Naročnina mesečno 25 Din, sa Inozemstvo 40 Din — nedeljska isdaja ce* loletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din
Uredniitre je v Kopitarjevi nI. 6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.650 is 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7561 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79T
Telefoni arednUtvat daevaa atnflu MM — mčm tfN, MM ta MM
Uprava: Kopnar-jeva 6. telefon 2>>9»
um J«
afutraj.
Haeddjbi ta dneva po prazniku
Pred 20 leti
V ponedeljek, 23. julija bo preteklo ravno dvajset let, ko je avstro-ogrski poslanik v Bel-;radu baron Giesel von Gieslingen ob 6 popol-
l
dne izročil namestniku zunanjega ministra dr. Lazi Pačuju ultimatom svoje vlade, na katerega naj Srbija odgovori v 48 urah. Danes je dognano, da je avstrijski diplomat že takrat imel v svojem žepu vojno napoved in da je bil ultimatum le odurna krinka, za katero je Av-stro-Ogrska hotela še v zadnjem tragičnem trenutku skriti svoj trden sklep, storjen že 19. julija na Dunaju, da se Srbija z vojno izbriše z Balkana. Dva dni po predaji ultimatuma je isti baron Giesel ob 5 popoldne sprejel odgovor srbske vlade, ki je v miroljubnosti šel še preko tiste meje, ki bi je narod, ki je ponosen na svojo čast, v drugih okoliščinah ne smel prekoračiti. Točno ob 6 je avstrijski minister poslal srbski vladi odgovor, da Avstrija ni zadovoljna in da je izbruhnila vojna med obema državama.
Kamen, ki ga je sprožila avstro-ogrska sa-mogoltnost in oholost, podžgana in nahujskana od germanske imperijalistične objestnosti in rotislovanskega sovraštva, se je začel valiti, ..atastrofa, ki so jo germanski modrijani mislili omejiti na Balkan in na kratko razdobje, se je razširila na ves svet in na dolga leta. Neizmerno gorja je povzročil avstr. ultimat z dne 23. julija, desetine milijonov mladih ljudi je obsodil na smrt, stotine milijard premoženja je pogoltnil, redno družinsko življenje stoterih in stoterih milijonov ljudi je razrval, neizmerne, v dobi mirnega kulturnega razvoja nakopičene etične dobrine je razdejal in po štirih letih strašne morije za-
Sustil za seboj kadeče se razvaline v Evropi, po rugih kontinentih pa do globin zrahljane dru: žabne osnove. A pod razvalinami sta ležali tudi obe državi, Avstro-Ogrska in Nemčija, kot prvi in največji žrtvi zločina, ki sta ga sami izvršili.
Protisrbska politika avstro-ogrske monarhije se je začela z nastopom vladanja srbskega kralja Petra I., ki je zasedel srbski prestol v juniju 1903. leta. Takratni avstro-ogrski zunanji minister grof Goluhovski je že iste jeseni predložil cesarju Francu Jožefu in nemškemu cesarju Viljemu načrt pakta, po katerem naj bi se po razpadu Turčije ustanovili na Balkanu dve veliki državi: velika Bolgarija in velika Grčija, med tem, ko bi Srbija ostala majhna in pod avstrijskim protektoratom. Od takrat torej izvira avstrijsko sovraštvo do Srbije zato, ker se je kralj Peter odločil, da se ne bo več oslanjal na Dunaj, marveč, da bo borbo za osvoboditev svojega naroda vodil oslanjajoč se na največjo slovansko državo — Rusijo. Ko se je morala lete. 1904 Rusija vojskovati z Japonsko, je Avstrija izkoristila priliko in je v, Kosovskem vilajetu takratne Turčije izsilila r^iorme po svojem političnem okusu. Balkanske države so se takoj zavedle, da pomeni avstrijsko prodiranje za nje veliko nevarnost in sta Srbija in Bolgarija sklenili 30. marca 1904 prvo slovansko politično zvezo na Balkanu. Avstrija je smatrala zvezo za izzivanje in je nanjo odgovorila z ukinitvijo trgovinskih pogajanj s Srbijo, ukinitev, ki ji je leta 1906 sledila odprta carinska vojna monarhije proti mali Srbiji. Carinska vojna je bila za Avstrijo pogubonosna, ker je dala Srbiji priliko, da se popolnoma osvobodi gospodarske odvisnosti od habsburške monarhije.
Po raznovrstnem trenju med velesilami — Anglija se je sporazumela z Rusijo in je s svojim načrtom avtonomne Makedonije izzvala mladoturško revolucijo — je Avstrija nadaljevala svoje prodiranje na Balkan, izsilila od sultana koncesije za zgradbo železnice iz Bosne v Kosovsko Mitrovico, si prisvojila moralno dolžnost, da »pomiri« Turčijo, kjer je divjala krvava revolucija, in slednjič, 24. septembra 1908 proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine, da se »zavaruje pred turško krvoločnostjo in da odbije velikosrbsko propagando«. Takrat si je av-stro-ogrska diplomacija prvič izmislila izraz »velikosrbske propagande«, ki ji je tako sijajno služil tudi za napoved vojne 1. 1914, po sarajevskem umoru avstro-ogrskega prestolonaslednika.
Aneksija Bosne in Hercegovine je bila zelo hrupen dokaz, da hoče avstrijska monarhija prodirati dalje na Balkan po strogo izračunanem načrtu. Bila pa je tudi surov dokaz, da dunajska vlada s tem, da je tako brutalno odtrgala od srbskega narodnega telesa tako velike pokrajine, na noben način noče dovoliti, da bi se. Srbija okrepila, da bi postala močna in da bi v svojih mejah enkrat mogla združiti vso Svojo narodno družino.
Diplomacija in denar sta takrat pomirila Turčijo, razne grožnje, naslovljene na še od japonskih ran krvavečo Rusijo, so pomirile tudi slednjo. Veliki politični rop je ostal polnomočen in tudi mala Srbija je 31. marca 1909 morala podpisati izjavo, »da se položaj, ustvarjen z aneksijo Bosne in Hercegovine, ne tiče interesov in pravic Srbije«. A udarec je bil težak. Srbija ga je hrabro prenašala in se pripravljala, da obračuna s silami, ki so ji zapirale pot do svobode.
Signal za osvobodilne boje je dala Italija v septembru 1911, ko je naskočila Turčijo. Prihodnjega leta že so balkanski narodi sklenili balkansko zvezo in 4. oktobra napovedali vojno svoji tlačiteljici Turčiji. Usoda balkanske vojne je bila pravzaprav zapečatena že z velikansko zmago pri Kumanovem 10. in 11. oktobra, kjer je odločila armada takratnega prestolonaslednika in sedanjega našega kralja Aleksandra. Avstro-Ogrska je bila s potekom vojne silno nezadovoljna, ker je zmaga balkan. držav popolnoma prekrižala njene politične račune. Srbija, ta trn v peti dunajskih državnikov, je izšla povečana in okrepljena iz osvobodilnih bojev. In zopet, gnana od svoje stare strasti, se monarhija začne mešati v balkanske prilike, zopet napne vse svoje sile, da bi zmanjšala vsaj posledice zmage, ko zmage same ni več mogla. Ona jc bila, ki je trmoglavo preprečila, da Srbija takrat ni dobila svobodnega izhoda na Jadransko morje, za katerim je tako hrepenela,
Kam drvi hitlerjevsko tretje cesarstvo?
Brezna, hi zijajo pred Nemčijo
Posaarski list daje strahotno sliko o razvoju dogodkov v Nemčiji in napoveduje drugi 30. junij
Pariz, 19. julija 1934.
V naslednjem vam pošiljam prevod članka, ki je izšel v listu »Deutsche Freiheit«, ki izhaja v Saarbriickenu pod vodstvom junaškega borca za pravo nemštvo Maksa Brauna, in ki s čudovito jasnostjo obravnava nemške dogodke in posledice, ki jih morajo roditi v najbližji bodočnosti. Članek nosi napis »Mir v tretjem cesarstvu«.
»Rjavi mogotci ne lažejo. V tretjem cesarstvu zares vlada mir. Toda ta mir je strašen. Lahko je razumeti, zakaj imajo Hitler, Goring in G5bbels pred tem mirom večji strah kot pa pred »rdečo kugo«, ali kot pa pred »reakcijo«...
»Nemški vodje imajo polno razlogov, da so mirni in previdni. Nemška državna policija se je sedaj navadila čudnih pesmi, 30. junija namreč in pozneje. Celi kupi grozilnih pisem prihajajo na državnega kanclerja in na pruskega ministrskega predsednika. Državni kancler Hitler noče več citati nobenega grozilnega pisma in vsakega takoj odda državni policiji. On postane jezen, če mu samo hočejo prečitati kakšno grozilno pismo, v katerem mu neznani pisci pripovedujejo o smrti, ki ga čaka... Isto je z Goringom in Gobbelsom, ki bi rada bivala vse drugod, kot v Nemčiji.«
Godrnjanje ljudstva
»Toda mnogo bolj nevarna, kot ljudstvo, ki zaenkrat samo godrnja in grozi, pa je Reichswehr, ki je načelno nasprotna vsemu, kar je omogočilo umore 30. junija. Na vrhovnem poveljstvu ReichsvveLira vlada zadnja dva tedna največja nervoznost in mrzlična delavnost. Nikdo naj ne verjame, da je moč Reichsvvehra bila ponižana s smrtjo generala Schleicherja. Vodilni ljudje Reichswehra se javno zgražajo nad 30 junijem iu govorijo o teh prošlih krvavih dogodkih kot o prvem dejanju rjave žaloigre.«
Člankar pripoveduje, da se je razgovar-jal o tem z višjim častnikom Reichswehra, ki mu je rekel, »da se bo tudi v Nemčiji zgodilo isto, kar se dogaja v Shakespearjevih tragedijah, da bomo namreč videli mrtve povsod. Konec drame pa bo tudi v Nemčiji isti, kot pri angleškem pisatelju, ker na koncu bo zadela smrt vse tiste, ki nosijo odgovornost za zločine«...
»Socialna vojaška država"
»Dozdaj je vodil Reichswehr general Blomberg. Toda njegov položaj je v vojski omajan. Za njim stoji šef generalnega štaba general Fritsch, ki je bil v prijateljskih od-nošajih z ubitim generalom Schleicherjem. Treba je samo še malega pritiska in kamen se bo začel valiti. Neki aktivni minister je pripovedoval časnikarju »da je Fritscheva intriga, da se zruši moč SA napadalnih oddelkov, sijajno uspela. Vsi pametni ljudje se divijo Fritschoveinu mojstrskemu delu«. Toda mojstrina generala Fritscha bo obstojala v tem, »da bo popolnoma uničil narodnoso-cialističiii pokret. General Fritsch bo povzel Schleieher jevo zamisel o »socialni vojaški državi«, za katero pride polagoma nazaj zopet demokracija.«
»Hitler, Goring in Gobbels so sklenili z generalom Blombergom sicer neke vrste
pakt, toda to jim nič ne bo koristilo, ker umor Schleicherja je Blombergovo kliko in junkerje silno ponižal in ji jemlje vsak dan več vpliva. Blomberg jc eno, generalni štab pa drugo.«
K temu sovražnemu stališču Reichs. wehra, ki hoče izvesti tudi še drugo dejanje, torej popolno uničenje narodnega socializma, prihaja sedaj še ljudska nezadovoljnost. Kmečki punti so na dnevnem redu, srednji stanovi so obupani, med delavstvom pa se je po enoletnih počitnicah zopet pojavila razkrajajoča rdeča propaganda, ki jo napihujejo sedaj še nezadovoljni ljudje omadeževauih SA oddelkov
Druga lista se ze pripravlja
Člankarju je pripovedovala višja osebnost Reichswehra, kakšen bo razvoj dogodkov v Nemčiji. »Reichswehr in desnica sta prepričani, da bo kmaln zopet prišlo do novega nasilnega prelivanja krvi. Druga lista smrtnih kandidatov so že pri-
pravlja. Mogoče je, da se bodo trije trium-viri znali za enkrat še izogniti vpisu na črno listo. Toda drugo dejanje bo tudi zadnje! Po Nemčiji že krožijo letaki, da bo narodnoso-cialistična stranka »še enkrat obračunala« t rdečimi propagamlisti, ki sc pečajo s protizakonitim delovanjem. Toda bolj verjetna kot ta grožnja na naslov »rdečih propagandi, stov« je ona prerokba, da se bo na drugI listi nahajalo tudi ime Goringa in Gobbelsa.
»Nikdar ne smemo pozabiti, da je udar proti Rohmu izvedla Reichswehr. Sedaj bodo prišli von Neurath in vsa nemška diploma« cija, ki bodo zahtevali glavo Goringa in G5b-belsa, prvega, ker je s 30 junijem postavil nemški narod v strašno luč v inozemstvu, drugega pa, ker hladnokrvno razbija še zadnje vezi, ki obstojajo med Nemčijo in med tujimi državami. Gobbelsov govor proti inozemskemu tisku je napravila na zun. ministrstvo katastrofalen vtis...« »Tako se bo uresničila beseda da bo tisti, ki je pretakal tujo kri, pretakal tudi svojo. — Pred Nemčijo zevajo brezdna brez dna...«
Položaj v Avstriji
„Predolgo je čakata"
Dollluss o svojem potovanju v Italijo in o delu teroristov
Dunaj, 21. julija.
20. t. m. je bil pri avstrijskem kanclerju Doll-fussu sprejem inozemskih časnikarjev.
Vprašan glede sestanka z Mussolinijem v Ric-eione, kjer biva sedaj kanclerjeva družina na poletnih počitnicah, je Dollfuss izjavil, da se bo podal v Riccione koncem tega meseca. PoVdaril je, da ta sestanek nima nobenega političnega značaja, ampak da gre zgolj za zaseben prijateljski obisk. Seveda se v Riccioneu ne bo govorilo samo o lepem vremenu; vendar pa ni sestavljen noben program in ni določen noben poseben predmet razgovorom.
Potem je kancler z italijanskimi žurnalisti govoril o problemu Trsta. Tržaškemu dopisniku «Piccola» je dejal, da ga veseli, če Trst napreduje. Tržaški dopisnik mu je namreč rekel, da kaže zadnja statistika dvig prometa v tej luki za 26%. Iz nadaljnega razgovora je razvidno, da je avstrijska vlada za svojo svobodno cono v tržaškem pristanišču že izbrala majhen prostor, kjer bo stala njena carinarnica z avstrijskim uradnikom. Ko pa je bil kancler vprašan, ali bodo v Trstu kmalu videli ladje z avstrijsko zastavo, je kancler odgovoril, da je veliko bolj verjetno, da se bodo transporti vršili po italijanskih ladjah.
Glede položaja v Avstriji je kancler izjavil, da je popolnoma prepričan, da bodo nove stroge postave delovanje nacističnih teroristov ustavile.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, toplo vreme s krajevnimi nevihtami. Na zapadu Avstrije bo temperatura okoli 25 stopinj Celzija, na vzhodu pa 30 stopinj Celzija.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno, stalno in vroče.
Znižana voznina železničarjev
20 mesto tO°/0 - Ugodnosti za železničarske družine
Beigrad, 21. jul. AA. Prometni minister Ognjen Kuzmanovič je 20. julija izdal odlok, s katerim se izpremene nekatere določbe pravilnika o brezplačni in znižani voznini za državno prometno osebje od 1. julija. Izpremenjeni pravilnik stopi v veljavo 1. avgusta. — Po teh izpremembah bodo prej ukinjene ugodnosti veljale za državno prometno osebje, tako, da se prejšnja režijska postavka od 10% popusta izpremeni v 20% popust od normalne voz-nine. Prav tako se vrne znižana voznina tudi delavcem prometnih ustanov in njihovim rodbinam s pravico do vožnje v ustrezajočem razredu, kakor
velja tudi za ostalo prometno osebje. Razen tega se na podlagi izprememb od 20. julija zviša s 30 na 50 km brezplačna vožnja delavcem iz njihovih bivališč do kraja, kjer delajo, in nazaj. — Glede razredov, v katerih se bo smelo prometno osebje odslej voziti z znižano voZnino, velja tole: I. razred je na razpolago uradništvu od 4. skupine navzgor,
II. razred uradniškim pripravnikom s lakultetno izobrazbo in vsem uradnikom s srednješolsko in fakultetno izobrazbo ter uradnikom z nižjo izobrazbo, ki so v 7. skupini. Vse ostalo osebje se bo pa smelo voziti v III. razredu.
ona je bila, ki je preprečila z delno mobilizacijo svojih hercegovskih garnizij, dn zmagoviti slovanski narodi niso pogazili tudi Skadra in za-«eali obale Jadrana. Od takrat naprej je nepre-
stano grozila z vojno, prepričevala Evrooo in
svet, da je »velikosrbska propaganda« za njo življenjsko nevarna in da mora imeti jjlede Srbije »svobodne roke«. Posrečilo se ji je, da je
. m sledil je BuKareški mir, ki je bil zopet klofuta v obraz avstro-ogr-ske politike. Bukareški mir je moral biti spremenjen, naj stane, kar hoče. To je bilo geslo avstro-ogrskih državnikov.
Že avgusta 1913 je hotela Avstrija udariti po Srbiji. Danes je objavljeno, da je 9. avgusta 1913 Avstro-Ogrska že obvestila Italijo in Nemčijo, da hoče »obračunati s Srbijo« in da pričakuje, da bo Italija v tem primeru spoštovala obveznosti trozveze. Le, ker je takrat Italija izjavila, da tega ne bo storila, ker bi bil napad na Srbijo čisto avstrijska zadeva, je Nemčija zadržala avstro-ogrsko roko, ki je hotela zamahniti po junaškem slovanskem narodu, ki je ležal na poti njenih protislovanskih ambicij. Bukareški mir je ostal, a protisrbske intrige Dunaja so šle svojo pot naprej. Predsednik av-stro-ogrske vlade grof Stiirkh seje že takrat izrazil, >da je končni obračun s ,irbijo in njeno ponižanje predpogoj za obstanek monarhije..«
Iste jeseni, da vidimo, kako dosledno je Dunaj pripravljal vojno, je avstro-ogrska vlada poslala ultimat Srbiji ob priliki od Avstrije organiziranih arnuvtskih čet v Južno Srbijo. Tudi tokrat je srbska miroljubnost preprečila vojno.
'1 oda edinstvena priložnost za tolikanj za-željeni »končni obračun« s Srbijo sc je naenkrat ponudila Avstro-Ogrski po sarajevskem umoru. Nobene intervencije velesil niso pomagale. Vojna je bila pripravljena, priložnost dana. »Sedaj ali nikoli«, je brzojavil nemški cesar Viljem avstrijskemu cesarju. Srbija je zadrževala plaz germanskih ambicij proti vzhodu, kot jc preje odbijala turške navale proti zapadu. Pot na Solun in na Carigrad je zahtevala uničenje Srbije. Sedaj ali nikoli več, to je bil zaključek lt-letne trdovratno zasledovane protisrbske in protislovanske politike Dunaja in Berlina.
23. julij 1914 je bil prvi d^n strahotne tragedije. A božja Previdnost, ki čuva nad narodi in nnd njihovimi večnimi pravicami, je hotela, da je bil ta dan tudi začetek plačilne dobe za zatiralce slovanskih narodov in tudi začetek za vstajenje velikih slovanskih držav.
Zločinska akcija je imela namen, .da uniči tujski promet v času, ko je najbolj v razmahu. Kancler je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da se je italijansko časopisje tako energično postavilo na stran Avstrije in da je naslovilo strog opomin na onega, ki vodi akcijo avstrijskih dinainitardov.
Kriva je Nemčija
Ta opomba kanclerja Dollfussa se nanaša na ostre članke, ki so začeli te dni izhajati brez dvoma po inicijativi Mussolinija v italijanskem časopisju proti nemškemu režimu. Italijansko časopisje pravi, da se Avstriji ne more očitati ničesar drugega kakor kvečjemu to, da je predolgo čakala, preden je stisnila železen obroč okoli koalicije nacističnih in komunističnih teroristov. Italijanski listi pravijo, da so ti atentati vprav živinski, saj so atentatorji polagali peklenske stroje po cerkvah, po šolah in celo pod postelje, v katerih so spale ženske in otroci. Nemčija naj ve, da z Avstrijo simpatizira vsa Evropa, ki ne obsoja samo barbarstva državljanske borbe, ki jo hočejo zanetiti po nalogu iz znane države avstrijski narodni socialisti, ampak je tudi v skrbeh za neodvisnost avstrijske države. Tisti, ki to zločinsko akcijo iz tujine vodijo, bi morali pomisliti, da se trudijo čisto zastonj, kajti Evropa bo Avstrijo ščitila za vsako ceno.
Najbolj odločno piše «Giornale d' Italia*, ki Nemčijo naravnost dolži, da ona vodi akcijo avstrijskega terorizma. Ali se Nemčija zaveda odgovornosti, ki jo je s tem prevzela nase pred vso Evropo? Ako se te odgovornosti ne zaveda, potem dokazuje samo, da voditelj te države nima dovolj avtoritete, da to akcijo ustavi. Tu je prišel za Nemčijo trenutek, da se odloči. Zakaj ako Nemčija tega ne bo storila, potem se bo sama izločila od skupnosti drugih držav in bo morala vzeti nase riziko popolne moralne in politične osamljenosti
Zid nezaupanja okrog Nemčije
Svcj članek konča «Giornale d' Italia» s sledečimi besedami: »Italija je podpirala nacionalne težnje Nemčije, dokler jc le mogla. Bila je prepričana, da s tem pospešuje pravičnejšo rešitev evropskega vprašanja. Toda obenem je zavzela tudi jasno stališče glede avstrijskega vprašanja, ki ga ne sme nihče skušati rešiti na svojo roko in na nasilen način. Neodvisnost Avstrije je osnovno načelo italijanske mednarodne politike, ki ga nihče ne sme izpostavljati prehudim preizkušnjam. — Sistematična teroristična akcija, ki jo vodijo nemški agitatorji, ogroža dobre odnošaje med Italijo in Nemčijo in nevarnost je, da ne bi ta akcija zgradila okoli nove Nemčije čedalje bolj visok zid nezaupanja in nasprotstva, kar ne bo koristilo ne Avstriji ne svetovnemu miru ne solidarnosti evropskih narodov.«
V tem članku vidijo mednarodni politični krogi grožnjo Italije, da se bo v mednarodni politiki postavila odslej na stran protinemškega bloka, če Hitler nemudoma ne ustavi teroristične akcije, ki se proti Avstriji vodi iz Monakova. Italijanska vlada zameri Nemčiji, da ni glede Avstrije izpolnila obljube, dane Mussoliniju na sestanku v Benetkah, da bo namreč delala na normalizacijo avstrijskih razmer in se Avstriji enkrat za vselej odrekla.
Slovenec Kohe pred dunajskim hitrim sodiščem za zaščito države
Praga, 21. jul. E. «Prager Pres*e» poroča % Dunaja, da se je ravnokar začel proces proti sed ■norici narodnih socialistov, ki so obtoženi terorističnih dejanj z bombami in dinamitom. Med njimi se nahajata dve ženski — in tudi en Slovenec ki nima pojma o nemščini. Piše se K o b c. V bistvu gre za tihotapljenje razstrelilnih snovi iz Monakovega v Avstrijo. Vsi obtoženci se izjavili, da niso vedeli, kaj nosijo, ker kovčegov niso pregledovali. Slovenec Kohe na ie dodat da kovfegi niso bili namenjeni za Avstrijo, mar-v»* *a države bolj na jugu. Razprava še tra*.
(
Položaj v Franciji še vedno resen
Kriza zaradi topova
Bržhone bosta morala odstopiti Tardieu in Herrioi
Pariz, 21. jul. b. Notranje-politič-ni položaj v Franciji je zelo resen. Včerajšnja izredna seja vlade je potekla mirno, skoraj dostojanstveno, ni pa prinesla željene in toliko pričakovane rešitve spora, ki ga je izzval minister Tardieu.
Takoj v začetku seje je govoril Tardieu, ki je zopet poudaril, da ni imel namena napadati radikalne stranke. Prav tako ni imel namena, da prične z odkrito strankarsko borbo in da krši poulično premirje. Nisem bil pozvan pred preiskovalni odbor /.a Stavi j« kijev o afero kol šef stranke, niti kot državni minister, ampak kot priča, ter sem smatral torej za svojo dolžnost, da povem vse, kar vem, ker se mi zdi. da jc to v interesu poštenega 'rancoskoga naroda.« Poudaril j« tudi. du sc on v nobenem primeru ne čuti krivega, ker. če Iti bil kriv, bi ie zdavnaj izvajal konsekvenoe, zapustil kabinet in m- stavil na razpolago rednemu sodišču.
Za njim je govoril Herr.iot zelo mirno, brez vsake nejevolje, in je poudaril, da je trdno prepričan, da eo Tardieu jeve izjave pred preiskovalnim odborom bile podane iz politični h. še več, iz strankarskih motivov in uo predstavljajo dru-lega kot kršitev političnega premirja, nn katerega so sc vse stranke svojnčasuo obvezale, čc radikal
Povodnji na Poljskem
na stranka no ho dobila potrebnega zadoščenja, ho Herrlot podal ostavko.
Tudi ostali ministri so zavzeli odločno stališče proti Tardieuju, zlasti Barthou, ki je imel naravnost senzaeionelen govor, ki je s svojo ostrino iznenadil vse navzočne. Tardieuja je zagovarjal edino skrajni desničar Louis Marin. Seveda pod takimi okoliščinami ni bilo mogoče poravnati spora in se je na predlog članov sklenilo, da sc prepusti predsedniku vlade Doumcrguoju. Pravosodni minister Cheron je dobil nalogo, da osebno informira predsednika vlade, iu je takoj odpotoval z avtomobilom Tournefeuille na posestvo,' kjer uživa Poumerguc svoje počitnice. Kakor se vidi, bo torej v torek ali v sredo sklicana nova seja vlade pod predsedstvom' Doumergueja in če tudi tedaj ne pride do sporazuma, pač nc bo drugega izhoda, kakor da demisijonirata Herriot in Tardieu, njuni mesti pa ostaneta prazni in hi vlada čez počitnice vodila posle brez njih. Šele po počitnicah naj bi t>e spor rešil.. Proti taki rešitvi pa je odločno, nastopil Louis Barthou ter dejal, da bi laka rešitev pomenila istočasno odgoditev vseh zunanje-političnih vprašanj, kar hi imelo za Francijo lahko ložke posledice.
Vode se vate proti Varšav
50.000 vojakov na reševalnem delu v poplavljenih krajih
'ti 0 • •
Varšava. 21. jul. AA. Predmestja prestolnice na desni obali Vi.-lo je po\ oileiij deloma že zajela. Mislijo, da bo v varšavskem odseku julri kritičen lun poplave. Vendar se zdi. da ni več nevarnosti, d« bi katastrofa se bolj narasla, ker je gladina Vislc še zmeraj cela dva incira pod gornjim robom nasipa.
Na južnem Poljskem poplava popušča. V l*n-lawvju je vojaštvo s pomočjo dohrovoljcev v poslednjem t ro n ■■ t k li rešilo nasip in ga v dolžini 15 km zvišalo za BO cm. S tom jo rešenih okoli :tll vasi m 20.000 ha obdelane zemljo.
Po dosedanjih cenitvah osrednjega odbora za podpiranje poplavljenoev je ostalo zaradi povodnji brez strehe in brez sredstev okoli 70.000 ljudi.
Visla je v krakovskem odseku prestopila nasip in poplavila velikansko ozemlje. No ve >o še. »li ie kaj človeških žrtev in koliko, gotovo je le
to, da je poginilo mnogo živine. Nad poplavljenimi kraji krožijo letala in signalizirajo kraje, ki jim jo potrebna nujna pomoč. V poplavljene kraje je doslej odšlo več ko 50.000 vojakov. Med prizadetim prebivalstvom so že pojavljajo nalezljivo bolezni.
Varšava, LM. julija p. Visla še večino na rašoa. Donos je dosegla 4 metre nad normalo. V Varšavi sicer ni bilo človeških žrtev, vendar je Vis!;i preplavila vsa nižja predmestja, katerih pa prebivalci niso mogli izpraznili. Za jutri sc pričakuje najvišje vodno stanje, vendar so oblasti optimistične, ker računajo, da bodo lahko že par ur preje izpraznile vse obrobne dele mesta. Vsa varšavska gitrriizi.in je v stalni pripravljenosti, da gre na pomoč poplavj.jencem. Iz južne Poljske poročajo, da vode nadalje upadajo.
Vf
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
*«
Specijalitele so: Mlekifa, Kavita, Maslita, Grenkita.
35 ubitih pri stavki v USA
New York, 21. julija b. V Mineapoli-m je
prišlo sooči do krvavih spopadov med stavkajočimi in policijo. Stavkiijoči so pričeli streljati iz pušk na transport življenskih potrebščin. Policija .ie takoj vrnila streljanje in razvila se je huda borba, v kateri .ie našlo smrt ;>5 oseb. Okoli .">.">00 mož nacionalne gorile .je i >o tem spopadu vkorakalo v mesto in ga zasedlo. Guverner namerava danes proglasiti obsedno stanje.
V San Franciscu vlada v splošnem mir. le tuiiitam pride še do manjših incidentov. Vojaški oddelki so sc že pričeli vračati^ y svoje gamizije. eMdlem. ko se .ie položaj v S;in Franciscu popravil in se lahko smatra, la je stavka popolnoma končana, psi so ko-niuiiisii prenesli svoje delovanje na Mine-ipolis. kjer l>o jutri proglašeno obsedno stanje, če se bodo nemiri še nadaljevali. Policija .ie izvršila obsežno racijo na komuniste in .jiii veliko tudi aretirala. Vse kaže, da so komunist, agitatorji prenesli svoje delovanje iz San Francisca v Mineapolis, kjer se že kažejo prvi sadovi njihovega delovanja.
Dva gnjusna zločina
Dunaj, 21. julija h. Davi oh 5 je opazil na Keplerplalzu v 10. dunajskem okraju neki stražnik dva mladeniča, ki sta se mu zdela sumljiva. Zaradi tega ju je hotel legitimirati. Mladeniča pa sta zbežala in pričela takoj streljati na stražnika. En strel ga je zadel v prsi, drugi pa v desno ramo. Policija je oha atentatorja aretirala. Izjavila sta, da pripadata socialno-dcniokratski stranki in da sta člana bivšega republikanskega Sc.hutz-bunda. Priznala sta tudi, da sta ponoči izvršila atentat z dinamitoni na obdonavsko tovorno železnico. Policija se jc takoj prepričala. če je to res in ugotovila, da je bil atentat v resnici izvršen, vendar pa je bila škoda le neznatna. Oba atentatorja je poli-cija izročila izrednemu sodišču.
Salzburg, 21. julija b. Ponoči so neznanci tele Ion ično pozvali občinskega zdravnika dr. Franca Richla. naj se odpelje k nekemu bolniku. Zdravnik se je povabilu odzval in se z avtomobilom odpeljal v lia/naccni mu smeri. Ko je prišel do hiše. kjer hi inoral pregledati bolnika, ni našel nikogar. Vrnil se je domov tu je pravočasno opazil, da je cesta zaprta sinih steblom. 1'stavil je avtomobil in ">/ ;co;'. toda istočasno sta že počila dva
■	Ivieii ga je zadel v sence, k sreči od ■ 'i iti ga je !c mulo opraskal. K sreči sla
■	":;t tedaj mimo z avtomobilom dva An-
■	I;i -ta spremila zdravnika do njego-<t m novan.ia.
z, 21. julija 1». Francoski itoročcvuloi i svojim listom poročila,"dn priprnv-škn državna vlada uredbo za prisilno Nemčiji. Posamezni za to določeni nlo imeli pravico ndprcmljati delavce e nn prisilno delo. Število delavcev. :'iipo . "iii. bo znašalo 800.000. Frnnco-iktir.ii so mnenja, ila namerava neui-ivna vladii na ta način rešiti vpru-aiijc ii:''ailovoljnih elementov.
Iki mr. do
!' O
t i'ž;
1 U:
Leningrad. 21. jul. p. Nad nekdanjim carskim • ■•loviščem Peterholom je divjala strahovita ne-iiia. strela j«' udarjala, v obliki krogelj ler je . In ubitih šest ljudi, šivsl jih io bilo hudo ranje-,i,ii, d«sel pa laliko
Državni udar v Andom
Barcelona, 21. jul. 1>. Telovadni učitelj Czos-syres, ki se je pred kratkim proglasil za UniljiVjTi'-publike Andorre, je bil aretiran in odpreudjeji v Barcelono. Vladal je 10 dni in je v tem času napovedal iiiijostrejšo borbo nadškofu v Urgelu. ki je drugi zaščitnik Andorre. V tem času je že ludi spremenil ustavo. V španskih krogih se izjavlja, da lio novi vladar* izgnan iz Španije, seveda, če nima na vesli kakšnih zločinov, v katerem primeru se bo moral zanje še pokoriti.
Zogu obišče Ankaro
Atene. 21. jul. m. Tukajšnji časopis Katime-rimi poroča iz Carigrada, da' se V tamkajšnjih di-plomalski.il krogih govori, da je albanski kralj Alimed Zogu izrazil željo, da bi se letošnjo jesen obiskal Turčijo. Ta želja albanskega kralja je bila v vseh krogih sprejeta z velikim veselem in iz-gleda. da bo turška vlada že prihod njo dni poslala kralju Zoguju uradno vabilo. Ponekod se celo naglasa. da bo albanski kralj obiskal Ankaro ravno v času, ko bo prva konferenca podpisnikov balkanskega pakta. Kakor je določeno, bo ta konferenca 2H. oktobra. Zato sklepajo, da bo albanski kralj uradno zahteval,, da- se Albanija sprejme v balkansko zvezo.
Carigrad, 21. jul. in. V dobro poučenih krogih se izve. da bo predsednik romunske vlade Tata-rescii v mesecu septembru Obiskal turškega ministrskega predsednika Izmet pašo.
Drobne vesti
London. 21. jut. p. Ob asistenci britanskih in turških ladij se je vršila danes v vodovju pri otoku Samosu žalna svečanost za nesrečnim ansle-' škini častnikom dr. Robinsonom. Turški listi poudarjajo, da je likvidacija spora, katero je vsak čas pričakovati, pokazala dobro voljo ter lojalnost vlade Velike Britanijo.
R»ubaix. 21. jul. tg. Zveza tekstilne industrije v ltoubaixu in Tourcoiogu je sklenila, da zapre vse obrate v ponedeljek ler s tem vrže na cesto 15.000—10.000 delavcev. Zveza jo zahtevala od vlade, naj takoj spremeni v trgovinski pogodbi z Nemčijo tiste člene, ki nalagajo bremenilne carinske tarife na francoske volnene izdelke.
Kini. 21. julija p. Po uradnih podatkih je bilo dne 1. julija lelos pri izsuševalnih delili v vsej Italiji zaposlenih 88.7.111 delavcev.
Praga, 21. julija p. Danes ob 9 zjutraj je odpotoval v Moskvo novo imenovani češkoslovaški poslanik dr. Bogdan Pavlu. Na postaji sta se poslovila od li.iegn minister dr. Flieder in ruski poslanik Aleksamlrovski.
Iiondon. 21. jul. p. Današnji listi objavljajo ofi-cielroi komunike italijanske vladfi ter obvestilo Foieign Offieea, da je sestavIjpun posebna britsko-italijansko-egrptska komisija, ki Imi izvršila novo razmejitev med italijansko kolonijo Cirenajko in Sudanom.
Pariz. 21. jul. p. Predsednik vlade Douniergue se bo v sredo vrnil v Pariz in bo v elizejsko palačo skiicanli soja ministrskega sveta.
Madrid. 21. jul. p. Na novi zgradbi španske banke je začelo strajkati več sto delavcev. Stavkujoči nočejo zapustiti poslopja, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam ter so se zaprli v velikih kleteh banke, ki so do 35 metrov globoko pod zemljo.
Itim, 21. julija p. Oficiclno se objavlja, dii jo v preteklem finančnem letu. ki je končal s 30. junijem, znašal deficit italijanskih financ skoro It milijarde lir (12 niilijutl Din). Istočasno .je v letu narastel italijanski notranji državni dolg nn 102.25 milijard lir. Kako znaten .je ta dolg. se vidi iz primerjavo z obtokom bankovcev. 80. junija je znašal obtok bankovcev 12,888 milijonov lir,
odgovor „Piccoiu" Našemljena dobrota
Resnica o Trstu in o gospodarskih odnošajih do Italije
Srednjeevropski tisk je v zadnjem času poln poročil o Trstu, Hvala Bogu, ne gre zdaj morda za inscenacijo kakega političnega procesa, ki bi "mu bila ugonobitev štirih mladih življenj na Bazovici za epilog, temveč za zgolj gospodarski problem, ki zadeva tržaško pristanišče samo, Italija in Avstrija sta se sporazumeli, naj bi Avstriji bila odkazana v Trstu prosta luka in če treba, naj bi smele morda že obvožene italijanske ladje razviti avstrijsko bandero; ta simbol nekdanje slave avstroogrske monarhije naj bi zadostil političnemu prestižu nove Avstrije, a obenem naj bi izvabljal čim več avstrijskega blaga in avstrijskih šilingov v Trst. Tudi mi smo menili, da bi bilo dobro, ko bi svojim bravcem postregli s strokovnim člankom o posledicah, ki bi jih ta sporazum utegnil imeti za Trst. Zakaj naj bi nas ne mikala usoda našega naravnega pristanišča, do katerega je naš rod prodrl, ko italijanski nared kot narod še obstojal ni, čeprav je danes politično v italijanskih rokah?
V »Slovencu- 5. julija smo pod naslovom ■ Trst zapihan smrti« priobčili strokovni članek o -usodi Trsta za Italijo. Na nodlagi povsem strokovne razprave, ki je morala seveda seči tudi na politično področje, ker ie iz Trsta po priključitvi k Italiji nastal predvsem političen problem, —-smo prišli do zaključka da je volumen avstrijskega prometa premajhen, da bi mogel sporazum mad Avstrijo in Italijo odločujoče vplivati na kronično bolezen, ki razjeda Trst, odkar ga je zasedla Italija. Trst se pod Italijo ne ho nikdar več povzpel do nekdanje slave. Za Trst so bile za vselej zgubljene postojanke, ki jih je trdno držal kot konkurent italijanskih pristanišč. Propadanje Trsta ni samo priložnostno, akcidentalno, ni samo posledica splo-šne gospodarske krize v Evropi in zmanjšanja svetovne trgovine, temveč tržaška kriza je pestala kronična v trenutku, ko je bil trst odrezan od svojega naravnega zaledja s politično mejo, ki jo jc italijanska povojna politika šovinističnega nacionalizma še globlj« zasadila. Za fašistično Italijo je list predvsem politični' problem, ker je na usodo Trsta vezan tudi njen politični prestiž v srednji Evropi. 'Zato Mussolinijeva vlada tudi investira v Trstu več denarja, kakor bi bilo z zgolj ekonoipskega vidika utemeljeno,
Morda je za kroničnega bolnika, ki ic že sam obupal nad svo'jo usodo, res hudo, če mu pokažeš smrt na vratih, toda pod našim »barbarskim« naslovom je stala povsem mirno pisana diagnoza, oprta na neizprosne številke, ki kažejo vsaj na brezkončno životarjenje, ako že ne na smrt. Čemu se potem »Piccolo« (18. t. m.) tako razburja in nas psuje z ekonomisti, ki čepijo po vaških kavarnah? Sodobni, kakor so gospddje okoli »Piccola«, ki znajo kapitalizirati ludi članke o zgolj verskih rečeh, so se ustrašili, da bi Mussolini ne pošiljal več v Trst denaria, ko že zunanji svet ugotavlja, da ni ta denar ekonomsko pravilno investiran; poleg tega ni niti v Ljubljani nikaka skrivnost več, da je šlo mnogo tega denarja tudi v globoke žepe raznih avtohtonih in priseljenih Tržačanov, Ta strah •Piccolove« gospode je povsem neupravičen, ker je vendar znano, da je prvo gibalo tudi gospodarske Mussolinijeve politike prestiž in. zopet prestiž. »
Čudimo sc, da se je Piccolo« ustavil pri pr.oz.aifni definiciji »podeželskih ekonomistov in va.šlyh kavarn«, kakor označuie kavarne v Ljubljani — saj je pogosto sam dokazal, da je njegov 2000 let' stari besednjak poln mnogo bolj romantičnih izrazov za nas Slovence in Jugoslovane. Njegovi tovariši, kakor »Teverc«,' »San .Marco« in »Gazzett« del Popolo« so bili v. polemiki radi
originalnejši,
ko so na primer pisan, da se Barthtiu pogaja s »svinjskimi pastirji«, da v Trogiru namesto beneških: lcvoy postavimo lahko spomenik »svinjskemu pastiriu« itd. Isti Piccolo« z zadovljstvom ugotavlja, da naša država že 12. leto kupuje kavo s posredovanjem Trsta in da se je promet med Trstom in Jugoslavijo letos okrepil. No, denar prijetno žvenkeče v žepu 20G0 let starih kulturnjakov, četudi je denar svinjskih pastirjev« ali ljudi »kraškega dialekta«!
Z zmerjanjem in poniževanjem pa ni mogoče izpodbiti stvarnih argumentacij »Piccolo« navaja samo eno številko, da bi dokazal, da tudi naša pristanišča propadajo, in celo bolj kakor Trst. Po njegovih številkah je pomorski promet v Splitu leta 1932 nazadoval za 21.5%, na Sušaku za 25.7% v primeri z letom 1931, medtem ko je v Trstu znašal upadek samo 12.52% in je promet znašal 2,153.718 ton. Denimo, da so te številke točne. Zakaj potem »Piccolo« ne pove, da je pomorski promet skozi Trst leta 1913 znašal 3,450.000 ton, da je torej leta 1932 zlezel promet v Trstu tako nizko, da skoro nižje ni mogel več? Nasprotno, je znašala na primer tonaža parnikov, ki so prispeli leta 1932 v Split 2,704.834, leta 1913 pa samo 1,816.952; lansko le trt se je promet dvginil zopet na 2,860.407. Ne zanikamo, da je gospodarska kri-
za zadela tudi naše luke, toda razlika ie v tom, da jc našim lukam dana naravna podlaga za razvoj in da se v primeru 6 predvojnim stanjem počasi a vztrajno razvijajo, čeprav jih nismo umetno podpirali, da, čeprav smo jih zanemarili! »Piccolu« moramo biti hvaležni, da nas je opozoril, da gre še vedno 46.73% jugoslovanskega prekomorskega prometa v svet po italijanskih ladjah, Čas je že, da naše luke moderniziramo in jih zvežemo z železnicami z zaledjem, ter izdatno podpremo našo mornarico. Potem bo kmalu nastopil trenutek, ko se »Piccolo« ne bo mogel več bahati, da gre skozi tržaško pristanišče še vedno več morskega prometa, 'kakor skozi vse jugoslovanske luke. (V članku »Trst zapisan smrti« se s problemom naših luk sploh nismo bavili, prav tako ne s konkurenco naših luk Trstu, temveč smo nakazali konkurenčni boj glavnih srednjeevropskih luk, to je Trsta, Hamburga in Bremena ter Gdinje; »Piccolova« baharija jc torej toliko manj na mestu.)
Ob koncu poveličuje »Piccolo« velikodušnost duccja, ki nc izvaja gospodarskih represallj proti »politikantom onkraj meje« in ne ustavi italijanskega izvoza v Jugoslavijo, »da bi ti politikanti spoznali, kak.o velike dobrote smo jim že storili in kakšne jim lahko še storimo«. Še prej omenja, kako ima Trst »posebno blagodejno funkcijo« za Jugoslavijo; »Piccolo« hoče reči, da moramo biti Italiji sploh hvaležni, da še njtiogo blaga kupujemo in prodajamo s posredovanjem Trsta! Italija je najboljši odjemalec jugoslovanskega blaga. Kakšna velikodušnost italijanske gospode! Italijanski trgovci kupujejo pri nas blago in italijanski kapitalisti investirajo pri nas denar iz gole simpatije do nas, »svinjskih pastirjev«, ki bi jih radi dvignili n-a stopnjo evropske civilizacije! Ne torej radi tega, ker je pri nas blago cenejše!
»Piccolo« dobro ve za rimski gospodarski sporazum med Italijo, Avstrijo in Madjansko, ki mu je namen, da tudi gospodarsko pritegne Avstrijo in Madjarsko v politično območje fašistične Italije ir. da izvaja tudi gospodarski pritisk na države Male antante in seveda tudi na nas. Našim gospodarskim krogom so dobro znane posebne ugodnosti, ki iih dovoljuje Italija uvozu avstirjskega lesa — ker že »Piccolo« govori o izvozu našega lesa v Italijo. — Znane so tudi prednosti, ki jih je deležna madjarska živina. Ali so to tiste dobrote, ki jih omenja »Piccolo«? Dejstvo je ludi, da se kazalo trgovinske bilance med nami in Italijo čedalje bolf obrača v prid Italije. Leta 1927 je šlo v Italijo še 24.84% našega izvoza, lansko leto samo še 21.48%; naš uvoz iz Italije je leta 1927 znašal 12.90% vsega našega uvoza, lansko leto že 15.92%. Največ izvažamo in uvažamo po lanski statistiki iz Avstrije, a za njo pride takoj Italija glede našega izvoza in uvoza. Od časa do časa zažene italijanski tisJs krik radi nesorazmerja v trgovinski bilanci z nami in pri vsakih pogajanjih, ki sledijo takšni gonji, nam odščipnejo del našega izvoza v Italijo. Res, trgovinska bilanca z Italijo ie nam v prid; toda italijanska trgovinska bilanca je sploh pasivna, torej ne samo nasproti nam. Vprašanje je, kako je s plačilno bilanco med nami? Če je res, da 46.73%! našega prekomorskega prometa še vedno gre na italijanske ladje, mora biti tudi ie«, da italijanska brodarska društva inkasirajo lepe vsote jugoslovanskega denarja. Kdo more natančno zračunati nadalje, koliko donaša Italiji kapital, investiran v Jugoslaviji? Koliko denarja izvabijo v svoje blagajne italijanske za,tJrovalnice, ki poslujejo pod raznimi firmami v Jugoslaviji?
Tudi ekonomisti v vaških kavarnah znajo očf-vidno računati in dobro vedo, da trgovina nc pozna sentimentalizma. Mi bi ne izvozili niti enega vagona lesa v Italijo, ako bi odločevalo v trgovini razpoloženje, ki ga ustvarja med italijanskim narodom »Piccolo« s svojim neprestanim hujskanjem in blatenjem našega naroda in naše države. Trgovinski posli so plod hladne preračunjenosti o dobičku in izgubi. Trgovina ne pozna dobrot. Žalibog ni med drugimi narodi še toliko prave narodne zavesti, kakor so jo pokazali Zidje s svojim bojkotom Hitlerja od nemškega blaga. Sicer bi naši izletniki ne nosili toliko denarja v Benetke in druga italijanska mesta. Kako naj bi pričakovali dobrot od ljudi, ki bi najrajši v žlici vode potopili ves naš narod in vso našo državo? Mar ni dovolj zgovorna politika nasproti našemu narodu v Italiji in nasproti naši državi, odkar obstoji?
Če naši politični nasprotniki ne nastopijo proti nam z direktnimi gospodarskimi represalijami, ne storijo tega iz enostavnega razloga, ker dobro vedo, da bi te škodovale tudi njihovim gospodarskim interesom, in to v trenutku, ko ni njihov gospodarski- položaj baš sijajen. To je resnica, ki jo ie treba povedati zvijačni gospodi okoli »Piccola«, ki špekulira na morebitno naivnost tudi v naših gospodarskih krogih, ki pa dobro vedo, kaj je trgovina in kaj je našemljena dobrota, za katero se skriva pohlep po dobičku ler gospodarsko in politično osvajanje.	(be)
Vedno več orožja
Ženeva. 21. jut. b. Iz statistike, ki jo vodijo v Ženevi, se vidi, da oborožitev stalno narašča. To je najboljši dokaz, kakšne so današnje razmere v Evropi. V preteklem letu je bila proizvodnja vojnega materiala zelo velika, toda letošnjih prvih šest mesecev je večja kakor lani celo leto. Na čelu proizvodnje orožja so Francija, Velika Britanija in Češkoslovaška.
Priprave v Rusiji
Moskva, 21. jul. b. Šef generalnega Slaba je obiskal včeraj več tovarn v mestu in okolici in je. imel tudi več nagovorov na delavce. Poudaril je, da je sedaj čas, ko je potrebno, da ima država ntočno industrijo ler da je velike važnosti, da Rusija proizvaja to, kar rabi sama.
Šabac odlikovan
■sabac, 21. jul. m. V dvorani tukajšnjega bolela (Pariš bo odposlanec Nj. Vel, kralja jutri dopol-. dne izročil predsedniku Šabaške občine red Karii-gjoigjeve zvezde /. meči, s katerim j« odlikovano mesto šabac zaradi velikih narodnih svečanosti, ki so se vršile lelos 3. junija.
Osebne vesti
Belgrad. 21. jul. m. Semka j je prispel |k> podih ljubljanske univerze g. prelat dr. Matija Slavič, ki je v leku današnjega dne obiskal več ministrstev v zadevah ljubljanske univerze. — V Belgradu se mudi te dni tudi grško-katdllški škof dr. Njaradi, ki je v zadevah svoje škofije prav lako obiskal več ministrstev.
Belgrad, 21. jul. m. S kraljevim ukazom je poplavljen /a svetnika Higienskega zavoda v Skoplju v 1. pol, skup. II. stopnje dr. Ivo Pire.....
Belgrajske vesti
Belgrad, 21. jul. AA. Generalno ravnateljstvi, državnih železnic razglaša, da izgubi 30. septembra veljavo železniška tarifa za prevoz blaga in žive živine med. postajami jugoslovanskih državnih železnic in romunskih železnic.
Belgrad, 21. jul. A A. Madjarska in jugoslovanska vlada sta se zedinili, da likvidirata nekatera vprašanja, nanašajoča se na promet med obema državama. Delegacija jo danes končala svoje delo in podpisala sporazum. Po tem sporazumu bosta obe vladi izdali ukrepe, da se v bodoče nič več ne pripete obmejni incidenti.
Belgrad, 21. jul. AA. Jugoslavija bo udeležena na razstavi vzorcev v Tirani. Naši proizvajalci, ki bi hoteli razstaviti svoje kolekcije, a lega še niso storili, so vabljeni, da pošljejo do najkasneje 28. julija svoje vzorce hkratu s cenami in z navedbo roka.. do kdaj veljajo, na naslov: Trgovački muzej, Belgrad, Miloša Velikog 20, za izložbo v Tirani.
Bclgnul. 21. jul. m. V prostorih Jadransko-p(, ; ilunavske. banke je bil danes ves .dan občni zbor veslaške zveze. Zvečer občni zbor še traja. Z velikim zaiiiinianjeni se pričakuje, ali «e bo rešilo vprašanje sedeža zveze. Dozdaj je i,luela veslaška zveza svoj sedež v Šibeniku; tukajšnji klubi pa sedaj zahtevajo. da sc sedež zvezo prenese v Belgrad.
Belgrad. 21. jul. m. Davi je prispel v Cetinje bivši bolgarski minister in predsednik Jugoslovan« i sko-bolgarskega društva K a za s o v. V Ootin jp je prišel iz Sarajeva in Moslarja, odpotuje pa \ Ohrid, Bilolj iu Skoplje.
Ljubljana, 21. julija. Danes ob 17 na iuriščn Korotana brzoturnlt /.a prehodni pokal. Korolan : Mladika. Mladika: •hivcntus, Korotan : Juventus.
Kanonik, profesor, duh. svetnik, doktor modroslovja
Ivan Svetina - biseromašnik
Novomašni govornik prelat Tomo Zupan - tudi biseromasni govornik - Edinstven primer v zgodovini cerkvenih slovesnosti
Kanonik dr. Ivan Svetina
V	prelepi brezniški fari, ki nam je dala v sto letih (1800—1000) že nad 120 izobražencev, med katerimi je nekaj vrhov, ki so zasloveli daleč čez meje domovine — pomislimo samo na Prešerna, Copa, Finžgarja itd. — se bo danes ob 10 opravilo cerkveno slavje, kakršnega po redki posebnosti komaj pozna svetovna kronika cerkvenih slovesnosti. Kanonik dr. Ivan Svetina bo opravil svojo biserno mašo, a pridigal mu bo prijatelj železomašnik msgr. Tomo Zupan, ki mu je pridigal že na novi in zlati maši. Vsekakor primer, ki se morebiti zgodi vsakiih tisoč let. K temu zgodovinsko pomembnemu prazniku se bodo nedvomno zgrnile množice prijateljev in rojakov obeh visokih jubilantov, ki sta skupno orala na prosvetni njivi slovenski. In Breznica, ta lepa gorenjska krajina, ki je bila tako plodna velikih slovenskih mož, pač zasluži, da se vprav v njenem osrčju praznuje ta sekularno redki dogodek, Breznica, kraj velikih mož, prirodnega zdravja in zvestobe vsem očetnim izročilom...
*
V	tej brezniški fari, in sicer v Žirovnici se je 1851 rodil današnji slavljenec. Med 11 otroki zdrave kmetske družine je bil Iv-n deseti. Krstni boter mu je bil Matija C o p, ol*b slovenskega velikana učenosti, Matiije Copa, ki je bil, kakor znano, veliki mentor Franceta Prešerna. Pa tudi s Prešer-n o m samim je Svetina v sorodstvu. Njegova stara mati je bila sestra Prešernove matere... Po ljudski šoli na Breznici, kjer je pokazal mnogo daru in veselja za učenje, so ga poslali starši na prigovarjanje učitelja in kateheta v Tržič, kjer naj bi dobil podlago za gimnazijske nauke. Že je bilo namreč sklenjeno: gospod naj bo! V Tržiču se mu je priljubil zlasti Ivan Tomšič, kesnejši urednik »Vrtca«, ki je z veliko ljubeznijo poučeval slovenščino. Prva dva gimnazijska razreda je dovršil Svetina v Kranju, nato pa se je odpravil v Ljubljano, kjer se je vpisal v tretji razred, a hkrati vstopil v Alojzijevišče, znano vzgajališče premnogih slovenskih duhovskih in laičnih veličin. Tu je tedaj služboval kot prefekt Tomo Zupan, a rektor zavoda je bil dr. Ivan Gogala. V Alojzijevišču, ki je bilo namenjeno zlasti duhovniškemu naraščaju, se je Svetina izvrstno počutil; tem bolj, ker je bila njegova vroča želja, postati duhovnik. Res, da je Alojzijevišče skušalo v prvi vrsti gojence pripravljati na duhovski poklic, a je poleg te smeri skrbno gojilo v njih ljubezen do knjižnega in znanstvenega dela in kakor zgodovina naših mož dokazuje, z lepimi uspehi. Na gimnaziji je Svetina zlasti visoko cenil profesorja Josipa Mama, ki ga je imel za slovenščino v višjih razredih. Po maturi je brez oklevanja — saj je s to mislijo živel od Tržiča dalje — vstopil v semenišče in po štirih letih zapel novo mašo. Dasiravno bi srčno rad opravil prvo sveto opravilo v domači brezniški cerkvi, se mu to ri izpolnilo: zakaj prav tedaj se je omračil um znamenitemu brezniškemu župniku Lovru Pintarju. Tako je zapel prvo slavo Bogu v ljubljanski stolnici, in sicer 2. avgusta 1874, to je — pred 60 leti. Pridigal mu je Tomo Zupan, takrat profesor verouka na kranjski gimnaziji, a arhidijakon pri sveti maši je bil prošt P o g a č a r , Brezničan, kesnejši škof. Med svati je bil tedaj med drugimi tudi Simon Čop, brat zgoraj imenovanega Matije Čopa.
Nadaljnja pot današnjega slavljenca je bila dokaj pisana. Prvo službo je nastopil 1. 1874 kot drugi kaplan v Idriji; zanimivo je, da je bila ta druga kaplanija prazna tako dolgo, da je šele 1. 1898 prišel tja kot njegov naslednik spet Brezničan F. S.
Prelat Tomo Zupan
mnogo generacij, ki so se menjavale vsakih osem gimnazijskih let. Večina sodobnih izobražencev ga pozna in ceni. Zakaj bil je odličen matematik in užitek je bilo poslušati njegova izvajanja. Zlasti je to vplivalo na manj verne učence: kljub duhovski suknji so videli v njem učenjaka ...
Po izstopu iz Alojzijevišča (1894) je dobil Svetina ponudbo katehetskega mesta na mestni višji dekliški šoli. To službo je poleg profesure na gimnaziji opravljal 13 let, dokler se ni višja dekliška šola spremenila v dekliški licej. Tako je poučeval na teden po 24—25 ur! Profesorji vedo, kaj te številke pomenijo! Kljub tej naporni službi pa je ta čas spisal še dve knjigi: verouk za 5. gimnazijski razred in dogmatiko za realko, učiteljišče in licej. Poleg tega je sodeloval pri nekaterih narodnih društvih, bil član izpraševalne komisije pri učiteljskih izpitih, potoval po hribih in znamenitih evropskih krajih, še kot upokojenec je med vojno predaval matematiko na gimnaziji, petnajst let vodi že kot načelnik »Ljubljansko dijaško in ljudsko kuhinjo«, vobče: kanonik Svetina je bil vse življenje marljiva čebelica, njemu je bilo delo odmor, zato tudi danes ne more počivati. V zdravju in veselju je svoječasno obhajal zlato mašo, v jedrem zdravju in zadovoljstvu bo danes bral biserno mašo. Njemu ob strani pa zvesto stopa prijatelj — kako redki in dragoceni so pravi prijatelji — prelat Tomo Zupan, ki stoji v njegovem življenju kot dobri angel ob strani. Ob velikih življenjskih trenutkih pa mu spregovori veliko besedo. Tudi danes mu bo spregovoril veliko besedo. Naj oba jubilanta, biseromašnik kanonik dr. Svetina kakor tudi prelat Tomo Zupan, preživita še celo vrsto veselih let v zdravju in zadovoljstvu. Naj msgr. Tome Zupan poleg današnjega dneva še enkrat slovesno spregovori svojemu prijatelju — ob njegovi železni maši!
Fiužgar. Toda točno leto po Svetinovi nastavitvi v Idriji se je škof Vidmar, Idrijčan, odpovedal škofiji in na njegovo mesto je prišel rojak Svetinov — prošt Pogačar, čigar prvo delo je bilo, da je poslal nadarjenega Svetino na graško univerzo, kjer se je posvetil zlasti matematiki in fiziki, a z veliko ljubeznijo se je lotil tudi čiste filozofije. Škof Pogačar je videl v Svetini zametek svojega lepega programa — lasten profesorski zbor z lastno slovensko duhovsko gimnazijo. To zamisel pa je izvedel šele veliki Jeglič. V Gradcu se je lotil Svetina z gorečo vnemo svojega študija. Bili so tu profesorji vseh naziranj, a z najmanjšo kretnjo se niso dotikali njegovega naziranja, tudi pri izpitih iz filozofije ne. Za matematiko je imel znanega prijatelja slovenskih planin dr. F r i s c h a u f a. A sredi najpleme-nitejših naporov za znanost so ga poklicali v vojaško suknjo: vojna v Bosni in Hercegovini! Štiri mesece je prebil kot vojni kurat med ranjenci. Ko se je vrnil v Gradec, se je moral znova vživljati v knjižno življenje. Pa šlo je gladko. Naredil je profesorski izpit in promoviral za doktorja filozofije.
Vrata v javno delo so se odprla.
*
Plodonosno življenje je živel Svetina, ko ga je škof Pogačar nastavil za prefekta v ljubljanskem Alojzijevišču, kjer je v družbi z ravnateljem zavoda — Tomom Zupanom preživel nad 13 let. To so bila leta plemenite vzgoje mladine; nele vzgoje, marveč tudi/lomačega pouka. Le tako se je moglo zgoditi, da je tedaj 70 odstotkov alojznikov zaključilo šolsko leto z odliko! V teh letih je napravil Svetina še profesorski izpit iz verouka, katerega je poučeval na gimnaziji poleg tega, da je imel dovolj dela tudi kot prefekt v Alojzijevišču. Potrojilo pa se mu je delo, ko je mimo verouka prevzel še matematiko in fiziko ter nekaj let tudi filozofično pro-pedevtiko na višjih razredih. Svetina je vzgojil
yas Breznica t Julijskimi alpaini
Kamnik, 20. julija. < Homec pri Kamniku poznate. Na ljubkem ze- j lenem gričku — Holmcu — stoji nedaleč od kam- ■ niške' železniške proge prijazna cerkvica z visokim, koničastim zvonikom, ki tvori z vso okolico prav skladen podaljšek stožčastega grička. Krasen razgled je iz te vzpetine na vso prostrano ravnino tja proti Ljubljani in Kranju, zlasti pa na Kamnik in njegove planine. Iz Kamnika vodi več lepih dn prijetnih pešpoti proti Homcu, »Perc-grinov« avtobus pa se ustavlja 6koro pod vznožjem zelenega grička.
O postanku cerkve na H »uicu je znana legenda, po kateri se je leta 1491 na tem gričku prikazala Marija pastirčku, ki je pasel ovce. To je bil povod zidanju prvotne cerkvice, o kateri pa vemo le malo. Sedanja cerkev je bila sezidana leta 1727, velikonočni potres leta 1895 pa jo je tako poškodoval, da 60 morali porušiti polovico cerkve in zvonika in pričeti z novim zidanjem. Napravili so mnogo lepšo in prostornejšo cerkev, katero je lepo poslikal kamniški slikar Matija Koželj.
Vsako leto na praznik Karmeljske Matere
^^^ Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: ^ čim več jih Ima, tem več velja.
DaHpncIra 'ih ima Preko 20 in še
rcaucioiva tegke minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski.
božje 16. julija roma šolska mladina kamniške dekani je na Homec počastit Mater božjo in se priporočat njenemu varstvu. Tudi letos je pohitela šolska mladina iz vseh 14 župnij kamniške de-kanije k bomški cerkvici. Pri tej lepi slovesnosti se je zbralo na Homcu okrog 1500 otrok s svojimi kateheti. Ob 8 je bila v cerkvi maša, katero je daroval g. dekan Matej Rihar. Po maši so bile pete litanije, nato pa je imel na prostem pred cerkvijo g. kaplan Miha Jenko iz Kamnika lop govor, ki je slovesnost poživel. Za cerkvenim govorom so se vrstili nastopi otrok posameznih župnij, bodisi z d aklamacijami, petjem ali govori. Naša kmečka mladina zasluži za svoje lepo pred-našanje In pogumen nastop vso pohvalo. Otroci «e se pri tej slovesnosti ponovno navdušili za češčenje Matere božje in so se v lepem razpoloženju razšli. Opoldne je krenilo s Homca nešteto voz, ki so odpeljali male romarje zopet domov.
Kamnih
Naše kopališče je tudi letos zelo lepo obiskano, čeprav se mnogo kopalcev zateka ob bregove Bistrice, da si prihranijo vstopnino, časi nas pač silijo, da tudi v tem pogledu štedimo. Nevljica je letos zelo topili, nn tudi Bistrica ni premrzla. Danes popoldne bodo na kopališču prve letošnje plavalne tekme, ki bodo gotovo vzbudile mnogo zanimanja. Tekem se udeležijo tudi juniorji Ilirije.
Iz delovanju občinskega odbora. Zadnjič smo zabeležili rojstvo kluba občinskih odbornikov večine v naši občini. Meščani sc zelo zanimajo zn delovanje odbornikov, katere so poslali na to mesto, da delajo za blagor mesta, zato so sprejeli to vest z razumljivo pozornostjo. Posebno jih zanima vedeti, s kakšno izjavo so sc odborniki obvezali k disciplini in pokorščini na sejah in kakšne bodo zdaj seje.
Nadškof Jeglič med zagrebškimi Slovenci
Lep otroški praznik na Homcu
Zagreb, 20. julija.
Nadškof Jeglič je junak. Tako smo rekli v nedeljo, ko je bil med nami: prav tak je in prav tisti, kot pred desetletji, ko nas je birmal. In prav takega kaže priložena slika. S spoštovanjem so ga pozdravili duhovniki dveh škofij na Trsatu, kamor je pohitel na božjo pot k Mariji — kar z aeroplanoin! Tudi v Zagreb je »priletel« po zračni poti. In če so ga pozdravljali drugod, koliko bolj smo ga z ljubeznijo pozdravili mi, ko nas je osrečil s svojim obiskom.
V nedeljo, 29. julija, je romanje v slovenski Lurd, v Rajhenburg. Pevski zbor Sv. Marije »Brani-
mir« priredi v baziliki lep cerkven koncert, ki ga bo prenašala ljubljanska radio postaja. Za romanje vlada veliko zanimanje in bo s Hrvati pohitelo v Rajhenburg tudi mnogo Slovencev.
V nedeljo je bil dan novih maš. Lepa je vsaka, a tako zanimivo in posebno pa ni kmalu kje, kakor je bilo pri Svetem lliji pri Varaždinu, kjer so bile letos nove maše kar tri zaporedne nedelje. To se pa tudi ni nikjer dogodilo kot v Svetem Križu-Za-cretje v Zagorju, kjer je v hišo, kjer je bila izven cerkvena svečanost, udarila strela, čeprav je bilo pod streho čez sto ljudi, ni bilo nikomur nič hudega, le. strahu so vsi nekaj doživelL
Ljubljanske vestit
Licitacija za regulacijo Ljubljanice
razveljavljena
LJubljana, '21. julija.
Danes dopoldne jr dospela v Ljubljano vest, ia je licitacija za nadaljnjo regulacijo Ljubljanice od Čevljarskega mosta do Splco (glej nai včerajšnji članek) razveljavljena. Tu licitacija je bila dne i), t. ni. v Ljubljani ter je delo /dražilo podjetje Dukič in drug. Licitacija za to dolo je bila v Bel-gradu prav za prav že odobrena, ker jo je odobril na svoji seji od 17. julija odbor za državne nabave.
Opoldanski počitek v špecerijskih trgovinah
Kakor smo že opetovano poročali, kažejo ljubljanski trgovci več zanimanja za socialne zahteve svojih uslužbencev. V eni branži so že uvedli opoldne eno uro daljši počitek, ne da bi pri tem trgovina količkaj trpela, nasprotno, opazili eo, da prdajo sedaj zvečer znatno več, kakor so prej prodali v oni uri ml 2—8. Sicer je ta uvedba daljšega počitka samo za poletje in bi pozimi bilo obratovanje popolnoma normalno.
Sedaj Čujemo, da je ludi sekcija špeceristov in trgovstva z mešanim blagom pri ljubljanskem Združenju sklenila poslati sfjjim članom okrožnico. v kateri jih poziva, da naj za časa poletne vročine odpirajo svoje obrate namesto ob 2 Šele ob 3 popoldne, ne da bi se zvečer delovni čas, ki je že itak do 7, odnosno do pol 8, podaljšal. To podaljšanje opoldanskega počitka za eno uro bi trajalo do 25. avgusta. Nadejamo se, da bo trgovatvo popolnoma solidarno in se ravnalo po okrožnici in pokazalo, da ima dovolj razumevanja za težnje svojega uslužbenstva, ki bo gotovo hvaležno svojim delodajalcem. Pa tudi korist, ki jo ibo imel trgovec od svojega spjfcitega in svežega uslužbenca pri delu v trgovini, odtehta vse malenkostne pomisleke. V kupčiji pa se itak ne bo nič poznalo.
Gospodje!
Moderni vzorci blaga za letne obleke
so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri
Prago Schwab, Ljubljana
Do 25.000 kg sadja na trgu
Ljubljana, 21. julija.
Imeli smo kebrovo, letos pa imamo hruš-kovo leto. Tako ogromne muožinc finih in navadnih hrušk že kmalu ni bilo na trgu. Po mnogih naših krajih, v prvi vrsti na štajerskem, je letina za hruške prav izredna in bogata. Na trg je bilo pripeljanih do 15.000 kg raznovrstnih žlahtnih in navadnih hrušk. Iz Štajerske je bil pripeljan glavni kontingent tega sadja, pa tudi iz Bosne so prišle velike pošiljke. I-Iruške so bile na debelo 2.50 do 3.50 Din kg, na drobno 3 do 5 Din. štajerski sadjerejci so postavili na trg kar 3 velike, zvrhane tovorne avtomobile hrušk in tudi zgodnjih, lepili in izbranih jabolk. Samo en tovorni avto je plačal na mestni trošarini za hruške 600 Din. Na sadje je trošarina 0.50 Din za kg. Ta tovorni avto je hruške zapel jal pred vhod semenišča, kjer jih je lastnik prodajal na drobno in debelo. Na drobno so bile lepe hruške, salcburgarice in vodenke, po 3 Din, na debelo pa 2.50 Din. Drugače so bile hruške — salcburgarice na sadnem trgu od 4 do 5 Din kg. Tolika količina lepih hrušk je naravno vplivala na znižanje cen.
Na trg pa je bilo danes pripeljanega vsega sadja do 25.000 kg. Letina za jabolka jc slabej-ša. Vsega je bilo nn trgu nad 5000 kg jabolk, ki so bila na debelo 2.50—3 Din kg. Na drobno primerno višja cena. Banatskega grozdja je bilo rlo 3000 kg. Grozdje je še drago. Na debelo 6 do 8 Din kg. Polagoma prihajajo na trg bosanske slive, ki so sedaj po 4 do 5 Din na debelo, to po kakovosti. Bajiatske breskve so bile 10 Din, italijanske pa 12.50 Din kg na debelo. Računajo, da je znašal na sadnem trgu celokupni promet do 60.000 Din samo za hruške.
Sličice z Vodnikovega trga
Na glavi kurnik, poln piščancev, v listah pa
»Žeto«. Tako jo je včeraj primahala na perutni-narski trg mlada in brhka kokošarica. Samozavestno ie položila kurnik na odkazano ji mesto, a v zrak jc pošiljala dim. Tržni kontrolni organ je pristopil k njej. Prav vljudno ie pripomnil: »Cigareto v ustih, pa kurnik na glavi, nc src!«
—	In dekle mu je odvrnilo prav odločno: »Kaj? Gaspud, jaz državo padpiram! ženske imamo tudi svoje pravice.«
Okoli 11 jc že deloma prenehal včerajšnji, letos najpestrejši trg. Mlado dekle, ki jc dehtelo zdravja in naravne brlikosti, jc imelo srečen dan. Spravila je vse v denar. Vesela lepega iz-skupičku jc začela premišljevati, kam naj bi sc obrnila, v katero prodajalno naj bi krenila. Zavila jc v diogerijo. Tam je zapazila žensko z otročičkom v naročju. Le. osvrknila jo je. Drogerist jo jc vljudno povprašal: »Kaj želite?«... Računal je pač, da jc prišla kupit fino toaletno milo in ji jc žc molel lepe kose dišečega mila na prodaj. Dekle pa: »Mila nc!« — »Kaj pa?« »Ali imate rdeči plajbes za žnable?«... — »To. ju!« — se je drogerist začuden odrezal. Bil je globoko presenečen. V vsej svoji praksi še ni prodal kmečkemu dekletu te moderne spake. Ponudil ji je. Dekle je kupilo. »Pa šo kolonske vode-«... Drogerist ji jc postavil kar veliko steklenico. Pa dekle jc ni vzelo, kajti cena jc bila previsoka. Kupilo pa je rdeči svinčnik. Ko jc odhajala, se jc ozrla na žensko z otročičkom. Bila jc njena vašeanka. Povesila je pogled v tla in jadrno odkurila iz prodajalne...
Piščanci in perutnina sploh trpe na trgu zaradi vročine silno žejo in velike muke. Nikdo. ludi kokošariee se perutnine ne usmilijo, da bi jim preskrbele vsaj kapljico vode..."
Marsikdo bo zmajal z glavo, da sta gorenji mali tržni scnzaciji — časnikarski raci. Ne. Rc-porter je bil deloma učividcc. ima pa tudi priče
—	očividce!
Naknadno pa je gradbeno ministrstvo ugotovilo pomanjkljivost komisijskega postopka, čeprav je bilo finančno ministrstvo že na tem, da podpiše odobritev.'Llcilanti niso baje podpisali nekih splošnih In podrobnih pogojev za regulacijsko delo. Možno le, da bo to razveljavljenje res ostalo, čeprav bi bili pogoji, ki jih zahteva gradbeno ministrstvo, izpolnjeni naknadno. V tem primeru bi bila razpisana nova licitacija. To pa bi začetek vseh del zopot za nekaj tednov odgodllo.
© Kako je z dopusti hišnih poslov? Ker
mnogi službodajalci kakor tudi mnoge služkinje niso na jasnem glede letnih dopustov služkinj, do katerih imujo pravico po S 10 posel-skegn zakona, navajamo besedilo oziroma določbe omenjenega §, ki sc glasi: Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopusta naj se določi sporazumno -r. ozirom na potrebe gospodinjstva in na osebne razmere posla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmeBečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti 6b nastopu dopustu naprej. Če je iz okolnosti razvidno, da je odpovedni gospodar poslu službo le. zato, da je preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil dolžan plačati gospodar za dobo pre-prccencgn dopusta. — »Poselska zveza«.
Zobozdravnik specijalist
dr. Mirko Kambič
_me ordinira do 27. avgusta
O Dela na Muzejskem trgu. Muzejski trg ze dobiva svojo bodočo obliko. Napravljena je steza med trato ob nunskem zidu in zahodni fasadi banovinske hranilnice. Steza je široka približno 1 meter ter je posuta s finim peskom. Delavci pa že sedaj grade bodočo 7 m široko cesto, ki bo šla v diagonali od ogla banovinske hranilnice v Knafljevi ulici pa do Šubičeve ulice. Ta cesta je že napol dograjena. Vsa drevesa, ki stoje do-sedaj na Muzejskem trgu, bodo tudi ostala, mestna vrtnarija, ki ta dela opravlja, pa bo prihodnje dni postavila še več klopi v ta park, ki se bo razvil v eno zelo priljubljenih točk počitka, zelenja in sence potrebnih Ljubljančanov.
O Iz ljubljanskega magistralnega grcinija. — Dne 20. julija 1984 je poročal »Slovenec«, da je Marija Volk, sedanja najemnica kopališča v mestni hiši na Jegličevi cesti 10, prosila za podaljšanje najemninske pogodbe. Ta vest ni točna; >pač pa je res, da je Volk Marija odpovedala najemninsko pogodbo in jo je magistrat vprašal, pod katerlifil pogoji bo hotela še obdržati mestno kopališče V uprava. '"') -----—----'Jr-
da JUfto AeU 4terih
O Kap
ga ie zadela. Krojač in učitelj kro-iastva Srečko Potočnik je včeraj sporočil ljubljanskemu okrajnemu sodišču, da ne more priti k neki svoji kazenski obravnavi, ki je bila določena v sobi št. 28, ker g3 je zadela delna kup 111 je kazenskemu sodniku po svojem zastopniku predložil celo zdravniško spričevalo, ki pravi, da bo Srečko Potočnik okreval po par mesecih. Srečko Potočnik se že delj časa nahaja v Dugaresi.
0 Na Rožnik. Tudi v poletni vročini je sprehod na Rožnik prijeten, kamor nas vodijo v senci gozda brezprašne poti. — Gostilna Obersneta pa je najboljše oskrbovana.
© Največja izbira damskih poletnih oblek, kril, bluz itd. Nizke cene. Goričar, Sv. Petra cesta 29
© Kopališče v hotelu Slon je od 23. julija do 1. avgusta zaprto.
© Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8.
Slavnostni dnevi v Domžalah
Domžale, 21. julija.
Po vsej državi znana domžalska godba praznuje letos 50 letnico svojega obstanka. V ta namen bo v Domžalah 12. avgusta velika glasbena prireditev, največja, kar se jih Je sploh kdaj vršilo v našem okraju tako glede pestrosti programa ki to obsegal več dni, kakor tudi glede številne udeležbe bratskih godbenih društev.
Pokroviteljstvo nad prosiavo je sprejel g. ban dravske banovine dr. Drago Marušič, ki se je bo osebno udeležil.
Agilni pripravljalni odbor, kateremu predseduje g. Vrečar, je že neumorno na delu. To nam daje poroštvo, da bodo Jubilejni dnevi, ki so zamišljeni na najširši podlagi, res uspeli, kar domžalsko godbeno društvo, brez dvoma najmarliivej-se v državi, ttrdi zasluži.
Vse ljubitelje instrumentalne glasbe in slovenske pesmi že danes opozarjamo na to slovesnosti, da pohitijo 12. avgusta v Domžale. To bo i pač najlepše priznanje požrtvovalnosti in idealizmu, kateri žal pori težo razmer vedno bolj pada.
Ptuj
Na Dravskem polju je zopet gorelo. Okrog treh zjutraj pretekle srede je izbruhni! požar v gospodarskem poslopju poseslnika Jožefa Trčka v šiko-lah. Mlatilci, ki so bili še v Irdnein spanju, so komaj rešili golo življenje, obleka in nekaj denarja pa jim je zgorelo. Ogenj sc je naglo razširil na vse ostale gospodarske objekte in jih upepelil do tal. Zgorel je ves poljski pridelek m gospodarsko orodje, med temi tudi miaiilnica, ki sc je slučajno nahajala blizu skednja. Domačim gasilcem se jc zahvaliti, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko Poslopje. Trčko utrpi nad 60.000 Din škode, kj je pa krita z zavarovalnino. Mlatilnica sama jc bila vredna okrog 20.000 Din.
Vsled okuženja z vraničnim prisadom so sprejeli v bolnišnico še 20 let starega Ignaca Plajnšeka iz Kočic, ki je tudi pomagal pri raztelcsenju na vra-ničnem prisadu obolelega vola in se pri tem zastrupil. V bolnišnici, odnosno v izolirni.ci so sedai štiri osebe, med tem ko ie ena oseba za nogledicami za-strupljenja ze umrla.'
Mariborske vesti t
Na odgonski postaji
Cas izpreminja pojme. Pred vojno Je pomenilo »šupiranje« največjo sramoto za človeka, danes je
nekaj najnavadnejšega. Po odgonu ne potujejo danes samo s kriminalom obteženi ljudje, temveč večinoma oni, ki jim je življenje v svoji trdi šoii strlo moči in voljo. Radi tega narafča tudi promet otigonske postaje od lela do leta, kakor pač napreduje in raste gospodarska stiska. Tako je imela mariborska odgonska postaja leta 1931. samo 820 izgonašev, leta 1032 že 1065, leta 1933 1265, v prvi polovici letošnjega leta pa že 897, torej že precej več, kakor v celcni letu 1931. Ves čas od prevrata do 30. junija 1934 je bilo vseh odgnancev 13.359. V letu 1933. jc bilo med odgnanci 862 iz Slovenije, 252 iz drugih krajev naše države in 151 inozcmcev. V prvi polovici letošnjega leta jih je iz dravske banovine 619, iz drugih banovin 176 ter 102 inozemea. Porast prometa odgonske postaje je v tesni zvezi z narašča-
Dobri starši
trpijo ob misli na trenutek, ko bodo njih otroci na tem, da si zgradijo lastno ognjišče. Vprašanj« primerne dote mora za nje biti osrednje vprašanje.
..KARITAS"
poslej ne zavarujo le za slučaj smrti, temveč Vam omogoči, da z nizkimi mesečnimi prispevki oskrbite svojim otrokom primerno doto.
Strah pred starostjo
je prazen za onega, ki je v letih zdravja in življenskih moči mislil na n)o.
»f
€€
»KARITAS
je uvedla nov način zavarovanja za sta-rostno oskrbo. Dokler si mlad, zdrav in zaslužka zmožen, zaupaj mesečno zavarovanju »Karitas« malenkost, da si za stara leta zbereš kapital.
Obrnite se neposredno na »Karitas« v Ljubljani, palača Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta 12, na našo podružnico v Mariboru, Orožnova ul. 8, ali pa na potnike in krajevne zastopnike.
Program
Mariborskega tedna
Vodstvo Mariborskega tedna je sedaj izoblikovalo program letošnjih prireditev, ki se bodo delile na razstave, športne prireditve kulturnega značaja, predvsem gledališke predstave ita prostem ter na zabavni del. Za obiskovalce Mariborskega tedna je doseženo 50% znižanje voznine na železnicah in pri parnikih, za one iz inozemstva pa Še znižana pristojbina za vizum in sicer 20 Din v papirju. Program Mariborskega tedna bo letos: Razstave: Tuj-sko-prometna za območje bivše mariborske oblasti, kateri bo priključen poseben oddelek »Naš Jadran«. -- Velika obrtna razstava s posebnim ozirom na vajeniška in pomočniška dela ter bo obsegala 26 obrtniških panog. — Razstava Jugoslovanske gozdovni-ške lige, kateri se priključi tudi oddelek Cehov in Američanov. — Razstava ženske domače obrti, združena z veliko revijo narodnih noš. — Eksotična razstava Jugoslovansko-siamskega komiteja. — Vrtnarska razstava (sobno cvetje). — Velika gostilni-čarska in hotelirska razstava. — Vinarska razstava, združena s pokušnjo najboljših štajerskih vin — Umetniško-slikarska razstava. — Razstava del naših najmlajših (deška meščanska šola), skautska razstava. — Športne prireditve: Mednarodne veslaške tekme na Dravi, mednarodne motociklistične cestne dirke in zvezdna vožnja, mednarodni teniški turnir, mednarodni sabljaški turnir Avstrija :Dravska banovina, mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku, lahkoatletsko prvenstvo Maribora, nočne nogometne tekme itd.
□	Skupne duhovne vaje za duhovnike bodo od ,6. do 10, avgusta, t. 1. Vodil jili bo misijonar g. Ludovik Šavelj iz Ljubljane. Začetek je^v ponedeljek ob 18. uri z običajnimi poboznostmi, konec v petek zjutraj s skupnim sv. obhajilom, papeževim blagoslovom in zahvalno pesmijo. Kakor prejšnja leta so tudi lotos vaje v Dijaškem semenišču v Mariboru Vrsi. se pa letos samo en tečaj skupnih duhovnih vaj, zato naj sc prijave za duhovne vaje cimpreje izvršijo. Priglasi se redno izvršijo, p0 dekanijskih uradih na kn. sk. ordinariat; v izjemnih slučajih se lahko pošljejo tudi naravnost na ravnateljstvo Dijaškega semenišča v Mariboru, Ko-roseeva ul. 12.
, S s0&ne služh,<- Pi'vi državni pravdnik dr. Matko Zorjan je nastopil svoj letni dopust. Nadomešča ga državni pravdnik Sever.
L) Promoviran je bil v petek, dno 20. t. m. na dunajski univerzi za doktorja filozofije pianist g. Roman Klnsinc iz Prngr-skega. Leta 1929 je absolvira'1 z odličnim uspehom klavirske študijo na državni akndo-m i ji za glasbo na Dunaju in mu jo bila takrat podeljena v. ozirom na izredno nadarjenost. in sposobnost diploma akademije. Čestitamo.
□	Plakati Mariborskega tedna so ne pojavili včeraj v Mariboru ter okolici. Mariborski teden je.Izdal letos dva reklamna letaka: večji, ki je bil nagrajeni s I. nagrado, predstavlja mariborski grad, manjši z mariborskim motivom pa jo dobil na tekmovanju II. nagrado.
□	Zlat prstan v priznanje. G. Vidmnjcr, čevljarski mojster na Tržaški cesti 1. nas nn-profia za ugotovitev, da jc dobil ob priliki .".(i letnice svojega delovnega, jubileja zlat prstan in diplomo v dar nd čevljarskega /.druženja, bolnišnica pa mu je izrazila svoje priznanje s posebnim pismom.
njem splošnega obubožanja. Dokaz »emu je, da je največ izgnancev iz pasivnih krajev: Haloz, enega dela Prekmurju, predvsem pa iz šmarskega okraja, kjer ie največja revščina doma! Ljudje prihajajo v Maribor, da bi dobili delo, nimajo sredstev za po-vratek in ni druge poti kakor odgon, Meji odgnal cl iz drugih banovin je največ Bosancev, ki so sploh že postali prava nadloga v naših krajih. Velik odstotek med odgnanci iz Slovenije Ivcrijo repairi-iranci, ki lih druge države (Avstrija, in Nemčija) iz-ženejo v domovino, če izgube delo, pa magari da so delali v tujini desetletja. Večino med njimi tvorijo profeslonisti. Nasprotno pa dokazujejo številke na odgonski postaji, da se pri nas izganjajo samo taki inozemci, ki so prestali kazen, ki so kreminalno obteženi in pa taki, ki so brez potnih dokumentov prekoračili mejo. Brezposelnih inozcmcev pri nas skoro ni!	1 '
□	Kavcijo zahtevajo. Slabe izkušnje so morali imeti na občini, ker bajo zahtevajo pri nastavitvi novih pomožnih moči, ki bodo imele opravka z denarjem, kar po 10.000 Din kavcijo.., Čo bi bilo ostalo svoječusno pri starem, bi wl bila občina te druge izkušnje prihrani In ...
□	Eden najstarejši Mariborčanov ia včeraj timrl In sicer gospod Franc Voršič, zasebnik iz Tatteubacliove ulice št. 6. Dosegel je visoko starost 91 let. — V bolnišnici je umrla 34 letna soproga pretnikača drž. Zel. gospa Apoloniju Divjak. — Blag jima Spomin.
□	Huda nesreča Ljubljančana. Na križišču Mngdaienske in Stritarjeve sta trčila osebni avto in motocikel. Motorno kolo je vodil trgovski zastopnik F. Jereb iz Ljubljane, ki se je pri karambolu hudo poškodoval.
□	»Angleška sobota« v odvetniških pisarnah. Mariborski odvetniki so uvedli nov uradni čas ob sobotah. Včeraj so njihove pisarne že uradovale od 8 do 18, popoldne pa ne.
□	Obdukcija. V mariborski bolnišnici je umrla 20 letna Anica Aprisnik. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo.
□	Agilni gasilci. Kljub raznim neprili-kam se je mariborska gasilska četa poleg Zgolj tehnične naobrazbe z vzorno vnemo oprijela notranjega prosvetnega dela. Ustanavlja se sedaj poseben kulturni odsek, osnoval se bo pa v gasilskem domu tudi gasilski muzej, ki, bo pri nas pl'va tovrstna ustanova.
□	Prijave za izlet v Oberamergau od 20. do 25. avgusta sprejema »Putnik« Maribor.
□	Dr. med. Klara Kukovec, Krekova 18. zopet redno ordinira.
□	Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 22. do 28. t. m. Sirakova lekarna »Pri Angelju varhu« ua Aleksandrovi cesti.
Celje
i & Pri kupucinih ,v Celju se,, vrši ob pavc£-,'v junkuli svečana tridnevnica v čast ,sv. Konradu, ki je bil letos o binkojjjtih v Rimu prištet svetnikom. To tridncvnico**j)o vodil g. Ivan Reberfc " iz Varaždina. Začetek bo v torek (31. julija) zjutraj ob 5, najprej bo orgl. sv. maša,- potem pridiga, nato druga sv. maša; zvečer ob 6 bo pridiga in pete litanije M. B., tako bo tudi v sredo in v četrtek zjutraj. — Slovesni zaključek tri-dnevnice bo na porcijunkulo ob 9. Najprej slavnostna pridiga, katero bo imel mil. g. stolni prošt dr. Vraber, potem pa sledi svečana ponti-fikalna sv. maša, katero bo opravil sam pre-vzvišeni knezoškof mariborski dr. Ivan Tožef Tomažič. Po sklepu bo zahvalna pesem.
Cerkveni koncert v kapucinski cerkvi. Razun 3-dnevne svečanosti na čast sv. Konradu bo v soboto — po porcijunkuli — 4. avgusta ob 8 zvečer cerkveni koncert z zelo zanimivim sporedom .Čisti dobiček je namenjen za novi glavni altar, ki je bil te dni postavljen v kapucinski cerkvi.
^ Protibrezbožniške razstave v Celju ne
bo. Iz dobro informiranega vira smo zvedeli, cla protibrezbožhiška razstava v Celju ne bo otvor-jena. Toliko v informacijo, občinstvu, ki se je za to razstavo zanimalo in čitaio v časopisju, da se bo ustavila tudi v Celju.
& V domovinsko zvezo mestne občine celjske so bili sprejeti: Urabič Alojzij, tovarnar, Fišer Franc, trgovec in Kopinšek Andrej, zasebni uradnik.
& Primarij dr. Steinfelser do preklica ne ordinira.
Domžale
Otvoritev novega strelišča. Agilna zvezna strelska družina v Domžalah si jc gradila pod idiličnim Šumberkoin med izlivom potoka Rač< v Kamniško Bistrico strelišče, ki je vzor vseh podeželskih strelišč in gotovo tudi zavidanje vredno za marsikatero mesto. Lega strelišča je ined drevjem in zelenim grmičevjem naravnost idealna in je že za izbiro prostora samega odboru čestitati. Odbor pod predsedstvom požrtvovalnega tuk. lekarnarja g. mr. pli. Milica pa sc tudi ni ustrašil ogromnega dela. Z neumornim trudom s pomočjo članstva in vseh prijateljev društva si jc postuvil strelišče, obstoječe iz lične, 8 m dolge strelske lope po vojaškem vzorcu, masivnega brana z dvema odprtinama, ki izključujeta vsako nesreča pri streljanju, in zaklonoma nn 100 in 200 m z dvema tarčama ter z vsemi pripomočki modernega strelišču. Monii-ran je tudi stalni lastni telefon za zvezo z obema zaklonoma. Vse potrebne načrte je izdelal po vsestranskem preudarku strokovnjaško in njemu lastno natančnostjo g. Pichler Kristjan, telili, uradnik in rez. kapetun. Pri izvedbi lui. crtov pa gre šc posebna zasluga tuk. komandirju oroz. postaje g. Skoku, kateri sc puč vedno Ob takih prilikah izkaže. Ne smemo pa prezreti tudi ostalih članov odbora in prijateljev te organizacije, ki so z vso vnemo pripomogli do ures-mčenja tc žc davno zasnovane ideje. Tako težko pričakovani dan zu naše, strelce — je. prišel in njih novi dom bo otvorjen v nedeljo, dne 29. 1. m. Po prihodu »kamilicami« iz Ljubljane ob 14.10 krene sprevod po sprejemu gostov izpred kolodvora /. domžalsko godbo skozi trg na stre-liscc, nakar bo ob 14.30 s prvim strelom otvor-jeno strelišče. Po nagovorili in streljanju se vrne sprevod v trg, kjer bo vcsclicu. Prometne zveze na vse strani z vlaki in avtobusi so jako ugodne. Pričakujemo, da sc bodo vsi prijatelji iu strelci naše slavnostne otvoritve polnošte-j vdno udeležili. Prihitito vsi, da podprete stremljenju naših vrlih Donižalccv.
Na šentviški razstavi
Bogato opremljeni razstavni prostori tvrdke Erman A Arhar
Pohištvo, ki ga razstavljajo mizarski mojstri, zavzema večino prostora v lepih sobah velike narodne in meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Kot na vseh dosedanjih izložbah ljubljanskega vele-sejma je tudi tu pohištvo predmet splošnega zanimanja in v tem oziru prednjači pred izdelki drugih strok. Še prav posebno pa so se šentviški mojstri to pot potrudili in pokazali s to razstavo širši javnosti ustvarjajočo silo svojih rok.
Razstavni prostor tvrdke E r m a n & Arhar je bogato opremljen z izdelki po lastnih načrtih, ki v formi ustrezajo tudi najbolj razvajenemu okusu. Vse sobe so tipizirane in se izdelujejo v serijah, kar nedvomno izboljšuje kvaliteto 'n mnogo poceni produkcijo, vsled česar so tudi mogoče tako nizke cene.
Luksuzni izdelek jedilnice tipa »Roža« zahteva
razveseljuje k-ot glavni dobitek.
i si Mi, ^
PROIZVOD UNION. ZAGREB
veliko sobo. Harmonično je kombiniran kavkaški oreh z makazarjem. Celi sobi pa dajejo poseben sijaj upognjena stekla pri kredenci in vitrini. Raztezna miza je najnovejše konstrukcije vendar povsem enostavna in zelo praktična, njena oblika pa je izvedena strogo v slogu ostale sobe.
Jedilnica »Model 1934« je prikladna za vsako, tudi manjšo sobo. Izdelek j* iz domačega oreha. Zaokroženi vogali in okrogla raztezna miza s težkim profilom dela vtis lahkega moderniziranega baroka.
Spalnica »Ljubljana«, gladka, iz temne korenine domačega oreha, kakor tudi vsi ostali tapetniški izdelki vsled svoje enostavnosti in elegance prijetno vplivajo na gledalca.
Prav posebno pozornost in vsesplošno občudovanje pa vzbuja umetniško izdelan oltar po na- ' ČTtu g. Toneta Kralja. Menza in tabernakelj sta iz progaste ebenovine. Podoba Križanega z Marijo in Magdaleno pod križem je intarzija, ki jo je iz raznih lesov sestavil avtor sam. Vrata tabernaklja krasi mogočen pelikan z mladiči, prav tako sestavljen iz lesov Taznih barv. Za oltar se je takoj prvi dan zanimalo več interesentov, ker je cena tako odličnemu izdelku res nizka.
Tovarna Erman&Arhar ima najmoderneje urejen obrat in je specializirana na izdelavi notranje opreme. Na skladišču, ki se nahaja tik zadnje tramvajske postaje, ima stalno, veliko zalogo najraznovrstnejšega pohištva po solidnih cenah in daje svoje blago pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.
Občinstvu najtopleje priporočamo, da si to izložbo ogleda, podjetju pa želimo mnogo uspeha.
Prvi dolenjski smučarski dom
nmm
II
Za povzdigo Dolenjske deluje zadnje čase poleg »Krke« prav marljivo tudi smučarski klub »Polž«. Ob koncu letošnje zime se je zbrala peščica idealnih smučarjev in sklenili so zgraditi pri Sv. Duhu nad Višnjo goro prvi dolenjski smučarski dom. Poguma in veselja do dela so imeli mnogo, denarja pa nič. Navzlic temu pa so dosegli v kratkem času celo več, nego so sami pričakovali. S podooro banske uprave ter nekaterih ustanov in poedincev so zbrali toliko sredstev, da je temeljno zidovje prvega dolenjskega smučarskega doma z vodnjakom, kletjo in greznico že dograjeno, teše se že les za gornji del in vse kaže, da bo dom čez dober mesec pod streho. Ali bo še letos tudi v celoti dograjen, opremljen in otvorjen, to je odvisno od uvidevnosti tistih, ki bodo odločali o zaprošenem posojilu. Klub je namreč zaprosil za posojilo, ker bi v sedanjih težkih razmerah ne mogel zbrati toliko sredstev, da bi dom dogradil in opremil.
A dom bo velik, lepo, praktično urejen, da se bodo pozimi smučarji, poleti pa izletniki v njem zelo dobro počutili. V pritličju bo samo velika obednica s Kmečko pečjo in kuhinjo, v l.adstropju pa sobe in skupno ležišče. Načrte je napravila brezplačno Ljubljanska gradbena družba, a njen predstavnik g. Ivan BriceH je prevzel tudi brezplačno tehnično vodstvo. Delo teče torej v najlepšem redu in škoda bi bilo, čo bi se moralo ustaviti, ko je že tako daleč napredovalo. Upamo, da se to ne bo zgodilo, temveč da bo uvidevnost merodajnih gospodov pripomogla, da prevzame tudi Dolenjska v razvoju našega smučarstva tisto vlogo, ki ji po oravici gre.
Drugi šenčurski proces ustavljen
Pred dobrim letom je časopisje poročalo o drugem velikem šenčurskem procesu, po katerem je imelo priti pred sodišče 22 obtožencev. Sedaj je ta proces po § 219-111 k. p. v celoti ustavljen. Znani šenčurski dogodki z dne 22. maja 1932 so_po dolgih letih odstavljeni z dnev-neea reda. " '	•" '
Počastitev zaslužnega moža
Iz Krškega nam poročajo: V soboto, dne 21. t. m., je praznoval naš priljubljeni priniarij občinske bolnišnice, g. dr.. Julij M u r g e 1 j, hkrati z obhajanjem svojega 45-tega rojstnega dne 151 e t n i c o, odkar z največjim uspehom deluje med nami kot zdTavnik, čigar sloves sega daleč čez meje krškega okraja. Znan je posebno kot spreten kirurg, ki se mu mora marsikateri bolnik zahvaliti za življenje. — Vso dobo svojega bivanja med nami je posvetil in vse svoje bogate sposobnosti žrtvoval za javni blagor. — Ko je pred 45 leti zagledal luč sveta v Kranjski gori, mu je Previdnost namenila zdravniški poklic. Ko je končal svoje študije — je moral kot mlad idravnik v vojno ter prišel v daljni Mostar, kjer je že postal šef-zdravnik na oddelku vojaške bolnišnice. Ondi je v izvrševanju svojega poklica sam težko zbolel na pegastem legarju in se je le čudežno rešil smrti. Po končani vojni je imel ponudbe za lepo službeno mesto na našem iueu.
Stanje vinogradov v ormošho-ljutomerskih goricah
Sv. Bolfenk na Kogu, sredi julija.
Trta je stopila v oni Stadij, ko se pojavlja na ranih grozdnih vrstah takozvana »moka«. Raznim boleznim, zlasti pa peronospori in grozdni plesni se je vinogradnik s škropljenjem z apne.no bakreno zmesjo oz. z žvepljamjem pravočasno postavil v bran. — V rasti jc trta tako napredovala, da je bil viničar pisiljen v izogib škode, ki bi sicer nastala, vršičkanje predčasno izvršiti. Kjer se to ni zgodilo, je veter polomil kole in trto pritegnil k tlom.
Kar se tiče izgleda na letošnjo trgatev, ee ne inore še nič gotovega reči. Upanje na srednje bogato trgatev (nastavek grozdja je bil itak bolj slab), je v precejšnji meri omajala toča, ki je nekatere dele ormoško-ljutomerskih goric celo dvakrat obiskala. Prvič med dežjem, sicer bi povzročila še večjo škodo.
Glavno vinogradno delo je za letos končamo. Tu in tam se vrši še tretje okopavanje gorice, trava, ki je preplela ruše med trtami, se žanje in suši viničar ju za krmo. Toplini solnčnim žarkom se da na tak način prilika, da omogočijo in pospešijo zorenje grozdja.
Moške delavne moči viničarjev so se porazgubile ter se odpravile na mlatev, deloma na Hrvatsko (Medjimurje), deloma bolj v bližino k svojim gospodarjem, samo žene in otroci so ostali doma. Žal pa, da uspehi letošnje mlačve ne bodo bogve kako sijajni, in to radi bolj pičle žetve, deloma pa radi tega, ker opravljajo delo mlačve zvečine mlatilni stroji.
Glede vinske trgovine bodi omenjeno, da se suče ta sedaj v precej ozkih mejah. Zaloge so skoraj izčrpane, te majhne množine prodajajo pro-ducenti, in to zvečine le gostilničarjem. A. I.
,,?eci6*i' t*a$clc za pca»ic te. dotnoi, JboVfii "t MM&i
Žrtev Savinje
Kako potreben je bil vedno gostejšim vrstam naših smučarjev lepo urejen smuški svet z lepimi zimskimi markacijami, kako bodo valoviti hribi od Lobčka pri Žalni preko Gradišča na eni in od Sv. Duha na drugi strani pa tja doli do Stične, bo pokazala že prihodnja zima. Smučarstvo se pri nas tako naglo razvija, da je potreba po novih smučarskih domovih od leta do leta večja. In med najpotrebnejše lahko prav gotovo prištevamo dom, ki raste iz tal blizu idilične cerkvice Sv. Duha nad Višnjo gora Ker smo že pri tej starinski, tudi glede mešanice slogov zelo zanimivi cerkvici, naj omenimo, da hoče »Polž« poskrbeti, da bo obvarovana razpadanja, ker jo je zob časa že močno načel.
Klub se pa ni omejil samo na ureditev smu-škega sveta in graditev doma, temveč se je obrnil na bansko upravo tudi s prošnjo, da bi omogočila zgraditi z vrha Peščenika do Zavrtač pod Sv. Duhom avtomobilsko cesto, kar bi za-livetalo le nekaj nad 20.000 Din stroškov, ker je bil del te ceste že pred leti zgrajen. Gospod ban je pokazal polno razumevanje za delo v korist Dolenjske in upati je, da dobimo še leto poleg prvega smučarskega doma na Dolenjskem tudi prvo avtomobilsko cesto, po kateri se bodo lahko vozili avtomobilisti in motocikli-sti naravnost na krasna smučališča in bodo rabili iz Ljubljane do njih komaj dobre pol ure. Končno moramo še omeniti, da se celo govori, da bi dobile vasi okrog Sv. Duha električno razsvetljavo.
Pozdravljamo delo za povzdigo dolenjskih krajev in želimo tistim, ki so se ga s tolikim pogumom lotili, da bi bili uslišani povsod, kamor se bodo obrnili.
Toda ljubezen do 6voje ožje domovine ga je gnala nazaj med naš narod, kjer mu služi z vsemi odtenki svojega dobrega in plemenom srca. — Vredno je omenita, da se je kot vr zdravnik branil obleči avstrijsko uniformi in .,a se mu mora tudi marsikateri srbski vojak-ujetni.k zahvaliti za življenje.
Ko je prišel pred 15 leti z že bogatimi skušnjami v Krško, si je na mah osvojil srca vseh slojev prebivalstva. Res, popolnoma mirno in neskaljeno življenje tudi njemu ni bilo usojeno. Nekaj .polen mu je pač priletelo izza pjota pod noge. Tudi nekoliko zadelo ga je. Toda ljubezen in spoštovanje ogromne večine prebivalstva v Posavju visoko odtehta nasprotovanja pičlega pol tucata nasprotnikov, ki jih pač mora imeti vsak poštenjak. — Naj bo značajnemu možu in izvrstnemu zdravniku, kakoršen je priznan tudi v višjih uradnih krogih, čeprav je bil z dneni 3. decembra 1982 odvezan od služibe banovinskega zdravnika, v znak spoštovanja in zahvale ljudstva skromna počastitev s podoknico, ki jo je priredil na predvečer slavi,ja zbor cerkvenih pevcev iz Krškega, Leskovca in Vidma. — Bog živi primarija dr. Murglja med nami še dolga leta in ž njim ivosio mu družico, ki si jo je izbral v Mostarju za spremljevalko na trnjevi žiivljenski poti.
Hvaležni prebivalci krškega okraja.
Celje, dne 21. julija 1934.
Včeraj proti večeru se ie kopal v Savinji pri Levškem mostu 28-letni zidarski pomočnik Jožef Turnšek iz Levca. Turnšek, ki je bil božjasten, se je oddaljil nekoliko od drugih kopalcev m izginil pod vodo, ki sicer ni globoka, Najbrže ga je v vodi prijela njegova bolezen, ker se ni več prikazal in ko so ga za kakih 20 minut našli malo nižje, kamor ga je naplavila voda, je bil že mrtev, Turnšek je bil poročen in zapušča poleg žene 1 nepreskrbljenega otroka.
Navdušenje vzbuja naravna kamilčna krema
„Xamila
H
TOALETNO MILO
Redno umivanje s tem milom, ki je tako poceni, in vendar tako dobro, naredi Vašo polt nežno in mladostno svežo.
n\in f r talrr\
Zagorje
Romanje na Brezje s posebnim, vlakom bo dne 4. avgusta. Vožnja je polovična. Obeta se velika udeležba.
Nekdanjo občinsko izolirnico popravljajo. V nji bodo naredili dva razreda osnovne šole.
Za kolportažo »Slovenca« je v Zagorju ob nedeljah zadostno urejeno. Prosimo, da segate po niem.
lekarnarja Oblaka zaradi čudovitih lepotilnih in zdravilnih uspehov. Edino zanesljivo sredstvo proti lišajem, izpuščajem, ebscesom, vročičnim Izpahom gubam in sličnim nakazam. — Poskusile eno samo škatljico za nego
kože doma, pri športu, pri britju, pri sončenju. — V lekarnah in drogerijah škatljica 10 Din. - Glavno zaloga za I.jubllano: Foto-parfumerija .Venus* pred poŠto. — Izdeluje in razpošilja: Lekarna
Mr. Jože Oblak, Št. Vid nad Ljubljano.
Slatina Radenci
Jugoslovani, posebno Slovenci, do prevrata nismo imeli prilike vživeti se v lepoto in dobrine svoje zemlje. Naša letovišča, zdravilišča so bila ali mrtva, neodkrita, ali pa samo tujcem dostopna. Ti šele so nas opozorili, da nudi naša zemlja več naravnih biserov, več privlačnosti tako glede udobnosti kakor glede nizkih cen kot katerikoli država v Evropi. Nasedali smo raznim inozemskim reklamam ter posečali draga inozemska okrevališča, dočim so inozemci odpirali naš raj. Devizne ovire, nezmagljive cene v tujih zdraviliščih in velik naval tujih gostov v naše kraje šele so odpirali naša naravna bogastva.
In med te blagoslovljene kraje naše lepe domovine spada Slatina Radenci. Ta kraj je bil znan sprva našemu občinstvu le po na rudninah najbogatejši radenski vodi, saj pijemo danes skoraj v sleherni boljši hiši ali Zdravilni, Kraljevi ali Gi-zelin vrelec, ki slove kot ena najboljših pitnih vod v Evropi. In dasi so se posluževali še pred vojno Avstrijci in Madjari Radenc kot zdravilišča pri obolenju srca, skleroze, krvnih žil, ledvic, osobito pa ledvičnih in jetrnih kamnov, smo si osvojili Slovenci, Hrvatje in Srbi Radence šele po prevratu, uvidevši, da nam nudi Slatina Radenci isto kot nemški Nauheim, avstrijski Gastein ali češke Fran-tove Lažni. Razlika je le v tem, da stane samo vožnja v inozemstvo z zdraviliško takso več kot dvaj-setdnevno lečenje v Radencih, vštevši stanovanje, hrano, kopanje in zdravnika. V izvensezonskih mesecih, t. j. maj, junij in september stane namreč pavšalno le 1400 Din, kjer se nudi gostom poleg običajne dobre in zadostne hrane tudi dietična kuhinja.
Skozi več let sem posečal Nauheim, Frantove Lažni. Letos sem bil po prijateljih, ki so istotako posečali označene tuje kraje, opozorjen, da nudi radenska voda isto kakor tujina in priznati moram, da opažam tu iste rezultate kakor v tujini.
Veliko zavisi tudi zaupanje v zdravnika. In baš Slatina Radenci ima tudi v šefu zdravilišča strokov-njaško oporo, saj si je g. dr. Šarič, rodom Ličan, pridobil na Dunaju, Parizu in Berlinu kot specialist za srčne bolezni bogata izkustva, ki se tu, spojena s tem univerzalnim mineralnim vrelcem, na ogljikovi kislini in litiju enem najbogatejših v Evropi, pri zdravljenju blagodejno obrestujejo. Na razpolago je tudi rSntgen, diatermija, solux, višinsko sonce, hidrotherapija, masaža itd.
Slatina Radenci je prisrčen obmurski kraj, odet z bogatini klasjem žita, mičnimi složnimi gozdiči in romantičnimi vinskimi, goricami. Po miru, oddihu hlepeči najdejo tu ne le prijetno, ceno zdravilišče, temveč tudi miren oddih, ki blagodejno vpliva na živce. Ljubka šetališča po parku, ob Muri, po polju in vinorodni Kapeli, sličijo naravnim mehkim preprogam.
Zato pa Slovenci, posečajte Radenski Nauheim in pijte Radensko slatino.	—č.
Poizvedovanja
tJkradrv )r bi I barometer od petkn, 20. juliju. na soboto, 21. Julija, ponoči, kateri je bil vreden 20(1 Ilin. Svari sc pred nakupom! Potlčnl, kateri nn izsledi, dobi nagrado. Skcrlcjs, Mala vas S, ji. Ježica
Koledar
Nedelja, 22 julija: (9 pobinkoštna nedelja) Marija Magdalena, spokornica; — La-vrencij.
Ponedeljek, 23. julija: Apolinarij, škof mučenec. Sonce stopi v znamenje leva ob 14.42.
Osebne vesti
—	Poročil se bo jutri v fionedeljek, dne 23. julija t. 1. v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani predsednik JSZ in strojni stavec Jugoslovanske tiskarne g. Srečko Ž u m e r z gospodično Francko Erženovo iz znane delavske in strogo katoliške družine iz Krope. Poročencema želimo obilo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova 1
= Odvetniške vesti. Odbor odvetniške zbornice v Ljubljani je dovolil g. dr. Andreju Ve-bletu, odvetniku v Brežicah, da preseli svojo pisarno v Maribor. Za prevzemnika pisarne je imenovan g. dr. Josip Zdolšek, odvetnik v Brežicah. — G. dr. Rajnhold Kerschbnumer, odvetnik v Celju, se jc odpovedal udvokaturi s prošnjo za izbris iz imenika odvetnikov.
Ostale vesti
—	Planinska sv. maša bo v četrtek, 26. t. m. v kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički planini pod Ojstrico v Savinjskih Alpah. Službo božjo opravi ob 10 g. župnik iz Luč. Kapelica stoji v krasnem gorskem kraju nad Robanovim kotom, od Kocbekovega doma na Korošici je oddaljena pičle pol ure. Planince, ki se bojo ta dan mudili v okolišu Ojstrice in Korošice, najlepše vabimo k udeležbi. Vabljeni so seveda tudi vsi dolinci SPD Celje.
—	Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije bo letos v Zagrebu v dneh 7. do 9. septembra. Na dnevnem redu je več znanstvenih referatov večinoma gospodarskega in finančnega značaja. Na kongres pride tudi večje število bolgarskih pravnikov. Po kongresu se bodo vršili izleti, katerih smeri se bodo še pravočasno sporočile. Prijave in članarino sprejema društvo »Pravnik« v Ljubljani do 15. avgusta t. 1.
—	Vpis v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani bo 5. septembra 1934 od 9—12 v rav-nateljevi pisarni, ro zadnjem odloku ministrstva prosvete od 11. julija 1934 se vpišejo v L razred učiteljske šole samo oni učenci (učenke ne), ki so dovršili IV. razred srednje šole in naredili nižji tečajni izpit z odličnim uspehom. Biti morajo telesno sposobni in imeti posluh za petje in glasbo. Prizadeti naj vlože v teku počitnic s 5 Din kolkovano prošnjo za sprejem, ki naj bo opremljena z rojstnim listom, iz katerega naj bo razvidno, da učenec 31. decembra 1934 ne bo nad 17 let star, ter z izpričevalom o nižjem tečajnem izpitu. — Ravnateljstvo drž učiteljske šole v Ljubljani.
—	Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo.
—	Daleč je francoski Lurd — le malokdo more tja. Pojdite z nami v slovenski Lurd — Rajhenburg! Skupno romanje, združeno s celodnevnim izletom v Zagreb bo 14. in 15. avgusta. Podrobnu pojasnila v romarskem listu dobite zastonj, če se takoj prijavite na naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa t7.
—	Maturante in sošolce I. 1919 iz šentviških zavodov prosim, da mi sporoče želje o praznovanju 15 letnice mature. Langus Joža, mestno knjigovodstvo v Ljubljani.
—	Vreme. Že šesti dan traja vročina, ki povzroča veliko soparo. Včeraj zjutraj jc bila v Ljubljani najnižja temperatura '+16° C, najvišja pa +29° C. Na solncu je dosegel termometer celo višino 34° C nad ničlo. Barometer je nekako stalen, polagoma se dviga. Včeraj zjutraj je kazal1 759 mm. llnda vročina pritiska, po drugih krajih pa je bilo včeraj močno oblačno, (ločim pri nas v Sloveniji vedro in vroče.
Strela. Iz Grahovega pri Cerknici poročajo Preteklo nedeljo popoldne je razsajala silna nevihta z velikim nalivom med gromom in treskom. Treščilo je v Žerovnici v Majerjevc hišo, katera je do tal pogorela, kakor tudi hlev in svinjak. Zgorela sta tudi dva prašiča. Pogorel jc tudi Jeretov in Babičev hlev iu svinjaki. Pri Babiču tudi eno žrebe. Bolnega Maierjn so morali prenesti iz goreče hiše. Baje Major ni plačal zavarovalnine.
—	Prošnja. Izseljenec Mežnnr Ivan, izgnan po odgonu dne 10. 4. t. I. iz Romunije s 5 člansko družino, ženo in 4 otroci v starosti 7 me-
i secev do 13 let, stanujoč na občinske stroške I občine Rudnik v Rudniku št. 04 pri Ljubljani, vsled težkih želodčnih operacij nezmožen za delo, udano prosi usmiljena srca za kakršnokoli pomoč k preživljenju družine, ki jc v obupnem položaju.
Proti preobilni debelosti
uporabljajte samo neškodljive Slatinshe tablete za hujšanje,
ki jih proizvaja apoteka Mr. Ilahovec v Ljubljani i/, naravnih mineralnih soli in /.elišcnih ekstraklov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske ableie BuJaovec. Mala doza (100 tablet) 10 Din, velika doza (200 lablet) 74 Din.
Keg. br, 28:1 — 11. 1. 1034.
Napadalci na Hinha Lebingerja obsojeni
Litiju, 21. julija.
Danes se je vršila pri okrajnem sodišču v Litiji zaključna obravnava proti trem napadalcem. ki so 18. januarja I. I. iz /usede iu v mraku napadli litijskega trgovca g. Ilinku Lebingerja in ga močno pretepli. Ker je bil eden napadalcev mladoleten, je okrajni sodnik g. dr. Karel Novak odredil tajno razpravo. Zaslišane so bile šc nekatere priče, ki so izjuvile, du se je g. Lebingcr res \ kiipeijskili zsdevuh mudil nu Polšniku. Po kratki obravnavi je ru/.glusil sodnik sodbo, po kateri so vsi trije napadalci krivi prestopku po S 184 k. z. iu <t 74 ter se obsodijo: Mladoletni Martin Zagorc, pos. sin na 10 dni zapora. pogojno na dve leti. njegov brat Anton /.agorc na 10 dni zapora ter Anton Pov.še na 10 dni zapora nepogojno. Vsi trije nerazdelno na stroške sodnega postopanja ter plačilo g. Lebingcr ju za bolečine -00 Din ter 26 Din /u zdru-vila. Glede palice, ki je pri pretepu zmanjkala, se zavrne zahtevek Lebingerja na civ ilno-prav-no pot. Proti prelli/k i sodbi se je zastopnik drž. prav<lnika priložil, obsojeni napadalci mi si pridržali 3-dnovni rok za pritožbo. Sodnik je milejšo kazen utemeljeval s tem, da --o bili napadalci nalili jskani.
—	Nekaj iz borhe za občinski sedež. K članku v -Slovencu« štev. 1U0 pod naslovom: -Nekaj i/, borbe za občinski sedež smo prejeli sledeče pojasnilo: Uen se že dolgo bije boj, ali naj bo sodež občine Stična' v Stični sami ali pod Iviuično gorico, ni pa res, kar piše Vaš dopisnik: Za sedaj še ne vemo, kdo bo zmagal . kajti ministrstvo je že pred ineseoS odločilo sedež v .Stični. Zato se ne bije več boj, ali naj bo sedež v Stični ali pod Ivančno gorico, ampak za lo, ali naj bo sedež v Stični tam, kjer so vsi javni uradi (zaradi katerih ju ministrstvo prisodilo sedež občine Stični) ali pa tam. kjer so gostilne, to je pod Ivanino gorico, kamor spada par zadnjih hiš Stične, I. j. pol ure od omenjenih uradov. Odločitev pač ne bo težka!
—	Most cez Soro pri Goričauah. V torek, dne 17. t. ni. se je vršila pri občinski upravi v Medvodah ofertalnn licitacija za zgradbo mostu čez Soro pri Goričanaii. Most bi bil žele/.obetonski in je znašala zanj proračunska vsota 588.000 Din. Na licitaciji so sodelovali I ponudniki, od kat >ri|i je bil najcenejši Miroslav Zupan, ki je dal 25.0 odstotkov popusta na proračunsko vsoto. Treba je, da to licitacijo potrdi še bauska uprava. Kakor smo že omenili, bi bil most železobetomski v enem loku. Zadev« se jo ž,e delj časa vlek1 a in bi morala biti licitacija že spomladi letos, pa se je zakasnila in tako se bodo dela, če bo licitacija odobrena, začela še letos. Pričakujemo, da bo odobritev kmalu prišla, ker prebivalstvo že težko čaka na novi most. Prebivalstvo bo imelo s tem mostom zelo skrajšano pot do svojih polj na drugi strani Sore, ko mora sedaj iti včasih do dve uri do Medvod, da pride na most. Pa tudi za obisk šole bo otrokom /elo skrajšana pol. Ce. bi bila Hci'ac'ia potrjena, kar je nujno želeti, bi se most lahko začel grafi iti že ta mesec.
>af>t••• »'i »»*•••••••••••■• • ••■»■•t»»»»M»M»«MII«l
.....................
Poselite Maribor!
III. Mariborski teden
od 4. do 15. avgusta 1934
Revija kulturnega, gospodarskega in družabnega življenja Mariborskega okrožja. 50% popust na železnicah in parnikih.
—	Tatvina v župnišču. Sv. Jodert nad Laškim: V četrtek proti poldnevu sta prišla dva lepše oblečena mlada brezposelna v župnišče. Ko jc prvi dobil dur in odšel, jc drugi stopil v nezaklenjeno sobo in pobral dijaku, ki jo tnm na počitnicah, suknjo, hlače, robce in 20 Din. Gospodinja ga je našla v sobi, a jo mislila, da so reči. ki jih je imel že pod pazduho, njegove. Zmedeno jc vprašal, če ni nikogar <loma. Dobil jo potem še dar in oba tičku sta jo od-kurila. Čez. kake pol ure je dijak opazil tatvino. Obleka je. lizinovičeinu pretesna, zato jo bosta ali sta jo že prodala, ali pa jo bosta dala predelati. Pred temi drznimi potepuhi ni nič varnega, tudi če so ljudje doma. Ziluj poleti bi lahko dobili delo, če bi lo hoteli. Prod njimi je treba zapirati vratu in okna.
—	»Putnikov« izlet na Dunaj. Odhod iz Ljubljane je v soboto, 28. t. in. ob 21.45 do Zidanega mosta, kjer prestopijo izletniki na posebni vlak, ki pride iz Belgrada. Cena vožnje v III. razredu 242 Din, prehrana pa 507 Din, do Zidanega mosta je dovoljena polovična vožnja.
—	Popravek. V Slovencu z dno IS. julija -.te poročali, da je bil v Vidmu-Dobrepoljnh velik fantovski pretep. Iz. Dobropolj sporočamo, du ni bilo lu nobenega fantovskega pretepa. Pretep je bil v Strugah. Tega sramotnega dejanja nočemo imeti na sebi za druge.
Izlet v Oberatnmergau k pasijonskiin igrani ter v Miinchen in Salzburg, bo od 20. do 25. avg. Cena izleta, t. j. vožnja in vsa oskrba ter vstopnica
1. razreda k pasijonskiin igrain je 1725 Din za osebo. Odhod iz Ljubljane 20. 8. ob 20.45. Program in prijave pri »Putniku« v Ljubljani.
—	Prostovoljna gasilska četa Dol pri Hrastniku. Vsem trgovcem in tvrdkam kakor tudi obrtnikom in drugim, ki so se odzvali ntišj prošnji ter tako gmotno ali mntcrijelno podprli našo prireditev tombole dne 13. julija t. I„ se na j skrenejo zahvaljujemo s prošnjo, da nam še naprej ostanejo tako blagohotno naklonjeni. — Odbor.
—	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu »poroča toni potoni, da se dne 23. t. in. preseli iz sturili prostorov v novo večje in lepše v Kru-
\l >r,'l*. »»I ii - ,, r W1 ij f > iln.nn >>»liački
i.jit,	.......j«. — •• -i, -j	v,^,...-,	- - * j—
donic
—	Posebni vlak v Maribor. V nedeljo, dne 5. avgusta priredi »Putnik« v Ljubljani izlet s posebnim vlakom v Maribor na »Mariborski teden«. Cena vožnje in vstopnina na »Mariborski teden« je b0
dinarjev za osebo. Ugodna prilika za izlete na Pohorje. Prijave pri »Putniku« za nebotičnikom.
—	Neznan samomorilec. Dne 20. julija jo nčerku šolskega upravitelja gdč. Dorita Blu-žičeva ua Ovsišuli pri Podnartu pri nabiranju gob \ gozdu pri Ovšišuli našla nc/.nnncgu obešene«. O tein je takoj obvestila orožniško postajo v Podnartu, nakar se je orož. narednik g. Kemperle Ciril podal na lice mostu iu ugotovil, dii se je neznan moški, star okrog 30 let, visok oii. 173—177 cm. kostanjevih las, oblečen v zelenkasto kri/uslo obleko, pristriženih brk, sivih oči ter zdravih zob, obesil na gabrov o drevo z usnjenim pasom. Identitete imenovanega ni bilo mogoče ugotoviti, ker je pred sh-moumoroui uničil vse listine, kajti dobili so se še mali ostanki papirjev na malem pogorišču par metrov od drevesa. Pri nesrečnežu sc je našla lo srebrna žepna ura z verižico, glavnik, inolck in železen nož /. napisom »Sarajevo« ter pot dinarjev gotovine. Kdor bi o neznancu kaj vedel, naj sc izvoli obrniti na orož. postajo v Podnartu, kjer so tudi shranjeni vsi najdeni predmeti.
—	Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi.
—	Katero knjige našim gospodinjam in gospodarjem v poletnem in jesenskem Času najbolj služijo? Beg Anton: Naše gobe. Navidilo za spoznavanje užitnih in strupenih ';ob in kako jih pripravljamo za dobro jed. 50 Din. (Slike v naravnih barvah). Iluinek Martin: Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem v domači sadni uporab; in v konzerviranju sadja in zelenjave. 24 Din. Hiimek Martin: Sadn1" vin!) ali sadjevec. Navodilo, kako ga izdelujemo in z njim rnvnajmo, da nam ostane zdrava in okusna pijača. 10 Din. Majdič I.: Nasveti za hišo in dom. Knjiga je velike važnosti in pomena za vsako družino, ker prinaša nasvete za vsakovrstno gospodinjske in gospodarske potrebe. V6em gospodinjam to knjigo se posebno priporočamo. Cona vezanemu izvodu je 30 Din, broš. 20 Din. Vse te knjige se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Zakaj zdravniki tako uspešno zdravijo na želodcu, črevesju, ledvicah, žolčnili kamnih, he-moridih in slderozi bolne? Oni jim predpišejo prijetno in ceneno, domačo naravno JORDAN gorko vodo, ki deluje milo in brez bolečin. Diieta odveč. Dob; se povsod.
—	Velik pomen kHinilic iu nego kožo. Opoz.ar-jamo na današnji Oglas.
—	Dobava drv. Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 200 ni lepih suhih bukovih drv. Tozadevno pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 1. avgusta 1934 pri Upravi policije v Ljubljani (8102.)
—	Pri slabosti je naravna »Franz Joseiova« voda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno
—	Mineralna voda kot zdravilo. Redil u prebava je velik problem za vsakega človeka in temu vprašanju posvečajo mnogi zdravniki največ pozornosti. Po raznih laboratorijih in tovarnah se izdelujejo zdravila za zboljšanje prebave, toda zdravniška znanost je ugotovila, du so še najboljše zdravilo in sredstvo za redno prebavo naravne mineralne vode. Toda nekatere mineralne vode vsebujejo lc malo mineralnih soli in .jili je zato treba pili tudi v velikih množinah, druge pa imajo preveč soli in jih je treba redčiti. Oboje pa ,jc neprijetno. Le nekatere vode imajo pravilno sestavo. Na prvem mestu so bile dosedaj razno madjarske vode, kakor Franc-Jožef ova grenčica, Hnnjadi Janoš in Aponta. Za uvoz madjarskih voda smo plačali lelno okoli 10 milijonov dinarjev, ki so šli v inozemstvo. Toda tudi pri nas so vrelci tako izvrstnih grenkih mineralnih vod, zlasti v Banatu v vasi Torda. O tej vodi so se zdravniške kapacitete izjavile, da jc to dovršena prava pristna naravna grenčica, ki ima bogrito vsebino in je hitri jonsko neoporečna. Podjetje, ki te vrelce izkorišča; ,je dalo vodi ime Jordan.
—	Opozarjamo cenj. čitatelje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ler smo prepričani, da jo nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo je enkrat poskusil.
—	Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Josefove« grenčice lako delovanje črevesa in dela telo vitko.
JSazznanila
Društvo kmetijskih strokovnjakov tu dravsko banovino iuiu svoj rodni »Učni /.bor v Mariboru v nedeljo, dnu 12. avgustu I. 1. v hotelu Orel.. Pričetck ločno ob 0 dopoldne. Vsi absolventi kmetijskih šol, tudi nečlani ter prijatelji društva, vabljeni. Z;i rednd člane .i" udeležba obvezam. Kdor namerava Iiueti knk aktualni reforiit, gn mora predložiti po društvenih pravilih v pregled društvu. Zalo pošljite morebitne referate tajniku Marlcbuliii'. Krnni. in to iiiilkiiRnoJe do lili. julija,
Ljubljana
Maribor
Drugi hraii
fcadait na i\aka in soncu
Vatudaje, NI VE A
Pred soočenjem morate nadrgniti svoje telo t Nivea kremo ali Ni ve a oljem. S! tem zmanjšate
nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasno bronasto barvo kote.
Hivea na xraKu In soncu!
Iz življenja
in trpljenja naših železničarjev
1 ("lanom krieanski• moške knnurefiacije m: sporoča, da sc za danes popoldne določeni polijiirvni izlet preloži na poznejši čns.
1 Kino lunleljero. Danes ob IS in 2(1.3(1 dvojni s|>o-red: Pol v življenje", ruski velefiim, lu To ni v Hov . nemški športni film.
I .Vrifno služIlo imajo lekarna: danes: mr. Trnko-vv.J ded., Moslni trg I in mr. Kamor, Miklošičevi! c. 2(1; julrl: mr. l.čnstck. 1'csljuvn ccsln 1, Ilir ftohiner iled., liimskn eestu 24 in dr. Kmet, TjrrSevn cesln 41.
m V l< ml hm vi dvorani, Koroščovn ullen 12, sc vprizori v torek ob 211 igrn v netili dejanjih! ■ l'ov>st o izgubljeni Minli . ki jo jc spisal zniini pi.,Ht"tj i" plnuliici' prof. Janko Mlnkar. ttežijo vodi uvtur nsclj-n,i. Vstopnine ni. proslovoljlll darovi '!i krili" stro škov sc hvulcžuo sprejeinnjo.
Siieberje-ZadObrova. Dramatični odsek vprizori v nedeljo, 2!i. julljn ob I popoldne drnmo Carski sel , na prostem v gozdu zraven Pevskega doma.
Neslanrk tritSke skupine hoje r ni ko r bo v ponedeljek, 2:1. I. in. v Tržiču v dvorani hotelu Pošta oh osmih zvečer. Pridejo govorniki i/, l.jfibijiuic, uieii njimi tudi Slane Vidmar. TovurlSI viljljcull
Razgovor s prometnikom — moža'4 - Tempo prometa je
Ljubljana, 21. julija.
Prejšnjo nedeljo smo seznanili naše či-tatelje s sedmimi zastopniki železničarjev: strojevodjem, kurjačem, vlakOvodjem, zavi-raeem, premikačein, čuvajem in sprevodnikom. Danes jih seznanjamo še z drugo panogo te službe: z delom ki ga opravlja prometnik. Tudi ta se je radevolje odzval prošnji našega poročevalca za kratek razgovor. Vsekakor so takile intervjuvi z ljudmi, ki si v potu svojega obraza služijo kruh, mnogo zanimivejši, sodobnejši in življenjsko nuj-no.iši kakor senzacionalni intervjuvi z raznimi »promineneami« in »zvezdniki«, katerih besede tako rade izzvenijo v frazo, afektftci-jo. hlinibo in laž. Besede delovnega človeka so verno ogledalo našega časa, ki stoji ves v znamenju težke socialne borbe za obstanek. vsakdanjih skrbi, življenjskih stisk in nadlog.
Kdo lic pozna prometnika z značilno rdečo kapo na glavi? Obliko tej kapi pač ni narekovala modna norost. To je njegov službeni znak. Njegova funkcija je namreč tako važna, da je potrebna posebne zunanje označbe. Tudi v njegovem stanovanju poročevalce ni našel luksu/.a. Vse v njem priča, da do-muje tu človek, ki je vajen strogega reda in točnosti, obenem pa tudi samozatajevanja in skromnosti.
Gospod prometnik, gotovo bo zanimalo naše čitatelje, če nam poveste tudi vi kaj iz svojega poklicnega službovanja. Kako n. pr. človek postane prometni uradnik in zakaj se odloči za ta poklic?
Stvar je na prvi pogled kaj enostavna. Kdor lioče postati prometni uradnik, mora imeti razen predpisane šolske kvalifikacijo tudi nekaj veselja in sposobnosti za ta poklic. Pa tudi mnogo potrpljenja in trdne volje. Biti mora hladnokrven in močnih živcev, dii ga še tako težke situacijo ne spravijo iz ravnovesja. Če kdo vsega tega nima v Izdatni meri, je bolje zanj in za druge, da tc.i službi ne posveti. Še onemu, ki ima vseh teh darov dovolj, usoda včasih rada kakšno zagode. Težko je tukaj postaviti kakršnekoli norme. Tempo življenja zahteva mnogo in promet' se mora s svojim človeškim aparatom tem prilikam prilagoditi.
Človek, ki čuti. da bi bil za našo službo, prične svojo karijero in praksa z brzojavno službo. Ko naredi brzojavni signalni izpit, preide v prakso z.a prometno službo. Tam se mora temeljito seznanili z vseini prometnimi predpisi, teoretično iu praktično. Nato napravi teoretični jn praktični izpit ter prične s samostojno prometno službo, Pa nikar ne mislite, cla poleni že vse zna!. Značaj naše službo je pač takšen, da človek nikdar dovolj ne zna. Neprestano se šc uči. V praksi si namreč dve situaciji nista .nikdar enaki. Zmerom moramo gledati, da razvozljamo situacijo v skladu s predpisi in potrebami obenem, So to stvari, ki jih ni mogoče točno razložiti, razumeti pa le, če . jih človek preizkusi sam.
Po izpitu mora kandidat napraviti še komeroijalivi izpit. Šele takrat postane polnovreden član naše družbe in sposoben, da pleza po lestvici navzgor.«
Kakšni pa so klini te lestvice?
»Če mu je sreča mila in si -prej — kakor pravimo — ne zlomi vratu, postane šef post a ie ali pa ga premestijo v direkcijo. Izključeno Se ve tudi ni, da z »zlomljenim vratom« konča svoje življenje pri železnici — kot izranžiranec v administrativni službi. Priznati ,vam moram, ila smatra prometnik pisarniško službo kot nekaj manj vrednega.«
Kako to? sc .začudim.
Zato, ker ima pač takšno žilico, da ne more prenesti mirnega cepenja v pisarnah za zaprašenimi akt i -..-«
Oprostite, gospod prometnik, ampak tega ne moreni razumeti i zakaj naj hi bila prometna služba pri železnici tako težka?
Vašemu vprašanju se prav nič ne čudim. Kdor lic pozna do potankosti delokroga prometnega uradnika, pač ne more doumeti naših težav i n naporov. Vsak lajik vidi v nas samo človeka, ki pride k vlaku in odpravi vlak. (ločini .ie vse drugo naše delo nevidno. Skoraj nemogoče ,i<> človeku, ki ne. pozna naše službe, dopovedati, v čem obstoja pe«a našega delovanja. Skušal vam bom vsa j površno opisati naše dnevno opravilo.
Prometni uradnik mora zasledovati potek v soli vlakov v svojem odseku. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani n- 1"'. na vse.i clispozicijski progi do Zidanega mostu, Ka-keka, Jesenic. Kamnika. Kočevja in Novega mesta. Na ta način uredi v primeru zamud pravilen doliorl odnosno odhod vlakov in obdrži zvezo z vlaki. Skrbeti niova./ln se odprem! pravilen tovor z odgovarjajočimi vVa-j;j, dn tovor na vmesnih postajah ne zaostaja. Uvaja po potrebi izredne vlake zii odpravo tovora, ki ga no moremo odiiremlti rednimi vlaki. Skrbi, da redne vlake pravočasno oil: povejo, eo zanič ni tovora, in <la so potniški vlaki dovolj okrepi jeni. če so frekvence potnikov izredne, kakor n. pr. v nedeljah in ob raznih priredit vali. Daljo določa vlakovne skupine spremnega osebja za službo, odnosno jih pošilja oniin nostajain. ki so jih naročilo za izredne vlake. To je zlasti ob močnem pro- | metu kočljivo vprašanje, ker nam osebja primanjkuje in moramo ■/. njim kalknlirati ta- j j;o raeionelno, da izhajamo z obstoječim sta-leže.m. V takih primerih izkoristijo osebje .i,, skrajnosti. To rodi večkrat nrenire in ne- I ljube naslone, uri čemer ua drug drugemu
Tudi ta služba zahteva »celega neizprosen: vsega zajame vase
ile 'zamerimo, če pade pikra beseda.. Sa j so vsi dobro zavedamo, tla .jn naša služba neločljivo zvezana s liiulo invvoznostjo.
Po kakšnem redu pa odpravljate
vlake?
»To odpravljanje ui tako enostavno, kakor bi si kdo mislil. Vsa odprava vlakov je vezana na določene pogoje in varnostne mere. Vsak vlak moramo s posebno napravo signalizirati na progo, za dospele vlake pa dajemo telefoničuo ali brzojavno odjavo, to je potrdilo, da je vlak na mostu iu da inu lahko sledi drugi vlak. Če takšno odjavljanje prezrerno ali opustimo, lahko nastanejo katastrofalne posledice, združene z velikimi človeškimi in materljelnimi žrtvami. Za zamudne vlake na enotirni progi moramo urediti srečanje vlakov, da se uc bi z.umude še povečale. Za yse to je predpisan strog formalen postopek, ki ga moramo brezpogojno upoštevati. Kontrola .je stalna in rigoroshia.«
Kakšne posledice ima kršenje predpisov?
»Administratavno in cclo disciplinsko kazen. Te kazni so dokaj občutne in pogoste, ker pri največji pazljivosti laliko kaj pre-z.rcmo. Proti njim se borimo brez upa zmage, kajti dokler bo železnica tekla, bo tako. Tako se je goililo našim prednikom in tako se bo godilo našim naslednikom, Pa je v tem pogledu drugod šc slabše. Znano vam bo, rla jo ravno slovenski železničar že pod Avstrijo slovel zaradi svojo vestnosti in točnosti.«
Kako pa ste zadovoljni s potujočim občinstvom?
»Ti nam gredo — odkrito povedano —■ včasih liurlo na živce. Nočejo in nočejo razumeti, da jim ne moremo vedno ustreči, čeprav bi .i i ni radi. Predpisov ne moremo po mili volji obračati na glavo. Zmanjka 11. pr. prostora v vlaku, nastane gneča iu že je tu pritožba in kritika, češ: toliko in toliko vagonov je pa brezplodno ostalo praznih! Ljudje ne pomislijo, da so oni vagoni že določeni v druge namene. Včasih je tudi gonilna sila stroja že povsem izčrpana in mu nikakor ni mogoče dodati še nekaj vagonov. Bogve, če kdo pomisli, cla morajo naše železnice danes kriti svoje potrebe same, rločim so pred vojno dobivale od. države še. subvencijo, ker so bile pasivne.'« •
Riziku prometnega uradnika .ie potemtakem dokaj velik?
»Da, mnogo moramo riskirati 111 sicer v interesu službe. Vse naše delo je združeno s samozatajevanjem in požrtvovalnostjo, ki je za. oči nevidna. Vsekakor ne bi sineli kar pavšalno obsoditi človeka, kateremu tu pa tam odpovedo živci. Neki moj kolega si je nekoč hotel vzeti življenje, t tik o ga je potrla vest, da jc nehote zakrivil nezgodo ekspres-noga vlaka v Rajhenburgu. Zaradi preobremenjenosti 111 izčrpanosti so mu živci odpovedali samo za kratek hip in posledice so bile strašne: trije tovariši mrtvi in razbit stroj. Zaradi naporne in riskantne službe se prometni uradniki tudi hitro staramo in umrljivost je med nami v razmeroma mladih 'letih dokaj visoka.«
Pa ste za svojo naporno službo gotovo še posebej nagrajeni?
»Motite se. Naše plače so zenačene s plačami drugega uradništva. Napredovanje je počasno; stojimo nekako tri leta za svojimi vrstniki v drugih resorih državne službe. Razen tega smo v toliko na slabšem, da nekaterih skupin kot prometniki ne moremo doseči. In čc pridemo v boljše položaje, imamo spet to oviro, da kol maturantje ne moremo doseči zadnje za nas določene skupine prej, dokler ne dosežemo 50. leta starosti in še to pod določenimi pogoji. eL malo je takšnih, ki bi to skupino dosegli. Razen plače prejemamo še nočno tloklado, ki je pa tako malenkostna, da ni vredna omembe: 10 Din za noč. To je komaj za cigarete, kajti vedeti morate, cla smo skoraj vsi prometniki strastni kadilci. Tudi za obleko prejemamo nekaj malega, kar ne krije niti stroškov za rokavice.«
Kako pa uporabljate prosti čas?
»Prosti čas jo pičel, kur ga pa je, ga uporabim za. društveno delo 111 razvedrilo. Brez razvedrila prometniki pač ne bi mogli dolgo vzdržati, kajti naporna služba nam živce sistematično uničuje. Rad jo mahnem na goro, ljubim zrak in vodo. Zaenkrat sem navezan zgol.j na Ilirijo, ki mi pa ne prija. Imam rad tekočo vodo. Do lotos smo imeli veliko veselje s Soro, ki jo bila že skoro kar naša. Letos pa si niti Sore no moremo več privoščiti. Upam, pa, da bo vprašanje glede lega našega najljubšega kopališča kmalu spet ugodno rešeno, kajti potrebni smo čistega zraka in solnim in vode kakor ptica prostosti. Okrepiti si moramo živce in telo za šo bolj naporno službo pozimi.«
Za slovo mi jc navrgel šc telo. besede, ki z njiitii končam:
Opisal sem vam življenje prometnikov povsem nepristransko, brez vsakega pretiravanja. Priznati morale sami, tla naš položaj ni zavidanja vreden. Lahko mi verjamete, da šc nikoli nikomur nisem svetoval, naj se oprime našega kruha, in ludi nikomur ne bom, oe sc razmere temeljilo ne spremenijo 111 ne postanejo takšne, kakršne so pri drugih dobro urejenih železnicah.«
Split, Hotel .Salonac
Najbližji kolodvore! fn' pristsniščs. uovo urejenih sob. — Zmerne cene
19 let po ustrelitvi — oproščen
Kako vročo kopel lahko prenesemo?
Razsodbe vojnih sodišč revidirijo
Od 1. julija 1933 obstoji v Parizu izredno sodišče, ki ima nalogo, da revidira razsodbe vojnib sodišč. Naj navedemo samo nekaj primerov, kii kažejo vso strahoto vojne tudi v pravnem področju.
Pešec Laurent, ki je služil pri polku 247., je bil ranjen na bojišču pri Souainu v roko. Njegov stotnik ga je poslal na obvezovališče, odtod je odšel v bolnišnico v Chalons. Tu ga je pregledal prvi zdravnik dr. Buy. Ugotovil je, »da se je Laurent sam ranil z namenom, da bii ga poslati z bojišča«. Vložil je ovadbo in Laurent je prišel pTed vojno sodišče ter je bil na 'podlagi izpričevala dr. Buya, ki je nastopil kot edina priča, obsojen na smrt. Dr. Buy je še živ in je bil Miran pred izredno sodišče v Parizu. Izjavil je, da je vse ranjence na rokah, glede katerih ni prejel od poveljujočega častnika poročila, da so res bili ranjeni, imel vedno za bojazljivce, ki so se sami ranili. Na podlagi tega svojega mnenja je izdajal tudi zdravniška izpričevala. Laurentov stotnik ni vedel, da je dr. Buy uvedel v svoje poslovanje tako usodno praikso in ni za Laurentom poslal zadevnega poročila. Laurenta je zdaj izredno sodišče v Parizu oprostilo; toda Laurent leži že 19 let pod zemljo...
V drugih vojnih okrožjih je bilo bolje, ker je bilo malo takšnih zdravnikov, kakor dr. Buy. Kljub
temu so vojna sodišča prizadela mnogo krivic vojakom. Tako je bil pešec Vincent obsojen na deset let ječe, češ, da je zbežal z bojišča. Teh deset let je tudi presedel. Tudi njega so zdaj oprostili. Da si je takrat sploh rešil življenje, se nvora zahvaliti domačemu župniku, ki ga je branil ex-offo. Ze takrat je župnik ostro kritiziral ravnanje vojnih sodišč. Pri 16 procesih je on nastopil kot edini branilec, ne da bi mu bili dali priložnost, da z obtoženci sploh govori.
Strašna je tragedija 20 letnega kmehskega fanta Gabriellija. Ko se je v njegovi bližini razpočila granata, je znorel. Napol živ in napol mrtev je divjal kakor norec od postojanke do postojanke, končno je našel zatočišče v neki votlini, kjer se jc Skrival tri dni. Vojno sodišče ga je obsodilo na ; smrt, čeprav je branilec predlagal, naj bi obto- i ženca preiskal dušeslovec. Strašen je bil prizor, ! ko so obsojenca usmrtili. Kričal je im divjal ter | jokal, oklepal se je duhovnika ter klical svojo mater. »Jaz nočem umreti in nočem umreti!« je zaman prosil. Zdaj je sodišče v Ptirizu ugotovilo, da je Gabrielli v resnic; znorel in da je bil po krivici ustreljen.
Življenja tem nesrečnikom sodišče ne more več vrniti. Vsaj pravni zavesti, ki je pri Francozu zelo močna, je s tem dano zadoščenje.
Slavni francoski general Marmont je posegel nekoč v živahno znanstveno razpravo. Trdil je namreč, da je videl v mestu Brusa Tunka, ki se je kopal v vodi, razgreli 62 stopinj R. Nihče mu ni verjel, kajti znano je bilo že tedaj, da človek paro lažje prenese kot pa prevročo vodo. Nekateri angleški zdravniki so delali poi6kuse v tej smeri. Ugotovili so, da bi zdrav človek lahko vzdržal v 100 stopinj vroči pari osem minut. V vodi pa, ki ima 40.5 stopinj R, bi niti roke ne mogel dolgo držati.
Z angleške pasje razstave; dekletce med dvema ovčjakoma
V sanjah izumil
plinski goslomer
Profesor Boyce, fizik svetovnega imena, avtor fcakona o maponu tekočih površin, je imel v Kraljevskem kolegiju zanimivo predavanje o svojem novem odkritju. Odkritje mu je bilo razodeto v 6panju. Prof. Boyoe je več let zaman poskušal rešiti težko tehniško nalogo: Hotel je sestaviti plinski gostomer, ki bi bil enako poraben za znanstvene in tudi trgovske namene. A vse je bilo zaman. V začetku maja je sklenil znanstvenik, da bo sploh opustil najbTŽ nerazrešljivo vprašanje. Utrujen je šel spat. »A ko sem trdno zaspal,« pripoveduje učenjak, »sem zagledal v sanjah, da leži na moji mizi pola papirja, ki je popisana z enačbami. Prečital sem jib in videl, da sem pred teoretično rešitvijo mojega gostomer a. — Kdaj sem vse to' spisal? — sem mislil, se zbudil, skočil k mizi in se prepričal, da so to bile te 6anje. Takoj sem pričel računati, da ne bi pozabil podrobnosti razodetja. Vse je šlo hitro od rok. Pol ure pozneje sem imel v resnici v rokah isto popisano polo, o kateri sem poprej sanjaL A nisem hotel izgubiti nobene minule, ker sem se še vedno bal, da ne bi česa pozabil. Oeprav je bilo pozno ponoči, sem takoj naročil izvoščka im pohitel v svoj laboratorij na Victoria streetu. Vratar 6e je zelo začudil, ko me je zagledal. Odhitel sem k svoji mizi, razložil posamezne dele gostomera, da bi ustrezali zapisanim enačbam, im pričel preiz-ikuišati teoretične zaključke. Globoko sem si oddahnil, ko sem videl, da ni vmes nobene pomote, "Jdaj je novi gostomer pripravljen in v kratkem Do na trgu. Veliko bo koristil znanstvenemu raziskovanju in tudi kemičnim tovarnam. A kako se je oblikovali brez udeležbe moje zavesti in v kratkem trenutku odgovor, ki sem ga zamam iskal z naporom vseh svojih sil v teku več let — to naj poskušajo ugotoviti psihologi. Zame je 1o neum-ljivo razodetje.«
S pomočjo morja bo proizvajat led
Francoz Georges Claude vztrajno nadaljuje s poskusi, da bi izrabil razliko med temperaturo vode v globini morja in temperaturo vode na morski gladini. Sestavil je pripravo, s pomočjo katere mu bo mogoče speljati cevi 700 metrov pod morje. Nastalo je vprašanje, kako naj vzdrži to aparaturo in pomožno osobje na odprtem morju. Ladje navadno težko kljubujejo morskim viharjem, ki jo tudi neprestano premikajo. Zato je Georges Claude dal zgraditi velikansko oblo, katere premer znaša 9 metrov. Na to jekleno oblo bo pritrdil cevi. Druge priprave bo postavil na ladjo, ki se bo lahko od časa do časa odstranila z mesta in odplula v varen pristan, ko ji bo grozilo neurje. Georges Olaude je prvotno nameraval proizvajati s pomočjo morja električni tok. Ker pa bi nvoral delo vsakolkrat prekiniti, ko bi grozila nevihta, bi bilo dobavljamje električnega toka neredno. Zato se je Claude odločil za proizvajanje ledu v tropičnih krajih, kjer je povpraševanje po njem toliko večje.
Časopis v štirih jezikih
V Pragi je te dni izšla prva številka mesečnika »Pax« s podnaslovi: List miru — Friedensblatt — Revue de paix — Peace Journal. List urejuje socialdemokratski poslanec Robert Klein. V njem 60 češki, nemški, francoski in angleški članki.
Angleška policaja zasleduje zločince s pomočjo avtomobila im letala. Avtomobil im letalo 6ta v neprestani zvezi s pomočjo radia
Jezuit Josip Gianfranceschi, profesor fizike in astronomije na gregorijanskem vseučilišču v Rimu, jo umrl v starosti 59 let. Spisal je več knjig o omenjenih strokah
Dol g in dolžnik
v slovenskih pregovorih
J. šašelj
Ako hiša pogoni, dolg na vrat leti. Dolg je hud volk. Dolg je zločest (hudoben) drug. Dolg pravi: začni me, delal ee bom sain. Dolgovi so kmetiji, kar črv drevesu. Dolžan — na srcu bolan. Dolžnik — sužnik. Kdor je dolžan, je iužen. Je do vrata v dolgeh, v nevolji do ušes. Kdor na posodo prosi, gre po blatu poleg tebe, če ti je pa dolžan, ogne se na stran. Kdor ni dolžan, nima kredita. Kdor ni nič dolžan, ima vsega dovolj, aLi pa ni nikdar nič imel.
Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača hrbet obrača.
Noben kvas ne vzhaja rajši od dolga. Od hudega dolžnika vzemi tudi pleve. Od zločestega dolžnika je tudi krava brca mleka.
Več je dolžan, nego bi se prodal.
»Neki zdravnik nvi je prerokoval, da bom postala stara.«
»Popolnoma se je blamiiral, cenjena gospo dična!«
Ambicija žene dekleta v smrt
Izrabljanje lahkomiselnosti mlade ženske
V mestecu Nordasselu na Nemškem je te dni umrla vdova Bock, zadnji nočni čuvaj v Nemčiji. Lahko rečemo, da je z njo ugasnil simbol cele dobe, ki jo je izpodrinil napredek v tehniki
Prišel je ob pet otrok naenkrat
Blizu Salerna v Italiji je vlak zavoz/il v voz, na katerem se je peljalo pet otrok iz iste družine. Oslička in štiri otroke je ubilo takoj, peti otrok pa je kmalu nato izdihnil.
Po vsem svetu se najdejo mlada dekleta, ki hlepijo po slavi, ki imaijo edino željo,, da svet za nje zve po časopisju. Da to dosežejo, žrtvujejo zdravje in lepoto, mnogokrat celo življenje.
Na predvečer svojega 19. rojstnega dne je Nemka Ruth Letzag umrla radi svoje nesmiselne ambicije, da postane slavna. V jezeru Baldenay pri Essenu je plavala nepretrgoma 78 ur in 46 minut. Odpeljati so jo v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrla za oslabelostjo srca. Okoli 150.000 ljudi je plačalo pol marke vstopnine, da bi jo mogli gledati plavajočo, ki se je krelala po vodi kot ujeta riba. Z Nemcu prirojeno flegmo so gledalci pili pivo in se zalagali z jedrni, med tem ko je dekle dobesedno plavalo v smrt. Nameravala je ostati v vodi 100 ur, voda pa je bila hladna in že prvo uro jo je pričel tresti mraz. Večkrat je zahtevala in prosila, naj jo puste iz vode, a gledalci 60 zahtevali za svoj denar »celo igro«. Mislimo si duševne in telesne muke plavalke, katero so s trobentanjem in bobnom klicali k zavesti. S takšnim hruščem so privabljali le še več radovednežev. Ko so jo prinesli v bolnišnico, so navdušeni povedali zdravniku: »Prinašamo vam najboljšo plavalko sveta.« Nič več se ni zavedla in že čez dve uri potem je umrla.
i MESTO BALE — V SMRT
V Budimpešti je 18 letna Freda Litvov pričela v nekem zabavališču stradati. Devet dni so jo hodili gledat, ponoči devetega dne pa je vsled oslabelosti umrla. Ta si je hotela z vstopnino nabaviti balo za možitev.
Z LEVOM V KLETKI
Na sejmu v Krakovu na Poljskem je mlado, lepo dekle spalo, stanovalo in jedlo poleg dveh levov. Kletka je bila močno razsvetljena, tako da je publika lahko videla, da dekle ni odšlo iz nje. Nekega večera je, najbrž namenoma, nekdo vrgel v kletko cigaretni ogorek, ki je padel na leva. Dasi neznatna opeklina, je vendar zadostovala, da 6e je lev razkačil. Planil je na Poljakinjo, ki je
ležeč na duvanu oitala, ter jo razmesaril do smrti, še predno so mogli uslužbenci priskočiti na pomoč To pa še ni bilo dosti. Podjetje je priredilo pogrebni sprevod, v katerem so na verigi vodili — oba leva! Za občinstvo je bilo to preveč. Ako bi policija ne bila pri roki, bi občinstvo podjetnika in njegove linčalo.
Podoben slučaj se je pripetil v Montevideo. Neki cirkus je naznanil, da bo občinstvo videlo med drugim tudi mlado dekle, ki bo z veliko opico sedelo pri mizi in jedlo z njo. Nekega dne je opico bolel zob; radi tega se je branila izvajati običajne trike. Ker 60 jo hoteli prisiliti k temu, je v togobi pograbila dekle ter jo treščila v kot. K 6reči so jo oteli iz nevarnosti. Imela je zlomljeno nogo in roko.
Znan je slučaj Ane Frost, ki je skočila z vklenjenimi rokami v reko Hudeon, posnemajoč slavnega Hudunija, ki se je oprostil vsakega oklepa in raztrgal verige. Ker Frostove četrt ure ni bilo na površje, so jo šli iskat potapljači. Našli so jo na dnu reke, zapleteno v del potopljenega čolna; bila je seveda mrtva.
NA ŽICI 60 METROV VISOKO
V Los Angelesu si je neka tvrdka omislila grozno reklamo. Najela je dve plesalki po vrvi, ki sta napeli vrv med dvema nebotičnikoma ter visoko v zraku vihteli zastave z reklamnimi napisi dobične tvrdke. Šestdeset metrov pod njima 6e je vršil promet, en sam napačen gib bi pomenil gotovo smrt. Ko sta bili drzni plesalki v zraku, je pribrnelo nad njima letalo. Iz radovednosti se je za hip ena izmed obeh ozrla kvišku, pri tem pa izgubila ravnotežje. Ko je omahnila, jo je njena partnerica zagrabila za nogo, z drugo roko pa se je oprijela vrvi. Požarna brambn in reševalna družba, vse je moralo na pomoč, da so rešili obo iz tega obupnega položaja.
Mednarodna družba za varstvo človeškega življenja bi se morala ustanoviti ter kralkomalo z zakonom zabraniti slične nastope iz gole ambicije in izrabljanje lahkomiselnosti mlade žen6ke.
Če ti je dolg čas
Sodnik: »Ali ste se tedaj popolnoma obvladali?«
Obtoženec: »Ne. gospod sodnik, tedaj je bila vendar žena pri meni.«
*
»Ali je g. Križanski že kaj pisal n svoji avtomobilski vožnji?«
»Celo dvakrat že; prvo dopisnico s policije, drugo iz bolnišnice.«
★
Anglež Kaye Don, svetovni dirkač, je bil obsojen na 4 mesece zapora radi usmrtitve po nemarnosti. Vadil se je za tekmo in na ovinku se je avtomobil prevrnil; mehanika je ubilo, sam pa si je rešil kožo
Človek Ima 254 ko6ta in 4000 mišic.
»Atek, ti si zadnjič dejal, da je posedanje za ženske prava nesreča, medtem ko to moškemu ni škodljivo.«
»Da. Zakaj me vprašaš?«
»Jaz sem vendar moški in sem obsedel!«
»Janezek, jutri praznujeva z atko.n svoj poročni dan.«
Janezek: »Tako? Mislil sem, da sta že poročena.«
Zopet nov poklic! V Ameriki seveda, in sicer v mestu Toronto. Zdravi — ribe. .ima eerveda tudi asistentko, vso kakor pri pravem zdravniku
MLADI SLOVENEC
Na sprehodu
Gospod puran gre na sprehod z dvorišča v zlato polje, za njim pa Metka, Janezek skakljata dobre volje.
Gospod puran mogočno gre, ko da njegov ves svet je in kakor da le zanj cvete to solnčno mladoletje.
A Janezek in Metka veata, da tudi njima roža diši in pesem ptičkova ju toplo, toplo boža ...
Kako je kmet
mrliča obudit
(Štajerska pripovedka.)
Že dolgo je tega, kar je živel v neki vasi brihten kmet, ki si je znal z oderuštvom m drugimi »dobrimi deli« nagrabiti veliko premoženje. Zato so ga ljudje v domači fari imenovali Grabež.
Daleč od njoga, v oddaljeni vasi, pa jo živel reven bajtar, ki jc bil dolžan povsod, kjer je bila streha krita z opeko. Siromaštvo mu je gledalo skozi vsa okna v bajto. Ljudje mu denarja niso nič kaj radi pogojevali, ker je zmerom pozabil vrniti.
Nekoč jc dobil od gosposke pisanje, kjer jo stalo, da bi bilo dobro, če bi včasih plačal tudi davke, katere da je žc tri leta nazaj dolžan, sicer da mu bodo zarubili bajto. Mož se j prestrašil. Ni vedel, kje bi si denar izposodil, ker je bil povsod dolžan, pa ni nikjer ničesar vrnil. Sosed mu je povedal, da živi v daljni vasi neki Grabež, ki rad za dobre obresti posoja denar.
Bajtar se je odpravil na pot in prišel k Gra-bežu. Povedal mu jc, kje ga žuli in kaj bi rad. Grabež je bil kar koj pripravljen in mu je dejal: •
»Ne posojam sicer rad, toda, ker si ravno ti, ki si poštena duša, naj bo. Drugim zaračunam 50 odstotne obresti, tebi bom pa samo 25 odstotne. To se pravi, da mi moraš ob letu vrniti namesto 1000 Din, ki ti jih sedaj dam, 1250 Din. Drugače bi jih moral pa 1500 Din. Vidiš, vse to sem storil samo radi tebe, ki vem, da si reven, toda pošten človek.«
Bajtar je vzel denar, se lepo zahvalil in šel. Davkarija pa se je morala obrisati pod nosom za rubežen.
Toda dnevi so tekli in leto, ko bi bajtar moral denar vrniti, sc je bližalo koncu. Bajtar je premišljeval na mile viže, kako bi se znebil dolga pri Grabežu. Ko mu je že skoro voda v grlo tekla, se je vendarle domislil. Naredil se je mrtvega. Žena ga jc preoblekla, položila na mrtvaški oder, prižgala sveče in začela jokati. Da bi lažje jokala, si je nadrgnila oči s česnom.
Grabež je prišel in vprašal ženo, če bosta dolg vrnila. Žena je jokala in dejala:
»Bodite tako dobri in počakajte šc leto dni, saj vidite, kakšna nesreča me je zadela.«
Grabež je mrliča natanko pogledal in koj videl, da niti malo ni mrtev, nmpak da se samo tako dela. Pogrnbil jc palico, ki je ležala v kotu, in zamahnil z njo po mrličevi zadnji plati.
Mrlič so je takoj prebudil od mrtvih in se Grabežu zahvalil:
»Bog vam povrni vašo ljubezen, da ste me obudili v življenje in s tem rešili ženo žalosti in stroškov. Prosim vas, pustite mi to palico v spomin. Dobro jo bom prodal in vam potem vrnil denar.«
Vse to jc videl in slišal nekdo, ki je bil trdno prepričan, da jc Grabež v resnici s palico obudil bajtarja od mrtvih. Ko je Grabež odšel, jc vprašal bajtarja, koliko hoče za palico. Bnj-tar jc zahteval 2000 Din in mu jih- je oni tudi koj plačal, ker je mislil, dn bo delal še mnogo boljše kupčije z njo.
Možakar, ki je palico odkupil, jc šel v mesto, kjer je ležal na mrtvaškem odru neki grof. Vse mesto je bilo ovito v črnino in ljudstvo je za grofom globoko žalovalo. Mož je povedal sorodnikom, da imu tako palico, s katero lahko mrliče obudi od mrtvih. Sorodniki so mu obljubili bogato nagrado, če sc mu to res posreči.
Stopil je k mrliču in udaril s palico na vso moč po njegovih plečih. Toda mrlič sc na noben način ni hotol dvigniti in spet oživeti. Ljudje so se razjezili in »čudodelnika« pošteno s palico iinmaiiali. Mož pa sc jc branil in zatrjeval, da ga je bajtar nalagal, ko mu je prodal »ču-rovno« palico.
Sorodniki so to naznanili gosposki, ki je pozvala bajtarja predse in ga kaznovala zaradi goljufije s trimesečnim zaporom. Bajtar si je vse to tako k srcu gnal, da jc nevarno zbolel in se premetaval po postelji. Žena ga je nekaj časa gledala in se spomnila: kaj pa, če ga je obsedel sam hognasvaruj?
Žc je hotela poslati po zdravnika, ko je prišel Grabež. Zopet je poteklo leto. Žena ga je rotila:
•Počakajte vondar, človek božji, saj vidite, kako sem nesrečna. Moža mi je obsedel vrag.«
Grabež je pogledal bolnika in rekel:
»Veste kaj, jaz bom izgnal vraga iz vašega moža. tu mi potem vrnete dolg.«
Žena jc bila zadovoljim.
Se istega večeru jc prignal s seboj kozla, ga prijel za zadnje noge, dn jc kozel visel t
V deželi Narobesvet
(Nadaljevanje)
Z visoko dvignjeno glavo je stopala kraljična. Lepotična skozi gosti špalir in se ošabno klanjala na vse strani. Tonček pa je v zadregi capljal za njo, kajti ljudje so radovedno buljili vanj, kakor da je prečudežno bitje z lune in ne brhek fantič iz slovenske dežele. Od časa do časa je ta ali oni izmed zbranih povprašal soseda: »Kdo pa je ta spak zraven kra-Ijične? Kraljična jc krasna kakor tristo jiisa-nih mavric, tu pa tako grdi Le kje se je vzel?« Tonček bi se bil najraje zakadil vanj in mu pomolil pest pod nos, pa si jo mislil: »Potrpljenje je božja mast. Dolgo ta komedija itak ne more več trajati,«
Tako sta sc približala stojnici, za katero sta stali kar dve branjevki. Tonček je upal, da bo vsaj tu zagledal kakšno otipljivo robo, ko je b|l takšen naval. Pa se je zmotil. Niti suhe hruške ali krlilja ni bilo videti nikjer, kamoli kaj dragocenejšega. Pač, nekaj so zagledale njego-ve oči: velik, neznansko velik kup — niča.
Branjevki sta se kraljični Lepotični spoštljivo priklonili in začeli z najslajšimi besedami hvaliti svojo robo:
»Kupite, kupite, milostna kraljična! Danes imava sveže blago. Nikjer ne dobite boljšega in cenejšega.«
»I, kaibSno blago pa prodajate?« je pobaral Tonček. »T!t« ga ne vidim nikjer.«
»Ne sitnari!« ga je .zavrnila kraljična Le-jiotičnu in oblastno pristavila: »Takoj jutri mi pojdeš k zdravniku zarhdi oči. Je naravnost sramota, da tako slabo vidiš.«
»Koliko pa vam snveva zaviti, milostna kraljičina Lepotična?« sta branjevki podjetno silili vanjo.
Kraljična Lepotična je začela s prsti tipati praznino pred seboj in ko se je je dovolj ua-tipala, je vprašala:
»Po čim je?«
»štiri piškave orehe kila. Dobro merico dobite!«
»Dajte mi pet kil!« je zahtevala kraljična
Lepotična.
Branjevki sta ročno zavili svojo robo v pa-pi- in se klanjali, da gotovo še danes obe hrbet boli:
»Priporočava st vam še za drugič, milostna kraljična Lepotična!«
»Bomo videli!« je milostno dejala kraljična Lepotična, vzela zavitek, ga pomolila Tončku in ukazala: »Tegale pa nesi ti!«
Tonček je ubogal. Spotoma je naskrivaj venomer otipaval zavitek, da bi dognal, kaj je v njem. Pa jo bil ves njegov trud zastonj. Oti-pal ni prav ničesar. Kakor da otipava škrnicelj, katerega napihneš s sapo, so mu je zdelo... Nekaj časa jc zatajeval svojo radovednost, po-tem pa se ni mogel več premagati in previdno je vprašal:
»Kraljična Lepotična, ali dobro veš, da je to pristno blago?«
»Seveda!« je pokimala kraljična Lepotična. »Polj pristne Žide še nikjer nisem videla,«
»Žide?« je Tonček debelo pogledal. »Kakšne Žide?«
»O ti bedak!« sc je razjezila kraljična Lepotična. »Ali še ne zdaj ne veš, kaj nosiš v zavitku?«
»Seveda nc,« je skesano prizual Tonček.
»židano voljo vcudar!« mu je povedala kraljična Lepotična. »Pristno židano voljo.«
»Narobesvet, kaj hočem!« je pomislil Tonček. »Pri nas doma nosimo židano voljo v srcu i« če jc žc nimamo tam, se lahko trikrat na glavo postavimo, pa je nc bomo priklicali vase. Ti. jo pa kar prodajajo kakor blago za obleke, Ojoj, ali se mi bodo smejali doma, ko jim bora te smešne reči pripovedoval!«
(Dalje prih, nedeljo.)
622. Dragi Kotičkov striček f — Sem bil zadnjič na vso moč vesel, ko si v kotičku napisal, da se Požgančev oča vrnejo z lune. Dve minuti pred določeno uro sem jo ucvrl proti jubilejnemu mostu da
ne bi zamudil niti trenutka. Ko pa sem prisopihal tja, ni bilo o Požgančevem očetu in njihovemu aeroplanu ne duha ne sluha. Zdaj res ne vem,
ali
si so zmotil v koledarju, kali. Saj v torek vendar ni bil prvi april. Vsekakor si me pošteno potegnil za nos, tako pošteno, da bi moral biti moj nos zdaj debel kakor kumara, Pa ni. To je jako čudno, ali ne?
Pa nisem zaradi te potegavščine prav nič jezen nate. »Hec mora biti,« pravi moja mama. Bo že res, če ona pravi!
Lepo Te pozdravlja Tvoj Andre j ček Ko. run, učenec III. razr. v Ljubljani.
Dragi Andrejček! — Nisem se zmotil v koledarju in tudi nikogar nisem potegnil za nos, to mi lahko verjameš. Holaj, kani bi pa prišel, če bi hotel vsakogar potegniti za nosi Mi že potegovanje lastnega nosu pozimi, ko mi l.juti nahod nagaja, močno preseda. Da Požgančev oča niso prišli, ni moja krivda. Sem se v radiu lepo opravičil in do pičice vse natančno razložil, zakaj jih ni bilo. Ker vsi kotičkarji pač niste Imeli prilike to opravičilo v radiu slišati, vam ga na tem mestu na kratko ponovim. Dobesedno tako-le sem začel:
Dragi moji!
Gromozansko presenečeni in razočarani boste v tem hipu, kajti gotovo vsi trdno pričakujete, da bo zdajle namesto mene spregovoril v mikrofon rohneči glas Požgančevega očeta. Na svojo ljuto žalost vam moram povedati, da ste se bridko ušteli. Požgančevega očeta ne bo. Ostali so na luni. Vse je bilo že pripravljeno za slavnosten sprejem. Naša vrla kuharica je že razobesila perilo, ki naj bi nadomestilo vihrajoče zastave..., godiba je čakala samo še na dirigentov mig, da veličasnto udari ob lonce in pokrovke: čindaraša, bum, bum, burni... psi so svečano in ubrano lajali: hov, hov, hov!... ognjegasci so strumno držali briz-galno v rokah, da pogasijo prehud ogenj navdušenja med zbranim občinstvom, če bi bilo treba... slavnostni govornik, gospod Mutec, je v mislih že 1 ponavljal naučeni govor... in celo kanone smo imeli že nabasane, da bi znamenitemu gostu na čast spoštljivo zagrmeli: bitmll
V to naše velenapeto pričakovanje je nenadoma odjeknil divjeradosten glas: »Že prihaja!«
Kakor en mož smo se bliskovito ozrli kvišku in glej: res se je nekje v sinji višavi prikazala drobna pika. »Aeroplan Požgančevega očeta!«- je šlo od ust do ust. In je iz tisočerih grl urnobe-siio zahreščalo: »Živeli! Slava jim! Hip, hip, hura!« Pa se je — žnl — koj nato izkazalo, da aeroplan. ki je letel nad nami, ni bil aeroplan Požgančevega očeta,nego je bila to čisto navadna divja raca, ki je letela čez Ljubljano.
Tako, vidite, dragi moji, so Požgančev oča pošteno potegnili za nos vso skupaj. Izključeno pa seve tudi ni, da nikakor in pod nobenim pogojem niso mogli priti. Jim — postavim — slavna oblast na luni morda ni hotela izstavili potnega lista, ali pa so v svoji raztresenosli namesto na našo zemljo odfrčali na kakšno drugo zvezdo in so zdaj tam neznansko čudijo, kako se je vse spremenilo v mili domovini. Izključeno tudi ni, da se jim je pripetila nesreča. Ojojmene, samo pomislite, kakšna škoda bi bila, če bi izgubili tako slavnega in nenadomestljivega moža, kakor so Požgančev oča. Saj so oni prvi, kar vesoljni svet stoji, odfrčali na luno in jih zategadelj pač lahko s ponorom uvrstimo med naše najznamenitejše in najzaslužnejše narodne može, kakor so n. pr. Martin Krpan, Peter Klopec in kralj Maljaž...«
To in še marsikaj sem v radiu povedal o Po-žgančevem očetu. Zdaj veš tudi Ti, da nisem jaz
........._!»II
glavo navzdoi, ter ga pokazal skozi okno. Kozel sc je seveda na vse pretege drl. Grabež pa jc dejal:
»Hudobec je vašega moža zapustil.«
Bajtar mu jc ves vesel, da gn jc ozdravil, vrnil dolžni denar. Da ne bi nihče zvedel za to goljufijo, jc Grabež kozla takoj zaklal.
kriv, ker jih ni hilo. Bodo pa drugič prišli, če Bog da in sreča junaška.
Pozdravljen! — Kotičkov striček.
628. Dragi striček! — Nekega dne sem prosil deda, naj mi pove kakšno zgodbo. Ded se je zamislil in čez nekaj časa dejal: »Na vem, katero b: ti povedal, ker si menda že vse slišal.« Medtem ko je to govoril, je opazil konja, ki je vlekel mimo
P°ln vos drv. Nekaj se mu je posvetilo v glavi in dejal je: »Veš, kaj? Prepričal se bom, če si kaj odprle glave. Odgovarjaj hitro na moja vprašanja! — Kdo je močnojši od konja?«
»Volk!« mu hitro odgovorim.
»A kaj je močnejše od volka?«
»Mreža!«
»In kaj je močnejše od mreže?«
»Miš!« se spomnim.
»In močnejše od miši?«
»Mačka!«
»In močnejše od mačke?«
»Pes!«
»In močnejše od psa?«
»Zima!«
»In močnejše od zime?«
»Kožuh!«
»In močnejše od kožuha?«
»Molj!«
»In močnejše od molja?«
»Palica!«
»In močnejše od palice?«
»Človek, ker jo lahko prelomi.«
»In kaj je močnejše od človeka?«
»Smrt!« se domislim.
»In kaj je močnejše od smrti?«
Na to vprašanje pa nisem več znal odgovoriti. Ded me je pobožal po razmršenih laseh in dejal:
»Močnejša od smrti so dobra dela in poštenje. Človeka pokopljejo, njegovo poštenje in njegova dobra dela pa ostanejo še dolgo v spominu. Vidiš, to je močnejše od smrti.«
Za danes naj bo tega dovolj. V drugič pa Ti še kaj zanimivega povem.
Prav lepo Te pozdravlja Andrej Rada-novic.
Dragi Andrej! — No vem, ali si še droben fantič ali ze odrasel mož, ampak bistre glave si gotovo, Ce si dedu tako hitro in modro odgovarjal na stavljena vprašanja. Seveda si pa ne smeš do-misljevati, da vsak Tvoj odgovor drži, kakor bi ga z žebljem na steno pribil. Na primer konj! Ali misliš, da je samo volk močnejši od njega? Kaj se! Ga včasih droben brencelj ustrahuje prej kakor volk, kajti volka konj lahko s kopiti lopne po glavi, brenclja pa no more. Dobro si zapomni, da so takile drobni, neznatni sovražniki včasih stokrat bolj tievai-ni kakor veliki. Jaz se — postavim —leva v kletki prav nič ne bojim, čeprav je etrasansko divji in krvoločen, sitne muhe pa, ki mi venomer okoli nosu brenči, so neznansko bojim, ker je že nekajkrat preizkusila ostrino svojega rilca lia moji koži.
Kakor torej ta Tvoj odgovor ne drži, tako bi se lalvko ustavil še )»rl tem in onem Tvojem odgovoru in g? ovrgel. Zlasti mi ne gre v glavo da jo močnejša od mreže — miš. še nikoli nikjer nisem slišal, da bi miš tudi železno mrežo razgrizla. Ti pa si jo že moral videti in slišati — od sile ei lahko ponosen na to.
Pozdravljen! — Kotičkov striček.
624. Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz bi rad vsaj enkrat prišel v Tvoj kotiček. Lepo Te prosim, dobro poglej, da je napisano »v kotiček« in ne »v košek«. Ce mi izpolniš željo, Ti bom kakšno prav lepo risbo napravi!. Pa še brat, ki je leto dni starejši od mene in brat Tinko, ki jo leto dni mlajši od mene, Ti bosta nekaj naslikala. Morda bom še sestrici Jadv-igi, ki že zna jokati, dovolil, da bo nekaj nar:sala. Seveda, kaj posebnega ne smeš pričakovali od nje, ker bo šole čez dve loti šla v šolo. Kadar potrebuješ kaj slik za jSlovenca«, se kar name obrni; jaz jih imam vedno dovolj v zalogi.
Prav lepo Te pozdravljajo Franc, Tinko Jad-viga, posebno pa Janko Mlinar, učenec II. razr. v Žireli.
Pripis:'Oglej si slike na drugi strani pisma!
Dragi Franc, Tinko, Jadviga, prav posebno pa Janko! — Sem aa moč dobro pogledal iu videl, da je res napisano »v kotiček« :n no »v koš«. Ta ugo. iovitev mc je spravila v hudo zadrego. »Ojojmene,« sem bridko vzdlhnil, " ojojmene, sem zdajle v škripcih! Ce vrženi pismo v kotiček, se zamerim košu,
Žalostna zgodba o pretežki cigari
Pol minute je samo
Janezek veselo
puhal iz cigare dim —
in že zavrtelo
v glavi se mu je strašno.
Ves svet — hop, hop, liop! -
se na glavo je obrnil,
Janezek ko snop
pa na zemljo se je zvrnil.
Janez je močan — cigara
pa je le pretežka
bila zanj... Še očka zdaj
ga doma našeška!
Nekaj drugih rešitev
Trma Marinčič, učenka I. razr. v Žužemberku :
»Joj, prejoj!« zajavkal je naš ubogi Janez in na tla se zgrudil je: »Kaj bo z mano danes?«
Pa je metla vuela se ino prašne hlače. Revež ves opečen je, bridko plače, plače ... Slavica Langerholc, učenka II. ra». v Stranjah pri Kamniku:
. Janez vidi vse po troje, svet krog njega se vrti; zamegli ee mu In v kotu kakor mrtev obleži.
Oh, pa kaj še, oh, pa kaj še! Raje vsega ne povem. Nočem mu časti jemati, nočem, nočem in ne smem. Mimici Ur bas, učenka V. razr. v Rogaški Slatini:
Poetala glava mu je težka, na metlo revež se upira. »Kaj bo?« ei misli mlada glava. »Telo mi vse, ojoj, umira ...«
Naenkrat zlomi se mu metla. Štrbunk! se zavali na tla; pretežka bila je cigara, pa vsega je omamila.
Pridirja stražnik, dober mož in s ceste reveža pobere. Obljubi Janez moško mu: »Cigare več nikdar nobene!« Upoštevali smo samo rešitve, l j smo jih prejeli do četrtka, 19. t. m.
Za nagrado je bila izžrebana I r m a Marinčič, učenka 1. razr. v Žužemberku.
Mladi lovec
Tonček naš postal je lovec. Kar brez puške v so< ifcni log šel lovit je ptičke drobne. Očka je njegov ubog ...
Tonček rad bi ptičko zlato v gajbici imel, da poslušal njeno petje z očkom bi vesel.
Očka leto dni bolan že v postelji leži — ptička bi mu lajšala grenke, grenke dni...
Tonček naš postal je lovec-Ptičke so visoko, joj, zaman za njimi revček izteguje roko.
če ga vržem v koš, so zamerim fantiču. Kaj naj 6torim, da ustreženi obema?« Vsak drug na mojem mestu bi si sto let in več zastonj ubijal glavo š io zamotano rečjo. Jaz pa, naše gore list in od fare fant, sem kar koj iztuhlal pravo. Sem vrgel Tvoje pismo v koš in v kotiček. Kako sem to naredil? boš debelo zazijal. Enega pisma vendar ni mogoče hkratu oddati na dve strani. Jo bilo to dokaj enostavno: napravil sem prepis Tvojega pisma ir. sem tako imel dva. Sem mož na mestu, kaj?
Slike na drugi strani pisma so imenitne, da nikoli tega. Sakramiš, ali ste mi umetniki! Posebno Jadvigin pajac ga pihne. Ima sicer samo eno roko, pa jo zato ta debela za dve — ojojmene, če ta udaril Še muha ne bi več utegnila reči: >Na pomoč!« -- nego bi izdihnila brez glasu, Uboga muha, ki jo česne roka toga pajaca! Kdo pa ie narisal aeroplan? Najbrž tudi Jadviga, kajti se koj vidi, da so ga delale od sile spretne roke. Je aeroplan sicer bolj podoben krokodilu kakor aeropia-nu, ampak Jadviga že ve, čemu to. Očividno ji »u-nanjost današnjega aeroplana ni nič kaj všeč in bi rada ustvarila popolnoma novo obliko aeroplana. To se ji jo žo zdaj sijajno posrečilo! Vabim vse pilote širom domovine, naj si pridejo Jadvigin novi tip aeroplana oglodal. Ali bodo zijali! Mladi umetnici iskreno čestitam!
Bog vas živi vso skupaj: Tobe Francka, Tinka in Jadvigo. — Kotičkov striček.
DELAVSKI VESTNIK
Nesreče v rudnikih
Dne 27. junija 1934 se je vršila v Delavski zbornici enketa za preprečenje rudniških nesreč. Na enketi je podala Glavna bratovska skladnica naslednji pregled nesreč v rudnikih Slovenije:
Leto Število Število Izdatki za Od izdatkov zavaro- nezgod letenje in odpade na
	vancev		podpiranje	enega
			poškodo-	zavarovanca
			vancev in	Din
			svojcev	
1925	17,537	2519	1,230.071	70.14
1926	15.855	2181	1,354.432	85.32
1527	15.537	2167	1,901.614	122,39
1928	16.003	2250	2,036.399	127.25
1929	17.343	2525	2,233.158	128.76
1930	13.463	1769	2,539.726-	188.64
1931	12.283	1890	2,835.660	230.86
1932	10.862	1835	3,076.649	283.25
1933	10.564	1819	2,785.725	263.70
Iz tega pregleda je razvidno, da so rudarske nesreče tudi v Sloveniji, kjer so razmere gotovo najboljše, zelo znatne. Vsako leto povzročijo v naših rudnikih nesreče povprečno nad 20 smrtnih slučajev. V 9 letih je bilo smrtnih slučajev v naših rudnikih več, kakor jih je bilo pri zadnji veliki rudniški nesreči v Kaknju, ki ie povzročila upravičeno pozornost vse javnosti v državi. Predstavnik Zveze rudarjev je v svojem referatu poudaril, da bi se dalo to število s sodelovanjem delavcev in delodajalcev zelo zmanjšati, kar ne bi bila samo dolžnost napram delavstvu, temveč tudi v velikem interesu rudarskih podjetij, ki nosijo vse stroške za nezgodno blagajno.
Da se preprečijo nesreče v rudnikih, bi bilo treba podvzeti dvoje ukrepov:
Najpreje je treba dvigniti teoretično strokovno iiobrazno rudarskega delavstva. Danes n. pr. večina kopačev ne zna meriti strupenih plinov v zraku in tudi nima pojma o legi zemeljskih plasti, o pritisku in o tem, kako se je treba proti vsemu temu uspešno zavarovati. Nujno potrebno bi bilo organizirati tečaje, kjer naj bi strokovnjaki podali
rudarjem potrebno znanje. V Trbovljah so se zgoraj omenjeni tečaji že vršili preteklo leto. Dobro bi bilo, da bi se prihodnje leto razširili na vse rudnike.
Druiii ukrep, ki je potreben za varstvo rudarjev, je učinkovitejše nadzorstvo varnostnih naprav v rudnikih. To se da doseči na ta način, da se da našim rudarskim inšpektoratom dovolj kreditov na razpolago, da bodo mogli stalno nadzirati rudniške naprave. Ta kontrola pa še ni zadostna.
Treba bi bilo vpeljati š« kontrolor|e Iz delav-. skih vrst, ki bi pregledovali rudnike in javljali ne-dostatke. Taki kontrolorji bi imeli seveda prav težko nalogo.
Č» hočemo število nesreč resnično preprečiti, kar je zadeva vsegs našega naroda, potem je nujno potrebno, da se ti skromni predlogi glede izobrazbe rudarjev in kontrole rudniških podjetij takoj izpeljejo.
Iz časopisov in revij
»Bodočnost« prinaša v 4. številki poleg globokega idejnega uvodnika, kakršnega že dolgo nismo čitali v nobeni reviji., še sledeče članke: Položaj na-meščenstva v sodobni družbi, Zavarovanje za brezposelnost, Odpoved nanieščenskega službenega razmerja, Iz Delavske zbornice, Kdo je zavarovan pri Pokoj, zavodu. Med našimi nameščenci ter Razno, Med članki se nahaja topla častitka hrabrim trboveljskim rudarjem.
»Socialna Pravda« ima v zadnji (četrti) številki prav aktualne in krepke članke. Opozarjamo zlasti na sledeče: Delodajalci in socialna zakonodaja, Po-svečenje novega nadškofa, štirldesetletnica pokreta krščanskih delavcev v Sloveniji, Kongres krščanske sindikalne internacionale, Mrtve duše itd. List je odločno katoliški in vodi ostro borbo s hrvatskimi marksisti.
»Vlgred« se dviga od številke do številke in se prav resno bavi tudi s socialnim vprašanjem. V ravnokar izišli 7.-8. številki naletimo na resne in tepe članke: Nov družabni red In žena, Naše vajen-ke. Podpore ob bolezni, Katoliško udejstvovanje, Kolodvorski misijon, Po ženskem svetu itd.
ŽENA IN DOM
i obedi
Članek v zadnji rubriki »Žena in dom« me je zaposlil dlje kot pa samo v nedeljo. Razmišljala sem, kako bi se tudi v današnjih tesnih in revnih razmerah dalo skupne družinske obede pripraviti za skupne družinske sestanke in razgovore. Pri tem pa imajo vse domače ženske, mati in hčere in tete svoje naloge. Vemo vsi prav dobro, da se to ne doseže le na podlagi ep los ni h družabnih predpisov, ampak mora sodelovati tudi duševna moč in ženska umetnost, dasi ne smejo manjkati tudi nekateri vnanji predpisi. Zato naj mi bo dovoljeno tudi na vnanjo stran takih družinskih sestankov nekoliko opozoriti.
Jedilnica, 6oba ali kuhinja, kjer se zbiramo k obedom, bodi snažna in dobro prezračena, preden se družina zbore. Ne samo prostor kot tak, ampak zlasti miza z vsem, kar spada k prehrani, bodi snažno. Raje preprost, pisan prt ali ludi povoščeno platno, ki se prav lahko snaži, kot pa umazan, z vsemi jedilniki prejšnjih dni okrašeni »beli« prt, ki vsebuje tudi vonj in okus prejšnjih dni. Da pa prt ostane snažen, je pa stvar vzgoje — za velike in male. Zmernost ne določa le kvantiteto tega, kar uživamo, ampak tudi obnašanje in vse drugo pri jedi.
Pri vsej preprostosti in enostavnosti pa bodi vsakdanja miza za družinske obede vendar tudi lepa. Pribor in posodje snažno, šopek domačega ovetja nikoli ne kazi. Pa vemo, da marsikje ni tako, da ee s posodjem in priborom prav nič lepo ne ravna; eno kakor drugo se nekako raz-meče po niizi in ni prav nič čudnega, če se okruši in skrivi ter prihaja potem tako na mizo še tedne in mesece. To ne kaže le silno slabega goepodi-n ji noga okusa, ampak tudi nekako omalovaževanja celotne družine, zlasti za one družinske člane, ki oskrbujejo družini vsakdanji kruh. Pri takem ravnanju trpi tudi vzgoja otrok, ki so navadno vse življenje neokretni in nerodni, saj jih domača vzgoja prav reg ni pripravljala za življenje.
Družinski obedi so še prav posebna družinska skupnost; zato je točnost prva zahteva. Pa tudi naj ta skupnost res ostane vsaj za čas obeda; zato naj mati in hčere nikar vedno ne vstajajo od mize,
I češ, da so kaj pozabile, ali da imajo še nekaj va-; žnega urediti, ali da celo k jedi prinašajo ročno j delo, ki mora baje biti dovršeno, ali moški časo-i piee, za katere se zabarikadirajo, da ne more nihče blizu. Kako naj potem žene gojimo prijetno družinsko družabnost? Tudi dandanes že tako običajni | telefonski razgovori naj med obedom odpadejo; ! nihče naj jih vsaj ne začenja.
In obleka? Sez daj imamo tako hitro priprav-i ljen posmeh za višje družabne kroge, ki imajo za obede posebne predpise tudi glede obleke. Pa je za
•	vse sloje velikega, ne samo higienskega pomena, I če si pred jedjo osnažimo roke, zamenjamo delav-; n.iško obleko s anažnejšo. Ce gospodinja že samo
odloži predpasnik, ko gre k jedi, ali priveze dru-i gega, jo to toliko izpremeni, da je vse bolj pri-; pravljena za sprejem dragih svojcev, ki pridejo iz ' pisarne, iz šole, i/, delavnice, od dela sploh. Tudi I celotno razpoloženje jo drugačno, če iz vihre dela došlim, stopi nasproti nuvti-gospodinja, kakor da i jih jo samo čakala, da se z njimi porazgovori.
Ko je ven družina zbrana, jo skupna molitev | pred jedjo še bolj poveže v celoto ter jo tudi no-| tranje dvigne od dnevnih težav k pravemu delilcu ! vsakdanjega kruha.
Kjer vlada taka skromna sicer, a vendar lepa I notranja in vnanja harmonija, tam vsakovrstni prestopki pravil lepega vedenja sploh nimajo dostopa. V tako hišo pride tudi lahko gost nenapovedan in ne bo spravil gospodinje v zadrego. Tudi i lepega gostoljubja se v takih družinah otroci mimo
•	grede nauče, ki jim ostane za vse življenje In mar-i sikje pri samcih in samicah se počuti gost tako ' domačega, ker je njegov gostitelj vse življenje
praktično izvajal, kar se je v domači družini naučil.
Nobena družina ne sme in ne more raati samo iz naravnega in je tudi samo to ne more vezati v celoto. Nega duhovnih družinskih vezi pa je v materinih rokah in zalo se prav družinska skupnost posebno lepo pokaže v družinskih obedih, ki jih je mati pripravila z vsestransko družinsko vzgojo.
Ra.
I.delavskegakonzumnegadruštva,
ki ie najcenejši nabavni vir. Dobiček tvojega prometa gre v korist vseh zadrugarjev, torej tudi tvo) dobrobit!
Odpoved službenega razmerja
Zakonski odpovedni rok pri nameščencih znaša prvih pet let službe šest tednov in mora izteči n& koledarsko četrtlcije, Po petih letih službe se odpovedni rok podaljša na tri, po 15 letih na 4 mesece in po 25 letih službe na 5 mesecev. Vsi ti roki morajo Izteči zadnjega dne v mesecu.
Ker je v prvih petih letih službe 6 tedenski odpovedni rok vezan na koledarsko četrtletje, za-dobe tudi skrajni odpovedni termini neko koledarsko stalnost. Kakor je določilo o 6 tedenskem odpovednem roku jasno, povzroča le v precejšnji meri nepotrebna razpravljanja od strani nameščencev. Kakor rečeno, je podana pri 6 tedenski odpovedi koledarska stalnost. Od dneva ko pre)-me namšečenec odpoved, mora preteči celih šest tednov tako, da se zadnji dan teh 6 tednov izteče 31. marca, 30. juniia, 30. septembra in 31. decembra. šesttedenska odpoved jc tedaj pravočasna, ako prejme nameščenec isto v pismeni ali ustmem obliki vsaj dne 17, februarja (v prestopnem letu 18. februarja), dne 19, maja, dne 19. avgusta in dne 19. novembra. S tem, da je odpoved nameščencu pravočasna dojla, je nastopil že učinek odpovedi. Sodelovanje s strani nameščenca ni potrebno. Za redno odpoved ni potreben noben razlog. Priobčena mora hiti odpoved nameščencu na tak način, da je njen smisel razumljiv. Da se olajša dokaz dospetja odpovedi odpovedani stranki, je v rabi odpoved s priporočenim pismom.
Podpore za brezposelne nameščence
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je izdelal pravilnik, po katerem morejo brezposelni nameščenci in nameščenke biti deležni brezposelne podpore.
Pravilnik v členu 2 določa:
Prošnjo za podelitev brezposelne podpore sme vložiti vsak brezposelni zavarovanec (zavarovanka), ki je izpolnil tele pogoje:
a)	Biti mora najmanj 3 leta zavarovan pri Pokojninskem zavodu.
b)	Biti mora brezposeln najmanj 3 mesece, če je poročen; če pa je samski, mora biti vsaj šest mesecev brez dela — obakrat se računa rok od dneva, ko je bil odglašen iz zavarovanja.
c)	Predložiti mora potrdilo, da je izčrpal podporo pri borzi dela ali da je izčrpal hranarino pri bolniški blagajni, odnosno mora predložiti potrdilo, da so mu ugasnile pravice do podpore, oziroma hranarine.
č) Pravico do podpore od Pokojninskega zavoda ima le, kdor iz službe ni bil odpuščen po § 239 obrtnega zakona.
d)	Ali kdor si ni bil dal izplačati povrnjenih premij pri Pokojninskem zavodu.
e)	Prosilčevo pokojninsko zavarovanje mora biti pravomočno.
Člane in članice, ki so brezposelni, opozarjamo na te določbe. Prošnje pošiljajte naravnost Pokojninskemu zavodu v Ljubljani; prepis prošnje pa pošljite našemu društvu (v roke g. Smersu, Ljubljana, Miklošičeva 20) zftradi informacije. Kdov pa ne pošlje društvu prepis prošnje, naj vsaj spotoči, da je pri Pokojninskem zavodu vložil prošnjo za podporo in naj opiše svoje razmere.
Društvo združenih zaatbnih in trgovskih nameščencev Slovenije.
Vrenje med nacionalnimi
v fl	• »	••
zeiezntcarp
Kot poroča mariborska »Borba«, sc je vršil nedavno v Subolici kongres nacionalističnega Udruženja jugoslovanskih narodnih želozničarjev in brodarjev, ki je bil zelo huren. Nezadovoljstvo z neuspehi organizacije je bilo veliko. Kongres je sprejel dvs resoluciji, od katerih pravi druga: »V kolikor centralna uprava Udruženia nc bi uspoh, posebno glede točke a)	in lo
v roku enega meseca, bu piimofana v avgustu t. 1. sklicati nov kongres z dnevnim redomi Vprašanje nadaljnjega
„Kristomol" proti „Komsomolu"
»Nova pot«, glasilo ruskih krščanskih strokov-ničarjev v Franciji, poroča, da se snujejo v Rusiji krščanske mladinske grupe pod Imenom »Kristo-mol« v nasprotju s »Komsomolom«, komunistično mladinsko organizacijo. Kvistomol se razvija pod približno enakimi okoliščinami kot krščansko versko gibanje v prvih časih v starem rimskem cesarstvu. Kristomol pomeni gotovo znamenje religioznega prerojenja ruskega naroda, ki bo šel mirno preko brezbožnega boljševiškega divjanja.
Tako-S e ravnaj!
Prav je, da se zavedaš svojih pravic. Pri tem pa ue pozabi na svoje dolžnosti. Zato pomni:
1.	Predno greš nu delo, se prijateljsko pa-slovi od družine! Ne veš namreč, ali se boš še vrnil k svojccm.
2.	Delo začni v misli na Boga, ki jo dejo ukazal pa ga tudi blagoslovil.
3.	Ne trati delovnega časa /, brezdeljem tedaj, ko te nihče ne nadzira, ker si sicer izgubil pravico do celega izgovorjenega zaslužku.
4.	Skušaj z vsuko besedo iu zglednim dolom vplivati ua sodelavca, da sc organiziru v krščanski strokovni orgahizacijj.
5.	Nc ščuvaj proti delodajalcu, udeleži se pa vsakega poštenega nastopa za obdržanjc pridobljenih in za dosego novih, utemeljenih pravic,
6.	Ob, priliki jiajiada na tvoje osebno prepričanje ue sineš molčati, temveč z vso odločnostjo zavrni poniževanje in zasmehovanje. Da boš pa tega zmožen, stalno in neutrudljivo či-taj, da boš o krščanskem strokovnem gibanju ril o njegovi upravičenosti dobro poučen.
7.	Ako si pohvaljen in se ti dobro godi, se zato ne bali«j! Več, kakor je tvoja dolžnost, itak nisi stovjl. Ako pa trpiš krivico in težko živiš, si upravičen, da se braniš.
8.	Ko se vrneš zvečer z dela k družini, ne išči vzroka svoje utrujenosti pri ženi, ki je prav tako trdo delala čez dan, kakor ti, in ne pri otrocih, ki jih jc suma nedolžnost. Privošči jim dobro besedo, pa boš videl, da bo utrujenost padla od tebe in se bo skrb izgubila v hvaležnosti žene in smehu otrok.
9.	Prodno si se odločil v soboto, da greš v družbo in popivaš, se vprašaj, ali si dal družini toliko denarja, »la bo mogla živeti do prihodnjega obračuna.
10.	Spoštuj nedeljo in praznik! Tc dneve posveti duši in razumu, ki sta bila čez teden tako zelo zapostavljena.
Drobne
Zmanjšanje brezposelnosti v Avstriji. Koncem meseca marca je bilo v Avstriji skupno 340.751 brezposelnih delavcev, ki so prejemali podpore. To število jo razdeljeno po posameznih industrijskih središčih takole: Dunaj (mc-uto) 143.473, Dunaj (okolica) 19.801, Dunajsko i Novo mesto 25.3IJ, St. Polten 18.582. Gmilnd 5569, Eisenstadt 7865. Lin z 38.979, Solnograd 11.948. Gradec 42.859, Celovec 15.284. Inomost 14.967, Hregcnz 6112. — Od zadnjega štetja brezposelnih, ki je bilo 28. februarja t. I. se jc brezposelnost zmanjšala za 11.700 oseb.
V	Veliki Britaniji je zavarovanih 17 milijonov nameščencev, N« občnem zboru združenja nameščencev je liilo javnosti sporočeno, da je v Angliji zavarovanih čez 17 milijonov nameščencev. To združenje ima 7000 društev in imajo čez 313 milijonov funtov premoženja.
V	Franciji dela 61,55 odslotkov podjetij preko 48 ur, 21.03 odstotkov podjetij 40—48 ur, 8.98 od-slotkov podjetij 40 ur, 5.38 odstotkov podjetij 32— 40 ur in 2,11 odstotkov man* od 32 ur ni teden,
V	Angliji sc je delovni čas v letu 1988 v primeru z letom 1932 občutno skrajšal.
MODNE NOVOSTI
lili
■PPIRH.....IU...... 1 "i -b?'
"tfisi i.i v itim^tu	- v'
' - f • - >°
is	"
f'>.1 'i' V -'i...' 'ti
-	^bstiLj
Ji o;* i vfctff*
-	■ {.' tf*\tt 1 q<
■ ■ , tb
ližlf iW'St t-:;i«
V
MStr *
KI ta
S«««: W):	.
siif tli ■'-'»t.:	■ r - V"
	
	•ij/ii-.-.i*-.'
J	mM".
«' ''M	-
slii J'	
/tapt''
<J * V i;
Sifei^i
istr
V{ Hp
„
i.H.^ife
i'4 ix!H«l o a| 'M''^ k mmmmm
Črna svilena obleka, ki jo poživljajo v žarkih našiti stekleni gumbi. (Strese.)
Izza modnih kulis
Modni pregled za bližnjo bodočnost poroča, da se bodo slikovite barve poletnih oblek umaknile pravemu kontrastu: moda označuje strogo ono-barvnoijt oblek, le črno-belo oslano še nadalje v modi. Da so tegoba enobarvnih, v temnih blagovih izdelanih oblek nekoliko omili, bo prihodnjn moda zopet uporabljala bleščeče se steklene gumbe, na-zvane »Strašeč, po Izna.jditelju. Preprosta linija dobi še poseben poudarek: obloko so ivovečlni zaprte, rokavi dolgi in le v zapestju nekoliko razširjeni, lo jias stopa v ospredje. Krilo se v pasu prijemlje života, a se ob bokih nekoliko razširi, kar se zaenkrat samo nekoliko nakaže z vstavljenimi žepi. S tem dobi ozka linijo novo varijanto, katero so v modi že dolgo iskali. Tudi klobuki so nov kontrast; v poznem poletju že klobuSevina v srednje velikih oblikah in z oglav.ji, ki so j>olo-žonn v gubo ali celo v robčke sešita; pa zopet mal eobliko prav pogosto z jerhovino ali pravim usnjeni obrobljenimi krajčki. Izmed barv za |>o-dnevno obleko dominira modro. Mnrine-niodro, oMvno-zeleao, malinovo-rdeče in peSčeno-sivo prevladuje med enotnimi barvami. V blagovih pa: lahka volna, umetna svila, celtoman in prav posebno taft. Sliši se tudi, da bodo dnevne obleke ob robu in ob rokavih dobile kot zaključek pli-sirano garniture, in da bo modu poskusila zn popoldanske obleke uvesti enipiro.
Ženska moda 1717 in 1934. Cairlo Ooldini
liiui —i |OuJ tiiao^ luillj.moain Kuni\wlij.	?,j»io«t*
1. 1747-8. veseloigro /.vita vdova (»La vedova scaltra ). V tej igri se razgovarja v 4. prizoru I.
dejanja vdova Rosaura (protagonistka) s svojo premeteno francosko spletično Marlonetto:
M.: Imate rdeča lica, ali na Francoskem to ne bi bilo dovolj. Tam morajo dame uporabiti lepotilo (šminko), preden nastopijo javno.
R.: Tega jaz ne bi odobravala. Ne morem temu najti pametnega razloga.
M.: Pogovorive se o tem tu med seboj! Katera je neki tista ženska moda, ki bi imela svoj razlog v pameti? Morda tista, da si striže jo lase, ki so bili nekoč ženski ponos? Morda krlnolina, ki pači našo postavo? Morda tista muka, ki jo trpimo, da izpulimo s čela dlačice? Morda to, da se pozimi tresemo od mraza, samo radi nečimer-nosti, da razkazujemo tisto, kar bi morale skrivati? E — same norosti, gospa, same norosti!
R.: Dovolj — jaz ne maram reformirati našega stoletja!	I. Koštiai.
Politični položaj skoro vseh evropskih držav jo prišel do točke, na kateri so spoznali, da je vsaka država prisiljena, da prične misliti, kako bi ne samo sebe, ampak tud: vse druge države in ves svet ojačili. Tudi žene vsega sveta so prišle do tega prepričanja. Zalo so so tudi že več let zaporedoma shajale parlamentarke raznih držav. Nedavno je bil tak sestanek izrecno katoliških parlamentark iz Avstrije, Ogrske in Nemčije na Dunaju. V glavnem so razpravljale o gospodarsko-socialnih iu kulturno-političnih težavah sedanjega časa. Ta prva razprava med mednarodnimi katoliškimi parlamentarkami pa je bila šele začetek k nadaljnemu proučevanju mednarodnih državnih teženj. Pokazalo pa se je, koliko povsem enake usode, koliko enakega ali vsaj podobnega razvoja v gospodarsko-so-cialnem in kulturno-politiSnem življenju imajo vse države. Vidoti je, da bo iz te prve izmenjave misli nastala mednarodna delovna zajednloa katoliških parlamentark. Saj je umevno, da mora pri revizijah carinskih in drugih gospodarskih konferenc ludi žena sodelovati, ker bo prav kot žena znala in mogla vsa velika politična vprašanja sedanje dobo premisliti in obvladati.
Praktični nasveti
Boj moljem! Zadnji čas je, da zavarujemo obleko pred molji. Vso zimsko obleko najprej temeljito izprašlmo, prezračimo in očistimo madežev. Potem manjše kose zavijemo v časniškl papir, večje v prte, vmes pn položimo ali obesimo vrečice z naftalinom »ali kako drugo sredstvo proti moljem- Prod odhodom na počitnice spravimo vse, kar ni varno pred molji, v posebno sobo, dobro zaprimo okna, postavimo železno nosodo nn tla in zažgimo v njej nekaj kosov žvepia, kakor ga rabimo za žvoplanie vinskih sodov. Nato tudi vrata dobro zaprimo, Žveplov dim bo zadušil vse molje in njjjiove ličinke. Sicer pa se držimo pravila, da je najzanesljivejše sredstvo jiroli moljem snaga in pogosto prezračevanje obleke.
Kako dobimo nazaj pozabljen dežnik? Marsikdaj l>i dobili svoj pozabljeni ali izgubljeni dežnik nazaj, če bi najditelj vedel za naslov lastnika. Zato ne bo nikoli škodovalo, če opremimo svoj dežnik s svojim naslovom, l/nadlji-vosti posameznika se tu odpirajo razne možnosti, en način pn l>i bil naslednji: Na približno tri centimetre širok črn lijisov trak napišemo in nato z barvasto svilo izvozemo svoje ime in stanovanje. Ta trak potegnemo potem pod o<l-prtini dežnikom med žično ogrodje tako, du se gladko prilega na dežnikov« blago. Na obeli konceh pritrdimo trak na žico s par šivi. Tako — ali podobno — zaznamovanje dežnika je posebno priporočljivo tudi /n šolsko mladino.
Morda ne veš,
da .jo nujno potrebno otroke že v šolski dobi priučiti plavanju, ker baš vsled neznanja utone vsako leto toliko otrok;
do neka Poljakinja v Varšavi lahko piše dvojo pisem na dveh pisalnih strojih hkraitu, a je kljub svoji izredni nadarjenosti brezposelna;
da mleko, jajčni
1 mon r nlr ti!l,n J
•	jk	j um
,111 imv	.l1'^"' •»«••« j «> m 'u i u llil»«l '
ska mast vsebujejo vitamin.D, ki jc potreben za tvorbo z<lnivjh-zol); >
»SLOVENCEV" SVETOVALEC
Pravni nasveti
Odškodnina za zemljo, ki jo jc odnesel plaz.
I. V. R. — Zraven vašega gozda je opekarna. Najemnik je kopal blizu vaše meje t> metrov navpično. Parkrat ste ga opozorili, naj ne koplje tako blizu, ker je nevarnost, da se vaša zemlja vdere. On pa ni odnehal in je kopal dalje. Cez zimo se je utrgal v vašem gozdu plaz, očividno vsled tega, ker je bilo zemljišče ob meji tako poglobljeno, da je izgubilo zadostno oporo, in vam je na 50 metrov dolžine in širine uničil gozd. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino in v katerem času. — Postava izrecno predpisuje, da se zemljišče ne sme poglobiti tako, da bi sosedovo zemljišče izgubilo potrebno oporo, razen če posestnik zemljišča poskrbi za drugačno zadostno utrditev. Ako vam je plaz odnesel gozd vsled poglobitve zemljišča, vam je sosed, ki je svoje zemljišče ob meji tako poglobil, odgovoren za. škodo. Tožiti morate v treh letih od tistega časa. ko ste zvedeli za škodo, ker bi sicer tožba za odškodnino zastarela.
Dolg za hrano in stanovanje. A. P. — Razume se, da lahko tožite dolžnika, ki vam je ostal dolžan za hrano in stanovanje. Vendar prej |>oizvedite, če se da od njega kaj iztirjati, da si ne boste najDrav-ljali nepotrebnih stroškov.
V knjigi neizbrisan dolg. K. S. — Umrl je mož, ki je bil »vaški |>oglavar« in je upravljal vaško imovino. Neki ženski je posodil večjo vsoto denarja. Žena sedaj trdi, da je denar vrnila, v knjigi pa ta dolg ni izbrisan. Vprašate, komu se bo verjelo, ali ženi-dolžnici, ali knjigi, po kateri ie ona še vedno dolžna. — Nihče vam ne more povedati, komu bo v slučaju pravde sodišče verjelo. Sodišče bo pač izvedlo vse f>otrebne, od obeh strank predlagane dokaze in bo nato po svobodnem prepričanju ocenilo vse okolnosti ter razsodilo.
Stroški brezuspešne rubežni. R. T. —> Upnik vam je zarubil kolo, ki ni vaše. Ko ste dokazali, da je kolo last druge osebe, je sodišče na predlog upnika izvršbo ustavilo in vam naložilo plačilo rubež-nih stroškov, ki ste jih že plačali. Vprašale, če so se vam upravičeno naložili stroški rubežni, ki je bila brezuspešna. Načeloma mora dolžnik povrniti za-htevajočemu upniku vse stroške, povzročene z izvršbo, v kolikor so bili potrebni za smotreno uve-ljavljenje njegovega zahtevka. O tem. kateri slroški so bili potrebni, odloči sodišče potem ko skrbno oceni vse okolnosti posameznega slučaja. V vašem slučaju je pač sodišče smatralo, da so bili stroški zahtevajočega upnika potrebni, kar je razumljivo, ker on verjetno ni mogel vedeti, da kolo, ki se nahaja pri vas, ni vaše, in vam je zato naložilo stroške. Ako ste bili vi drugačnega mnenja, ste se morali v zakonitem roku pritožiti na drugo instanco. Ce je rok za rekurz jx>tekel, je sklep prve instance postal pravomočen in se ne da ničesar več napraviti.
Zadružna članarina — obrtni davek. A. Z. — Invalid ste in izvršujete rokodelsko obrt, a to le v mati meri, tako da prav težko preživljate družino. Radi bi bili oproščeni zadružne članarine in obrtnega davka, pa vprašate, če je to mogoče in kako. — Zadruge rokodelcev so prisilne združbe in morajo biti njih člani vsi rokodelci, ki izvršujejo na dotičnem področju rokodelski obrt. Zato se pač ne bo mogoče oprostiti plačanja predpisane pristojbine, ako izvršujete obrt, razen ako vam jo zadruga iziemoma odpusti. Kar se pa tiče davka, določa postava, da je davčna obveznost občna, to je: vse osebe so zavezane plačilu davka. Oprostitve veljajo samo v onih primerih in samo na oni način, kakor je to določeno v zakonih. Zakon pa ne predpisuje, da bi bili invalidi oproščeni davkov. V vsakem slučaju, kadar mislite, da ste previsoko obdavčeni, vložite v roku 30 dni pritožbo proti previsoki odmeri davka.
Dokaz za terjatev. H. V. — Posodili ste vsoto denarja brez prič. Dolžnik vam je izročil potrdilo o prejemu. Sedaj vam pa ne plačuje obresti. Vprašate, če je potrdilo zadosten dokaz za obstoj dolga, ako bi dolžnik tajil. — O »zadostnem« dokazu ni mogoče govoriti, ker pravdni postopek ne pozna kakšnih dokaznih pravil, ampak prepušča sodišču, da dokaze oceni po svobodnem prevdarku. Gotovo je potrdilo o prejemu posojila važen dokaz; dopusten pa je vsekakor tudi protidokaz, n. pr. o tem, da je bilo posojilo že plačano in da zadolžnica ni bila vrnjena.
Zaščita kmeta. Fer. — Oče je leta 1931. kupil posestvo s hišo, v kateri je bila p>ekarna. Kot za postranski zaslužek je oče nadaljeval pekarijo, ki pa mu ni donašala skoro nobenih dohodkov. Zato je leta 1932. obrt opustil in je dal pekarijo v najem. Za časa nakupa posestva se je zadolžil, a dolga ni, mogel odjjlačevati. Pomagal mu je sin s tem, da je prevzel očetov dolg. Sin je smatral, da oče spada pod zaščito po uredbi o zaščiti kmetov, ker mu je bila pekarija le postranski zaslužek, posojilnica pa mu zaščite ne prizna. Radi bi vedeli, kako bi dosegli zaščito. — Zaprosite pri občini, da vam izda potrdilo, da je bil oče tedaj, ko se je zadolžil, kmet v smislu uredbe o zaščiti kmetov. Tako potrdilo bo občina izdala, ako je dolžnik sam, ali s člani svoje rodbine obdeloval zemljo in če je njegov obdavčeni dohodek pretežno izviral iz poljedelstva. To potr-
dilo predložite jjosojilnici. Ta se bo lahko pritožila na okrajno načelstvo in zahtevala, da se pohtrdilo razveljavi. Proti odločbi okrajnega načelnika se sme nezadovoljna stranka pritožiti na bana.
Izročitev posestva v Italiji. S. V. — Mati, ki je posestnica v Italiji, namerava izročiti posestvo sinu, a hčer, ki živi pri nas, vabi naj pride k njej, da slvar urede. Vprašate, če se more tudi pismeno zadeva urediti. — Ne vemo, iz katerega razloga se zahteva osebna prisotnost hčere. Ako je ta nujno potrebna in hčerka rie more v Italijo, naj se da zasto-pa(i ter naj pošlje kakšnemu znancu ali advokatu pooblastilo, da jo bo zastopal v dotični zadevi. Pooblastilo bo moralo biti j>o sodišču ali po notarju overovljeno in vidirano po ital. konzulu ter ako se bo uporabljalo pri italijanskih oblastih, prevedeno na italijanski jezik
Užitek in stanovanje. I. š. — Mati ima pri vas izgovorjen užitek in stanovanje. Sedaj je bolna in živi pri sestri, ki ji streže. Ali ste primorani plačati sestri oskrbne stroške? — Predvsem bi bilo potrebno ugotoviti, kaj vse ima izgovorjeno pri vas. Najbrž popolno oskrbo in potrebno nego v bolezni. V tem slučaju ste naravno dolžni izpolnjevati svoje obveznosti. Niste navedli, iz katerega razloga jc mati od vas odšla. Morda vsled slabe p»-slrežbe? V tem slučaju boste pač morali [»vrniti sestri oskrbne stroške.
Neupravičeno utoževana terjatev. F. R. — To-žitelj vas je tožil za 1000 Din več, kakor ste mu bili dolžni. Pri nadaljnjem postopanju je odstopil od teh 1000 Din. Plačati pa ste morali vse pravdne stroške. Vprašate, če lahko zahtevate, da vam povrne stroške, ki se nanašajo na navedenih 1000 Din. — Ce je tožitelj tekom pravde odstopil od 1000 Din in svoj zahtevek za ta znesek znižal, je to sodišče pri odmeri stroškov gotovo vpoštevalo. Proti sodbi ste imeli pravico vložiti priziv, odnosno radi stroškov rekurz. Iz sodbe je getovo razvidno, od katerega zneska vam je sodišče naložilo stroške in iz katerih razlogov. Zato le sodbo dobro prečitajte in če niste z njo zadovoljni, se peslužite pravnih le-kov, seveda, če že niste zamudili roka.
Skrajšan rok. M. B. — Ponovno smo že pisali, da naj vpraševalci, ki se zanimajo za skrajšan rok, vedno navedejo podatke o vojaški službi in starosti družinskih članov. Brez teh podatkov je točen odgovor nemogoč. Rekrutom, ki žive sami in so podedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno obdelovati, ali ki so podedovali obrt, ki ga morajo osebno voditi, se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mesecev.
Prošnja za ugodnost oprostitve in skrajšanega roka. V. T. — Ako že naborna komisija ni priznala rekrutu ugodnosti skrajšanega roka ali oprostitve, pa mislite, da ima pravico do ene ali druge ugodnosti, je treba vložiti prošnjo pri pristojnem komandantu vojaškega okrožja najdalje v treh mesecih od dne, ko se je izvršil nabor.
»Tobačna srečka.« N. Z. Vse kar hočete vedeti o srečkah, ki jih imate, boste zvedeli v vsaki banki. Mi ne vodimo evidence o tem. Ker ne stanujete daleč od Ljubljane, potrudite se sami v banko in seveda vzemite srečke s seboj.
Javnost občinskih sej. F. K. — Po zakonu o občinah so seje občinskega odbora javne, t. j. dostop k njim ima vsakdo in ne samo davkoplačevalci. Predsednik ali petina prisotnih odbornikov sme zahtevati, da bodi seja tajna. V javni seji se morata reševati proračun in zaključni račun. O pravici vpogleda v zapisnik zakon nima predpisov.
Strojna zadruga in takse. K. J. — Tolmačenje taksnih "predpisov, ki so včasih precej nejasni, je zelo delikatno in bi vam naše mnenje nič ne pomagalo, ako se finančna oblast z njim ne strinja. Zato vam svetujemo, da prosite za p>ojasnilo dravsko finančno direkcijo v Ljubljani ali finančno ministrstvo.
Nepoznani obrekovalec. F. Š. — Neka oseba razširja za vas sramotilno pesem po vasi. Prejeli ste tudi več sramotilnih pisem in odprtih dopisnic. Vložili ste tožbo, pa ste bili odbiti, češ da morate tožbo naperiti proti določeni osebi. Radi bi zvedeli, kako bi prišli neznanim storilcem na sled. — Mogoča je tožba proti neznanemu storilcu. V tožbi točno navedite dokaze (priče, pisma), potom katerih bi se dalo ugotoviti kdo je storilec, nakar bi razširili tožbo na storilca. Ako vas prvo sodišče s takšno ložbo odbije, češ da se mora pri okrajnih sodiščih vedno vložiti tožba proti določeni osebi, se proti dotičnemu sklepu pritožite na okrožno so-
četrtine zapuščine, poleg zapustnikovih roditeljev in njihovih potomcev ali poleg dedov in babic pa do polovice zapuščine. V vsakem primeru se vračuna v dedni delež zakonca to, kar mu pripada po žen itn i ali dedni pogodbi iz zapustnikove imovine. Ako ni zakonitih dedičev prvega ali drugega kolena ne dedov in babic, dobi preživeči zakonec celo dediščino. — Razen dednega deleža gredo preživečemu zakoncu kot naprejšnje volilo premič-
nine, spadajoče k zakonskemu gospodinjstvu, poleg zapustnikovih otrok pa le, kar je njemu samemu potrebno.
Skrbi ženina radi oklicev. F. K. B. Dogovorili ste 6e z nevesto, da se poročite, čim dobite stalno službo. Dobili ste sedaj službo v drugem kraju in jo tam tudi nastopili. Ko ste šli k župniku radi oklicev, Vam je bilo rečeno, da se morate dati oklicati tudi v kraju, kjer ste prej stanovali. Vprašate, zakaj je to potrebno. — Je pač taka postava. Ce zaročenca ali eden izmed njiju, še ne stanujeta šest tednov v župtiem okolišu, v katerem naj se zakon sklene, je treba oklic opraviti tudi v njunem zadnjem prebivališču, kjer sta prebivala del j kakor šest tednov, ali pa morata zaročenca nadaljevati bivanje šest tednov v kraju, kjer sta, da le tamkaj zadošča oznanilo njunega zakona.
Kmetijski nasveti
K. V. Zakaj ne predpišejo še uredbe ali na-redbe o prevažanju čebel v smrekovo oz. jelkovo pašo?
Uredba o prevozu čebel v ajdovo pašo ima — kar je iz uredbe same moči čutiti — namen v prvi vrsti ščititi čebelarje-domačine. Dogajali so se leto za letom slučaji, da so prevažalci navlekli na eno pasišče, ki je bilo za dovoz prikladno, preveč čebel in s tem škodovali domačinom, druga pa-sišča so pa ostala na pol ali čisto prazna. V zadnjih letih se je nasprotstvo med domačini in prevažalci tako poostrilo, da so se dogodili obžalovanja vredni slučaji, ki so povzročili znatno škodo našemu čebelarstvu. Ker je bilo z ozirom na vse
vso krmo, pokladajte jo v kašasti in bolj suhi obliki ter prašiče napajajte s svežo čisto pitno vodo. S tekočo ali na vodi pokladamo krmo prisilite prašiča, da popije s krmo mnogo vode, ki je ne potrebuje in mu po nepotrebnem preobreme-njuje prebavila. Žival mora porabiti precej telesnih moči, da spravi odvisno vodo iz telesa. Odvisna voda tudi slabi prebavila, žival z vodo razredčeno krmo slabo naslini in krmske snovi le slabo izrabi.
Sol za mlečno in mlado govejo živino. L. R. N. Kuhinjska sol ali živinska sol je za reden potek prebave živini neobhodno potrebna. Ugodno vpliva na presnavljanje v živalskem telesu. Če dobi-
to in na vsakoleten prevoz v ajdo treba nekaj	! vajo živali kuhinjsko sol redno, se hitreje in bolj
ukreniti, je kr. banska uprava izdala že lansko	j krepko razvijajo, ostanejo bolj živahne in več
leto uredbo o prevozu v ajdo za lani, letos pa je	donašajo. Kuhinjska sol pospešuje pri živalih tek
z novo uredbo uredila to vprašanje. Znano je,	in napravi manj dobro krmo okusno. Za govejo
da se čebele že pred ajdo, zlasti pa po ajdovi	živino računamo 20 do 40 gramov soli dnevno,
paši, skoraj redno zelo ropajo in posebno šib-	j Za bolj težke živali tudi 50 gramov soli na glavo
kejše panje uničujejo. Zato je v uredbi predpisan termin, kdaj se čebele smejo pripeljati in kdaj se morajo odpeljati s pasišča. V uredbi gre samo za tri glavne točke: za primerno porazdelitev panjev, ter za pravočasen dovoz in odvoz čebel.
V hojevi paši vsega tega ni mogoče določiti. Kadar hoja popolnoma odpre svoje medene vire (to se žal zgodi le bolj poredko), je medečine toliko, da je na stotine panjev na enem mestu ne more v svojem okolišu znesti domov. Cedi se kar po tleh. Zato je vsako omejevanje števila dovo-ženih čebel nepotrebno. Hoja medi neredno; marsikatero leto nič ali zelo malo, včasih pa že maja, največkrat junija, julija in avgusta, sem in tja še v septembru. Medenje je čisto odvisno od vremena. Paša se navadno hipoma prične, preneha pa tudi kot bi odrezal. Je torej med hojevo in ajdovo pašo velika razlika. Kar je mogoče in tudi potrebno določiti za ajdo, je nepotrebno pa tudi nemogoče predpisati za hojo. Zlasti so nemogoči vsi termini. Upamo, da smo dovolj pojasnili, zakaj uredbe o prevozu v hojo (jelko) ni pričakovati.
Gnojenje travnikov s pepelom in gnojnico. K, N. — Vprašujete, v katerem mesecu je najbolje gnojiti travnike s pepelom ali gnojnico. — S pepelom gnojimo zlasti zaradi njegovega kalija, ki je v njem v nekoliko težje topljivi obliki. Zato pepel ne učinkuje naglo. Najbolje ga je trositi v pozni jeseni, da se pozimi v zemlji polagoma raztopi in pride do spomladi do učinka. — Gnojnica pa vsebuje dušik in kalij, ki sta obe hranili v njej več ali manj že raztopljeni in pripravljeni, da jih rastlinske korenine lahko takoj vsrkajo. Zato gnojimo z gnojnico najrajši v dobi rasti ali tik pred njo, torej zgodaj spomladi; lahko pa tudi poleti po vsaki košnji. Učinek gnojnice je v dobi rasti viden že po 8 do 10 dneh, če je vreme ugodno za raščo. Ob suši in vročini seveda ne smemo razvažati gnojnice, ker tedaj požge travo; najprimernejše je to ob deževnem vremenu. Preostro gnojnico razredčimo poleti z vodo, medtem ko se zgodaj spomladi ali pozimi sama razredči s talno vlago.
Ali je treba pokladati prašičem poleg mlade domače detelje še tekočo krmo? F. Z. M.
Mlada domača detelja je za prašiče, tudi za breje svinje, prikladna in redilna krma. Ni se vam treba bati, da bi mlada detelja prašiče napenjala, ker prašičev ne napenja tako rada kakor govejo živino. Je torej v tem oziru prašičem manj nevarna. Seveda velja to le za zdravo deteljo. Ugre-la detelja je nevarna tudi, za prašiče. Detelja pa se rada ugreje tedaj, če jo n. pr. popoldne pokosite, spravite domov in jo pustite čez noč stlačeno na vozu ali pa na kupu, namesto da bi jo natanko in narahlo raztrosili v hladnem prostoru. Pri krmljenju sočne mlade domače detelje ne čutijo prašiči potrebe po vodi. Če pa jo pijejo, jim
dišče. Mnenja smo, da boste us|3eli*.in na ta način j ne škodi. Vprašujete, če je treba krmiti poleg zvedeli za storilca. Ne samo avtorja ampak tudi raz- j detelje tudi še tekočo krmo. Menda mislite tukaj
širjevalca sramotilnih pesmi lahko tožite. Kar se 1	L,!l ! -----"	«-• - j-
tiče pregledovanja pisem, določa zakon, da v postopanju pred okrajnim sodiščem ni dopustno pregledovati oseb, ki niso osumljenci in tudi ne zaplenjati ali odpirati pisem. Tožbe ne sestavljajte sami, ker bi jo lahko tako neprevidno sestavili, da vas osumljene osebe tožijo.
Zakonita dedna pravica zakoncev. J. L. P. Preživeči zapustnikov zakonec je poleg zapustnikovih otrok in njihovih potomcev zakonit dedič do
na krmo v obliki napoja ali. razredčeno z vodo. Kakor že navedeno, je mlada domača detelja redilna in so redilne snovi v njej v dovolj ugodnem razmerju, zato ni potrebno, da krmite poleg mlade detelje še žitni zdrob ali druga domača krmila. Iz vašega vprašanja tudi posnemamo, da svojim prašičem pokladate tedaj, ko jim ne krmite sirove zelene krme, kakršna je n. pr. domača detelja, krmo v tekoči obliki. To vam odločno odsvetujemo. Če hočete, da bodo prašiči dobro izrabili
Report iz Slovenjgradca
Pokrajino, kjer raste hmelj, je tudi pozimi lahko spoznali radi luneljnikov, ki so zloženi v piramide. ko da kmečka vojska počiva na bregu Savinje. Skozi la svet gre pot v Slovenjgradec. Tako sva nekega dne premenila s prijateljem vlak v Celju, pozdrava pa nisva utegnila poslali nikomur; imlo časa je in človek radi srca še zmerom preveč zakasni v življenju.
Tir pelje skoz doline, kakor tečejo vode: Savinjska Salerka ob Paki in onstran Hude luknje Mi-slinjska dolina. Vode j^a tečejo kakor čas. Na robu 1 rc-.ov se vrtijo mlinska kolesa in žage režejo hlode (mr"> o-e bodo dekleta plesala po lislih deskah, rao-gofe bodo mrliče zabili vanje). Na hribih ponekod b-v.lcjo v zrak razpadajoči grajski zidovi, nekda-i: i a časa zobje, počrneli, ko da jih razjeda karies. To:.ia li kamni ne bodo zmerom ustrajali, gnitje bo pac moralo spet drugam.
Slovenjgradcc je blizu koroških meja. Hiše so zid;;ne sinusno, ko da pred obširno kotlino iščejo duga pri drugi opore. Nekoč jc bilo tu jezero, z..bi pa na robu njegovega dna leži lo mestece s kosianii pred hišami, z vodnjakom in klopmi. Znamenja kažejo, da drobna kapilara medkontinentalnih tekov sega ludi vanj. Takšno znamenje je bencinska črpalka z znamko ameriške kompanije. Se druga mogočna mednarodna družba je postavila svoje spomenike tod in drugod; cerkvice vrh gora, po
1 i	-______1	*___f__MM ntti-lflunb
»To pa morate vprašati že mlajše ljudi, ki hodijo v šolo.« je rekla in kopala z rovnico dalje.
Poletje je v Slovenjgradcu ugodno, nobene hude vročine ni in večeri so hladni. Tujci se že zalekajo Ija čez počitniško dobo. celo iz Avstrije so prihajali. Na vse strani gredo sprehodi skozi smrekove gozdove. Naokrog so Grag. Kernški vrh, Mala in Velika kepa, Urška gora, Črni vrh in še drugi hribi iu doline. Za zimo pa je polno smuških lerenov.
Ljudje prehajajo iz dneva v dan po stranicah običajnega nuiogokotnika: dom. prodajalna in urad, cerkev, kavarna in gostilna. Približno tako je povsod. Marsikdo zgodaj pozabi nase, ničesar več mu ni treba, nobene stvari ni, ki bi ga ganila. »Samo to je, kar nas čaka,« je govoril v Zagrebu neki študent, »da bomo redno pili četrlinko vina in si prali noge s sv. Roka soljo.« Tarok in biljard zamašita vse razpoke, da ne moreta blizu ne sonce ne dež. Mogoče je prav tako, da vsaj nihče ne moti tistih, ki bi še radi spregledali kako uganko svojega sveta.
V ospredju človekovih dobrin je njegovo zdravje, temelj življenju. Slovenjgradec ima bolnišnico, lepo poslopje na lepem prostoru, z obširnim delovnim polumerom. Ko je šef internega oddelka gosp. dr. Rad šel stopil iz ordinacijske sobe, smo takoj opazili, da je dobre volje.
»Vesel si.«
»Seveda.« je rekei »Lepo je šlo.« Fden od bolnikov je prejel prvi pneumotho-
nekatere vezane na zgodovinsko borbo za obstanek,	• raks in pljuča so se gladko vdala zračnemu tlaku,
ponckatere praznični cilji za čaščenje in oddih,	j Življenje tega človeka kotira odslej znatno više.
Splezali smo na grič zraven mesta, obšli smo zid	I Prešli smo svetel, čist hodnik, ki nosi na steni
©b cerkvici, toda ključarja ni bilo doma. Bog ve	J nakrivljeno banovinsko okrožnico, da je treba usmi-
— smo razmislili — kakšni dogodki so vezani na	| Ijeno ravnati z bolniki. Dr. Radšel nam je pojas-t.i kraj; stari ljudje gotovo kaj pomnijo. Srečali njeval. Da mnoge želje, ki jih goji za dopolnitev
smo starko na njivi in jo vprašali.	1 svojega oddelka, ne inorpjo b;t; do kraja izpopol-
njene v današnjem času, ki je poln utesnitev in za-grad. Toda najbolj ostro da je za zdaj vprašanje izolirnice, ki premore komaj 12 postelj. V primeru epidemije lahko vse to zasedefa dve družini. Griža, tifus, ali karkoli že — transport v Maribor ni ugoden. Vsaj 50 postelj, pravi dr. Radšel, in med njimi skromen oddelek za odprto tuberkulozo. Ta je najbolj pri srcu zdravniku ftizeologu. ki je svoje bogato iskustvo z Golnika prenesel na slovenjgrajska tla.
Večer v Slovenjgradcu je hladen. Par žarnic je svetilo čez reklamne slike kina, ko smo šli mimo. Na vogalu so se zgovarjali fantje, od nekod je pel radio. Prišli smo do župnijskih vrat in potrkali. Tako smo se spoznali z župnikom Sok 1 i čem. Par besed, pa smo se že zaprli v bogato knjižnico, ki s svojimi policami zakriva stene. Teologija, filozofija, zgodovina, umetnost. Toda gospod župnik nain je bil posebno naklonjen, pa nam je razodel svoje misli in upanja in pokazal dragocenosti svojega doma. Po stenah visijo umetniške slike, pregledali smo stare dokumente s pečati iz 14. stoletja m naprej, poslušali smo o delih za restavracijo fresk iz 13. stol., o pesnikih in slikarjih Slovenj-gradca in tako naprej. Želimo mu, da čimprej uspe načrt, jx> katerem namerava ustanoviti majhen muzej.	Pj.
Neki mestni človek je naletel na pastirja, ki je pascl prašiče. »Kaj pa delaš tu«, ga je nagovoril. »Prašiče pasein, da se bodo malo odebelili.« — »Toda. ta stvar gre na ta način vendar prepočasi. Kolikor je meni znano, debe-
1 i jo prašiče z otrobi, koruzo itd., to gre hitreje in prihrani mnogo časa.« — »Že mogoče«, je odvrnil pastir«, pa. kaj jc mar prašičem za čas, saj se jim nič ne mudi.«
in dan. Ne smejo pa dobivati živali preveč in ne premalo soli. Preveč kuhinjske soli povzroči za-striipljenje po kuhinjski soli.
Iztrebljenje podleska na travniku. K. R. N. — Lani ste na travniku populili mnogo podleska, misleč, da ste ga s tem že popolnoma zatrli. Letos se vam je ponovno prikazal, četudi ne tako močno in je večinoma slabotne rasti. Želite vedeti, če bo sam od sebe poginil, ali ga morate znova populiti. — Da vam odgovorimo na to vprašanje, moramo vam najprej pojasniti, kako ta plevel raste. Pod-lesek cvete jeseni, spomladi pa požene liste in potisne semenske glavice iz tal. Cvet ima namreč plodnico v zemlji takoj nad gomoljem. Ko se jeseni oplodi, ostane započeti zarodek čez zimo v varnem zavetju v zemlji. Šele spomladi se z listi vred pokaže iz tal. Podleskovi listi so znani pod imenom volovnik. Listi prehranjujejo rastlino in nalagajo potem hrano v nov gomoljčič v zemlji, ki naj jeseni požene cvet. Če torej sedaj populite liste, ne bo mogel podlesek jeseni cveteti in bo končno popolnoma zamrl. Listi tega plevela so strupeni, zato je tudi zaradi kakovosti krme važno, da se populijo, preden pridejo v seno ali otavo. Podlesek uničujemo na dvojen način: Da izkopljemo gomolje iz zemlje; s tem je ta plevel naenkrat iztrebljen; ali pa da populimo liste vsakokrat, ko se prikažejo iz .zemlje in tako preprečimo cvetenje in nastavek novih gomoljev. To delo pa moramo ponavljati par let, da podlesek popolnoma odpravimo.
Kakšna je množina mleka in mlečne tolšče pri posamezni kravi? B. J. S.
Množina mleka in tolšče je tudi pri posamezni kravi lahko različna. Mlečno tolščo obdrži krava v določeni količini mleka skozi več let približno na isti višini. Tolščoba v mleku je v največ slučajih podedljiva v isti ali v večji meri. Bolj ko množina tolšče koleba množina mleka. V posameznih letih je množina mleka pri posamezni kravi postopoma nekoliko različna, četudi je krava že dosegla najboljšo dobo svoje mlečnosti. Vendar pa ni ta razlika v množini mleka v posameznih letih tako različna, da bi dobra mlečna krava postala brez vzroka slaba mlečna krava. Je pa mnogo krav, ki ostanejo tudi v donosu mleka enake. Tudi mlečnost je podedljiva in se mnogokrat zgodi, da doseže krava-hči še večjo množino mleka v dobi enega leta, nego ga je dosegla krava-mati. Torej sta mlečnost in mlečna tolščobnost več ali manj podedljivi, ki ju prenašata na svoje potomstvo krava kakor tudi bik. Če hočete biti točno poučeni o mlečnosti in, mlečni tolščobi svojih posameznih krav, morate oboje redno nadzirati s poskusno molžo in z določevanjem mlečne tolšče vsake poskusne molže.
Kako naj ravnam s kruhom, da ne zatohli? J- K. — Zatohlosti kruha bo najbrže kriva neprimerna shramba. Važno je tudi, da spravimo kruh na določeno mesto šele takrat, ko je popolnoma shlajen. Iz peči vzet kruh razložimo po mizi in ga pustimo z lahkim prtičem pokritega tako dolgo, da je hladen. Prostor, kjer kruh hranimo, mora biti hladen in zračen. Omare, zlasti v steno^ vzidane, niso primerna shramba.
Uničevanje gosenic na repi in zelju. G. R. S. Zadnja leta se vam na repi in zelju vedno v večji množini pojavljajo gosenice, ki rapravljajo ogromno škodo. Škropili ste z arborinom, pa ni nič zaleglo. Vzeli ste 1 Vi odstotno raztopino tega sredstva. — Popolnoma razumemo, da škropljenje s tako redkim škropivom ni učinkovalo pri gosenicah, ker imajo te preveč trdo kožo, da bi jim mogla taka rosa škodovati. Pa tudi z močnejšim škropivom ne boste dosegli uspeha, dokler škropite rastline po vrhu, kjer navadno ni gosenic. Če hočete temu mrčesu priti blizu, morate pač vzeti vsaj 2% odstoten arborin in škropiti liste od spodaj, kjer se nahajajo gosenice. Škropljenje ro vrhu listov nič ne zaleže. — Sicer pa je vsako škropljenje proti gosenicam slabo učinkovito, ker jih malokdaj tako zadenete, da jih umorite. Nai-gotovejši pripomoček so pridne roke, ki obira o in zmaste jajčeca in gosenice na listih. Če opazite, da letajo po repi in zelju metulji, zlasti repni belin, tedaj začnite pregledovati liste od spodaj ter pomorite tam zležena jajčeca. Mnoijo lažje je to delo, kot pa tedaj, ko so se gosenice že izvalile in razlezle.
p Ka,eIe k°koši naj ne obdržim čez zimo?
v. t./.. Tekom poletja in pred zimo odstranite vse kokoši, o katerih ste se prepričala, da slabo nesejo. Dalje one, ki so čez dve in že tri ali več let stare. Od starejših kokoši obdržite le takšne, o katerih veste, da so dobre valilke in skrbna koklie ah se sicer še posebno odlikujejo po svniih lastnostih. Starost kokoši najlažje spoznate, če vsak letnik zaznamujete z drugače barvanimi nožnimi obročki in si zabeležite barvo obročkov vsakega letnika. Ako ne poznate točno vsakega letnika svojih kokoši, se vem lahko pripeti, da boste spitala, zaklala ali odprodala mlajše namesto prestarih živali. Potem vam ostanejo čez zimo nerabne kokoši, ki le obremenijo in zmanjšajo donosnost vaše kokošjereie. Od jarčk obdržite one, ki so zdrave, krepke, dobrega pokolenja in so se zgodaj izvalile (najpozneje do srede maja). Če so jarčke od dobrih kokoši-nesnic in izviraio tudi od petelina z dobrimi lastnostmi, vam lahko začnejo nesli že koncem oktobra ali novembra in najpozneje januarja.
Slovaški ljudski tribun Andrej Hlinka
v slavju svoje 70 letnice
V Ružomberku, malem slovaškem mestu, ki šteje komaj 20.000 prebivalcev, so so v dneh od 1.—8. julija vršile velike narodne, da mednarodne slovesnosti v proslavo 70 letnice največjega slovaškega voditelja papežkega protonotarja Andreja lllinko. Mesto je bilo vse dni v slavnostnem razpoloženju, vse hiše so bile okrašene s cvetjem in narodnimi zastavami., na vsak način je hotelo dokazati, da je ponosno na svojega visokega župnega pastirja. Z vsakim vlakom so prihajali novi gostje in občinstvo, ki je včasih po cele ure stalo na ulicah in se ni dalo oplašiti niti po nalivih, ki so se prve dni vrstili .drug za drugim, jih je navdušeno Ln prisrčno pozdravljalo.
O poteku slavnosti samih, ki utegnejo imeti še zgodovinski pomen v odnošajih med Čelvi in Slovaki in med Češkoslovaško in Poljsko, bomo poročali v prihodnjih številkah, danes pa hočemo prikazati osebnost Hlirikovo, v kratkih besedah sicer, ki pa bodo dovolj jasno utemeljevale navdušenje im veselje ljudskih množic, ki nastane vsepovsod, kjer se pojavi Hlinka, ta res pravi in edini narodni voditelj oče slovaškega naroda. Prav posebno pa borno skušali podati točno vsebino govorov, ki jih je v teku proslav govoril Hlinka na naslov Slovakov, Čehov in Poljakov.
Andrej Hlinka
se je rodil 27. septembra 1864. leta v Černovi, lip-tovskem kraju v severni Slovaški. To je reven kraj, a bogat, na romantičnih prirodnih lepotah. Modema sociologija motri ljudi tudi z miljeja, v •katerem so ti zrastli. In res je značaj Hlinkov, značaj kraja, značaj okolice. Njegovi slarši so imeli majhno njivico, predvsem pa so bili splavarji. Ta poslic je posebno nevaren. Toda v ljudeh, kateri imajo nevaren poklic, začno sčasoma to stalno nevarnost ljubiti in se kaj radi vračajo k temu poslu nazaj, če so ga kdaj zapustili, kajti kdor se velikokrat pod a v nevarnost, ljubi riaiko. To srčnost jn pogum v nevarnosti je podedoval Hlinka po svojih prednikih, ki so' bili stalno zaposleni z divjo reko, prinesel si jo je z romantičnega, a drznega okolja svojega rojstnega kraja!
Že kot deček je vzbujal s svojo nadarjenostjo izredno pozornost in njegov učitelj je svetoval staršem, da bi ga dali v šole. In res so ga poslali v Ružomberok. kjer je dobil temelje višje izobrazbe V šolali je tedaj povsem vladala madjar-žčina, a profesorji so bili s par izjemami piaristi. Med temi profesorji je bil tudi profesor Vlkolin-sky ^n pri njem je Hlinka skrivaj imel ure iz , književne slovašSine. V svoji brošuri ob 60 letnici Hlinkovi je zapisal Karel Sidor, glavni urednik »Slovaka«, da so bile madjarske šole za slovaški značaj ognjene peči, ki so ta značaj ali sežgale ali pa ga prečistile in utrdile, kakor se v ognju prečisti in utrdi železo v jeklo. Tako je živel Hlinka tipično življenje revnega študenta, prepuščenega bolj ali manj samemu sebi. Peto in šesto gimnazijo je obiskoval že v Levoči, kjer ga pa žc tudi opazimo v krožku prebujenih Siovakov-študentov, kako jih vzpodbuja k delu in cesto zelo ostro kara, če niso študirali, izgovarjajoč se na madjarsko per-sekucijo Slovakov.
Po dokončanih študijah je vstopil v semenišče v Spiškem .Papitlju, kjer so kmalu poslavi na čelo slovaški skupini. V tretjem letu postane prefekl. To svojo postavitev pa izrabi za to, da zahteva od bogoslovcev, da se učijo slovašoine. 19. Junija leta 1889. je bil posvečen v maSnika.
Izpolnila so je njegovi materi želja, da bi postal duhovnik, a njegove prve mašo ni dočakala. Pri duhovnih vajah, sedem dni pred posvečanjem, je prejel Hlinka vest, da mu je mati umrla.
Prvo njegovo službeno mesto je bil Zakamen-ny Klin na Gornji Ora v!, katera je pozneje dajala največ slovaških glasov iu tudi največ duhovniškega naraščaja, kar vse je bilo delo zglednega du-■ novniškega življenja ln neutrudljivcga apostola Andreja fllinke.
Človek srca
Nato jo posta! kaplan v zapuščeni gorski vasici Sv. Alžaheti (Sv. Elizabeti), T,. 1892 pa podane župnik V Treh SMaČich, kjer je ostal do lota 1905. Kol župnik se je Irudil, da postane vsem vse. Ustanavljal jo društva, krožke, neumorno predaval ln pomagal pri igrah v društvih. L. 1895. je v njegovi župniji izbruhnil ogenj in nastala je beda, ki se je povečala še zaradi slabe letine. Hlinka se je lotil zbiranja darov, in neumorno delal nn lo, da bi bila vas znova postavljena, a ne lesena, ampak zidana. Sam jo delal n. pr. tudi na polju, imel je smisel za listo delo, ki mu pravi Masaryk »nepolitična politika«, k> n,i nič drnuoaa kakor drobna služba narodu.
V politični areni	j
V tem času vstopa tudi v .politično politiko« j in živahno se udejstvuje v tedanji Ljudski stranki, ki je edina od niadjarskih strank imela v svojem programu tudi zaščito pravic narodnih manjšin. Ni bila to konfesionalna stranka, temveč so v njej sodelovali tako katoličani kakor protestanti. V istem času pa je začel Hlinka razvijati tudi živahno žurnalistično delavnost Prav tedaj je tudi prvič kandidiral za poslanca. Njegov protikandidat je bil liberalec. Agitacija je bila tako divja, da so bili pri neki taki priliki ubiti 4 Slovaki. Topot ju Hlinka še propadel.
Po 13 letih službovanja v Trech Sliačich je za-hrepenel Hlinka v Ružomberok, kamor ga je hotelo tudi ljudstvo, a nikoli gosposka. A kljub temu je bil 1. 1905. slovesno ustoličen. Zagovarjal je pravice siromašnega ljudstva v mestnem zastopstvu in kmalu se mu je posrečilo ozdravit! razmere. Toda njegova slovaška politika ni bila po godu vladi: Madjari so razpustili občinski svet in postavili komisarja. S tem pa je U liri ko v a popularnost še bolj rastla in Madjari so začeli gledati, kako bi se znebili tega že vsepovsod znanega :>pan-slavista«.
Toda česar ni zmogla svetna, to je žal naredila cerkvena oblast. Pod pretnjo, da je Hlinka prišel do svojega beneficija potoni shnonije, ga je škof Aleksander Parvy suspendiral a divinio. Lahko si je predstavljati, kaj pomeni za dobrega duhovnika, da ne more več darovati sv. maše. Ta suspenzija je vzbudila silno razburjenje in v Ru-žomberku so bile velike demonstracije. Ko ni mogel opravljati svojih duhovnih poslov, ni opustil službe narodu, ustanovil je »Ljudsko banko« v Ružomberku in dokazal svojim nasprotnikom, da ni fantasl. kot so mu to očitali, anipak, da ima smisel za praktične potrebe ljudstva.
Kmalu za tem so ga ■/. enim svojih političnih tovarišev, grobarjem, zaprli. Tedaj so nemiri v Ružomberku dosegli tako visoko stopnjo, da so morali poklicati vojaštvo.
Pred poroto se Hlinka nc opravičuje, ne izgovarja, zahteva samo pravico in nič več. Obsojen je bil na dve loii ječe in 1500 kron globe, toda Hlinka se je proti obsodbi pritožil in do odgovora apelacije je bil spuščen na svobodo.
Leto 1907. je porabil za to. da je imel vrsto predavanj o Slovaški na Moravskeni in med Čehi.
Popravljena krivica
Češki napredni krogi so čakali, da bo Hlinka v sporu s cerkvenimi oblastmi morda odpadel. Toda motili so se, kajti Hlinka je oslal kljub svojemu neuspehu dober sin katoliške Cerkve in Rim je poplačal njegovo vdanost, odločno je razveljavil suspenzijo, katero je Izrekel nad njim škof. To je bila velika stvar, zlasti če se pomisli, kako velik gospod je bil v stari Ogrski škof. In proti njemu daje Rim pravico navadnemu župniku v slovaškem mestu, proti želji hierarhije in vlade. Pri reševanju meddržavnega spora so tedaj sodelovali dr. Kolisek, litegr." dr. Kofdač, Marian Blaha in vrsta poljskih preiatov.
„Č trnovska traged "
V	tej dobi se že vse pripravlja k dogodkom, ki jih slovaška zgodovina imenuje »černovsko tragedijo«. V Černovi so si tamkajšnji občani zgradili iz milodarov, ki jih je nabral Hlinka, cerkev. Hlinka se je leta 1907. vrnil z Moravske v Segedin, da bi prestal kazen. Ljudje pa so prosili škofa, da bi jim cerkev posvetil Hlinka. Toda škof se je prošnji uprl in poveril posvetitev Cerkve drugemu duhovniku, Oblasti so pričakovale, da se bo ljudstvo razburilo in bo zahtevalo lllinko. Duhovniki šo se pripeljali ob velikem orožniškeni spremstvu. Ljudstvo je' še enkrat poslalo deputacijo k zastopnikom svetnih in cerkvenih oblasti, da zahteva lllinko. Toda zaman. V ozki ulici pa je ljudstvo zastavilo duhovnikom pot do cerkve, ln tedaj je prišlo do masakriranja v pravem pomenu besede. Orožniki so iz neposredne bližine v ozki ulici ustrelili v ljudi. Na meslu jo obležalo dovot mrtvih, trije umirajoči in 80 lažje ranjenih. V noči se je število mrtvih povečalo na 14, med njimi so bili tudi Hlinkovi sorodniki. Oblasti so uvedle pravno postopanje proti 55 osebam in tudi proti neprisotnemu Hlinki kot povzročitelju^ upora, čeprav je dokazal, da z vsem nima ničesar skupnega.
V* V •
teci
Černovska tragedija pa je iz slovaškega vprašanja napravila evropsko vprašanje. Brutalne inc i od o madjarskega režima so bile predmet evropskega zanimanja. Takrat so Slovaki dobili veliko prijatelje v mednarodnem svetu, med njimi Scola Viatorja (Scolus Viator je takrat napravil potovanje po Ogrski. Njegove zapiske je Slovenci' letos prinašal v podlistku), Bjornsna, o njihovi tragediji jo pisalo vse svetovno časopisje, lilinka je seveda moral v zapor. Tu je prevedel Slari zakon in nekaj apologetičnih spisov. Po 33 mesecih je končno le prišel iz ječe. Ker sc je Ljudska stranka, v kateri je Hlinka toliko delal, vedno bolj Izineverjala svojemu manjšinskemu programu, je začel lilinka misliti na ustanovitev laslne stranke.
Od osebe do osebe,
od srca do srca
Komaj je. Hlinka prišel iz Segedina, že se je z vso vnemo oprijel svojih pastirskih dolžnosti. Obiskoval je svoje farane, pastiroval od osebe do osebe, kakor so to zahteva od župnika danes na. podlagi načel katoliške akci jo, a vsepovsod i, na vsak korak mu je bila za petami 'oblast, ki je budno pazila na vse njegovo delo, da, celo mod svojimi lastnimi kaplani je imel stalne špijone. Za farane je začel izdajati liste, daljo pesmarico in liste za duhovnike. Sodeluje v .Ljudski banki '. Družbi sv. Vojteha in ustanovi skupaj z drugimi Založniško družbo v Bratislavi«.. Tako je delal do vojno in med vojno.
II koncu vojne pa se je začel pripravljati na ustanovitev skupno češkoslovaško države. Vlada jo prepovedala skupno podvzeme, a Hlinka jo vedel in v loj smeri popolnoma odkrito tudi žo izjavljal, da dolgo ne bo več prepovedovala.
V	letu samodločbe narodov
Prišel je 30. oktober 1918. Tedaj je Hlinka imel v Turčianskeni sv. Maftinu, to je v zgodovinskem kulturnem središču Slovakov, svoj znameniti govor, v katerem jo pozival svoje množice, da pri-
sežejo na niartinsko deklaracijo. Bili so to časi, ko .je slovaški narod živel v težki agoniji. Slovaško življenjo je bilo zrahljano do temeljev, prežeto z veliko indiferentnostjo. Mase so spale, inteligenca pa, zastrupljena s skeptioiznioni, ni vedela, kam hi se nagnila. Pojavljali so se vedno pogosteje ljudje, ki so bili pripravljeni delati vse drugo, samo to ne, kar bi bila njihova prva in glarvna dolžnost: postavili umirajoči slovaški narod na nogo. Tedaj je Hlinka spoznal, da to, kar se po prevratu dela na Slovaškem, ni slovaška politika, ki ne more zadovoljiti potreb slovaškega duha. Slovaki pod Ta-tratni niso živeli, trpeli in umirali stoletja zato, da bi se na koncu prepustili za preskusni objekt pogubnih teorij nekoliko politikov in učencev. Bila je to težka naloga, a Andrej Hlinka se je ni ustrašil. Namesto k počitku se je podal zopet na delo in danes stoji že 16. leto nn čelu gibanja množic, ki ga je vzbudil sani iu katero zahteva za Slovake njihove naravno pravice in njihovo narodno samobitnost. Da, 15 let se bori že za te pravice slovaškega naroda brez oddiha, 110 z visokodonočiini besedama in programi, anipak s toni, da jo dal Slovakom lo, česar jim do sedaj še nihče ni dal: hotenje in voljo do življenja, svojskega narodnega življenja, da jih je učil verovali v bodočnost, da jim je dajal same sebe. To je dejstvo, ki ga ne moro prikrivati nihče, kakor je dejstvo, da lo gibanje ui samo poedincev, ampak širokih ljudskih množic, ki valuje po vsej deželi in se tudi v zadnji gorski vasici ne izgubi, anipak valuje daljo.
Hlinka kot ljudski voditelj
Ruski publicist Valerij Vilinskij pravi v eni svojih knjig, da je lilinka edini češkoslovaški politik, o katerem se PQjejo pesmi. Nazval ga je srce Slovaške. V čem jo lajiustveuost njegove osebnosti? V njegovi enoličnosti, .te kakor monolit, izklesan iz enega kosa. V njeni ni problematičnosti. To je med politiki zelo redek pojav. Današnji politik ima nagnenje k skepsi, namesto ene pravice, jih ima devet im devetdeset. Hlinka pa je v vsej svoji notranji enotnosti tako pfost, kakor so lo samo veliki ljudje, ki so izšli iz ljudstva, zakoreninjenega trdno v veri in v domači zemlji. Zato se tudi smatra za voditelja in voditelj tudi je.
So različni tipi katoliških politikov. Če I>i imeli lllinko vzporejati z velikimi postavami svetovnega katolicizma, potoni bi ga vzporedili z 0'Comieloni. velikim voditeljem irskih katolikov. Prvi kakor drugi jo predvsem ljudski tribun. Med katoliškimi politiki imamo učenjake in avtorje velikih političnih koncepcij, kakor je bil Tomaž Moor, imamo med njimi diplomate, kakor je bil kardinal Consalvj, ki je sklenil lota 1802 konkoi-dat /, Napoleonom 1., imamo med njimi parlamentarne taktike, kakor je bil vodja centra za časa Bisniarckovega kulturnega boja, Ludovik Wind-lior.st. Toda lllinko v 7. p o r o j a 111 o z O" C o 11 n e I o ni , kor se je vedno skliceval naravnost na mišljenje ljudstva, na mase.svojega naroda, ki so stale, za njim in katerih ni pridobival z zvijačno taktiko, temveč s- srcem. Kakor 0'C o 11-11 e 1, tako je znal Hlinka dokazati, kaj je to srce v politiki. Da, kdor je kdaj 7. r ! v to m o d r e,' o t r o š k e o č i H i i 11 k o v e , ta je zrl v 11 j i h srce Slovaške! — Cerkev ga jo odlikovala 7. naslovom papeškega protonotarja.
Stavnosti v Ružomberku
so so vršile v dveh skupinah. Prva je bilo veliko ielavno iiianifestaci.jsko zborovanje slovaškega katoliškega dijaštva, drugo pa zlet slovaškega orlov-slva, obe pa sta so krasno združevali v mogočno počastitev 701olnico velikega narodnega voditelja.
Slavnostii je olvorila mladina in lo prav posebno akademska. Ni to morda slučaj, anipak kot simbol lega, da je Hlinka resnični oče naroda. Jo to prisega iz srca hvaležno mladine, katero jo Hlinka vzbudil in kateri je dal vero in ji pokazal cilj. Največja skupina študentov je prišla -t. julija. Prišlo je 46 čeških akademikov, spremljanih s približno 300 člansko skupino slovaskih akademikov, kateri vsi so prišli s posvetovalne konference »Slaviae Catholicae z Velehrada. V tej skupini so se nahajali tudi nekateri Ukrajinci in Slovenci. Na kolodvoru jih jo pozdravila vojaška godba. Pod vodstvom zastopnikov mestne občine se je razvil .sprevod, ki je mod prepevanjem prišel v mesto. Na vsej poli je "gosto navdušeno pozdravljalo občinstvo, ki jo na oboli straneh ceste tvorilo gnst špalir.
Oh osmih jo bil pozdravni večor akademikov v veliki dvorani Kulturnega doma. Prisotnih jo bilo okoli 2000 slavnostnih gostov.
Dvorana je potihnila,
Hlinka ie spregovoril...
Polagoma jc dvignil bolo glavo skoraj nazaj in 7.ačel z bolj tihim glasom. Govoril je o sobi, o izčr-pariem orlu, ki žo nc more visoko lelali in kateri ve, da so mu dnevi šteti. Prav zato si želi, da hi zadnje dni svojega življenja preživel v miru in veselju in da bi lo 110 bili zanj več dnevi trpljenja.
i
Iskreno je prepričan, da te bliža dati sporazuma, ko bodo skoraj padle ovire, katere so nekalorj po-odinci postavili med češki in slovaški narod, živa narodna ljubezen jih bo odstranila. Če se mi bojujemo za slovaško zemljo, smo še vedno dobri državljani. Naj vzamejo na o 11 i strani Moravč na z n a nje, d a smo r e p r e z o n -t a n t i slovaškega ljudstva mi,
„j 110 zahtevamo liiorua kot ! kako ugodnost za poedinre, ampak kot formo do-] stojnega in svobodnega narodnega žitja V okviru skupne države s Čehi. Čehom povem, da smo mi ; slovaški katoliki dobri narodnjaki, toda zahtevamo, da nam Praga izpolni to. k čemur so se reprezentanci njenega naroda zavezali. Katoliški blok si želim iz vse duše, toda katoliški blok 111 or a biti blok pravic-; 11 o s I i, s 1 o ž n o s t i j 11 resnice, nikdar p a 11 e, sme biti g r o i) 111 o j e g a n a r o d a j slo v a š k e g a !
Veliko navdušenje in velikanski aplavz, l(i so i ga vzbudile te besede pri dvatiisočeri množici zastopnikov na čelu z akademsko mladino, je dokaz, 1 da so vsi razumeli vsebino in dalekospžni pomen ,toh Ulinkovih besed. Med prepevanjem pesmi I -Stari naš. slari naš- je akademska mladina spremila Andreja lllinko domov.
Kaj je narod
Govorilo jc šo več govornikov, nalo pa se jo razvila generalna debata. Prvi se je dvignil stavljene«, ki je reagiral na posamezne referate, (lovori I je o delu za narod. Toda, je dejal, kaj je to na rod V To nj teorija, narod ni nikaka fraza, narod, lo je kri in telo. Često so govori, da je slovaški narod reven. Ne, narod, ki ima tako mladino. kol je slovaška, ki zna delali, ni reven. Končal pa je z besedami na dujaštvo: To, kar ste vi. to sitio bili mi, a to, kar smo mi, upam, da boste tudi vi!
Sloga jači, nesloga tlači
S popoldanskim vlakom jo na slavuosti prispelo I udi 500 Poljakov. Višek proslav pa je bil ; na god sv. Cirila in Metoda. Že ob pol osni i h so ! se zbirale na trgu množice, ki so dosegle 20.000. I da prisostvujejo poiitifikalni sv. maši.
Po pridigi in po sv. opravilu je spregovoril v pozdrav vsem gastoin in domačinom prelat sam: Čujte, kaj vam govori 70letni Starec! je dejal Hlinka. Ni zadosti, samo manifestirati: treba je tudi delati, delati složno in vzajemno. Zapomnile si, Poljaki, Slovenci, Čehi in Slovaki: Concordia parvae res crescuut, diseordia inaxiniae dilabuntur. 1 (Sloga jači, nesloga tlači.)
I11 je še govoril Čehom: Smo za sodelovanje iu poravnanje, a vse po pravici. Doma si bomo uredili svoje razmere in proti zunanjemu sovražniku bomo šli skupno.
Hotel bi še doživeti...
Popoldne je bila velika javna telovadba, nato ' pa so se jubilantu poklonili Poljaki. Zahvaljujoč se j za čast, ki so mu jo izkazali, je na koncu svojega govora dejal Hlinka: Hotel hi samo še doživeti čas, ko si bodo Slovani in 1) r a v posebno Slovaki, Č e hi i 11 Po -J j a k i složno podali roke. Slovaki so po besedah rektorja Konienskega univerze, Domina, zlat most Čehov Ik Poljakom. Mi bonro t .a most, ker hočemo, da se Slovani opirajo na sobe in ne na Gor m a 11 e, kakor I o delajo danes v Pragi in v Varšavi.
I X
Kdor pozna Hlinkovo delo za slovaški narod, ta so ni čudih tako visokemu številu udeležencev, in kdor je videl navdušenje teh ljudskih množic, toga ni prav nič presenetilo samozavestno nastopanje in poudarjanje, da so zastopniki slovaškega naroda	<	. kajti Hlinka je govoril
dobro vedoč. da je za njim ves slovaški narod. O tem smo so prepričali tudi mi, ki smo videli pestre narodne noše iz vseli slovaških krajev, z znaki: • ■ . -	. .. in ki smo sli-
ali mladino, Ijudskošolsko še, ko je na vsaki železniški postaji prepevala:
Pride Hlinka iz Ružoniberka in prinese nam svobodo; v tej naši republiki bode dobro res.
Rekli smo: vos slovaški narod, kajti no samo katoličani, za Hlinko so tudi protestanti, sni je slavnostno zborovanje pozdravil in jubilantu čestital tudi zastopnik Zveze ovangeljskega dijaštva.
Če še danes ne more priti niti do katoliškega bloka češko-slovaškega, ni krivda na strani slovaških katolikov. Tudi ni krivda na strani češko katoliško mladine, kor, če bi ta odločala, bi hit ta blok že tu, tako pa nam je ta mladina najboljše upanje ,da bo kmalu prišel ta najlepši dan češkoslovaškega katolicizma.

<4 v
Riuomberk
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
'VlTTeVoto „PUCH" thromirano kolo
DobiS ga le pri tvrdki
ki ti ne rjavi in imel ga boS 10 do 20 leti
I g n. Vok - Ljubljana
Tavčarjeva ulica
ali v podružnicah v Kranju in v Novem mestu
A ni tu čudn, de kar cvilem, ket kašn pujsk, ke ga dubi mesar u roka. Moj mož je kar nervozen, ke-der me mora puslušat. kuku tu buli. Učaseh me zmeri, keder se tkula h deže prpraula, začneja kuri učesa bolt. Pa vi na verjamete, Učaseh je radio našti-mu, de mu je delu kraval in de mojga cvilejna ni slišu. Zdej pa prau, de spet moj cvilejne raz pusluša, kokr pa kašn brenkaj-ne klavirja, puvrh pa še cvilejne iz Zagreba. Iblanske pauze pa tku nč na zaležejo.
Jest 6ama na vem, kua m je za strit.
»Stop vnder h dohtari. Jest na bom zmeri puslušu tega cvilejna. Men gre tu na žiuce. Ziucu je pa vnder bi škoda, kokr tojeh kurjeh učes.« Glih tku me je mož zadnč nahrulu, ke me je začel spet cukat in vrtat pu nog, jest sm pa cvi-Lila, de je kar skus ušesa letel. »KaT hitr m pejd h dohtari. Za kua pa plačujem bolniška blagajna. Nej t zapiše kej za pit ali pa za jest. Sam de u že konc tega večnga cvelejna.«
Men se je mož smilu, ke me je mogu puslušat. Sama seb sm 6e pa tud smilla, ke me je bulel. Zatu sm prec druh juter šantala u bulniška blagajna h dohtari in ga za božja vola prusila, de nej m zapiše kasne ercnije, de m bo udlegl, če ne um znurela. Moj mož pa tud, ke me more puslušat,« sm rekla.
»Pukašte, ki mate bulečine! Kar jopca dol deaiite, pa uma prec vidi, kua vam fali,« je reku gespud dohtar.
Men se je čudn zdel, za kua če mt, de jest jopca dol denem. Ubugala sm pa use glih. Ke sm mela enkat jopca dol, je začeu pa ukul mene brk-lat. Jest sm kar debel gledala, kua bo iz tega.
»Jest nč na najdem. Srce mate dobr, pluča tud. Al vam želodec kej na parira?« me je prašu in me izpud čela pugledu.
»Želodec mam tud dobr,« sm rekla. »Jeterca tud---«
»No, pa ježek pukašte!« m je dohtar segu u beseda.
Za kua b mu mogla nek ježek kazat. Sej m ni nč hudga naredu. Če je brklou mal ukul mene, zatu še ni treba, de b nvu prec ježek pukazala. Tu delaja utroc. Utroc za usaka figa entnu ježek pu-
John Herries McCullough:
Naš maček
Prišla je p našim vratom mokra in umazana in prosila 6trehe. Takrat je bila še mladič, mršava in polna bolh. Očistil sem jo bolk in poiskala si je kot v našem skromnem domu. Ko je obvohala vse vse kote, se je začela umivati in kmalu se je njen kožušček zasvetil. Vsaku jutro, nekaj prej, preden je zaropotala budilka, je prišla v mojo sobo, skočila na postelji, začela presti in se 6 svojim noskom drgniti ob moj nos. Tako me je budila po svoje; bilo je bolje kakor budilka. Ko sem sedel na rob postelje in zdehal, se je Tommy — bil je maček in to ime mu je zdela moja žena — sniukal okoli nog in sedel nanje. Vdanost? Ljubezen? Kaj še! Tommy je samo hotel svoj zajtrk. Ko je prišel k nam, smo bili tako neumni, da smo mu dali segretega mleka in tako mu ga moramo vedno greti. Kar užaljen je, če mu damo mrzlo mleko iz hladilnice; dotakne se ga z noskom, potem se pa zadenski umika, kakor da ga je kaj uščipnilo.
Zanimivo je, kako 6e je Tommy razvijal. Rasel je kakor plevel. Bil je snažen in 6i pripredel pot v naša srca. Moja žena ga ima rada. In otroci ga imajo radi. Njih največje veselje je, če 6e igrajo z njim. V sobo je prihajal navadno ob sedmih, ves muhast. Če se otroci niso hoteli igrati z njim, je začel glasno presti. Predel je in predel glasneje in glasneje in se z dvignjenim repom smukal okoli njih nog. Kako bi ga vendar mogli prezreti!
Kar po celo uro so se šli skrivanje z njim. Skrival se jim je in otroci so ga iskali. Igral se je tako navdušeno, da so otroci od veselja vriskali.
Vseh teh radosti in veselja pa je zdaj konec. Tommy je dorasel v velikega, lepega mačka. Ponoči ga dolgo ni domov. Spočetka smo bili v skrbeh <anj. Požrl sem svoje dostojanstvo in šel v mrzlo noč^ da bi ponočnjaka priklical domov. Pajdašil se je z mački, vsemi polnimi znakov tepeža — eden od njih je najbrž bil njegov oče. Prišel je domov s preparanim ušesom in z brazgotinami na
kažejo. Jest 6m pa vender ena udrašena in du-stojna ženska, ke 6e znam u usak družb ubnašat. Astn, za kua b pol enmu dohtari kazala ježek. Ježek mam ja zdrou ket riba, kar m bo usak, kdur me puzna, rad putrdu.
»Astn, gespa, le hitr, le hiter! Nkar se tku na ubirite. Jest nimam časa čakat, de b se vam lebil ježek pukazat. Uzuni še pouhn bouniku čaka,« me je dohtar prgajnu.
Kua m je blo za strit? če že na usaka viža če mt, de mu ježek pukažem, mu ga pa bom. In pu-mulila sm mu ježek tku deleč vn iz ust, de je kar udskoču ud samga straha.
»Tu je pa kapital ježek,« je reku dohtar. »Tac-ga pa še u cel moj praks nism vidu. Zdrou je tud. Želodec mate tud zdrou, kokr videm.« Ta dohtar je pa tč. Kar skus usta m je pugledu u želodec, sm s natihem mislla sama pr seb. »Astn, puvejte m vnder, kua vam pa prouzaprou fali. Jest na najdem nč.«
»Kuri učesa me buleja, gesipud dohtar. Pa ne na jezik, ampak na nugah jh mam.«
»Za kua pa tu prec na puveste?«
»Gespud dohtar, sej me u šth niste pusti. Če pugervate, de vam rnorm ježek pukazat, vam ja nog na bom kazala. Tulk manire pa že znam.«
»Ja, draga moja. Če mate kurja učesa, vam pa druzga na morm svetvat, kokr de zrak spremenete in greste za en čas kam na dežela. Ricinus vole b vam nč na punvagu, če b vam ga zapisu. Druzga vam pa zapisat na smem, ke je use tku dragu.«
»Sej jest grem raj kam u tuplice, kokr de b ricinus vole pile,« sm udguvarila. »Kam me uja pa puslal? U Laške tuplice b že šla. Še bi m bote pa ustregl, če me pošlete na Rab k muri. Sej bulniška blagajna ma tud ena hiša za bounike. A ne?«
»Sevede ja mama, ampak za druga gespoda, draga moja. Kam b pa pršli, če b take ke pušilal, ke sam u bulniška blagajna plačujejo. Ke puši'.ama sam taka gsspoda, ke ma use drgačne zasluge za bulniška blagajna, kokr ve, ke sam tiste krajcerje plačujete, pa je use upraulen. No, recimo za — pa kua b vam pravu, sej sami dobr veste. Tku, zdej 6va pa že upraula. Adija! Sevede na soje stroške greste pa lohka tud na Rab, al pa kamer čte,« m j eše reku, ke m je urata udperu. In tku sva uba upraula: dohtar za bulniška blagajna dobr, jest , za kurje učesa pa bi slab. Noja, sej tku je zmeri. i Eden uprau dobr, druh pa slab. Na iblanskem grade tud prrejaja usak let svetmu Jurje na čast krukarija in ga prosja, de b jm pumagu kierikaln-ga zmaja, pu dumače: lintverna, ukul prnest. Tist, ke 6e ga pr tem špa6e nažlampaja, uprauja dobr. Un, ke sam ferbec paseja, pa slab. Lintvern pa usm skp fige kaže.	K. N.
hrbtu. Najbrž je hotel nabiti svojega očeta, ki je videti zelo trdoživ. Neko noč ga pa sploh ni bilo domov. Prikazal se je šele zjutraj z novim ognjem v očeh.
Zdaj se naš maček ne gre več skrivanja. Oči so mu postale nekam žalostne. Je prijazen, ne mara pa, da bi ga pestovali ali nosili po rokah. Sinoči 6em ga božal in pri tem zadel na bolečo mesto na hrbtu. Po mačje hitro se je obrnil in že me je z žarečimi očmi ugriznil v roko. Udaril sem ga in videlo se mu je, da se kesa, a opraskal me bo zopet, če ga razdraždm. Zdaj je pač velik, samozavesten maček z nekakim dostojanstvom. Rad nas ima in mi ga imamo radi, a zdaj je dorasel. On ve, kje dobi mleko in ljubi svoj dom; to pa je vse. Mačja ljubezen je tesno združena z želodcem. Nič skupnega nima z genljivo zvestobo psa in s požrtvovalnim duhom, ki ga ima vsak pes. Daj mački hrane in udoben kotiček, pa bo zadovoljna. Čustva ne pozna. Ne pozna hvalžnosli. Kar naprej prede, ne da bi se zavedala 6voje sebičnosti. Skratka, mačka je.
R. F. Magjer:
Starec
Ko si je vesela mladina ogledala vse posebnosti vinkovskega selišča, so odšli nekateri tudi k najstarejšemu kmetu, da si ga ogledajo.
Človek upognjenih ledij, z dvema berglama, je stopil pred hišni prag in po svojem običaju pozdravil z »Bog pomagaj« ter omenil, kako se je nekoč živelo,» ko je bilo več sreče in boljšega zdravja in večje starosti.«
Toda sedaj se izživlja človek predčasno, pa se tudi predčasno izživi.
Dobro, zelo dobro.
Da bi se pa družini še lepše zahvalili, reče ob slovesu vodja starcu, kako se še kljub devetdesetim križem »dobro drži«. S tem je mislil, da je obisk opravljen in vsi se odpravijo dalje.
Toda starec jim nazaj zakliče:
Še bolje bi se držal, ko bi se prijel za plot...
Sah
V	Zemunu igrajo sedaj vsakoletni Levinov spominski turnir, ki pa je letos slabše zaseden. Izmed mojstrov igrata samo Nedeljkovič in Totv Prvo mesto bo najbrž dosegel mladi prvak Belgrada, Sava Vukovič, ki igra najsolidneje. Na turnirju igra tudi Rusinja gospa Timofejeva, ki je proti belgrajskemu mojstru Nedeljikoviču dosegla remis, kar je tamkaj vzbudilo precejšnjo senzacijo.
Letošnji turnir Jugoslovanske šahovske zveze za naslov mojstra se bo vršil v Belgradu od 5. do 24. avgusta in bo nanj pripuščenih osemnajst najboljših jugoslovanskih šahistov. Ljubljanski šahovski klub bosta zastopala Furlani in Šorli. O tem turnirju bomo pozneje podrobneje poročali.
Bivši svetovni prvak dr. Einanuel Lasker se je v aprilu mudil na Madjarskem in je ob tej priliki igral pri sledeči konzultančni partiji:
Dr. E. Lasker in St. Abonyi — E. Canal, A. Steiner, dr. Negyesy in J. Schweiger
1. e2—e4, e7—e6; 2. d2—d4, d7—d5; 3. Sbl —c3, Sg8-f6; 4. Lcl—g5, Lf8—e7; 5, Lg5Xf6 (to je tako zvana Andersenova varianta, ki je prišla precej iz mode), Le7Xf6; 6. Sgl—f3 (to je boljše kot takoj e4—e5, ker pride potem črni do močnega napada na beli centrum), c7—c5 (to je prezgodaj in je po mnenju dr. Laskerja na mestu šele po rokadi); 7. e4Xd5, c5Xd4; 8. Lfl-b5+, Lc8-d7; 9. Sf3Xd4, Dd8—b6 (črni žrtvuje pešca, da postane igra ostrejša); 10. d5Xe6, f7Xe6; 11. Lb5Xd7+, Sb8Xd7; 12. Sd4—b3, 0—0 (črni je nastavil belemu past. Če igra sedaj beli DXd7, sledi LXc3+, bXc3, DXf2+ in beli izgubi damo); 13. 0—0, Tf8-d8; 14. Ddl—f3, Sd7—e5; 15. Df3-h3, Se5 —c4; 16. Tfl—el, Td8—e8; 17. Tal—bi, Ta8—d8 (tukaj bi bilo boljše Tac8, kar bi pretilo SXb21); 18. Sc3—e4, Lf6—e5 (po LXb2 bi sledilo Sg5 in črni bi prišel v velike težave); 19. c2—c3, Td8— d5; 20. Dh3—h5, Te8-f8; 21. Dh5—e2, Sc4—d6; 22. Sb3—d2, Sd6Xe4; 23. Sd2Xe4, Tf8—d8; 24. c3—c41, Td5—d4; 26. c4—c5, Db6—c6; 26. Se4—
Med bolivijskimi rastlinami in Indijanci
Bolivija je ena najslikovitejših dežel na svetu. Deli se v tri popolnoma različne pasove, ki so si v ostrem kontrastu. »Altiplano«, štiri do pet tisoč metrov nad morsko gladino, je skoraj brez vegetacije. Mnogo njegovih prebivalcev še nikdar ni videlo drevesa. To je ploska dežela s skalami sijajnih barv, preklanimi v krila.
Glavno mesto La Paz leži v kotlini te »lunske« planote. Obdano je s celim gozdom pečin, nad katerimi se dviga sneg gore Illimani. In vendar tekom šestih ur lahko prekoračiš sneženo mejo skozi raz-poklino snežnih sten. Najprvo na loriju, potem pa na mezgu se spuščaš v subtropične junge (Yungas). Te so najlepše vseh dolin. Raztezajo se proti vzhodu in tvorijo drugi, najrodovitnejši pas Bolivije. Večina teh dolin se začenja kot razpoklina med pet tisoč metrov visokimi, popolnoma golimi pečinami. Kakor te doline padajo, tako se širijo. V višini dva tisoč metrov je vedno več vegetacije. Dežela je rodovitna, piše Rosita Forbes.
V	jungah rase tobak kar divje. Kavna drevesa raztezajo svoje veje visoko čez steze, ]x> katerih hodijo mezgi. Praproti in velikanski Matere božje laski, ponisete in boungainvileje se tako bohotijo, da duše terase s kakaom. Oranže, ki so jih celi gozdovi, tam kar divje rastejo. In cela jx>bočja banan! Med njimi so indijanske koče iz blata tako globoko jx>greznjene, da je videti samo slamnate strehe.
Skozi junge zdaj grade cesto; v splošnem so pa tekom suhe dobe rečne struge vzhodnega razvodja
g5 (beli so igrali v zadnjih potezah vzorno in črni sedaj belemu napadu hitro podležejo), Td4—d5; 27. De2-h5, h7—h6; 28. Dh5—f7+, Kg8 h8; 29. Sg5Xe6, Td8-g8; 30. b2-b4, a7-a6; 31. Se6-f8 in črni so se vdali, ker proti belemu napadu ni več zadostne obrambe, na Lf6 bi sledilo na pr. Tel —e8!.
Problem št. 26.
(M. Havel)
Črni: Kel, La7, e8, P: b4, d7, e2, e4, h2 (osem figur).
Beli: Kal, Da6, Tc5, g5, La2, h4, P: f2 (sedem figur).
Mat v treh potezah.
a 7 b c d e f g h
a b c d e f g h
Rešitev problema št. 24 (W. Pauily): 1. Tc4— cl, Kd4; 2. Sd5—c31, KXc5; 3. Sc3—b5 mat ali 1. ..., Kf5; 2. Tel—el, Kg5; 3. Te5+ mat aH 1. ..., Ke4; 2. Sc3+, Kd4; 3. Se6 mat.
prometne ceste in tudi edina zveza med altiplanom in tretjim jjasom.
Ta pas leži nizko in obstoji iz planjav, ki jih imenujejo »lungas«. Te planjave so tropične in imajo s svojimi močvirji z gumijem, z goščavami in gozdovi brazilski značaj.
Bolivija ima približno tri milijone prebivalcev, od katerih je 60% Indijancev; 30% je Cholo-jev, to so mešanci Indijancev in Špancev; ostali, komaj tristo tisoč, so beli. To deželo, ki se po velikosti lahko primerja s tretjo največjo državo v Evropi, vlada in tudi financira desetina njenega prebivalstva.
Indijanci, če so sami zase, so premiroljubni in mogoče preplahi, da bi zahtevali več kakor minimum pravic. Nekateri so pa nekakšni komunisti. V takem slučaju je zemlja last skupine, ki si vsako leto izbere poglavarja. Ta pobira davke, kupuje in prodaja za občino, ki si deli delo in dobiček.
Če je indijanska družifia prevelika, proda enega otroka za nekaj penijev v premožnejšo hišo, kjer dela, dokler ne doraste in spozna, da je nespametno delati brez plače.
Vsako leto prodajo tako štiri ali j>et tisoč Indijancev. Ko se vrnejo v svoje vasi, so r>olni discipline in sile. Ce chološki farmerji slabo ravnajo z njimi, se jim jx>stavijo po robu in nočejo delati. Kakšenkrat napadejo gospodarja in tedaj teče kri, po večini indijanska, zakaj Indijance hitro poklicani vojaki kar jjostrele, ne glede na pravico ali krivico.
Indijanci so vdani nezmernemu uživanju koke, to je listov, ki vsebujejo kokain. Koko zmešajo s ščepcem kaktovega pepela in jo tako uživajo. Koka vpliva na srce, da jx>časneje deluje in zato bolivii-ski Indijanci lahko ves dan hodijo ixj j>et tisoč metrov visokih prelazih brez druge hrane, samo da imajo ščepec koke.
Paul Keller:
M ATI
Dobro sem jo poznal, vedel sem za njeno zvočno fme, poznal sem tudi njenega moža, ki je bil profesor in opravljal mnogo služb. Toda vedno, ko sem pomislil na njo, in 6edaj, ko pišem o njej te j vrstice, nisem vedel in ne vem za njo drugega imena kakor: mati.
V	svojem zakonu je morala dolgo čakati na srečo, da postane mati. Toda tedaj se je izpolnilo globoko hrepenenje žene. Dobila je sina, ki mu je dala ime Jožef.
Nekoč sem bil tam, ko se je — kakor često — nagnila nad zibelko malega in vedno, vedno iskala eno: njegov ]>ogled, reči hočem dušo v njegovih očeh. In ravno ko sem bil tam, je vzkliknila in rekla: sedaj jo je spoznal, pogledal jo in se ji nasmejal. 0, mati je bila presrečna!
Ne vem, zakaj mi je postalo tesno pri tem. 1 To je morda bila slutnja tega, kar sem nekoliko dni pozneje slišal od našega najboljšega očesnega zdravnika: mali Jožek je bil slep na obe očesi.
Kako je to ona izj>očetka prenesla, ne vem. Vem samo, da ni zbolela, da ni vpila niti besnela, ".e podnevi in ponoči je sedela zraven zibelke malega in mnogo razmišljala sama pri sebi.
čez nekoliko tednov sem videl, da hodi vsak •lan mimo moje hiše. Šla je na pouk k ravnatelju »■avoda za slepce, kupila je knjižico o jx>stopanju n odgajanju slepih in sedela je ure in dneve na «inkovi postelji ter strmela v knjižico.
Marsikaj se je mogla naučiti iz knjig, pa se je tega tudi sama po sebi mnogo naučila.
V	njegovo dušo mora sijati svetloba, toliko svetlobe, kolikor jo more datd vera, znanost in umetnost. Ze v začetku je bila vsa njena skrb, da se te svetle iskre zažgejo v njem.
Skrbela je samo za' dečka. Ne spominjam se, da sem jo sploh kdaj videl, da bi kaj delala v gospodinjstvu. kar bi ne bilo v neposredni zvezi z dečkom, tudi je izven hiše nisem videl nikoli brez otroka.
»Midva skupaj imava samo dve očesi,« je go- ; vorila, »ln ne morem mu jih odvzeti.«
Slepi Jožko se je naučil govoriti že v prvem letu svojega življenja, toda, da bi ga naučila hoditi in tekati, se ni trudila.
»Tedaj bi hotel oditi,« je mislila, »prišlo bi hrepenenje in želje. Pa kdor ima kako željo, lahko postane nesrečen. Nosila ga bom tako dolgo, dokler ne bo shodil sam po sebi.«
Imela je prekrasen vrt, v katerega sem prišel nekega prelestnega poletnega dne. Okrog je bila sama krasota, lesket in milina. Sedela je s petletnim dečkom na klopi na vrtu in mu pripovedovala pripovedke. Pri tem je imela zaprte oči.
Ko sem 6topil bliže, se je prestrašila in me pogledala. Zaradi žarke svetlobe je morala z vekama zelo mežikati. Vedel sem, da je dolgo, mogoče ure in ure sedela na vrtu z zaprtimi očmi. Mati ni hotela da gleda na tisoče čudežev, od katerih ni moglo oko njenega deteta prejeti niti en sam žarek.
Iz istih razlogov ni hotela nikoli potovati.
»Vseeno je za nas dvojico, kje sva,« je rekla; »toda ko bo malo večji, bomo šli na morje, da bo lahko slišal udarjati morja ob bregove.«
Vsako poletje je preživela z dečkom na kmetih. Dala mu je, da otipava kožo mirnih konj, vodila ga je do krav in ovac, dovolila mu je, da pazljivo otiplje plug in brano. Sedela je z njim na vaškem ribniku, kjer mu je točno opisala vsako gibanje gosjih in račjih jat, orisala mu hitro la-stavico in mu dala, da vrže kaj v vodo.
Lovila je vrabce, ribe, deževnike, žabe, celo veverice je lovila, samo, da bi imel živali za nekoliko trenotkov. da jih otiplje, potem pa jih je zopet spustila na svobodo.
Dala mu je brati sadje z nizkih vej in da jemlje krompir iz brazde; z njim je bila na podu in v kleti, povzpela se je z njim na stolp vaške cerkve, do zvona. Hotela je, da ima jasne predstave in zato je vnašala v njegovo dušo bistre slike. Vadila je tudi njegovo domišljijo. Deček mi je pravil take opise, kakršnih nisem nikdar zapazil pri otroku, ki vidi. Tedaj je bila mati srečna. Videla je, da je domišljija oko naše duše, pred katerim ni megle ne noči in kateremu ni za'!raidn pogled z nobenim obzorjem.
Nekoč jo je vprašal, kako je na nebu. To mu ; ! je opisala s svetim žarkom svojega srca, kakor to razume samo dobra mati, pa obenem s tako močno j fantazijo, kakor jo komaj imajo pesniki z vzhoda. ! Kadar je tako govorila — vedno z zaprtimi očrni — in je mehke roke položila na njegova ramena, ' tedaj je deček izdahnil globoko in težko, njegovo lice se je trgalo, iz mrtvih oči pa so vrele solze in je na koncu izmučen vzkliknil:
»Pa jaz, mati, jaz vsega tega ne morem videti!«
»To lahko vidiš, moje erce, to moreš vse, vse natanko videti. V nebesih bodo tvoje oči večje, J lepše in bistrejše kakor pa moje.«	j
»Ali je to res, mati, ali je to res? Videl bom? 1 Zares bom videl?«
»Videl boš in Bog ti bo vse pokazal, česar ti sedaj ne moreš videti.«
»Tudi rože in ptice?«
»Tudi nje! Vse boš videl.«
»0, mati, kdaj bom mogel videti rože in ptice?« ;
Nikoli mu ni rekla, da je nesrečen. Skrbno je ; zakrivala vsak izraz sočutja, kar slepca muči. Ni- i koli mu ni opisovala sreče onih, ki imajo zdrave oči. In v 6vetem pismu je seveda šla mimo one zgodbe o ozdravljenju slepca od rojstva, da v njem ne vzbudi vprašanja in neutolažljivega hrepenenja.
A vendar je v dečku živela stalna zahteva po svetlobi. Mogoče bi z zdravimi očmi postal umetnik. Najljubše opravilo mu je bilo delati predmete iz gline, katere bi pobarval s pestrimi barvami. In vedno isto vprašanje, kaj je barva in kaj je svetloba.
Pri teh vprašanjih je bila mati nesrečna in ni j j hotela sama vedeti o prelestni pestrosti, katere ni j | mogla pokazati svojemu otroku. Zaradi tega je tu- j t di sama nosila samo sive ali črne obleke.
Poskušala je, da deluje nanj z glasbo. Sama je imela prekrasen glas in izvrstno je igrala klavir. Zgodaj je dala dečka učiti vijolino. Često sta igrala skupno, najraje v mračni sobi, ko je ugasel svetli dan. Tedaj sta plavala v carstvu lepote in sta bila , srečna, eden kakor drugi.	i
»To so moje najmilejše urice, ker tedaj tudi sama nisem videla več, kakor on,« pravi mati.
Mnogokrat je mislila na 6mrt, mislila je na to, kako bo osamljen, kadar nje ne bo več. Tedaj je vzdrhtela.
»Da, ko bi mu mogla pustiti v dedščino svoje oči, tedaj bi'mogla umreti. Toda tako moram živeti, moram za njega gledati.«
Medtem se je približalo dečku dvanajsto leto življenja. Oče ga je zasebno učil, a mati je prisostvovala pouku. Z njim je računala in ga učila latinskih besed in pravil.
Slepi Jožek je izborno napredoval. Ako bi ga kdo vprašal, kaj hoče postati, bi rekel: zdravnik. Njemu bi bilo zelo hudo, če bi bil kdo bolan. Pogosto sem se zabaval s pametnim dečkom. Ni bil kakor drugi, bil je zelo nežen, zelo občutljiv. To je bilo zaradi vednega druženja z materjo.
Rad jo je imel v svojih sanjah in nekoč md je rekel:
»Ko bi mogel, da izpregledam samo za en hip, tedaj bi hotel videti svojo mater.«
Odpotoval sem za dva tedna. Ko sem se vrnil, sem našel na svoji mizi črno obrobljeno pismo. Slepi Jožek je po kratki, hudi bolezni umrl.
Niso ga še pokopali in mogel sem videti mrtvo truplo. Priznam, da sem se bal iti v sobo. Bal sem se, da bom našel poleg mrtvega otroka noro mater.
Pa bilo je drugače. Sedela je zraven njega popolnoma mirna, brez besede, brez solz. Na beli blazini je počivala lepa dečkova glava. V rokah je imel majhen križ; nad glavo je gorela ena sama jasna svetloba. Oči mrtveca so bile odprte.
Stal sem ganjen in se nisem mogel premakniti.
Tedaj se je mati okrenila. Njeno lice je bilo belo kakor sneg, na njem pa neko zaduvoljstvo, skoro nasmešek.
Počasi pride k mepi in me prime za roko. Pokazala je proti nasmehljanemu dečkovemu obrazu in na odprte oči, ki so imele poseben sijaj, ter rekla mirno in srečno:
»On vidi...«
Gospodarstvo
Taksiranje potrdil o plačilu blaga
Spm£
Zbornica za TOI v Ljubljani jc izdala to okrožnico o taksi za potrdilu o prejemu denarja za prodano blago:
Z razpisom z dne 11. aprila 1934, štev. 29104 je finančno ministrstvo (oddelek za davke) pojasnilo, da podlegajo posebna potrdila, odnosno note, ki se izdujajo o plačilu blarfa, ki na fakturi ni potrjeno, plačilu takse po tarifni postavki 33 taksne tarife CA%). Po tem razpisu so oproščena Yi% takse samo omt plačila, ki se potrjujejo na fakturi sami
Toda že z nadaljnjim razpisom z dne 16. aprila 1934, br. 30153 .ic finančno ministrstvo na podlagi predstavk gospodarskih kor-poracij to pojasnilo v nastopnem dopolnilo, odnosno popolnilo:
1.	Ako se ob nabavi blaga zbog tehnične nemožnosti ali notranje ureditve poslovanja plačilo ne potrdi takoj v fakturi ali računu, temveč se posebej potrjuje in jo lako po: sebno potrjevanje ludi časovno v neposredni zvezi z nabavo (nakupom) blaga, se za tako potrdilo ne pobira %% pobotniška, taksa, ampak sc smatra, da ja plačilo potrjeno na sami listini.	.
2.	Ako sc blago po veljavnem običaju daje na kredit, pa se ob loj priliki ne napravi za kreditirano Vsoto posebna listina (dolžno pismo, menica itd.), naknadna potrdila o plačilu blaga tie jiodlegajo 'A% pobot-niŠKl taksi.	.	,
3.	V primeru, da se daje blago na kredit, pa se za kreditni, odtlosno dolgoviiiski odnosa j napravi posebna listina ali se obstoj kredita alt dolga potrdi na fakturi (listini itd.), ie za potrdila o plačilu Iz takega kreditnega (dolgovinskega) odnošaja pobira pobot-niška taksa.
Zaradi pojasnila, kako je v praksi tolmačiti te odredbe, so se gospodarske korpora-cije obrnile na referente finančnega ministrstva, ki zastopajo stališče, da že zaključnica
(naročilnica, sklepno pismo, Itd.) predstavlja listino, ki utemeljuje kreditni, odnosno dolgovinski odnašaj, odnosno nadomestuje potrdilo kupca na listini o nakupu. Vsled tega so mnenja, da morajo biti> potrdila o_ odplačilu kredita v smislu zaključnic taksirana s lA% pobotniško takso, češ, da zaključnicc os-naVljajo dolgo vinski odnos in da podpis kupca u,< Zakl.iučnlci ali naročilnici napravila iz listine poseben Instrument, ki tftore služIti za dokaz obstoja dolga. Kot jiosebna listina, s katero se zasnavlja dolgovinski odnos, se smatra po njihovem mnenju tudi menica, katei'o da kupec blaga na kredit prodajalcu.
Končno so gg. referenti izjavil^ da potrdila o prejetim denarja za odplačilo fakture v smislu točke 1. in 2. te okrožnice, morajo taksirati s takso po tarifni postavki 34 taksne tarife, t. j. lako kot račune.
Na to informacijo so gospodarske korpo-raeije naslovile na finančno ministrstvo posebno spomenico, v kateri so utemeljevale nujno potrebo, da se pojasnilo izpremeni v interesu olajšanega poslovanja, vendar je ministrstvo z razpisom z dne 23. junija 1934 br. 49954 odgovorilo, da svojega stališča ne more spremeniti.
Potrdila o odplačilu faktur so po teb pojasnilih:	*
a)	takse prbsta samo, ako se izdajajo na fakturi sami istočasno ob izročitvi blaga;
b)	zavezana taksi 1 Din, ako se izdajajo na posebni tiskovini izven fakture ali so Izdajajo za plačila, ki se nc izvrše takoj ob nabavi, odnosno izročitvi blaga, ako in v kolikor niso dani pogoji, navedeni pod c);
c)	zavezana taksi '/;%. ako sc ž njimi potrjuje prejem denarja v kupčijah, za katere obstoje poleg fakture še zaključnicc, sklepna pisma, naročilnice, menice itd., ali vobče listina, s katerov potrjuje kujiec obstoj dolga iz blagovne kupčije.
Svetovno gospodarstvo
Nemški zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu ugotavlja, da Je po dvigu svetovnega gospodarstva v prvih 4 mesecih tek. leta nastopilo poslabšanje v zadnjih dveh mesecih. Sicer izgube niso znatne, vendar nt več onega poleta, ki je vladal še pred meseci.
Industrijska produkcija je v maju, juniju lil aprilu na vsem svetu padla. Na svetovnih vlagovnih tržiščih je po prehodni besi v aprilu zavladala, živahnost, ki je pa preveč mrzlična, da bi se iz nje dalo sklepati na stalnost. Ta mrzlična živahnost je v zvezi z letino, o kateri so krožile najrazličnejše prognoze. Toda na svetovnih trgih delnic prevladuje poslabšanje in tudi svetovna trgovina stagnira dalje.
Naraščajoča konsolidacija na tržiščih si-rovin pa se lahko prekine, če se bo defla: cijska politika v nekaterih državah še bol.) stSevala, in tako t,'od?TIahko preVUutali besistični momenti. Važno je tudi, da bo Nemčija morala zelo omejiti svoje nakupe sirovin, kar se bo gotovo poznalo na svetovnih tržiščih. Vse to se lahko že deloma čuti pri bakru, oljnatih plodovih in volni. Tu je tendenca usmerjena navzdol.
Pospeševanja gradbene delavnosti na Poljskem
Dr. Roman Gorecki, predsednik »Bank Gospodarstva Krajowego« (ta banka daje največ hipote-karnih kreditov), je podal pregled pospeševanja gradbene delavnosti na Poljskem. Leta 1933 je bilo izdanih za pospeševanje gradbene delavnosti 19 milij. zlotov, letos pa bo dal državni gradbeni fond 40 milij., 5 milij. pa bo prišlo iz delovnega fonda in investicijskega fonda za male hiše oseb, ki imajo manj kot 250 zlotov mesečnih dohodkov (zlot je nekaj nad 9 Din, torej 2250 Din mesečno).
Krediti ne smejo presegati 50% gradbenih stroškov (kot v prejšnjih letih), toda za male hiše s po tri stanovanji je znižana najvišja meja kredita na 6000 zlotov; za Varšavo, Lvov in Gdinjo, ■kjer so gradbeni stroški največji, je zvišana najvišja meja za kredite tudi za majhne hiše z 1 ali 2 stanovanjema od 4000 na 5000 zlotov. Posebno favorizirajo kolektivno gradbo' malih hiš po enotnem tipu. Tu znašajo krediti za eno- in dvedružin-eke hiše do 6000 zlotov, za tridružinske pa do 0000 zlotov.
24 milij. zlotov je določenih za pospeševanje gradbe malih hiš, 8,685.000 za dovršitev v gradbi se nahajajočega bloka malih hiš, 870.000 za izpre-membo velikih stanovanj v mala, 2,445.000 za dovršitev blokov hiš z malimi stanovanji in 4 milij. za parcele, ki jih je država razparcelirala v 12 večjih mestih.
Pričakovati je, da bo gradbena delavnost narasla in da bo državna pomoč sodelovala pri izdaji vsote 136 milij. zlotov za stanovanjske zgradbe. Seveda tu niso vpoštevani izdatki za privatno gradbeno delavnost,' ki ji dajejo posojila regula-iivne hranilnice in banke.
Zamenjava obveznic vojne shode
Davčna uprava Ljubljana-mesto razglaša:
Po določilih § 12, odst. 11 finančnega zakona zh leto 1934-35 se morajo zamenjati obveznice 2loterijske državne rente za vojno škodo z novimi obveznicami. Izza 1. avgusta 1934 se bodo žrebale te nove obveznice in obresti izplačevale le za kupone novih obveznic. Državna iu samoupravna oblastva ne smejo po 1. avgustu 1934 sprejemati starih obveznic niti kot kavcije niti kol depozit. Ker zgube po 1. avgustu 1934 slare obveznice ra-»eii pravice do zamenjave vse druge pravice, je v interesu lastnikov obveznic, da jih čimprej, najpozneje pa do 31. julija 1934 predlože v zamenjavo ali davčni upravi svojega bivališča ali pa neposredno oddelku državnih dolgov in državnega kreditu v Belgradu.
Kdor hoče zamenjati obveznice, mora izročiti davčni upravi prijavo in seznam obveznic. Obveznice nlorajo biti urejene po aritmetičnem vrstnem redu.
Od 24. julija 1934 naprej se sprejemajo slare obveznice za območje davčne uprave Ljubljana-mesto od 8—12 pri blagajni davčne uprave Ljubljana-mešlo, Vodnikov trg 5, i. nadstropje.
Belovar hoče občinsko hranilnico. Relovareka občina je sklenila ustanoviti občinsko hranilnico.
Plačila v najirej. Narodna banka je 17. julija objavila tale razpis: V končnem stavku 3. čl. deviznega pravilnika je določeno, da more Narodna banka v primeru plačila blaga v inozemstvo v naprej dajati potrebne odobritve. V zvezi s tem se je opazilo, da uvozniki naročajo blago, preden dobe pooblastilo Narodno banke za nabavo deviz, pa pošljejo prošnje za dovoljenje šele, ko je blago žo prispelo v našo državo ali pa se nahaja na poti. Da se izognejo uvozniki težavam, ki nastajajo, je treba, da prošnje pošljejo pred naročilom, s potrebnimi podatki, ki so: ime uvoznika, vrednost blaga, ki ga hoče plačati, vrsta blaga, ime in domicil inozemskega upnika, država, iz katere se uvaža, na kakšen način želi plačati (z devizo, v kliringu itd.), po katerem pooblaščenem zavodu in razlog, radi česar želi plačati že v naprej.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gumzeja Josipa, strojno mizarstvo na Bregu pri Celju. Narok Za sklepanje poravnave 23, avgusta, oglasiti se je do 18. avgusta. — Nadalje je razglašeno o imovini -Uršiča Franea, mizarskega mojstra v Zavodni pri Celju. Narok za sklepanje poravnave 23. avgusta, prijavili se je do 18, avgusta.
Končani poravnavi. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani sta končani poravnavi: 'C. Menardi, trgovska agentura in komisija v Ljubljani, in Janko Šabec, bivši trgovec v Ljubljani, Clajeva ulica 3, V.
Likvidaciju: Kmetijska družiba v Račjem, d. z o. z. Pletilska zadruga na Breznicl, r. z. z o. z.
Vpis v zadružni register: Strojna zadruga na Lešnici pri Ormožu, r. z. z o. z.; Tisk jugoslovanskih naprednih akademskih starešin (Nasia) v Ljubljani, r. z, z o. z., predsednik dr. Zalokar Alojzij, poslevodeči podpredsednik Volčič Ivan.
Borza
28. julija.
Denar
Ta teden je promet zelo oživel. Znašal, je 4.243 milj. Din v primeri z 2.051, 1.963 in 7.07 milj. v prejšnjih lednih. Največ prometa je bilo v angleških funtih v torek in sredo, manj v avstrijskih šilingih.
Curih. Pariz 20.2225, London 15.485, Newyork 306.87, Bruselj 71.00, Milan 26.31, Madrid 41.925, Amsterdam 207.55, Berlin 119.30, Dunaj 72.80 (57.40), Stoekholm 79.85, Oslo 77.78, Kopenhagen 69.15, Praga 12.74, Varšava 58.025, Atene 2.92, Carigrad 2.19, Bukarešta 3.05.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpr. Promet slab.
Hmelj
SAVINJSKA DOLINA
V	Sauzer Hopfen- und Brauerzeitung« cenii komišionar Jožef Vook letino*v Savinjski dolini, na 13.000—16.000 starih stotov. Cenitev je datirana s 15. julijem.
V	Nemčiji bodo začeli v tettnanškem okraju z obiranjem 25. julija.
Žatee (CSR), 20. julija. Povpraševanje je še. vedno dobro in traja dalje. Cene se gibljejo za' prvovrstno žateško blago od 1800—1850, za srednje dobro pa od 1750—1775 Kč za 50 kg. Neprodanih zalog lanskega pridelka je v žaleškem okraju le še par sto stotov. — Po par dneh dežja je za-' vladala zopet vročina, zaradi katere rastlina zelo trpi. Ce bo ta vročina trajala dalje, bo letina še slabša, kot se je pričakovalo. Pa tudi obiranje se bo začelo znatno prej, mogoče že prihodnji teden. Splošno cenijo, da bo letos zelo slaba srednja letina.
Živina
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki sc je vršil \ torek 17. t. m., je bil razmeroma dobro založen. Prignali so 137 konj, 150 volov in bikov ter 220 krav in telic; skupaj 507 glav živine. Od teh so prodali 253, torej okroglo 50% prignane živine. Cene za kg žive teže so bile sledečo: volii prve vrste 3.50, druge vrste 3—3.50, tretje vrste 2—3 Din; biki 2.50—4 Din; telice 8— 4.50Din; krave prve vrste 3—4, druge vrste 2.50 —3, Iretje vrste 2—2.50 Din; konji sn.se prodajali po kakovosti in sicer zu klanje od 300—1000 Din, ostali pa od 1000—3500 Din eden. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo 7. avgusta t. I.
Sejom zn prašiče v sredo 18. t. m. je bil slabo založen iu tudi kupčija jo bila minimalna. Prignali so 105 prascev in 58 svinj, skupaj 163 ščeti-narjev; od teh so prodali 40 komadov. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debelo 5.75—7, prolenki 5—6, prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti ni sicer od 80—150 Dni komad. Friliou-njl sejem za prašiče bo 25. t. m.
Gradjanski: Ilirija
Drž, prvenstvena tekma danes ob 17.19 na Stadijonu. Predtekma: »Wuuderteam« :Tr-bovlje ob 15.45.
Zagrebški >pui'geri« se bodo udarili danes popoldne v Stadionu z našo Ilirijo za prvenstvo V. skupine. Renomirani gostje pridejo v Ljubljano ob '),45 n kompletno gardo in privedejo šc poseben vlak temjieramentnili kibiccv. Solidno vigrano moštvo, ki goji angleški sistem igre, bo brez dvorna odličen nasprotnik domačih, ki si skromno žele uspeha, katerega so tolikanj potrebni. Zagrebčani so odlično pripravljeni. Za seboj imajo dober trening, in kur je glavno, precej mednarodnih tekem. V obrambi so sigurno domačinom nudmočui, srednja vrsta jim je solidna, z »Nurtnijcm«, internacijonalceni Prcmerlom v sledi. Ntipad je razmeroma najšibkejši del moštva. Tu bomo videli nn delu Ljubljančanu Košuka, čigar bombo imamo še dobro v spominu.
Domači so pripravljeni, kolikor pač naše prilike dovoljujejo. Podzvczino prvenstvo jc vzelo vse proste termine in radi tega so izostale vse mednarodne tekme. Vendar pa je moštvo ostro in zagrizeno treniralo, vodstvo pa je skrbelo predvsem, da ne trpi njih fizična moč. Napad je šc kolikortoliko izbalanciran, Sejni pa obramba. Vendar smemo upati, da bo volja in l jubezen do kluba nadoknadila tu minus in bodo Gradjuhskemu enakovreden nasprotnik. Občinstvo, ki si želi napetih prvenstvenih tekem, bo gotovo v veliki meri poSetilo krasni Stadion.
Zanimiva bo tudi predtekma B-moštva Ilirije in rudarskega moštva SK Trbovlje.
Predprodaja vstopnic bo v kavarni »Evropi« do 12. število sedežev je že precej razprodano. Interesenti naj jih kupijo v prcdprodaji. Sedeži so na najlepšem incstu v Stadionu in je njih cena Ie malo višja od stojišč. Stojišču 12 Din. sedeži 15 Din.
Višek plavalne sezone
Državno prvenstvo v plavanju in water-po-lo v Ljubljani (na kopališču SK Ilirije.
Po dolgem času imamo zopet v Ljubljani senjorsko državno prvenstvo. Naše državno prvenstvo je razdeljeno na tri dele: senjorsko prvenstvo, junjorsko in tekmovanje v skokih. Letos imamo prvi in najzanimivejši del v Ljubljani, drugi del bo v Dubrovniku, tretji pa v Karlovcu.
Letošnje državno prvenstvo sc bo začelo y petek, 27. t. m. ob 15. Program obsega najprej izbirno tekmovanje v skokih zu tromateh Mad-žursku-ltaliju-Jiigoslavija, ki sc vrši mesecu avgusta v Budimpešti, tekmujejo naši najboljši skakači. Ob 17 uri izbirno tekmovanje na 200 ■metrov prosto za štafeto 4X200, katera bo star-taltt na vseh naših meddržavnih tekmah. Ta točka bo zaradi ostre konkurenco in množine sodelujočih nadvse zanimiva, i Sobota, 28. t. m. ob 9 dopoldne ln m> M podvodne predtekmovanja v sledečih točkah': a) za jgospode: 1500 m, 400 m in 100 m prosto, J00 m prsno, 100'm hrbtno iu štafeti 3X100 mešano in 4X100 prosto.
b) za dame: 4<H) m in 100 in prosto, 100 hrbtno, 200 m prsno in štafeti 3X100 meš. in 4X100 prosto.
Nedelja, 29. t. m. ob istih urah, kakor v soboto finale.
V teh dneh bomo videli naše najboljše pla-vače. Naš plavalni šport so lepo razvija, zato pričakujemo od letošnjega državnega prvenstva zelo mnogo. Prognoze o. končnem placementu in uspehih posameznika jc zelo težko postaviti. Letošnje prvenstvo se bo razlikovalo od dosedanjih, ker to ne bo več lov za točke, temveč ostra borba posameznika za ponosni in častni naslov državnega prvaka.
Razen državnega prvenstva bomo imeli priliko videti tudi izbirno tekme zu sestavo reprezentance, ki bo naše državne barve zastopala nu evropskem prvenstvu v Magdcburgu, v dneh od 12. do 19. avgusta in-v niedržavnih tekmah proti Avstriji (v Dubrovniku), Madžarski in Italiji (tromateh v "Budimpešti). Nadvse bo Ljubljano zanimalo odlično moštvo državnega prvaka v waterpolu, ki je lanjsko leto z visokim rezultatom porazilo madžarskega državnega prvaka V. T. E.
Po dosedanjih prijavah se bodo prvenstva v Ljubljani udeležili Jug iz Dubrovnika, Jadran iz Splita, Viktorija iz Sušaka in domača Ilirija. Pomorski klubi so torej zastopani polnoštcvilno. Kakor vidimo, so sc prijavili naši najmočnejši klubi. Ker še nimamo službene startne liste, nc vemo, ali so sc prijavili belgrajski, zagrebški in karlovaški plavači. Upamo pa, da nc bodo izostali.
Nov način tekmovanja za drž. prvenstvo v lahki atletiki
Kakor poročajo zagrebško »Novosti«, se v Zagrebu žc zopet bavijo v. mislijo, itn bi ho vpeljal nov način tekmovanja v lahki atletiki za državno prvenstvo mostov. Pravijo namreč, da sedanji način ni prinesel onega, česar so pričakovali. Hašk je predlagal nov uučin, ki pa menda tudi ni dober in o katerem so govorili že mi /.udnjeni občnem zboru .ILAZ, vendar jo bilo tedaj sklenjeno, da so tokmovnnjo bo ne vrši po tem načinu, ampak, da se poskusi neofieieino s tem načinom. Hašk je namreč mnenja, da bi mogel biti ta način zelo zanimiv. Pt, zadnji listi, ki jo jo izdala ,JhA'/, iu v kateri so vsebovani najboljši atleti klubov v državi, bi dat nov način tekmovanja nekako tole sliko: 1. Primorje, Ljubljana, 3909 točk; 2. lliišk, Zagreb, 2735.48 točk; 3. Concordia, Zagreb, 2538.28 točk: I. Ilirija, Ljubljana. 2224.50 točk itd. O sedanjem načinu je miš lisi že obširneje poročal. Sicer lir, poznamo točneje Hnškovegii predloga in no dvomimo, da no bi imel nekaj dobrega nn sebi, .smo pa vendar mnenja, da bi polom tako zvano unoinčadsko prvenstvo« precej izgubilo ia ne bo več ono, za kar jo namenjeno. Prvenstvo moštev ima ta namen, da tekmujejo široke mase naroda, odnosno atletov, radi česar se klubi iiulirektno prisilijo, da povečajo število atletov na eni, ter njihovo kvaliteto nn drugi strani. Ljubljana stoji danes v lahki atletiki brez dvoma na prvem meslu v državi rie samo po kvantiteti, ampak še bolj po svoji kvaliteti. In mislim. da niti najmanj no pretiravamo, čo trdimo, dn predvsem radi sedanjega' načina tokinpvnnjn. v državnem prvenstvu za moštva. Mnenja siiio, dn ni delntl prevelikih eksperimentov, temveč raje vpeljati knk nov nnčin tekmovanju, ilu bi se inoglu šc ntišn elita večkrat uveljavili.
Celjski sporf. V zadnjem trenotkti jc bil spremenjen športni program zu danes in bo ob 17.15 na (iluziji prijateljska nogometna tekma med ŽSk Hermes i/. Ljubljane in SK Celjem. — Ob 15.30 bo istotani predtekma med rezervama SK Celja in Olimpu. — Ob pol 9 dopoldne bo pa v Žalcu Ickiiiu meu mladinskimi moštvi SK Celja in SK žulca.
Konjske dirke na Te/.uu, ki sc vršijo dane: popoldne, bodo zanimive predvsem rudi tega. ker nastopi nenavadno število vozače*-nOvin-cev. Poleg tegu sodelujejo letos številni novi konji, radi česar jc izid šc zelo dvomljiv ter je nemogoče delati kuke. prognoze. \ glavni dirki sc bodeta borila najbrže g. I.ippit in g. iilipie; ako sc pa dirke udeleži g. Mulej s svojo M<ir-Ko«, je zmaga prvih dveh dvomijivu. Tudi g. Kirbiš ima v tej dirki šunsc. V liundikupu bo boj najbolj vroč, ker starta skupno 12 vozačev. /a dvovprežne dirke sc je javilo 7 dvovpreg, pri galopski pa istotako sodeluje 7 dirkačev.
Mariborski nogomet. Danes sc srečata na zelenem polju na tržaški cesti ob II) dojiohlm. ISSK Maribor in SK Železničar v prijateljski tekmi.
Ljubeljska dirka MK Ilirije jo preloiena od j. na 20. avgust. Podrobnosti sporočimo v teku prihodnjega tedna.
ASK. Primorje (lalikoatletsku neko tja). Atleti! Državno prvenstvo poedineev (10.—tO. avgustu v LJubljani) ln balkansko igro (20. avgusti!—2. septembra v Zagrebu) sta pred vrulnil! Pričakujem«, dn boslo kot člani zajeduiee, l;i že v drugič nosi iHmosni naslov državnega prvaka, tudi ob tej priliki izvršili svojo polilo dolžnost in disciplinirano sledili pozivu sekoijskega vodstva zn najtesnejši redni in sistematični treniug. Poleg žo pismeno povabljenih pozivamo zlasti 5e naslednje atlete iz Ljubljane, da redno obiskujejo treninge, ki se vrši: dnevno od 17 naprej: Cernr Vladi-sluv, Uombač, Grmi, Molliorič, Ogriu, OSubnik, Ora-ženi, Putinjn, Itnič Milivoj, Slnmič, Kraka!' Frane ili Ivan, Skol .lauko, Slanina, Skušek, Haiiner, Set-fie, Skrbinšek Marjan in Tršar; zunanje atlete, zln.sll Igli ča, Francu, Leskovška, Meršokn, Stuvbet«, Skoberneta, švigelja, Slokn. Trilfiln 1» Urbnnčiču, pa pozivamo, da nnjresneje trenirajo po že prej danih navodilih. Vsi atleti naj izvrše svojo polno atletsko dolžnosti
V Ovaliji se vrši mednarodni leniikl turnir, na katerem sodelujejo tudi nekateri nnšl najboljši tonls-igrulci, kakor Palada, Toniicu in Franjo Kukuljevič, Seliiifer in gospa (tostlša. Turnirja se udeležujejo tudi odlični Igralci Češkoslovaške, Avstrije, Určtje, Ma-djtirske in Italije.*
:IS prijav sa prihodnjo olimpijada. Pred dobrim pol letom Hla razposlala olimpijska odbora za berlinsko olimpijado in ono v Onrinisch-Partenkirchenu vabila na vse dele svetu zn svetovno olimpijado leta 11130. Tedaj je bilo povabljenih 53 narodov. Doslej je odgovorilo 32 narodov, da se udeleže s svojimi moštvi teli svetovnih tekem. — Sedaj sta bila povabljena še ICglpt in Palestina, ker sta bila sprejeta nn zadnji seji olimpijskega odbora v Atenah. Vsega skupaj jo bilo doslej Povabljenih 55 narodov. No, če bi vse države prišlo, v Berlin, bi bil pa tudi v tem pogledu dosežen rekord.
Kom/resi športnih mednarodnih zvez t' Berlinu. O priliki prihodnjih olimpijskih iger se bodo vršili tudi različni kongresi mednarodnih športnih zvez. Mednarodna boks zveza lx> imela svoje za,.edivnje 8. avgusta 1936. Prav tako mednarodna' plavalna zveza in mednarodna rokometna zveza. Točnejših terminov ti dve zvezi še nista določili. Tudi vso ostale mednarodno zveze so bile povabljene, dn bi imele o priliki olimpijskih iger svoje kongrese.
Za nemške bojne iffre je prijavljenih orjrotnno šle-vilo športnikov. Te dni se prleno v Ntirnhergu nemško liojno igre, kakor imenujejo Nemci svoje olimpij-ske igre. ki jih prirejajo vsa leta po vojni in katerih so morejo udeleževati samo \emei bodisi iz rnjhu ali iz inozemstva. Na teh Igrah tekmujejo v vseh športnih panogah kakor na svetovnih olimpijskih igrali in šo eelo več panog imajo. Uspehi sicer ne dosegajo svetovnih olimpljad, kar .ie povsem razumljivo, saj so tn nami Nemci, vernim- so nn visoki stopnji in tudi udeležba ne zaostaja dosti za svetovnimi olimpijskimi igra-, mi. Bo pa letošnja nemška olimpijnd« največja preizkušnja liciliških športnikov za leto 19*6.
Radio
Programi Radio Ljubljana s
Nedelja. 22. julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Pustišelc Ivko) 9.011 Versko predavanje (dr. p. Gvido Kant) 9.15 Prenos iz frančiškansko cerkve 9.45 Plošče 10.00 Predavanje za delavce: Trbovlje (Mrzel) 111.30 Srn-mol «Erikar, vmes poje samospeve g. Milan .Ing 12.01) Keprodueirnnu glasba 10.00 Odnosi med veterinarstvom in javnim zdravstvom v pogledu na vprašanje mesa iu mleka in na njihov promet (dr. Stegu Josip) Ili.30 Pevski zbor Danica , vmes plošče 20.00 -Sreča pred vrati ', radijska opereta, priredil in uglasbil Anton Bnlntkn 22.00 Čas, poročila, plošče (valčki).
Ponedeljek. 23. julija: 12.15 Beprodticirana glasba 12.45 Poročila. 13.011 ('as, plošče 19.00 Reprodueiraim gl. 19.80 Zdravniška ura (g. dr. M. n gaj na Bogomir) 20.0C II. propagandna ura »Zborov« 21.00 Magistrov šramel 22.00 Oas, poročila, plošče.
Drugi programi:
NEDELJA, 22. julija. Belgrad: 19.110 Plošče 19.21) Predavanje 20.30 Pesmi 21.00 Francoska glasba 21.30 Narodne pesmi — Zagreb: 20.15 Orkestralni in klavirski koncert 21.15 Havajski trio — Dunaj: 17.05 Radijski orkester 19.25 Beethovnov koncert 20.05 Serennda — Budimpešta: 18.45 Madjarska glasim in cigansko pesmi 20,40 Koueort pevskih društev iz Keeskomcta — Milau-Trst: 20.45 Operi ■llnjnzzo (Lconeavallo), < Skrivnost« (Monleone) — Rim: 20.45 Gricgov koncert — Prana: 19.05 Žetvena slovesnost 19.55 Zabavna glasba 20.40 Skof 21.10 Saksofon solo 21.25 Pesmi 21.40 Violinski trio — Brno: 22.30 Šramel — Varšava 20.12 Orkestralna glasba in petje 21.0(1 Vesela ura — Monakovo: 211.00 Melodija ir ritem (stari in novi plesi) — Frankfurt: 20.00 Opera -Othelo«, Verdi — Lipsko: 20.20 Plesna glasba — l-'ro-iislava: 21.30 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 23. julija: Belgrad: 18.30 Citraškl konc. (Ivan Skalar) 19.00 Nar. pesmi 20.15 Alda, opera. Verdi, na ploščah — Zagreb: 20.15 Klav. kone. 20.45 Kad. ork. iu vok. kone. 21.45 Plošče — Dunaj: 17.50 Iz tonflmov 19.40 Zab. konc. 21.45 Program po napoved; — Budimpešta: 18.-15 Hal. gl 20.15 Operni ork. 21.50 Cig gl. — Milan-Trst: 20.45 Podeželska gl. 22.00 Klav. gl. -Rim: 20.45 Podeželska id. 22.00 Pestra, lira ■ Pran«' 19.10 Slovaška ura 20.25 T.Vška. dežela. 21.35 Češka silita zu violino in eelo, Zieh. 22.15 Finske pesmi — Brno: 21.35 Iz čeških operet — Bratislava: 20.25 Klav. kvintet 21.25 Šramel \'aršava: 20.12 Lahka gl. ia petje 21.12 Ork. in vok. konc. — Ksa Menitlja: 20.15 Humor oo Renu.
BANKA BARUCH I
15. RUE LAPAVBTTB	i
PARIŠ	j
Telef.: TrinitS 81-74 - Telef.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkuiantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukseu-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-91 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBIJRG : No. 5967 Lusembourg. Na sahtevo pošljemo brezplačno našo čekovne nakaznico.
Mali <
V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoko petiina vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko«
"Shišna pomočnica,^2511
z dobrim znanjem kuhanja in šivanja, zmožna per-fektno slovenskega in neka.1 nemškega jezika, s 1. septembrom za ŠVICO. — Plača švic. fr. 40—. Pismene ponudbe na inž. F. Menzi, Maribor-Tezno
I
Jlužbeličejo
Kiparski in rezbarski pomočnik
izurjen tudi v pozlatar-stvu, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubljani, št. 8178 (a)
Strokovnjak
mesarski in prekajeval-ski, dober nakupovalec, išče mesta kjerkoli. Ima ludi svoj obrtni list. Na-glov v upravi »Slovenca« Maribor poti »700—8174«.
(a)
i< ———
20 letno dekle
pridno in pošteno, želi službe. Ima veselje do otrok. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridno dekle« 8135.	(a)
Postrežnica
starejša, zanesljiva, išče zaposlitve za malo odškodnino. Vešča kuhe in vseh hišnih opravil in pranja perila. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 8192. (a)
Mlinarski pomočnik
mlad, išče službo. Nastop T<0 dogovoru. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8199.	(a)
Trgovska pomočnica
želi takojšnje namestitve v kaki boljši špecerijski trgovini. Gre tudi v trafiko. _ Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 8221. (a)
Prodajalka
pridna in poštena - išče nameščenje v trgovini z meš. blagom. Najraje na deželi. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Vestna« št. 8301._(a)
Trgovski pomočnik
marljiv in pošten, želi dosedanjo službo premeniti v špecerijsko ali mešano trgovino, najra|e na deželo. Cenj. dopise prosi Janko Pajk, Planina pri Sevnici.	(a)
Mlinarski pomočnik
mlad, voiaščine prost, zmožen vseh zraven spa-dajočih popravil — išče službo. — Vzamem tudi valjčni mlin v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. »200« 8306. (a)
Zastopnike
iščem v vseh krajih na Gorenjskem in v Ljubljani proli fiksni plači in proviziji. Dopise upravi Slov. pod »Agilen« 8143.
Sobarico
popolnoma zdravo, vajeno čiščenja boljših sob, ser-viranja, pranja, likanja in krpanja perila — sprejme trgovska hiša. Vodovod in elektrika. Ponudbe pod »Spretna in vestna« 8209 upravi »Slovenca«. (b)
Pletilje
sprejme takoj M. Alešo-vec, Cankarjevo nabrežje
št. l/I.	(b)
Sluga-inkasant
20 do 25.000 Din gotovine kavcije, dobi stalno službo, Plača 1200 Din in soba. Ponuditi pod »Vstopim takoj« št. 8235 upravi »Slovenca«.	(b)
Sprejme se takoj
samska postrežnica, ki je dobra kuharica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8232.	(b)
Učitelja k iantku
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače upravi »Slovenca« pod Vzgojitelj in učitelj« št. 8231. b
\luzbodobe
Šofer ali delavec
s tedensko plačo 300 Din, ki posodi 25.000 Din proti najboljši garanciji — se sprejme v tovarno. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Nastop takoj« št. 8205.	(b)
Hlapca
vajenega kmetijstva in ki bi imel veselje do konj, sprejmem. Dvorje št. 41, Cerklje pri Kranju. Nastop 1. avgusta. Plača po dogovoru.	(b)
Kmetski iant
priden in veren, vajen konja in domačih popravil, se sprejme v Ljubljani. Ponudbe s popisom poslati upravi »Slovenca« pod »Priporočam ga« št. 8238.	(b)
Kuharica
samostojna gospodinja — srednjih let — se sprejme takoj ali avgusta. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje št. 8028.	(b)
Komercijalist
prvovrstna moč, absolvent visoke trgovske šole, zmožen popoln, slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možnosti tudi italijanskega ali francoskega — z najmanj 5 letno prakso, samostojen pri trgovskem poslovanju in spoznavanju blaga, predvsem kmetijskih pridelkov, zlasti pri nakupu raznega semenja, fižola, žita, krompirja, sena itd., ki se je udejstvoval tudi na zadružnem polju, doti takoj namestitev pri večji tvrdki v Ljubljani. Ponudbe je poslati najkesneje do 1. avgusta t. 1. na upravo »Slovenca« pod značko »Komercijalist 1934«—7942. (b)
Organist in cerkovnik
samski, kateri je izučen krojač ali pa zna pletar-sko obrt, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« Meftibor pod »Organist« št. 8126. (b)
Krojašk. pomočnika
veščega vsakega dela — takoj sprejmem. Matija Drolc, Zagorje ob Savi št. 115.	(b)
Šofer-mehanik
s triletno prakso, zmožen manjše kavcije, dobi takoj službo. Ponudbe pod značko »Pošten« št. 8263 upravi »Slovenca«. (b)
Zastopnika
za prodajo malinovca na Gorenjskem, sprejmemo. Ponudbe pod »Nebenar-tikel« štev. 8267 upravi »Slovenca«.	(b)
Dekle
zdravo in pošteno, vajeno samostojne kuhe — se sprejme k tričlanski družini s 1. VIII. 1934. Ponudbe pod »Zdrava« 8266 upravi »Slovenca«, (b)
Ubogljivo služkinjo
sprejme krščanska družina za vsa gospodinjska dela in kuho. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8277.	(b)
Čevljar, pomočnika
za šivano in zbito delo -sprejmem takoj za stalno. Fr. Plevčak, Celje, Gosposka 9.	(b)
Pletiljo
sprejme M. G. Plahutar, Celje, Sp. Hudinja 29. (b)
Išče se strokovnjak
sposoben za vodstvo večjega čevljarskega obrata. Biti mora krščanskega mišljenja in ne nad 40 let star. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sposoben« št. 8296.	(b)
Hišnico
ki se dobro razume na izdelovanje čajnega masla - sprejme Uprava Dobra barona Ottcnfelsa, Beža-nee, pošta Pregrada, (b)
I
Vajenci
Učenko
I
v trgovino mešanega blaga, z vso oskrbo v hiši, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena 20« 8237. (v)
Vajenec
stanujoč v Ljubljani, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod šifro »Hrana v hiši« 8183.	(v)
Organist
sc sprejme v službo pri župniji na Jezerskem. — Mesečna plača 400 Din, prosto stanovanje, drva, električna luč, možen postranski zaslužek. Nastop s I. IX. t. 1. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. VIII. t. 1. pri župnem uradu na Jezerskem. (b)
Oskrbnik
za veliko posestvo, trezna, sposobna, energična in zanesljiva moč, ki se lahko izkaže z dobrimi referencami, se išče. Ponudbe naj se pošljejo skupaj s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« Maribor pod »Vsestranski strokovnjak« št. 8204. (b)
Izurjene pletilje
ter prešivalke sprejme za stalno K. Soss, Mestni trg št. 18. (b)
Trgovski potnik
prvovrstna, pri speccristih dobro vpeljana moč, z dobrimi referencami, dobi mesto s fiksno plačo pri tovarni hranil. Ponudbe pod »Vesten« št. 8182 na upravo »Slovenca«.
Vajenko
za modistinjo takoj sprejmem. Gosposka ulica 5. v
Učenca
za pleskarstvo in slikarstvo sprejme Deveta,k Rudolf, Moste, Predovičeva št. 40.	(v)
15 leten Iant
zdrav, močan, z 2. razr. meščanske šole — išče mesto mesarskega vajenca. Nastop takoj. Vprašati pri Jos. Kranjcu, Arjavas, Petrovče pri Ce-lju.	(v)
Štirisobno stanovanje I
parketirano, s kopalnico ' in vrtom, se odda. Šmar- j tinska cesta 15.	(č) i
Enosobno stanovanje
s kuhinjo in sobo oddam. Rožna dolina c. VI. št. 4.
(čl
Dvosobno stanovanje
lepo, vrt, oddam za 300 Din oktobra; četrt ure od Kolinske tovarne. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8155.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami se odda s 1. avgustom. - Podrožnik cesta IX/28.	(č)
Dve stanovanji
enosobno in trisobno oddam. Zeljarska ulica 11, Kclezija.	(č)
Dvosobno stanovanje
moderno, pritikline, oddam z avgustom. Podatki v gostilni »Pri Jerneju«, Sv. Petra cesta 85, Ljubljana.	(č)
Štirisobno stanovanje
vse pritikline in komfort, v bližini Figovca, v prvem nadstropju, se odda s t. avgustom ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8273. (č)
Enosobno stanovanje
oddam. Rožna dolina cesta III. št. 7.	(č)
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, 2 sobi brez pritiklin, za pisarno ali samca, se za 1. avgust odda v Slomškovi ulici. Več pri kamnoseški Vodnik, Kolodvorska. (č)
Sobo s štedilnikom
oddam. Zg. Šiška, Kosovo polje 210, Vila Mido.
(s)
Opremljeno sobo
v Fugnerjevi ulici 13, 1, oddam s 1. avgustom stalnemu najemniku. (s)
Opremljena soba
z vso oskrbo se odda dvema dijakoma po 400 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8153.	(s)
Prazna soba
se takoj odda. Bolgarska ulica 24/1.	(s)
Dve sobi v centru
mesta (v bližini kavarne »Evrope«) oddam za pisarno ali stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8184.	(s)
Sedlarskega vajenca
sprejme takoj Viktor K 1 e š n i k , Poljanska cesta št. 49, Ljubljana, (v)
Opremljena soba
s posebnim vhodom se odda s 1. avgustom. — Sprejme se gospod ali gospodična. Novi Vodmat, Na klančku 1.	(s)
Prazno sobo
solnčno in zračno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8246. (s)
Lepo opremlj. sobo
oddam dvema gospodoma eventuelno tudi trem po nizki ceni za 1. avgust. Cegnar, Švabičeva ulica št. 1.	(s)
Prazno sobo
blizu Sv. Krištofa — išče gospa, ves dan odsotna. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odsotna« štev. 8193.	(c)
ODDAJO: Trgovino na deželi
na prometnem kraju, z mlekarno v hiši, poleg postaje, tovarne, po-trebno ca. 30.000 Din, ostalo na obroke, oddam v najem. Ponudbe upravi »Slov.« v Celju pod »30.000 Din — 8180«.	(n)
Gostilna
s pripravo za izdelovanje sodavice, na prometnem kraju v Hrastniku, kjer se nahaja premogokopna, kemična in steklarniška tovarna, se odda na račun ali v najem, ali se z malim posestvom zamenja. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 8245.	(n)
Parno pekarijo
vpeljano, na prometni cesti, tik Ljubljane, oddam agilnemu strokovnjaku. — Dopise pod »Kavcija potrebna« št. 8234. (n)
Delavnica
primerna za kleparja, se takoj odda v najem. Poizve se: Sv. Petra cesta št. 34.	(n)
Lokal z izložbo
in pisarno oddam. Tyr-ševa 36.	(n)
Staroznano gostilno
in špecerijsko trgovino (event. mesarijo) oddam podjetnemu najemniku s kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8268. (n)
Zaslužek
Velik zaslužek
brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Perrson. Ljubljana, poštni predal 307.
Posestva
Na hranilne knjižice
vseh zavodov zidam nove hiše. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Siguren denar« 8133 (p)
Posestvo
11 in pol oralov, Sv. Peter pri Mariboru, sadonos-nik, njive, gozd, pašniki, Stanovanjsko in viničar-sko poslopje, hlevi, vse arondirano, 45 minut od Glavnega trga, 15 minut od mestne avtobusne postaje, naprodaj. Vprašati: Maribor, Aleksandrova ce-sla 57, 1, vrata 3. Op)
Hišo
pripravno za mesarijo, tik farne cerkve, kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8114.	(p)
Stavbišča
na vrelcih termalnega kopališča v Laškem ugodno prodam. Mihael Hrastnik, Bralnik, Laško.	(p)
Kupim
dvostanovanjsko ali večjo enostanovanjsko hišo, 6 hipoteko, na periferiji, v Rožni dolini, na Glincah ali v bližnjem delu Bežigrada. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dom« 8083.	(p)
Redka prilika!
Hiša s prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru se radi smrti poceni proda. Dopise pod »1000— 8175" upravi »Slovenca« v Mariboru.	(p)
Posestvo
ali parcele za stavbišče naprodaj. Spodnje Radva-nje 35, Maribor. (p)
Parcelo
z začeto stavbo, na periferiji Ljubljane, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8191. (p)
Lepa pritlična hiša
z lepimi trgovskimi lokali,
na najbolj prometn. prostoru v Ljutomeru, v kateri se je nad 40 let vodila manufakturna, galanterijska in specerijska trgovina, v zadnjem času pa vsled rodbinskih razmer opustila — se pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda ali da agilnemu trgovcu v najem. V hiši so lepe prostorne kleti in drugi primerni prostori, ter bi se razen navedenih trgovin lahko vpeljala še trgovina s poljskimi pridelki in eks-port sadja. Ponudbe pod: R T 150/8170 upravi »Slovenca«.	(p)
Enodružinsko hišico
eno uro od Ljubljane — poceni prodam. Poizve se v gostilni Križnik, Vič. p
Stavbišče za vilo na Bledu!
V Želečah na Bledu z razgledom na jezero in vse planine proti severu se proda stavbišče za vilo v izmeri 3519 kv. m, ev. tudi v manjših kosih. — Ponudbe in event. vprašanja je staviti na pisarno dr. Modic Ivana, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5 do 25. julija 1934.	(p
Nova hiša
2 sobi, kuhinja in pritikline, z lepim vrtom, naprodaj tudi za hranilne knjižice. Poizve se v Mariboru, Vrtna ulica št. 12, pisarna.	(p)
Hiša
z nekaj sobami in velikim zelenjadnim vrtom, ugodno naprodaj v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8260. (p)
Hiša
s tremi stanovanji ugodno naprodaj. Št. Vid 33 nad Ljubljano.	(p)
Novo hišo z vrtom
prodam. Podgora št. 38, Št. Vid nad Ljubljano, (p)
Dvostanovanjska hiša
nova, v Mariboru, se proda ali zamenja za enako v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slov.«, Maribor pod št. 708.	(p)
Nova hiša
s tremi stanovanji in trgovskim lokalom, na prometnem kraju, naprodaj. Poizve se v upravi »SI.« Maribor pod št. 707. (p)
Cunje
krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupuje Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	(k)
Elektromotor
za 1 KS, 220 voltov, kupim. Kač Srečko, Preser-je 43, p. Radomlje. (k) ——— -•-■■ i —<
Kumarce
za vlaganje kupuje »Produkta«, Tyrševa c., Ljubljana.	(k)
lEEEEEfll
Pozor!
Vsi po vino k Šmon Marici, Tržaška cesta, mitnica, kjer se toči štajersko vino belo po 10 Din, čez ulico Din 9, burgun-dec Din 14, čez ulico Din 12, rdeče Din 12, čez ulico Din 10. Se priporoča Marica Šmon.	(1)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, lepo, parketirano, vodovod, elektrika, poceni oddam za avgust. Glince, Cesta H, šl. 2.	(č) ■
Brezplač. stanovanje l
v novi stavbi blizu Celja, i kuhinjo in sobo, dobita | zakonca. Prednost imajo j upokojenci. — Vprašati: Kosmač, mod isti nja, Cel je
Trisobno stanovanje
elegantno, s kopalnico -— se odda za 1. VIII. (500 Din.) Naslov: Trafika, Miklošičeva cesta 34. (č)
IŠČEJO:
Stanovanje
vključno svetle poslovne prostore. Iri do štiri sobe s pritiklinami; ev. stanovanje dveh sob in pritiklin ler eden ali dva lokala na dvorišču ali pod-kletno v velikosti 40 do 50 in5 na prometni točki v Ljubljani, se išče za 16. september, oziroma 1. oktober. Ponudbe na R. & Z. Pajk, konfekcija moškega perila, Celje, Vodnikova 11. (c)
Preprosta samica
želi preprosto sobico v podstrešju ali v podzemlju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samica — 8154.	(c)
Večje posestvo
in dobro vpeljano gostilno »Pri Benku« v Križa h pri Tržiču dam radi smrtnega primera pod ugodnimi pogoji v najem. Več se izve pri Marici Maren-1 čič, Kranj 22.	(p)
Ugodna prilika!
Kdor rabi gotovino! Kupim večje posestvo v lepem kraju in bremen prosto. Ponudbe upravi »Slovenca pod Ravnina 8161«. (,p)
Trgovska hiša
dobro vpeljana, v lepem kraju Štajerske, sposobna za vsako trgovino ali industrijo, se proda. Naslove interesentov upravi »Slov.« pod »250—8116«. __(P)
Redka prilika
za naložbo denarja! Pod ugodnimi pogoji naprodaj bivše Peterčevo posestvo na Dunajski cesti 41. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« štev. 8257.	(p)
Dva lepa vinograda
v ljutomerških goricah, v
najboljših legah, nasajena z najfinejšimi sortami, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj prodasta. Ponudbe na: R T 150/8170 upravi »Slovenca«. (p)
Nova, lična hiša
10 minut od tramvaja, v Ljubljani, južna lega, tri sobe, kuhinja, pritikline, vrt in kos hriba, za 90.000 Din naprodaj. Vknjižba Kmetske 25.000. Ponudbe pod »Ličen dom 90« 8188 upravi »Slovenca«. (p)
Trgovska hiša
v centru Ljubljane naprodaj. Dopise pod »Gotovina« 8236 upravi »Slo venca«.	(p)
Dvodružinska hiša
lepa, nova, se takoj proda. 20 minut od državnega mostu Maribor. Pojasnila: Mihelak, Rimska št. 5, Ljubljana.	(p)
Stavbne parcele
ugodna cena — naprodaj pri postaji Gorenja vas-Reteče. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8225. (p)
Pozor, kupci!
V Celju na sodišču, soba št. 4, se bo prodala potom javne dražbe nova dvostanovanjska hiša po nizki ceni. Hiša je pri Sv. Juriju ob Južni železnici. Poizve se pri Jul-ki Zidanik, Sv. Jurij ob Južni železnici štev. 29. Kupci naj se zglase takoj.
(P)
Hišni posestniki
Preden se odločite svojo hišo popraviti in preple-skati — zahtevajte cene najfinejših barv in lakov v trgovini barv in lakov
R. Hafner,
Šiška, Celovška cesta 61.
Majhno posestvo
lepo, blizu Maribora — ugodno naprodaj. Plačilo: polovico v gotovini, ostalo v hranilnih knjižicah ali na obroke. Vprašati pismeno ali osebno dopoldne. Jože Vošnjakova ulica 21-11., Maribor, (p)
Majhna hiša
z njivo, sredi vasi, blizu Litije, pripravna za obrtnika ali upokojenca — ugodno naprodaj. Pojasnila dajeta Anton Poglajen, Gradiške Laze št. 6 pri Litiji ali Pavel Poglajen, Zadružna 1, Moste pri Ljubljani.	(p)
Kupimo
Za rabljen šivalni stroj
in moško kolo naredim potrebna mizarska dela. Ponudbe upravi »Slov.« Trbovlje pod »Rabljen«, št. 8088. (k)
Mlin
za mletje oljnatih barv, dobro ohranjen, kupimo. Kovina, Kranj.	(k)
Dinamo stroj
rabljen, istosmerni tok 220 volt, 4-5 KS, kupim. Najnižje ponudbe poslati na Aleks. Redjko, Rečica ob Savinji.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljub!:ana Wolfova ulica št. 3.
Srebrne krone
staro zlato in »rebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36. vbod t Vidov danske ceste ori gostilni Možina
Zlato, srebro,
nlntin kuPuje
piuiiH po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata, Oroznova ul. 8.
Mlatilnico
z motorjem na bencin s 4 PH, dobro ohranjeno, ugodno proda Strojna zadruga Boštanj.	(1)
Potrebujem
večjo množino kamnov. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sadni mlin« 8136.
_O)
Vina
lastnega pridelka, strogo sortirana: haloški muškat, rizling, beli burgundec — letnikov 1932, 1933, naprodaj >večje količine. — Freudenreich, lastnik vinograda Gorca, p. Pod-lehnik pri Ptuju. (1)
Suho seno
zdravo, prešano v balah, proda L. Noušak, Bosan. Dubica.	(1)
Izbrano vino
prvovrstnega lastnega pridelka, letnik 1932 in 1933, po ugodni ceni pri
Jos. Flick, Frani pri Mariboru.
Jabolčnik!
Iz Jablusa naredite lahko izboren jabolčnik brez da rabite naraven jabolčnik. Zelo važno: Zraven Jablusa uporabite tudi lahko sveže jabolčne ali hruškove tropine, za kar rabite polovico manj sladkorja. Pišite na: »Jablus«, Franc Renier, Podčetrtek, _(1)
Razprodaja
košarskih izdelkov, suhe robe, igrač itd., po globoko znižanih cenah —■ vsled opustitve trgovine — pri tvrdki: Fany Patik, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.	(1)
Dva čolna (Kielboot)
4.80 x 1.20, 5x0.90 — poceni naprodaj. — Poljak Janko, izdel. čolnov, Mo-ste-Zirovnica.	(1)
Opeko vseh vrst
kupite po nizki ceni pri opekarni Jerko, Črnuče. 1
Puško dvocevko
za brezdimni smodnik, in flobert-puško, napol re- * petirko, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8200. (1)
Volčjak
oster čuvaj — naprodaj. Stožice 110 (Jezica). (1)
Vič. gg. novomašnikom
priporočam krasno izvedene pentlje ter vence za križ in roko. Naprodaj lepa slika (oljnata) »Dobri pastir« — poceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8247.	(1>
Pozor!
Celo pečeno piško dobite vsak dan za 15 Din v restavraciji Pod Skalco, Mestni trg 11 pri Cigliču, kakor tudi ražnjiče, če-vapčiče in vsakovrstna vina.	(1)
Pri
vssh
Steklenica Din 20
FITONIN"
v lekarnah. Po ooštnem povzetiu 2 steklenici Din 50 -. Poučno knjižico št.15 pošlje brezplačno „FITON" dr.zo.z., Zagreb 1-78. tRen.podSp.br.i28iod28.vii.l933.
. poškodbah, opeklinah, krastah, liš išh. turih, starih ranah	„
»Povej uii. draga, kdo ti je vendar Tvoje stanovanje tako udobno in okušno o iremil s pohištvom, ki še danes po petih letih uporabe iagleda kot novi?
>No, to pa sedaj res ni več težko Pri tvnlki Ermati & Arhar v fit. Vidu imaš največjo izbiro že izgotovl jenega, res solidnega pohištva po nizki ceni in po ugodnih plačilnih pogojih. Vsakih 12 miuut imaš zvezo iz Ljubljane ter se za Din .'I'- pelješ s tramvajem v Št. Vid, kjer si ogledaS v tovarni Erman & Arhar stalno razstavo naj-raznovrstnejšega pohištva. — Tudi Ti boš srečno in zadovoljno živela v udobnem stanovanju, ki ga najceneje opremi
tovarna pohištva
ERMM & ARHAR
Št. Vid nad Ljubljano
Nudimo Vam
za maihen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Špecijalna čokolada
za kuho in turiste ter Bizjakovi keksi po izredno ugodni ceni samo pri Kovačič, Miklošičeva ce-ita 32.	(1)
Poceni aparati!
Priličen nakup, specialno izdelovanje in skladišče za amaterje. Foto Mayer, Maribor, Gosposka št. 2.
Jahalna kobila
polkrvna, angleška, 8 let stara, porabna tudi za vsako vožnjo, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8089.	(1)
Mizarji!
Stavbeno okovje, jekleno orodje izberete tudi na knjižice najceneje pri
.JEKLO"
LJUBLJANA. Stari trs
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik,
Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13.
Kovčke za potovanje
vseh vrst, vseh velikosti, kakor tudi denarnice, listnice, nahrbtnike nudi po najnižjih cenah Ivan Kra-vos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	(1)
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Weeckovi kozarci
z,a vkuhavanje sadja iu sočivja so nedosegljive kakovosti. Cenike pošilja zastonj
JOSIP JAGODIC
CI4LJE Glavni trg Gubčevaul.
Palice za metle
jelove — prodam izredno poceni v vsaki množini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Palice« 8253. (1)
Dva šivalna stroja
za ceno 420 in 500 Din naprodaj. Tržaška št. 23, Glince,	(1)
Naprodaj
omara, postelja, nočna omarica in miza. Zamenjam fotoaparat za kolo. Puclova 60, Sp. Šiška. (1)
PR£MOG drva Telefon 3934 StOVŠA
Kolezijska 19 Parkete
hrastove-in bukove, vseh dimenzij in kvalitet, garantirano pravilno usuše-ne, dobavlja tudi proti bančnim dobropisom tvr-dka Remec - Co., Duplica pri Kamniku.	(1)
Sladke melone
kg 3 Din, debele namizne hruške, jabolka 2.75 Din, paradižnike, papriko, razpošilja košare po 35 kg franko vsaka železniška postaja G. Drechsler — Tuzla. , .	(1)
Krojaško mizo,
v kateri se tudi lahko spi, sobno kredenco in otroški stol 7. mizico poceni prodam. Cegnar, Švabiče-va ulica 1.	(1)
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje.
Pučka štediona Zagreb
Naš zastopnik za dravsko
•J
Gramofon (His Masters), stoječe leseno ogrodje s krasnim zvokom in lesena omarica z nad 100 ploščami — ugodno prodam. Pismena vprašanja na upr. Slov « pod št. 8291.	(g)
Muzika
»
zaloga klavirjev in piani-nov, preje: Sv. Petra costa 40 — sedai Knafljeva ulica 4 — se priporoča za cenj. naročila.
Harmonij
rabljen, poceni naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« poil Harmonij- 8151. (g)
banovino je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din v znamkah
Kupim knjižice
vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov. Ponudbe z navedbo zavoda in cene upravi Slovenca« pod »Vsaka vloga« 8252.
(d)
Hranilne knjižice
Šentjernejske ljudske in Mestne hranilnice v Ljubljani — prodam. Ponudbe pod »250.000« štev. 8248 upravi »Slovenca«. (d)
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40,
kupuje in prodaja hranilne knjižice denarnih zavodov dravske banovine. Plača najboljše in v gotovini. Za odgovor 3 Din znamkah.	(d)
Vdovec
star 50 let. posestnik in trgovec, želi poročili gospodično od 40 do 52 let starosti. Ponudbe upravi »Slovenca- pod »Dobra gospodinja« 8158. (ž)
41 leten uradnik
želi poročiti dobro situira-(d) no, do 35 let staro go-— spodično, veščo nemščine. | Resni dopisi upravi »Slovenca : pod -Dobra gospodinja« 8115.	(ž)
Otroški voziček,
(200 Din), šivalni stroj in plinski rešo — naprodaj. Ogledati pri tvrdki »Pro met«, Napoleonov trg 7.
(D
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v LJubljani
v svoji posodi najugodneje
sivo
semcnsho afflo
zdravo, Cisto ter zanesliivo haijivo
oddaja najceneje tvrdka
A. VOLK
Ljubljana, Rcsljeva c. 24
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Celj Nova vas 48.	(1)
Velike žitne predale
in kompletni komat, prodam. Naslov v upr. »SI pod št. 8303.	(1)
ABC
Ljubljana, Medvedova c. 8.
Telefon 24-44 (poleg gor. kolodvora).
Prodamo:
Avtomobile, motorna in navadna kolesa, šivalne stroje, pisalne stroje in mize, Wertheim blagajne, kavarniški inventar, trgovske oprave, pohištva žel. zložljive postelje, izložbene omarice in plahto solnčn ik zk vrt, dinamo 1 HP, peč za kopalnico aparate za elektriziranje daljnogled, gramofone itd
Sprejemamo
v prodajo vse vrste premičnin pod najugodnejšimi pogoji.
Plemenski telici
(montafonske pasme), ena 8 mesecev, druga 6 tednov stara - ima naprodaj pristava hotela »Slon Ljubljani.
(D

Orgle
nove, primerne za vsako cerkev ali kapelo — se prodajo za 15.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 709. (g)
Izgubil se je pes
volčjak v okolici Toma-čevega. Ima pasjo znamko s številko 1079. Dotič-nega, ki ga ujame, prosim, da ga pripelje v gostilno pri Nacetu, Ljubljana, Šmartinska 3. (e)
Prireditve
Danes, 12. julija
vsi v Tomačevo k »Kovaču , kjer bo igrala slavna Mengeška godba na vrtu, kjer bo mnogo zabave in dobra postrežba. Vabita Martin in Rezika Gorjatic.	(h)
1
Automofoj
i
Avto »Ford«
25 tonoki, na G koles, v dobrem stanju, prevožen 60.000 km, po nizki ceui naprodaj. Andrej Verš-nik, Solčava.	(f)
Harmonij
dobro ohranjen, ameri-kansiki sistem, (j spreme-nov, in vse note, zbrane v 30 letih, prodam. Latinske maše, Cerkveni glasbenik, Praeludiji, Pevec ter razne cerkvene in posvetne pesnil. Naslov v upravi »Slov,« pod štev, 8068. .	. „. (g)
Berite
Slovenca-
in oglašujte v njem!
Elektromotorji
novi in rubljeni /.u vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna dpiavipca za previ janje in popravhanje dynam. auto-dynam, elektru-motorjev ter vseli elektr. aparatov.
FRANJO PEIUINLIC
eleltlro-podjetje Ljubljana, (iosposvetska Iti lelefon a:i-71
iMil
Pohištvo
dobite najceneje, na obroke in hranilne knjižice — samo pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18 iu Miklošičeva 6.	(»
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških iu igračnih vozii kov, stolic, holenderjov, malih dvokoles tricikljev, šival-nth strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domačo
tovarne ..TRIBUNA" V. Bittfel, Ljubljana, Karlovska e.4
Najmije cen«! — Cenik fninko.
Ali sle ze
poravnali naročnino?
Spalnice
moderne, u orehov« korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34.	(š)
9lise za volane v različnih gubah
čpecielni entel oblek, volan, šalov itd.
— predtlskanje. Vrenje monogramov, zaves, perila. Nivadnn lin «nlel vložkov in čipk. — Hilro, lino in pocriti!
Maleli <$ Mikeš, Ljubljana (poleg hotela sirukrij)
Pozorl
Politirane spalnice v moderni izdelavi od 3500 Din naprej, ter različno pohištvo dobile po jako nizki ceni eclino pri Gospodarski zadrugi, Vegova št. 6. (š)
V zalogi imam
pohištvo za spalnice in kuhinje, solidno izdelane in po nizkih cenah. Priporoča se mizarstvo Fr. Tomšič, Zg. Kašelj, D. M. v Polju.	(š)
Dosmrtno oskrbo
dam za 25.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državni uradnik« št. 8197.	(r)
Za kapital 30.000 Din
proti vknjižbi dobi dobra ženska srednjih let dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi Slov. pod r Lepo ravnanje« 8117. (r) HnBflBBHBRHi
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške-izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Inserirajte v
?Slovencu'!
Vinofoč Vurberk
otvorjen.
Prvovrstna graščinska vina Lep razgled
Manjše industrijsko podjetje
s številnimi dobrimi odjemalci — je radi družinskih razmer naprodaj. Potreben kapital za nakup in obratovanje 500.000 Din. — Za agilnega podjetnika lepa bodočnost in dobra naložba kapitala. — Vprašanja samo resnih kupcev na upravo »Slov.« pod »Trajna naložba« št. 8181.
Jabolka
vagon s ke množine — kupim. Ponudbe: Poštni predal št. 1, Maribor.
DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA
za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja Akc zaužijete redno po vsaki jedi na konici no/.a v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvisno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih hemoroidih in turih v želodcu. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 1178 321
Šlampiljki
in pečatnike — izdeluje 7,;i občine, šnle. urade, društva, zasebnike — po najnovejšem načinu s petletnim .jamstvom SO IT? A . Maribor. Pri poskusnem naročilu 20% popusl.
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
35.000 Din v gotovini
iščem proti ugodnim obrestim in vknjižbo na prvo mesto za takoj. Ponudbe pod »Sigurnost« št. 8244.	(d)
5000 Din posojila
za pol leta, proti 10 odst. obrestim, iščem za napredovanje idoče trgovine. Garancija: Poštenje. Ponudbe pod Posojilo« št. 8190 upravi Slovenca-. d
Motorno kolo B. S. A.
250 ccm, v brezhibnem stanju — poceni proda K. Kostanjevec, trgovina, Sv. Marko 22, Ptuj. (f)
»Indian« motocikl
750 ccm, s prikolico, v najboljšem stanju, s plačano takso, in tvorniško nov B. S. A. motocikl 350 ccm, model 1934 ugodno proda Viktor Bo-hinec, Ljubljana, Tyrševa cesta 21.	(f)
Razprodajamo
prvovrstne automobile — nove in rabljene, za vsako sprejemljivo ceno, radi opustitve prevelike zaloge. »Sikor«, Ljubljana — Cesta na Rožnik 19. Ne zamudite ugodne prilike!
Pouk
Abiturijent
odličnjak, bi inslruiral na deželi radi počitnic za malenkostno nagrado. Pišite: Dolinar, Lučine, <io-reinjavas.	(u)
Christoiov učni zavod
Ljubljana. - Najstarejša privatna enoletna trgovska šola, vpisuje ves julij dnevno na Domobranski cesti 15. — Stenografija, slovenska, nemška, trgovski predmeti, strojepisje, jeziki. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni popust. Zahtevajte prospekte.	(u)
Pllin Josip Roscnberg
menja zopet letos V polnem obsegu vse vrste žita in daje najvišje odstotke.
za odrasle po 29 Din dobite samo v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15
ZEMPERJI
Kredit
v višini 325.000 D. iščem. Sigurnost in dobre obrc sti! Ponudbe na upravo ■Slnv.« nnd »1(101« slt>v 8163.	(d)
Zahvala
Za obilne dokaze sočustvovanja ob priliki smrti moie nepozabne svakinje
Marije Zupančič
izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljuiem čč. duhovščini, posebno g. patru dr. Romanu Tominšku za dušno tolažbo, čč. sestrama usmiljcn-kama, ki sta ji ob kratkem, mukepolnem trpljenju, lajšali težko stanje, ter vsem znancem in prijateljem, ki so mojo nepozabno pokojnico spremili k večnemu počitku.
FRANJA ZUPANČIČ.
Kafto postaneš šofer?
ho se vpišeš v J. Če- i hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36 ki Ti poilie na zahtevo prospekt zastonj.	(u)
ŠOFERSKA ŠOLA
L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica
Garaža Stupica.
širite »5fovenca«i
Žalostnega srca naznanjamo vsem «o-rodnikom, prijateljem in znancem, da je gospodična
ANA MIKLAVČIČ
kuharica
dne 20. julija ob 8 zvečer, po dolgem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 45. letu starosti, bogovdann umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 23. julija 1934 ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. julija 1934.
Žalujoči bratje in sestre.
Avtomatični bufet
rentabilen, dobroidoč — se takoj proda. Cenj. ponudbe pod »Avtomatični bulet« št. 8172 na upravo »Slovenca« Maribor
ZAHVALA, Ker nam ni mogoče vsakemu posamezniku se zahvaliti za dokaze iskrenega sožalja ob izgubi naše drage sestre, svakinje in tete, gospodične
MARIJE MRHAR
kakor tudi za obilno cvetie in udeležbo, posebno članic Marijine družbe iz Ribnice in iz Dolenje vasi na zadnji poti, se s tem vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo pa smo dolžni častiti duhovščini v Ribnici, kakor tudi banovinskemu zdravniku gosp. dr. Ivanu Oražmu za neštete obiske in pomoč. V Ribnici, dne 16. julija 1931.
Žalujoča sestra in ostalo sorodstvo.
Umrla je po dolgem, mukepolnem trpljenju, večkrat prc-videna s sv. zakramenti, naša blaga sestra, teta, svakinja
Marija Podkrajšek
poštarica v pokoju
Pogreb predrage bo v ponedeljek, dne 23. julija 1934 ob t popoldne iz hiše žalosti Erjavčeva ccsta št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 24. julija 1934 ob 8 v frančiškanski cerkvi.
V Ljubljani, dne 21. julija 1934.
Žalujoče rodbine: ALEKSANDROVITS, PODKRAJŠEK, SMOLIc

Tifus
prenašajo muhe
toda muhe zanesljivo uniči „FL1T"
Kdo ve, odkod je prišla muha, ki je pravkar sedla na rob čaSe, iz katere pijete? Morda je medtem sedela na izmečkih bolnika. Tako pride tifus v Vaš dom. Muhe zanesljivo uničite s »FLITOM«. Zahtevajte izrecno »FLIT« ne zadovoljite se z imitacijami. »FLIT« ne maže obleke, ne zaves ali namiznih prtov. Zahtevajte rumeno ročko s črnim robom in s sliko vojaka.
»FLIT« je originalen samo v zaprtih ročkah.
Pazi: „FLIT" sedaj prijetneje diši!
Naznanilo preselitve.
Svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z modnim in manufakturnim blagom iz Aleksandrove ceste št. 13 v Gosposko ulico št. 1. Ob tej priliki se za dosedaj mi izkazano naklonjenost prav prisrčno zahvaljujem in prosim, da se mi isto blagovoli še nadalje ohraniti.
Priporočam se za cenjeni obisk in ostajam z odličnim spoštovanjem
I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor, Gosposka ul. 1
Grozdja več vrst
prvovrstnega, astalskega, namiznega, večje količine, bo imela naprodaj koncem julija uprava dvor. posestva v Demir Kapiji v Južni Srbiji. — Kupci grozdja naj se obrnejo za pojasnilo in ceno direktno na
Upravo dvora Nj. Vel. kralja v Belgradu
Krunska ulica št. 1.

GRITZNER
POKROMAN/t KOLESA
Stroji ,ADLER' in .GRITZNER'
po itredno nizhlh cenah
samo pri tvrdki
JOSIP PEIEUNC - LJUBLJANA
bli zo Prešernovega spomenika, za vodo.
Večletna garancijal Pouk v umetnem vezenju brezplačen I	Telefon Štev. 2913.
Veliko znižanje cen!
Cenjenim gg. zdravnikom naznanjamo, da smo našim proizvodom znatno znižali cene, da ustrežemo tu-kajšnim odjemalcem. - Vsled tega stane v naših lekarnah med drugim:
1 orig. stekl. Sirolin »Roche« Sirup proti
vsem obolenjem dihalnih organov Din 36'— 1 orig. stekl. Tonikum »Rochc« sodobni
roborans...... . . . . Din 38*—
1 orig. stekl. Digalen »Roche« klasično
sredstvo za srce ........Din 30'—
1 zavitek Allonal »Rochc« sredstvo za
pomirjenje in uspavanje . . . Din 28'— 1 zavitek Isacen »Roche« milo sredstvo
la čiščenje z zanesljivim uspehom . Din 22'— 1 zavitek Sedormit »Roche« sredstvo za
pomirjenje in uspavanje .... Din 32'— 1 zavitek Saridon »Roche« odlično sodobno sredstvo za ublaženje bolečin Din 20'—
.Slavija' d. d. - Drogerija na debelo - NOVi Sad
zastopnik tovarne
F. Hoffman • La Roche & Co., A. G., Basel 2, Švica
Oglas reg. pod S.Br. 14036/934
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«.
»Energin« se dobi ▼ vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE
J <
as
05
6
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
MIZARSKO podjetje:
RUDOLF KOMPAR\
Aleksandrova c. 48, MARIBOR
Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd. — Zaloga pohištva lastnega izdelka.
Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo.
Vi ste prosti!
Vi ste neodvisni!
Vl se lahko kretate, kjer se hočete in kadar se hočete na motornem kolesu N. S. U. in na molociklu NSU. Kadar hočete, lahko potujete in kadar hočete, lahko počivate, Vi ste neodvisni od različnih voznih redov, poleg tega Vas pa še potovanje gotovo nič ne slane, ker potroši n. pr. motorno kolo NSU na 100 km man| kot 2 litra bencina
V Jugoslaviji imamo skladišče, k|er prodajamo, radi upeljave, pod nakupno ceno.
Pišite nam takoj in ml Vam bomo poslali naše najnižje cene.
NSU-D-RAD Vereinigte Fahrzeuqwerke A. G.
Neckarsulm (Wurttemberg)-
^VMEfl A za žimnice in drugo mehko opremo mora biti K ■ I /g obdelana s spečijalnimi stroji. Tako obdelana mami 1HI žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka
J.KN1FIC S Strališče prt Kranja
Ljudsko posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in fih obrestuje najbolje.
Denar ie pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Užaloščeni in potrti iavljajno, da je naša ljuba mama, gospa
Ivana
trgovka
v soboto, dne 21. julija, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 22, julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti Gosposvetska cesta št. 16.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 28. julija ob 7 v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Poikojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Rodbina ERBEfŽNIK.
Simončič Maks:
26
Še v 6nu se stiskamo drug k dragemu, da 6e nekoliko ugrejemo, kajti mokra ilovnata zemlja pod nami je skoro bolj mrzla kakor zrak nad nami.
Zbudi me glasno kričanje, spremljano s krepkimi brcami. Pogledam: tik mene prekljast topni-čair. Urno se umaknem njegovi sumljivo dvignjeni kompeti in sedem kraj poti.
V	pletenih košarah nosijo mimo nas naboje in jih odlagajo poleg topov v obširno vdolbino, izkopano ponoči.
»Preklicana svinjarija,« godrnja Zmuzne. »Prav pod nos nam vlečejo tega zlodja. Naj butne vanj poštena ruska granata, pa se sam vrag ne bo •spoznal v tej godlji.«
V	majhnem gozdiču, kakšnih sto korakov pod nami, se je ufaboril Ličan z dvema kotloma kave. Vsak jo lahko dobi, kolikor hoče. Kovač deli cigarete. Vsak mož dobi deset komadov, podčastniki »etnajst. še celo ruma ne manjka.
Zadovoljni lezemo nazaj in posedamo okoli naše ropotije. Roke stiskamo k skodelicam z vročo kavo, da si ogrejemo premrzle prste, hrbte pa obračamo proti 6oncu, ki počasi leze izza gričevja. Vseokrog tihota in mir, samo nekje v dolini se razlega zateglo, hripavo pasje lajanje.
»&e ne bo hujšega, bi prav rad tukaj počakal konec vojne,« se smeje Žgur in zadovoljno puha goste oblake dima skozi razširjene nosnice.
Le počasi se budi fronta. Tu in tam posamezni streli iz pušk, katerim odgovarja zamolklo reglanje strojnic. Pa vse spet
hitro zamre v jutranji megli, ki se še vedno plazi nad dolino.
»Najpametnejše je, da še malo zaspimol« svetuje Skočir in se zavija v svojo razdrapano odejo. »Ura je šele osem in pred deseto Rusi ne začenjajo.«
Umit! zastoka v tem hipu v zraku in se raz-treskne z zamolklim pokom desno od nas. Visok, tem nor ja v 6teber prsti plane proti nebu in 6e razprši daleč naokoli.
»Glej ga vraga,« zarenči Skočir in plane po-koncu. »Ali so izgubili pameti?«
»Škandal res! To je proti vsem predpisom,« se norčuje Žgur, Id še vedno lenuhari s cigareto v ustih. »Uradne ure od 10—12 in od 2—5, izven teh ur obiskov ne sprejemamo.«
Uiiiit! mu odgovarja kakor v posmeh, sikne mimo nas in se zarlne nekam v vznožje hriba. Za njo druga, tretja... Mirno, v kratkih presledkih. Uiiiit-bam, uiiiiit-bam! Desno, levo, spredaj, zadaj. Blatna, ilovnata zemlja, pomešana s kamenjem in železnimi drobci, frči po zraku, pada nazaj in nam pljuska v obraz. Nekdo kriči... Vedno bliže prihajajo izstrelki; počasi sicer, kakor da nam puščajo še nekaj časa v premislek, vendar pa z natančno odmerjeno brzino. Uliiit-bam!
Nekaj me sune v tilnik in mi butne glavo z vso silo ob tla. Zvalim se v stran. Oči in usta so mi polna prsti in blata. Hržem in pljujem in si z rokavom otiram obraz. Oči se mi solzijo, da. jih ne moreni odpreti. Počasi pojenjuje bolečina. Pogledam: ne daleč od mene razmesarjena kepa mesa. Vidim tovariše bežati vzdolž hriba, toda vsepovsod se odpira zemlja, jim suje prst v obraz in jim zapira pot.
Mimo mene drvi Skočir. Poskakuje kakor vrabec in kriči z zateglim, presunljivim glasom, medtem ko mu iz odtrgane levice lije kri v debelem curku. Hočem ga ustaviti, da bi mu pomagal, pa me ne vidi in ne sliši. Kakor slep skače naprej, pada, vstaja, se peha še nekaj časa, potem pa negibno obleži.
Skušam vstati, a v meni ni ne moči ne volje. Vsi udje so mi kakor raztrgani, čeprav ne čutim posebne bolečine. Slednjič se ojunaoim. Počasi se vlečem proti vrhu. V neki votlini čepijo topničarji. Imajo sami pičlo odmerjen prostor, pa se mi vendar umaknejo toliko, da zlezem noter.
»Ne bo hudega!« pravi eden izmed njih in mi pomoli čutaro z žganjem. »Artilerija samo išče. Mislim, da nas še niso izvohali. Gotovo bodo kmalu prenehali, kajti mi ne bomo začeli pred nočjo.«
In res. grmenje v našem oddeljenju že nekoliko pojenjuje. Zavleklo se je nekam na desno od nas, kjer zdaj treska in poka s podvojeno silo.
Iz gozdiča pod nami lezejo sanitejci z nosil-nicami.
Polagoma je oživel ves hrib.
Stopam navzdol. Z vseh strani ječanje in stokanje. Nekatere že odnašajo. Na nekih nosilmicah leži Bogataj. Z obrazom navzdol. Odtrgana mu je leva stran hrbtišča, da vidim vse drobovje. Sunkoma mu skače srce, medtem ko leži sani ntigi-ben, brez zavesti.
Takoj ob njem leži Intihar. Drobec granate mu je raztrgal koleno. Ves obraz mu je poten od bolečin, pa je kljub temu dobre volje.
»Veš,« mi pravi, ko se poslavlja; »ni.posebno prijetno kolovratiti z eno nogo po svetu, vseeno pa še zmerom pametnejše, kakor imeti obe — pa ležati mrtev na fronti.«
Mrtvih je mnogo. Pri našem vodu dva: Skočir
in Omahen. Pokopali smo ju v gozdiču. Skočirja
brez roke, kajti nismo je mogli najti.
★
Ure se vlečejo naprej počasi kakor dnevi. Kmalu popoldne so nas pričeli Rusi spet obstreljevati, toda brez posebne škode.
V mraku 60 nam privlekli iz doline žganja. Vsak mož je dobil polno čutaro in četrt hleba kruha. Večerja je izostala...
Zdaj ležimo zaviti v raztrgane cunje in drem-ljemo.
Čakamo nadporočnika, ki je odšel nekam V dolino. Pravkar se vrača z narednikom Zahrast-nikom.
»Auf I«
Okoniatamo se kolikor mogoče tiho in stopamo navzdol proti gozdiču, kjer zavijemo okoli hriba.Pred nami zazija dolina, pusta in temna, osvetljena samo tu in tam z bežnimi bliski strojnic. Previdno se plazimo dalje in stopamo v precej globok jarek, izkopan prejšnjo noč. Iz prvega v drugega in tako dalje, dokler ne dospemo prvi do desnega zavinka, kjer se utaborimo. Nepreko-pano zemljo med enim in drugim delom jarka si moramo zdaj sami izkopavali. Z malimi lopatami, ki jih imamo obešene za pasom, režemo mehko, ilovnato zemljo in jo z rokami polagamo vrh jarka. Delo je zamudno, kajti vsak ropot je prepovedan. Kdor konča, si skuša v temi kolikor mogoče udobno urediti svoj kotiček, kjer kmalu zadremlje.
Zavit v odejo buljim v praznino. Daleč onstra? doline je vse nebo ožarjeno s krvavordečim svitom, iz katere štrli ostro očrtano hrbtišče gričevja.
Enakomerno drdranje strojnic me utruja. Zlek-nem se kraj Strgulca, ki čepi ves sključen v kotu in moli, zavit v šotorovino, na katero si je prišil Odejo.	(Dalje sledi)
Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Sare! Ceč,
izdajatelj; Ivan Rakove«,
"jrednik: Loize Goiobio.