vodarne z izgradnjo kanalizacije v naseljih, organiziranje ustrezne kmetijske proizvodnje, ki ne bo kvarno vplivala na vodni vir. Gre za naloge, ki bodo prispevale k hitrejšemu razvoju in izboljšanju življenjskih pogojev krajanov in delovnih Ijudi, zato bomo pri uresničevanju teh nalog vzpodbujali tiste aktivnosti, ki bodo teme-ljile na angažiranju krajeynih skupnosti in kra-janov.«        t' ,'.                     .      ... .           .
»Dejstvo je,« je nadaljeval Joško Vučemilo, , »da nam materialne fnožnosti vlaganj v komu-nalno infrastrukturo ne omogočajo hitrejšega razvoja brez sodelovanja in naporov krajanov, skupnih naporov, samoodpovedovanj in prosto-voljnega dela. To je oblika dela, ki se v velikem številu krajevnih skupnosti ponovno uveljavlja, in ki zagotovo pomeni prispevek k stabilizacij-skim naporom v družbi«.
NINA LEGAT ČOŽ