73. sfsvnRo. u LlDlillani i temen 29. marca 19Z3. Leto LUI. Uhaja vsak dan popoldne, lzvssatl nadali« ta praznika. •naeratl s do 9 pc«t vrst I 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rektone, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne pon idbi beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI dave* posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znamka za odgovor. Up*ftvn!stva „91ov. Naroda' in »Naradna tlskaraa" Kaallova ollca st S, pritlično. — Tel »fon at. 334. Ursa&UUa M81ov. Marali" K*aflava niioa »L 5. i. nadatroaia Tel* on ste v. 34. Dopisa apraja-na la 03iitiau la žalostio franhavana« Rokopisa« ao no vrača. v Jugoslaviji vsa dni po Oin %•— v Inozemstva navadita dni Din i9 nadalje Din 1-25 Poštnina plačana v gotojlnl. »Slovenski Narod*4 velja: V jc/»?;*:lji t Ljubljani p« pošti V laoieatrr* Din 120*— Din 144 — Din 216— 6....... 60 — . 72- . 108- . 30— 36'— . 54— 1 » . 12— . 1«*- Pri marealtneia parfHnja se ima daljša naročnina dop EaČatL Novi naročniki naj peSljejo v prvič naročnino vedno 0W P° na-:a«ici. Na ^amo pismena aaročlls brez peslatve denarja se ne moremo ozirati. Radićeve rezclucij e in njegovi načrti. Manifest Radićeve stranke in resolucije, ki so bile sprejete na nedeljski skupščini poslancev »Hrvatske seljačke stranke« v Zagrebu, so razočarala vse one, ki so mislili, da krene Radič vendar enkrat na pot realne politike. Zlasti resolucije so po svoji vsebini take, da v danih razmerah ni računati s tem, da bi moglo na temelju teh resolucij priti do sporazuma med Beogradom in med hrvatsko delegacijo, ki danes predstavlja večino hrvatskih volilcev. Nekatere točke teh resolucij so vsebinsko take, da vnaprej izključujejo vsak sporazum in ako bi na srbski strani bilo še toliko dobre volje, da se za vsako ceno in pod vsakim pogojem napravi konec neznosnem;; hrvatsko - srbskemu sporu, ki resno ogroža že eksistenco celokupne države. Tako se v peti točki povdarja dobesedno: »Hrvatsko narodno zastopstvo smatra za ničeve in za hrvatski narod neobvezne — torej brez vsake pravne in moralne podlage — vse zakone, naredbe in akte beogradske vlad« na nenrenorn^m državnem In narodnem teritoriju Hrvatske, ker so biu vsi ti zabuni, naiecioe in uku izdani brez odobrenja hrvatskega državnega sabora, oziroma proti izraziti volji in proti opetovanim protestom hrvatskega narodnega zastopstva, izvoljenega dne 28. novembra 1920 .in brez njegovega sodelovanja; končno pa tudi zato, ker celokupni hrvatskti narod samo v toliko trpi in posluša beogradske mogočnike, v kolikor to mora storiti ali pod grožnjo uporabe oborožene sile ali pod faktično uporabo te sile. Zlasti proglaša hrvatsko narodno zastopstvo za ničeve in brez vsake pravne obveznosti vse beogradske zakone o posojilih, ki bi naj obremenjevali tudi Hrvatsko, kakor tudi vse beogradske zakone, odredbe in akte, s katerimi skušajo beogradski viastodržci oropati Hrvatsko za njeno državno in narodno imetje in reševati veliko gospodarsko - socialno vprašanje, zlasti vprašanje agrarne reforme proti stoletnim ustaljenim načelom svobodne kmetske zemljiške posesti.« Radičeva stranka se torej postavlja na stališče, da za Hrvatsko ne veljajo nobeni zakoni, ki v kakršnemkoli oziru gmotno obremenjujejo hrvatsko prebivalstvo. To stališče je lako komodno. obenem pa tudi pretkano demagoško. Motivi so znani, saj je Radič ljudstvu obljubljal, da mu ne bo treba plačevati davkov v njegovi republiki. Ako bi bil Radič dosleden, bi moral negirati veljavnost vseh zakonov sploh. i;e samo onih, ki materijelno obremenjujejo tudi Hrvatsko. Ako bi mu bilo za doslednost, bi tudi ne smel priznati volilnega reda za volitve v narodno skupščino, na temelju katerega so bili on in njegovi poslanski tovariši izvoljeni v parlament. Toda Radić ne samo da priznava ta zakon, marveč celo proglaša, da tvorijo poslanci, izvoljeni na temelju tega zakona, zakoniti hrvatski državni sabor, to je parlament in da so ti poslanci edino poklicani legalni reprezentanti hrvatskega naroda. Ta nedoslednost seveda Radića prav tako malo moti, kakor v zvezi s tem absurdnost da v isti sapi v IV. točki slovesno izjavlja, da smatra »današnje skupne mednarodne meje QliS v sedanjih evropskih razmerah za najugodnejši poHični okvir tako s stališča hrvatskega, kakor evropskega in svetovnega.« V tej svoji nekonsekventnos*i. o kateri ne vemo ali jo narekuje lahkomiselnost ali pnrrknenost, ngotavlja Radić v VII. točki, da smatra to hrvatsko narodno zastopstvo, ki je bilo, kar znova podčrtano, izvoljeno na podlagi vpffne^a reda za narrd^o skupščino celokmne kraljevine SHS, »v skladu z novim javnim pravom Evrope in sveta za popolnoma ravnopravno vsakena parlamentu.« Dasi torej Radić priznava del zakonov kraljevine SHS za veljavne ter s tem implicite tudi priznava pravno stanje, k; ga je ostvari! dne 1. decembra 1918. med kraljevino Srbijo in delegati »Narodnega veća« sklenjeni sporazum, vendar proglaša sedanjo vlado in upravo v kraljevini SHS za — »uzumne^o, ki bi že zdavna izzvala revoltrcijo, domačo vojno in taja mterveneiio. ako bi tega ne prepreč:la »splošna politična zrelost hrvatskega naroda in ntegova izredna politična organizacija.« Na eni strani se potemtakem postavlja Radić na stališče, da je stanje, ustvarjeno 1. decembra 1918., pravoveljavno, na drugi strani pa proglaša, da tvorijo poslanci »Hrvatske republikanske seljačke stranke«, izvoljeni pri skupščinskih volitvah dne 18. marca, »hrvatski državni sabor«, ki da je edini suvereni činitelj na Hrvatskem. In da ni tega »državnega sabora« tudi formalno pro- glasil za edinega suverena na Hrvatskem, utemeljuje Radić s tem, »da bi taka proglasitev v današnjih razmerah lahko dovedla do domače ali državljanske vojne, kar bi bilo še strašneiši zločin in še večje zlo, kakor mednarodna vojna.« Ne glede na zmedenost nazorov, ki so nanizani v Radićevih resolucijah, je eno, kar se vije kot rdeča nit skozi vse njegove enuncijacije, — namreč težnja, hrvatske pokrajine docela odcepiti od države in iz nj!h ustvariti suvereno, od nikogar odvisno hrvatsko repu! liko. Ta svoj načrt bi Radić raje izvedel danes nego jutri. Ako se danes v tem oziru še pomišlja in ako se še ne more odločiti za usodepolni udar, ni to smatrati za kolebanje, ker mu nedostaja morda resne volje za to, marveč ker se »v danih razmerah« še boji, da bi se njegova akcija danes še ne posrečila. Samo za to ga je danes še strah »domače ali državljanske vojne«. Ko opravi čas svoje delo, ko bo z njegovimi idejami pod-minirana tudi — vojska, ne bo Radič niti trenutka več kolebal, marveč bo z vso odločnostjo izvedel svoje osnove, katerih glavni cilj je, da razbije državo, ki jo je rodila svetovna vojna. Radiću se je sedaj pridružil tudi dr. Korošec, ki je včeraj slovesno prisegel na njegovo zastavo. Situacija je s tem postala docela jasna: združujejo se vsi elementi, ki niso nikdar hoteli naše države, in se pripravljajo k skupni odločilni ofenzivi, da razbijejo našo ujedinjeno kraljevino ter zgrade na njenih razvalinah »seljanko remiMiko« rta Hrvatskem, v Sloveniji pa l?vdovlado no rrHosti njegove svetosti rimskega papeža. Kaj stori vzpričo tega kritičnega položaja vlada, kaj ukrenejo stranke, ki jim je ujedinjena Jugoslavija ideal vsega mišljenja, čustvovanja in delovanja? Na koncentracijo vseh razkrojnih sil je treba odgovoriti s koncentracijo vseh onih, ki ljubijo to državo, ki jo hočejo imeti vel ko in močno, ter z energčno protiakcijo proti vsem državi sovražnim elementom. ZA VIDOVDANSKO USTAVO — Beograd. 28. marca. (Izvir.) V političnih krog h "e opsžatf. da se Prb*čevič polagoma priblfžue radikalom. Pribičević f;;rs;ra v javnost gotove vesti. Nekateri nn^bšajo, da se bodo eventualne volitve vršile pod geslom: »Za vidovdmsko ustavo!« Skupina Ljube Davidoviča je odločno protf vsakemu sodelovanju z radikali. Čiščenje v italijanskem fašizmu Četrto obletnico ustanovitve fašizma so proslavili 25. t. m. po vseh glavnih mestih Italije na precej slovesen način. Glavna slavnost je bila v Rimu v gledališču »Adriano«. Občinstva vse polno — ministrskega predsednika Mussolinija pa ni bilo blizu. Poslal je pismo na poslanca Farinaccija, katero se je prejitalo navzočim. Mussolini pravi, da ga vladni posli ovirajo udeležiti se spominske svečanosti. Zato pooblašča Farinaccija, da sporoči skupščini, d?, čakajo fašizem sedaj po dobljeni zm^gi nove vel ke naloge in morda I tudi nove, še večje borbe. V svrho zmage treba obleči s ponosno ponižnostjo spokorno srajco discipline. Poslanec Farinacci je razvil potem genezo in misijo fažizma, na-glašajoč, da jih je bilo 23. marca 1919 le malo, ki so se lotili dela. Takrat so bili štrajki na dnevnem redu, kombatentom so se smejali na ulicah, oficirje so pretepali in invalide zasmehovali. Rdeči teror je zavladal povsodi. BoljševiŠka blaznost se je bila oprijela italijanskega ljudstva in Italijani so stali brez moči proti tej degeneraciji. Boljševizem, prihajajoč z višine, iz vlade same, se je razširil nizdol in lahko zajel široko maso. V imenu Ljenina je bilo dovoljeno vsako nas>-Istvo in zdelo se je že, I da je italijansko ljudstvo pozabilo na ] veliko zrnato in zgubilo vsako čust-} vo lojalnosti in domovinske ljubezni. Niso mogli več prenašati tega, zato so se zbrali pod geslom »Ali smrt ali slava!« Fašizem je nara?yal in izvršil veliko vz«rojevalno delo. Socialistična laž ni mogla več dr Igo trajati. 14. aprila 1919 se je izvršila polastitev »Avantija«. rasisti so morali izpolnjevati žalostno ali potrebno delo. Morali so se boriti proti proletarijatu, ki je bil pijan napačnih teorij, seveda niso nastopali proti njemu iz sovraštva, marveč iz velike ljubezni, da ga odvrnejo od prepada, v katerega bi padel z vsem narodom vred. Pod fa?istovsko silo je prišla tudi vlada, ki je pozabila na svojo dolžnost in je ljubimkala z notranjimi sovražniki. V nadalinem poteku fašizma je prišlo do odločitve v Neaplju. Tako ima Italija danes razsodna in močno vlado. Italija je krepka v svoji notranjosti in zunanji svet jo spoštuje. Danes ni treba hoditi našim politikom jokaje po inozemstvu, marveč povsodi nastopajo imenom domovine, izražajoč čustvo močne armade, t j. armade 300.000 »črnih srajc«, ki so pripravljene za vse slučaje. Danes se marsikdo pridružuje fašistom. Organizacija pa mora izvesti baš nasprotno delo. Svoje vrste moramo razredčiti, moramo se iz-čistiti. Nočemo biti številna večina, marveč veČina po vesti. Seveda ne zavračamo poštenega sodelovanja. Tako je izjavila vlada in tako izjavljamo mi: žclmo sodelovanja razsodnih mož in ne strank. Razne stranke se ponujajo kot patrijotične. Demokracija je ceio izdnialcem odprla zapore in ljudska stranka se je vedno borila proti fašistovskim idejam in nikdar se ni v resnici zavzemala za verska vprašanja, kakor sicer rada naglasa, marveč Mussolini-jeva vlada je morala priti, da je uvedla križ v šole in da sta prišli vera in cerkev do spoštovanja. Govornik je nato naglašal opetovano nujno potrebo železne discipline, da bo Rim vedno velik, večno lep, da h* žarišče luči in kulture vsega sveta. Velika proslava fašistovske obletnice je bila tudi v Milanu, kjer je govoril v gledališču fašistovski voditelj Bianchi, poudarjajoč, kako se je dvignilo gospodarstvo pod faši-stovsko vlado, tako da minister De Štefani naznanja ravnotežje državnega proračuna za prihodnje leto. Fašizem je vplival, da so se poslanci zavedli svoje dolžnosti, da treba delati. Zato pa so odstopili polno oblast vladi, katera je pričelo obnov-no delo za vso deželo. Bianchi je* mnenja, da ima fašizem povsem zdrave korenine in da bo vladal v Italiji vspj Še petdeset let. Ko je Mussolini hotel pritegniti k vladni mizi tudi življe, ki niso fašistovsko, obelježeni, ni se obrnil na stranke, marveč na posameznike, da se uporabijo v službi za domovino. Govornik naznanja volilno reformo, ki se izvrši mogoče že v doglednem času. Sedanj' proporcionalni sistem je zavržen in uvede se večinski s'stem s proporcionalnim zastopstvom za manjšine. Italja se obnavlja in naj-rorečnejše nade se uresničujejo. Mussolini rm ni povsem zadovoljen z razmerami na fantovskem politi. On zahteva, da faš'sti razumejo to, da so sedaj, ko so postali vlada, nekaj drugega nego so bili v preteklosti. Njegova brzojavka, s katero se pridružuje slavnosti, je napojena z grenkim opominom. Na njegovih ramah teži veliko delo, katero lahko ocenijo prav samo oni, ki se nahajajo v njegovi bližini. On je človek, ki ga A. E. VV. Mason: 46 KLIC NA POMOČ Roman. Dobro v glavnih stvareh življenja, tako je treba to razumeti. Živela je bila v lahkoživem svetu. Značaji njene okolice je niso posebno vznemirjali, ostala je nepokvarjena. Ljubila je bakaratne sobane. To so bile malenkosti in je niso zanimale. Ljubezen je ni spremenila v puristanko. Toda gotove stvari so mučile njeno dušo. Za enkrat obisk v montmartreskem re-stavrantu in seanse. V resnici je menila, da je teh enkrat konec, kajti gospo Dauvray so zabavale bakaratne sobane, lepota mesta in okolice. Celija je njene misli obrnila drugam, proč od seans. V vili Rose še niso imeli nobene seanse, in tu bi se tudi nobena ne bi bila vršila, če ne bi bilo Helene Vauquier. Nekega večera namreč, ko je šel Harry VVethermill dol iz Cercle-a v vilo des Fletirs, ga je nek ženski glas nagovoril od zadaj. »Monsieur!« Obrnil se je In videl služkinjo gospe Dau-vray. Vstavil se je pod cestno svetiljko in rekel: »Torej, kaj naj storim za vas?« Ženska se ie obotavljala. »Upam .da mi bo gospod oprostil,« je rekla ponižno. »Misl:m, da sem zelo predrzna. Toda mislim, da monsieur ni preveč prijazen napram gospodični Ćeliji.« VVethermill jo je debelo pogledal. »Kaj za vraga mislite?« je vprašal jezno. Helena Vauquier ga je mirno pogledala v obraz . »Jasno je, monsieur, da gospodična Celija ljubi monsieurja. Monsieur jo je privedel do tega, da ga ljubi. Toda tudi jasno je za žensko z odprtimi očmi, da se monsieur tako malo briga za gospodično Celijo, kot za gumb svojega plašča. Ni posebno lepo, uničevati srečo mladega in lepega dekleta, monsienr.« Te besede so bile izrečene s popolno spošt-ljlvostjo. Na VVethermilla so vplivale. Protestiral je resno, ker se je bal, da mu bo postala služkinja sovražna. »Helena, ni res, da se igram z gospodično Celijo. Zakaj ne bi bil prijazen proti njej?« Helena je zmigala z ramami. Vprašanje je zahtevalo odgovora. »Zakaj bi jo sreča val taEb pogosto, če ie ne bi imel rad?« Temu vprašanju se je Helena Vauqufer nasmejala — s mirnim, počasnim, zaupnim nasmehom. »Kaj misli monsieur o gospe j Dauvrav?« Je vprašala. In to vprašanje je bil njen odgovor. , VVethermill je stal molče. Nato pa je kratko odvrnil: »Nič, prav nič.« In šel je naprej. Toda smeh je ostal na Ixu Helene Vau-quier. Kaj so hoteli vsi od gospe Dauvray? To je vedela prav dobro. To je ona sama hotela — z drugimi stvarmi. To je bil denar — vedno denar. VVethermill ni bil prvi, ki je iskal milosti v očeh gosDe Dauvrav potom njene ljubke spremljevalke. Vauouier je prišla domov. S svojim pogovorom ni bila nezadovoljna. VVethermill je molčal dovolj dolgo, predno je zatajil utis njenih besed. Približala se mu je par dni pozneje in bolj odkrito. Nakupovala je v Rue du Casino, ko Je šel mimo. Vstavil se je sam in jo nagovoril. Helena Vauguier je napravila resen in spoštljiv obraz. Toda srce ji je utripalo od veselja. Prišel ji je nasproti. »Monsieur,« Je rekla, »ne greste po pravi poti.« In spet je čuden smeh razsvetlil njen obraz. »Gospodična Celija straži gospo Dauvray In ne daje ljudem prilike, da bi postala gospa radodarna.« »O,« Je rekel Wethermfll počasi. »Ali res? In obrnil se Je In šel ob strani Helene Vaurjuier. »Ne govorite nikoli o bogastvu gospe Dau-vray9 monsieur, če si hočete pridobiti naklonjenost gospodične Ćelije. Mlada je, a pozna svoj svat« »O denarju ji nisem govoril,« je dejal VVethermill, nato pa se je glasno nasmejal. »Toda sakaj ste si mislili, da si jaz — ravno jaz med vsemi moškimi — želim denarja?« je vpraša!. In Helena mu je spet zagonetno odgovorila. »Zal mi je, če nimam prav. monsreur, toda vi bi mi mogli pomoči,« je rekia s ponižnim glasom in pustila VVethermilla, ki je stal kot ukovan v tla. Predlagala mu je dobiček — kakšna nesramnost! Predla gala mu je dobiček — kakšna vrednost! V tej smeri so hitele VVethermillove misli. Bil je v brezupnem denarnem položaju, med tem ko je bil v očeh ljudi svetovni mot Igral je vedno za visoke svote in tako mu je vedno manjkalo denarja. Svoje patentne pravice je bil že zdavnaj zastavil. Lenuh ni bil, nevedno občinstvo ga ni zaman smatralo za velikega moža. Imel je res nekaj ženijalnega na sebi in Je to vneto gojil. Toda čim bolj je delal, tem raje je imel veselje in izvanrednosti. Bil je bistroumen in Ijjbezniv v občevanju in popularen v višji družbi kakor tudi med pustolovu. Hotel Je stati na vsaki strani z eno nogo. Da je bil sedaj v brezupnih denarnih stiskah, je menda spoznala edina Helena Vauguier v Aixu in sicer iz enega samega dejstva. VVethermill Jo je vprašal enkrat pozneje, ko sta se bolje poznala, po čem je spoznala, da ie bil v stiskah, Stran 2. »SLOV Eri S K I NAROD« dne 9. marca 1923. STCV. f& )e poslala ftalijr usocla, toda njegova Volja^ čeprav je ogromna, vendar ne zadošča, ako ne dobiva potrebnega pdziva med Italijani. • Ko je govornik končal je bila prečitana nova brzojavka predsednika Mussolinija. Ta pravi, da so bile fašistovske borbe velike, zato je velika tudi zmaga. Nihče ne more ogrožati te zmage, razven onih faši-•tov, ki se Se niso uklonili železni di-jfciplini< marveč nadaljujejo blazno Hejunaško pot nezakonitosti, katero pa hoče Mussolini z vso odločnostjo odpraviti, ker omadežuje čistost fa-ilzma in Škoduje narodovi bodoč-slOStL Tako hoče torej uvesti Mussolini radikalno čiščenje v fašizmu, gotovo iaato, da bo toliko lažje vršil svoje delo, katero si je postavil, kakor meni, v korist velike Italije. V italijanski politični javnosti pa narašča istodobno tok, ki sili na splošno legalno pot tudi ministrskega predsednika, kateremu je milanski »Corriere della Sera« pred kratkim očitno povedal, da fašistovska vlada ne bo trajala večno, marveč da mora priti Italija zopet do svojega rednega parlamenta, kar da je zelo nujno potrebno. Omenjeni list je rekel, da je naloga, katero ima izvršiti Mussolini, tale: Postaviti na solidno in granitno bazo liberalno državo z vsemi pravicami in dolžnostmi do vseh državljanov, tako do večin kakor do manjšin. Treba vzpostaviti normalno parlamentarno funkcijo. Radi tega je bil »Corriere« zelo hudo napaden in fašistov-sko glavno glasilo ga je uvrstilo celo med izdajalce domovine. Povedal pa je list le nekaj, do česar gotovo pride Italija prej ali slej, ker blazno je misliti, da bi taka država kakor je Italija, ostala dolgo časa brez rednega parlamenta in bi imela v njej vlado v svojih rokah samo gotova skupina ljudi s polnim pooblastilom. Sedanje stanje je epizoda, ki se mora umakniti parlamentarnemu trajnemu redu. KLERIKALCI SO SE PRIDRUŽILI RADIĆU. ZAHTEVAJO REVIZIJO USTAVE IN POPOLNO AVTONOMIJO SLOVENIJE. — SO TUDI ZA REPUBLIKO! •m Zagreb, 23. marca. (Izv.) Včeraj ja^hispd v Zagreb predsednik Slove a-ske ljudske stranke dr. Ante Korošec v spremstvu dr. H oh nje ca, prof. Sušnika in glavnega urednika »Slovenca« Frana S m o d e j a. V Zagrebu so bili dalje navzoči zastopniki Jugoslovenske muslimanske organizacije iz Sarajeva, predsednik dr. Meh-med S p a n o in poslanci Husein A 1 i Ć , dr. Šeftija B e h m e n , Hanzlija A j a -novic ter glavni strankin tajnik dr. Mahmud B e h m e n. Predsednik SLS dr. Korošec je že dopoldne imel tajno konferenco z voditeljem Hrvatske republikanske seljačka stranke Stjepanom Radićem. Popoldne od 17, do 19.30 pa je bil plenarni sestanek dr. Korošca, dr. Spa-ba in Radića v Radićevi vili na Her-cegovaški cesti. Sestanek se je vr§ii v največji tajnosti. O tem sestanku je aspelo vašemu 'dopisniku doznati nekatere konkretne Sklepe oziroma nekatere Informacije o stališču SLS napram Radkievi stranki. Nepobitno je dejstvo, da ie Korošec popolnoma na stran! Radićevi, obenem pa še skuša; v Beogradu doseći gotove koncesije. Na sestanku je bil dosežen spora-Mn o skupni kooperacij! Radića, Jn-goslovanske muslimanske organizacije taa SLS. Dr KoroSec Jo v imenu Slovenske l^adske stranke preciziral stališče in Izjavil, da današnje politične prilike, kakor so danes v Beogradu, niso već iste, kakor so bife pred dvema letoma, ko je on sam bil udeležen v vladi. On (dr Korošec) popolnoma odobrava po-litiko g. Stjepana Radića in se mu namerava pridružiti. Danes (27. t. m.) prvikrat naglasa stališče, da SLS ne zahteva samo revizija ustave, marveč tudi popolno avtonomijo Slovanile, naravno v okviru današnje države. Avtonomija in revizija sta glavno. Forma vladavine, republikanska ali mo-narhisttčna, is postransko, to ia paralelno. Danes ?e slovenski narod mnogo bližji hrvatskemu narodu, kakor pa srbskemu. Vsled tega je tudi povsem amevno, da pride med zastopniki hrvatskega naroda in slovenskimi politiki do skunac smpcraclje. do skupne- ga nastopa proti beogradski vladi, ki temelji na srbski hegemoniji. Dr. Korošec ie dalje izjavil, da popolnoma odobrava Radlćevo abstlnen-čno politiko in hoče z njim sodelovati na realizacij skupnih interesov. V vprašanju prihoda v Beograd in soudeležbe o parlamentarnem delu se dr. Korošcev a stranka še ni definitivno odločila in ni storjen v tem oziru nikak sklep. To te odvisno od nadaljnega razvoja razmer. Ca beogradska vlada privoli v izvršitev popolnoma identičnih zahtev Stjepana Radića in dr. Korošca« t. h če dobite Hrvatska In Slovenija avtonomijo, če se privoli in dopusti revizija ustave, tedsj je ustvarjena gotova baza za skupno delo. Končno pa je treba naglašati, da med Beogradom in Zagrebom še niso porušeui vsi mostov?, k! vodijo v presto!ico. S političnim ekspozejem dr. Korošca o avtonomiji in reviziji ustave je bil Stjepan i^odić vrlo zadovoljen. Na drugi strani pa je predsednik Jugoslovenske muslimanske stranke razmotrival položaj bolj praktično, trezno, prevdamo in politično. Dr. Spali o se ni toliko eksponirah kakor dr. Korošec, stavil je zahtevo o reviziji ustave in označil maksimalne zahteve glede avtonomije Bosna in Hercegovi« ne. Spaho, kakor smo že včeraj javili, ne želi republikanske forme vladavine. Muslimani se žele udeležiti v Beogradu parlamentarnega dela brez ozira, če prideta tja Radić in Korošec. Snaho ho-Č9 skupno ž njima nastopati edino radi tega, da se ustvari možnost za akcijo glede revizije ustave. Hoče potom legalnega parlamentarnega dela strmoglavi-viti in zrušiti sedanjo vlado in na ta način omogočiti revizijo ustave. O tem plenarnem sestanku ie bil končno izdan zelo značilen in kratek oficijelni komunike, ki veli: Zastopniki Slovenske ljudske stranke in zastopniki Jugoslovanske muslimanske organizacije to se danes sestali z zastopniki Hrvatske republikanske seljačke stranke, dotakniti so se vseh aktualnih prašanj, a o glavnih tudi razpravljati. Dosežen je uačelnj sporazum. — Zagreb. 23. marca, (Izv.) Dr. Ante Korošec je snoči z delegacijo SLS v Ljubljano. NEVZORŽLJIVflST POLITIČNE SITUACIJE. RADIKALNA STRANKA PRfTD ODLOČITVIJO. — VPRAŠANJE NOVIH VOLITEV. — VA2NA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd, 2$. marca. (Izv.) Poli- da je to edini izhod iz sedanje nevzdr-IČna situacija Je tekom včera šnjega I žljive situacije. dneva prešia v fazo resnosti in kritičnosti. Vodilni radikalni krogi, ki so do-sedaj popolnoma molčali in se izogibali vsaki definitivni izdavi o rešitvi perečih notranjepolitićnih vprašanj, so tekom včerajšnjega dneva izstopili kolikor toliko iz svoje rezerve in so podali jasne izjave o stališču radikalne stranke napram Radićevi akciji. Dose-daj radikali niso podajali nikakih izjav v pogledu Radićevega republikanskega stališča, kakor tudi ne glede kooperacije med Radićem, dr. Korošcem in dr. Spahom. Včerajšnji dan pa je bil v vsakem oziru zelo značilen ghde presoje nadalmega razvoja političnih raz-incr v naši državi. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko to Slavonijo je prispel zopet v Beograd ter je zelo obširno in detajlirano poročal vladi o Radićevi akciji in o resolucijah nedeljske Radićeve skupščine. Živahne politične komentarje pa je povzročilo tudi dejstvo, da je včerajšnji ministrski svet sklenil, da pripade Srem v finančno administrativnem oziru pod novosadsko delegacijo ministrstva financ. Ta sklep ministrskega sveta je dalekosežen in ima kolikor toliko ne samo administrativen, marveč tudi političen značaj. y političnih krogih pa se dalje Čim boli iensira mnenje, da bodo potrebne nove volitve, ki se imajo izvršiti me- Tekom dopoldneva je bila vrlo važna konferenca med ministrskim predsednikom Nikolo P a š i ć c m , ministrom ver Ljubo Jovanovićem in pokrajinskim namestnikom za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimićem. Veliko politično važnost pripisujejo tudi včerajšnjim avdijencam na dvoru. Kralj je pozval v avdijenco ministra ver Ljuba Jovanovića, da mu Je stvarno in obširno poročal o razvoju notranjepolitičnih dogodkov. Ministrski predsednik Nikola Pašić pa je bil tekom seje ministrskega sveta pozvan dvakrat na dvor. NJ. Vel. kralj Aleksander spremlja z vsem zanimanjem razvoj političnih dogodkov na Hrvatskem, Krona se interesira za politične odno-šaje, ki so nastali vsled Radićeve akcije na Hrvatskem. Ministrski svet, k! je včeraj trajal od 17. do 20, zvečer, s« je v glavnem bavil edinole z notranjepolitičnimi problemi. Razvila se je živahna debata, te« kom katere ob 18. je odšel ministrski predsednik na dvor. Po končani seji pa je ministrski predsednik zopet takoj poročal kralja o sklepih ministrskega sveta. Vsi beogradski politični krogi pripisujejo veliko važnost dejstvu, da je kralj pozval k sebi ministra Ljubo Jovanovića in da je Slo za važne stvari, ki se imajo v najkrajšem Času rešiti, Radićeve resolucije in Radićevih po- povzročile v radikalnih krogih, da so začeli odločno nastopati. Neki ugleden radikalni minister je Vašemu dopisniku izjavil, da so Radićeve resolucije blodna mtSanica, da Radič zopet ponavlja svoje staro polUična ekcese. Glede stališča radikalne stranke napram Radićevi republikanskoavionomi-stični akciji je zelo značilen današnji članek »Samouprave«. Članek ugotavlja, da se v Radićevih resolucijah kultiviralo ideje, ki so naravnost naperjene proti državne r:,-. in narodnemu edln-stvu. Ce bi poskus, ustanoviti Radlč-KoroŠec - Spahov blok, uspel, Ima ta blok na razpolago 110 poslancev, do-čim razpolaga radikalna stranka s 122 poslanci. Ključ politične situacije se po končanih zagrebških konferencah več ne nahaja v Zagrebu, marveč v Beogradu. Radikalna stranka ie za narodno in državno edinstvo in ne bo nikdar dovolila, da b! se zrušili temelji naše skupne domovine. Popolnoma definitiv- no precizirani oklepi radikalne stranke niso znani. tcJa iz razlogov in enun-cijacij radikalnih politikov je popolnoma z gotovostjo konstatirati, da je radikalna stranka pripravljena braniti državno in narodno edinstvo in viJov-dansko ustavo. Z ozirom na pereči politična vprašanja je ministrski svet včeraj skleni, da podaja minister pravde dr. La/a Markovič dnevno zastopnikom tiska kratka informacijska politična poročila. Za presojo kritične politične situacije jc tuui velevaZno, da so začeli že radikali sami forsirati nove vclilve, ker u v'de vajo, da je sporazum z demokrati Oisoetfarsfvo. popolnoma nemec Kombinacije z ostalimi strankam! pa absolutno ne morejo priti v razmišljanje. Vsi priznavajo, da je sedanja situacija zelo težavna in ne vzdržljiva in daje edini Izhod — nove volove, ki bi se imele vršiti v mesecu avgustu. vesli, KQa avgusta k L Asi JgoJiUki r^glfjafo I kancev manifest na JajLVAUiU fiar&d sa * 25 Poročilo opatijske delegacije vladi. Danes dopoldne prispe v Beograd predsednik jugoslovenske delegacije v opatijski paritetni komisiji dr. R v b a I in takoj poroča vladi o dosedanjih uspehih. Iz Rima dospe v Beograd naš poslanik Antonijević. Italijanski poslanik na našem dvoru N e-g r o 11 i pa je danes zjutraj odpotoval v Rim, da poroča rimski vladi v detajlih o jugoslovenskih predlogih glede reškega pristanišča. Beogradska vlada je sploSno prepričana, da pride tekom na-daijriih pogajanj v Opatiji do zadovoljive rešitve reškega problema. = Ljuba Jovanović" še! radikalno stranka. Nekateri beogradski listi javljajo, da postane Pašićev naslednik v radikalni stranki Ljuba Jovanović, ki že sedaj vodi tekoče klubove posle in je stvarno Šef radikalne stranke. =r Iz zunanjepolitične službe. Radi bolezni je odšel pooblaščeni minister Ljuba N e 51 ć na daljši dopust na otok Hvar. Njegove posle začasno vodi Cin-car-Mar kovic. Nemci Izganjajo češkoslovaške državljane iz Nemčije. Vlaki, ki prihajajo iz obmejne železniške postaje Broda nad Lesi v Domažlice, pripelje:o vsak dan več češkoslovaških družin, ki so meni nič tebi nič izgnane iz Bavarske ali pa iz drugega vzroka primorane pobrati Šila in kopita ter odpotovati iz Nemčije, kjer so cela desetletja živeli in se pošteno živili z delom svojih rok. Pred nekaj dnevi je prispela v Domažlice izgnana družina, ki je celih trideset let (!) bivala v Aug^sburgu. Izgnanci pripovedujejo, da je zadnji čas Cehom prepovedano prodajati živila in da se učitelji po šolah nespodobno izražajo v češkoslovaški republiki ter hujskajo proti češkoslovaškemu narodu. — V slovanskih državah se v najlepšem miru živi na tisoče in tisoče Nemcev, niti las se ne skrivi nobenemu, a vso to slovansko miroljubnost plačujejo Germani s preganjanjem slovanskih družin. Na nehvaležnost j* plačilo sveta. m Podkarpatska Rusija prmežallšče beguncem. Užsorodski »Slovan« piše v uvodnem članku, da je Podkarpatska Rusija postala pribežališče beguncem, ki jih je kar na tisoče. Ukrajinski ruski pritok je idejno utemeljen. Ta del priseljencev se bojuje v inozemstvu za svoje narodne in politične ideale. Vse kaj drugega pa je pritok, ki ima svoj izvor v madžarski republiki. To so vam po veliki večini sarni z'oglasni življi: lopovi, tatovi in klateži, ki izvajajo v češkoslovaški republiki protidržavno delovanje. = Makedonski g!as o Solunu. Organ makedonskih emigrantov »Nezavi-sima Makedonija« priobčuje separatističen članek o solunskem vprašanju, v katerem očita beogradski vladi zahrbtno politiko napram Makedoniji. Po grškem porazu je začela Jugoslavija sondirati v Atenah tla za solunsko pristanišče. Za jugoslovensko - bolgarske odnošaje je merodajno stališče srbskih listov, ki Šepetajo Bolgariji; »Niti ti brez nas ne dobiš Dedeagača, niti ml brez tebe Soluna. Da bomo bratje — vam Trakijo, nam pa Makedonijo.« — Solun, ki nj niti srbski, niti grški, niti polharski, marveč samo makedonski, bo povzročil med zavezniki na balkanskem polotoku nove zapletljaje. Sporazum balkanske diplomacije glede Soluna in Makedonije je sporazum med uzurpatorji, ki se pripravljajo na nezakonito ropanje. Srbi hočejo morje. Hočejo svobodno dihati in gledati brez zapreke v zunanji svet V imenu te zahteve so si prisvojili vardarsko dolino in pripravljajo novo vojno za Solun. Poleg tega hočejo uničiti vse, kar je makedonskega, ker smatrajo te za oviro pri udejstvovanju svojega načrta. Toda če žele Srbi res svobodno morje fn obrežje, ki ho zanje varno in prijateljske kakor svoje, če hočejo, da bo ob Vardaru tiho in mirno, nai si zapomnijo, da jim lahko samo Makedonija garatira ta mir in varnost. Ne Makedo* nija pod njihovim in grškim jarmom, marveč neodvisna, svobodna Makedonija.« —= Tako zvemo, da je Solun prav- zaprav makedonski. KJaj neki bodo makedonski emigranti povedan, da imajo tudi svojo mornarico. Uboga Jugoslavija! Tako je majhna, pa se ji obeta več in bolj neodvisnih repubiik kot jih premorejo Združene države. = Delovanje boljševikov na Balkanu. Ko je bi!a dosežena ostavka znanega beljševiškega agenta Koreškova, so se začela z bolgarsko vlado pogajanja glede prihoda v Bolgarijo pooblaščenega sovjetskega zastopnika. V zadnjem času se opaža bolj intenzivno delovanje bolgarske komunistične stranke, ki je dobila iz Moskve direktive, naj poostri nezadovoljnost napram vladi in povzroči v državi komunistično gibanje. 14. marca jc prispel iz Moskve v Sofijo član osrednjega Izvrševalnega odbora, ki uživa pri sovjetu ljudskih komisarjev velik ugled. Pod njegovim predsedni-štvom se vrše v prostorih sovjetske misije v Sofiji neprestano nekaka posvetovanja in on osebno daje direktive glede bodočega delovanja. Kot rezultat boljševiškega delovanja pričakujejo v kratkem ostavko sofijskega poveljnika mesta Canova, ki je boljševike oviral in razkrinkal celo vrsto ropov, požigov in ubojev — delo komunistične organizacije, ki je hotela diskreditirati vlado. V ruskem tamem vojaškem oddelku deluje polkovnik Anislmov, ki ima s svr> jiml azentami namen, dezorganizirati ruske kadre v Srbiji. 11, in 14. marca je poslala makedonska komunistična skupina v Kustendil 3 zavoje komunistične literature, namenjene komunističnim organizacijam v onih krajih, ki so se po vojni spojile s Srbijo. Te organizacije so dobile nalogo, pospešiti delovanje v pogledu propagiranja nezadovoljnosti napram Jugosiovenski vladi. Poleg te- i ga urada »Zveze vrnitve v domovino«, naj širijo vesli o znatnem trošenju srbskega narodnega imetja v prid ruskim beguncem s tem, da bi vlada zniiala te stroške, istočasno pa naj bi komunisti v polni meri izkoristili gmotne neprilike ruskih beguncev na ta način, da izzovejo prepir med njimi in Srbi in jih vabijo v bojno organizacijo komunistične stranke. Vodstvo komunističnega delovanja v kraljevin! SHS Ima svoj delež v Sofiji. Kot voditelji nastopajo: bivši general in neoficijelni vodja centralnega urada »zevez vrnitve v domovino«, Semenov, predsednik glavnega urada sovjeta narodnih komisarjev za balkanske države Leontij Trofimovič, ki je komunist, stari emigrant in uživa v komunistični stranki velik ugled. Končno še dva st; okovnjaka za nadzor nad protiboljševiškimi organizacijami, Blo-hin in Dobrickij, ki sta kot tajna agenta na službi bolgarske policije. V splošnem se opaža v zadnjem času precej živah-hno komunistično gibanje v Bolgariji. ge Makedonci za enoten nastop. Makedonsko separatistično gibanje je posebno izrazito v Bolgariji, kjer so se ti nemirni duhovi odločili ustanoviti v narodni skupščini poseben makedonski blok. Ne glede na to, da so ti Alakedonci pristni Bolgari iz severne in južne Bolgarije, si domišljujcjo, podobno našim »makedonstvujočim«, da so poseben narod in da imajo torej posebne intere^ se. Njihovo glasilo »Ilonden« je priobčilo pred kratkim zanimiv članek, čigar avtor poziva vse Makedonce v Bolgariji, Jugoslaviji in Grški, naj se združijo v enotno fronto. »Kam, v katero volilno falango naj se obrne makedonski voli-lec, kadar ga kličejo v Beogradu, Sofiji ali Atenah na volišče?« vprašuje avtor in odgovarja, da je dolžnost vsakega Makedonca stopiti v legalno fronto proti svojim zatiralcem. Makedonci so začeli v zadnjem času propagirati ne samo srankarski in razredni antagonizem, marveč tudi plemenski separatizem, kar bi bilo seveda smešno, če bi ne bilo istočasno tudi žalostno in tako značilno za vse Jugoslovene. Kaj neki hočejo doseči ti ljudje » svojimi nespametnimi težnjami po nekaki »osamosvojitvi«, ki se ne da upravičiti niti % verskega niti % nacijonalnega stališča? Bržkone so se te objedii svoboda in jim je. dolgčas po brezobzirni nadvladi tujega nar:da. OBČNI ZBOR »JADRANSKE BANKE« BEOGRAD. Danes jc bil občni »bor. ki se ga je udeležilo veliko število delničarjev. Po kratkem pozdravu predsednika g. Fran* Dubokovića. vele trgovca na S'.:" za poslovno leto 1922. Kakor znano, je Jadranska banka larcgrad v tem letu povečala glavnico od 30 na 60 milijonov dinarjev s tretjo emisijo 300.000 novih delnic. Le#ta emisija jc uspela povsem povoljno, ker je bilo i o 15 delnic oglašenih čez emisijo. Zelo zanimivo jc bilo poročilo glede 25 industrijskih in trgovskih podjetij, na katerih je udeležena Jadranska banka in ki vsa lepo nrocvitaio. V glavnem je zastopana železna, kemična, papirna, stavbna industrija, tiskarstvo, pivovarna itd- Zanimivo jc bilo poročilo ravnateljstva glede znanih lanskih dogodkov v Trstu, ki slove dobesedno: Prehajam preko teikoć nosebne vrsto, ki smo jih morali premagati v preteklem letu; omeniti hočem samo na kratko tak<>* rvano afero tržaške Jadranske banke, ker ta »afera« zahteva pred javnostjo razjas* njenja. Koncem Juti** lanskr-rja leta je bfla JadransVa banka Trst pri italijanskih obla* stih v Trstu d.nuncirana. Glasom den r»* cijacije naj bi bila tr/aška jadranska banka oikodovala z nedovoljenimi manipulacijami italijansko državo za kali'h dvaset milijo« nov lir. 2alibog jc gotov del tiska v tuzem* stvu uprizoril in netil to atero, in sicer sa* mo zato, da oškoduje naš zavod. Poskus, da sc zruši zavod v Trstu, ni uspel, toda tržaška banka je pretrpela znat* no škodo vziic temu, da italijanske oblasti niso dvignile obtožbe proti banki in proti glavnemu ravnatelju, ker so na podlagi pro« vedene sodne preiskavo konstatiralo njiko* vq nekrivdo. Iz poročila upravnega sveta izhaja na* dalje, da sc je redni rezervni fond zvišal v I. 1922. od Din 15.500.000 n« D;n 32.513.000 in da znaša preko 54 % vplačane delniške glavnice. Na predlog upravnega aveta ie sklenil občni zppr razdditi \2% dividendo za leto 1922., to je Din 12 za vsako delnico. Kupon it. 17 se začne izplačevati z 10. aprUom t. 1. Po poročilu g. dr. Gustava Crcgorina v imenu nadzorstvenega aveta je obenj zbor na njegov predlog podelil absolutorij uprav* nem u in nadzorstvenemu svetu. Končno so se izvršile volitve v upravni In nadzorstveni svet. Na mesto umrlega Dušana Vilharja, veletržca itd. na Sušaku in dr. Edvarda Karamana v Splitu jc bil izvoljen g. Sikijo Uskokovič, trgovec v Beogradu in gij. l£d» vard Pajkovič, Luka Milišič, B. Krstelj in dr. Mišo Kolid. Ker so pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedi, j c predsednik zaključil jtporo: vanje SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V H. ČETRTLETJU 1923. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja t. I. zapade v plačilo drn-zi obrok davkov za leto 1923. Ako davek fa leto 192.1 Se ni predpisan. !-f»*ca 45C—455, nova začasno suha ramena koruza 270—275, r£ 395—405. ječmen za pivovarne 215—220, za krmo 205—210, oves 290—295, pisani fižol 450 460, pšenična moka »0« 675—700, »2« 650—675. »6« 625— 650, za krmo 200—225. drobni otrobi 170— 130, debeli 215—225. Tendenca mirna. — Novosadska blagovna borza 27. marca. Novi Sad, 27. marca. Cene v dinarjih fci.iirzio: baška pšenica 452.53— 45?.50, fran-komlin 457.50, baški ječmen 312.50. baški —res porudba 290, baška koruza 260—250, koruza po kvaliteti garantirana 262.50—250 baška koruza za aprfl dupi. kasa 267.50, koruza za maj 257 30. pšenična moka »0« 662.50, »2« ponudba 625, »6« ponudba 525, otrobi v vrečah od jute ponudba 165, v pa-pfmatfh vrečah ponudba 160. Tendenca mlačna. —g Beogradska blagovna borza 27. marca. Beograd 27. marca. Notirajo: Pšenica 77*78 kg, 5—6% franko obala Beograd lskan:e 440, ponudb?. 460, začasno suha koruza, pariteta Sniederevo, prompt ponudba 300. rešetani oves franko vagon Klenak prompt ponudba 300, rešeta m flfol. franko Beograd iskanje 485, ponudba 500. Tendenca neizpremen;ena; blaga ▼ manjših množinah dovoli Zanimanje zlasti za fižol. —g Dobama ovofneza pnplrfa. V pisar- I a! upravnika državnih monopolov v Be<>- J gradu se bo vrš i a dne IS. aprila t. L ob I 1!. url dopoMne ofertalna licitacija gleda j dobave ovojnega papirja za pakovanje tobaka Predmetni oglas je v pisti mi trjr/vv-ske In obrtniške zbornica v LJublian! interesentom na vpogled. —S Dobava s!g*tam?B zastavic. Pri ravnate!'s rvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 1«. aprila L L ofertalna licitacija glede dobave 520 signalnih zastavic. Predmetni oglas |e v pisarni trgovske ?n obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vnogled. —g Dobava paofrla. Prt ravnateljstvu državnih felezaie v Subotici se bo vršila dne 14. aprila t, L ofertalna licitacija glede dobave raznega papirja. Predmet«? oglas le v pisarni trgovske i« obrtniške zbornice v Ljubrani interesentom na vpogled. —g Dobava vodnik cevi te bombaža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 metrov cevi iz bombaža (event. impregniranih). Predmetni oglas }e v nfsarnl trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen-J~m na vpogled. —g Dobava krtačarskeira materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. aprila t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave kr-tačarskega materfiala. Predmetni oglas je oHarnf trgovske *n obrtniške zborrice v Ljubljani Interesentom m. vpogled. —g Prometne konference v Geogr-» Te dni so bili v Beograd poklicani v^ll-feiji vseh železniških ravnateljev, kjer so Imeli s predstavniki ministrstva saobraćaja skupno konferenci), na kateri se je pretresalo vprašanje o boljši ureditvi prometa v državi kakor tudi o drugih stvareh, k? so v zvez! spromc*om. —g Min? ?» Izvozne cstrlne na žito. V trgovskih In mdastriiskfh in mlinarskih krogih viada ve??ko razburjenje radi tega, ker je ekcnomski-finančnl komite odredil, da se zmaniša izvozna carina na pšenico, carina na moko pa ostane stara. Industrijske zbornice priprav!»ajo na finančno ministrstvo vlogo, da bi se to va2no vprašanje pravilno rešilo, —g Ogromna dividenda. G?avna skupščina nemške mksenburške r«dar?ke družbe je sklenila izplačat! 80^ d!vidcndo. Ta družba je Stinesovo podjetje. —Z Obveznice predvojnih dolgov. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Finančni minister je na poziv reparaciiskc komisije v Parizu z odlokom z dne 9. marca 1923. D. br, 4417 odredil, da naj se vse obveznice predvojnih negaziranih dolgov bivše Avstro-ogrske monarhije — ki so na ozemlju kraljevine SHS in ki Jih mora naša država prevzeti v plačilo, — v za- j snelo Iz obtoka In zbero pri generalni di- ; rekciji državnih dolgov. Na podlagi te- j go odloka poživljam vse imetnike nave- j vedenih obveznic, da naj nsjda!je do \ 13. aprila 1923 izroče finančnim ustanovam, ki so določene, da izvrše ta posel. Obveznice, ki se ne bi odvedle — ne glede r.a to, ali so žigosane ali ne — se ne bodo upoštevale pri razdelitvi predvojnih dolgov in ne bodo konvertirale v papirje naše države. Nove obveznice bodo dobili samo oni, pi so izročili državi svoje stare obveznice. — Obveznice bodo sprejemali: 1. Generalna direkcija državnih dolgov, 2. Okružite in sreske financijske uprave na teritoriju Srbije in Črnegorc, 3. Oblasna fl-nansijska dirrT:cija v Novem Sadu in njene področne okružne in sreske fi-nansiske uprave. 4. finančna delegacija v Sarajevu. Zagrebu, Ljubljani in Splitu ter vsi davčni uradi na ozemlju Bosne, ikvaiske* Dalmacije, ia Sfovcutte. Ob- veznice bodo dobili samo oni. ki so iz-določilih pravilnika D. br. 4019 z dne 9. avgusta 1920 (Ur. list 97-313 z dne 23. avg. 1920) na isti način, kakor so se jemale iz obtoka obveznice vojnih posojil. Obveznice, ki niso v rokah lastnikov samih, marveč so deponirane in hranjene iz kateregakoli naslova pri bankah, državnih ali privatnih ustanovah ali privatnih osebah, morajo odvesti oni. ki jih shranjujejo in jih upravljajo. Shran.ievaici so lastnikom materijel-no odgovorni za škodo, ki bi utegnila zadeti lastnika, ako se obveznice ne hi pravočasno odvedle. To pa velja samo za obveznice, ki se nahajajo na našem ozemlju. Glede obveznic, ki so deponirane v inozemstvu, se bo postopek pozneje določil. Ustanovam, določenim, da jemljejo obveznice iz obtoka, naj se Izročajo izključno samo obveznice, ki so bile žigosane z našim žigom. Vse ostale obveznice, in to so: 1. Obveznice, ki so žigosane peleg z našim žigom tudi še z žigom kake tuje države (Avstrijske, Madžarske, Češke itd.) in 3. obveznice, ki so žigosane samo z inozemskim žigom, naj 95 pošljejo v denarnem pismu neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. Pošiljatvi »e priložiti kolekaprosto prošnjo, v kateri morajo biti navedene predložene obveznice po njih vrsti, emisiji, po serijah in številkah ter nominalni vrednosti. Za prejete obveznice bodo izdajala finančna oblastva in davčni uradi strankam reverze (prejemra potrdila), podpisane po dveh uradnikih (po uradnem predstojniku in še enem uradniku) in opremljene z uradnim pečatom. Te reverze je treba skrbno shraniti, ker se bodo izdajale nove obveznice samo proti vrnitvi re verza. —g Avstrlfska lesna banka na Dunaju zviša svoj akcijski kapital na nominale 700 milijonov kron. Kakor se vidi, se ta strokovna banka krepko razvija. Pr? nas se še vedno ne misli na ustanovitev podobnega denarnega zavoda, ki bi bil v marsikakem oz:ru zelo potreben in tudi koristen v širšem gospodarskem smislu. —g Oddaja zgradbe. »DIrekc ja državnih željeznica a Zagreba« razpisuje za 27. aprila t g. licitacfu za gradnja iedne tro-katne kiiče za stanove željezničara u Zagrebu. Potankosti o ovoj licitaciji objelodanjene su u »Službenim Novinama. —g Zakon o trgovinskom ugovoru izmedju kraljevine SffS ! N*emačke izdao je Jugoslavenski Lloyd, Zagreb, Marovska ul . 21, gdje se dobiva uz cijenu od Din 6 (pouzećem Din 9.—). Taj zakon potreban je trgovcima, industrijalcima, odvjetnicima i svakomu, koji imade oosla sa Njemačkom. —g Sadje v gospodln'stvu. Druga pomnožena in popravVena izdaja. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzorn'k. Založila Jugoslovanska kn;igarna v L;ubl;ani. Cena broš. kn.lgi Din. 30.—. V kratki poljudni in jedrnati obliki pojasnjuje pisatelj splošne pojme iz sad'arstva. kako se sadic pravilno spravlja, razbira, hrani in v'aga v svrho razpošiljanja. V drugem delu knjige se obravnava vkuhavanje vseh pri nas znanih sadnfh plemen s priprostiml ;n novodobnimi pomečki. Zanimivo je poglave o sušenju sad;a. Z besedo in številnimi slikami razlaga p'sateli sušen'e od na^-primi-tT/reJšega načina v krušni peči, noter do na*rnoderne še e'ektričr.e sušilnice. Prepo-s(a. toda v splošnem prav dobra brezdimna sušilnica je po*asn:ena z več natančnimi na.črti. da si jo zamore vsakdo sam postaviti. Skoda, da ni pridejan še kratek opfs, ki gotovo drbro služil raznim zanlman-cem. Vendar bo pa oni. ki zna čitati nnčr-te, tudi brez tega pogodil pravo. V razpravi o mezgah in marmeladah imamo krntko In izčrpno navodilo za napravo omenjenih sadnih izdelkov iz raznovrstnešega sadra. LTpoš*evaioč visoko redi'no vrednost mezs in marmelad je v največjem interesu vsake gospodine, da se s temi izdelki pravočasno oskrbi. KoT'ko sadia gre pri nas v Izgubo, ki bi se brez posebnega truda ?n stroškov lahko posušilo, odnosno predelalo v mezge in marmemade. V AngTiPrimora-ca« usredotočen je ponajviše na Rijeci, gd e se hrvatski elemenat miješao s talijanskim i madžarskim. Kumičič je ovo miješan e istaknuo u vrlo zanimljivoj ljubavnoi fabuli, gdje Magjar Včrčs Igra nemalu uiogo, dok je konačno ne doigra, pa se rasplet i tako reči pročišćenje duše glavnog ženskog lica, Ivke, razvija medju čistim Hrvatima, medju — Primorcima. Namovfe Izdanje »Primo-raca«, ko j su lanjske godine izlazili a »Domu 1 sviietu«, ugodit će zacijelo velikom dijelu naše rodoljubne čitače publike. Ono svojom plemenitom tendencijom vrši I danas svoju odgo'nu zadaću, naročito kod mladeži. Zato se ova pripovijest sama po sebi preporuča. — Zemijep's kra'levln© SHS. Sestavil Aston MeHk. V L'ubljanf 192.?. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 26 dinarjev. Štiri leta so se po Šolah ubijali učenci In profesor! pri zemljepisnem pouku in domo-vinnznansrvu brez knjig. Učitelji 50 si morali vso tvarino sproti sestavljati in mukoma iskati potrebnTh podatkov, v raznih v'rfh, ki so bili vrhu vsega še težko dostopn'. Sedaj bo temu konec, ko je izšla skoraj zaže-lena n tsko dobra tozadevna Vrriga WeH-kova. Knirga pa ne bo dobrodošla samo šoli, ampak vs-tk izobraženec bo rad serel po nji saj marskikomu ni bilo nič natančne'šega znanega o naš! novf domovini. Bo dober svetovalec v marsikaterem vprašmtu in zvest prlja teli orientaciji. V spiošnem pregledu, ki obsega 18. shrani obravnava Melik lego in meje, obali in otoke. površ:no. hi-drografskl in vodbpTsiH preeled. podnebe, živa^tvo in prebivalstvo, duševno kulturo In upravo z ustavo. Pa ta poglavja niso pisana suhoparno, kot smo va;eni to pri enakih knigah ampak pisatel' nam točno in s sočno besedo prav živo pr>da brez veliko besed, jasen, na podlagi najnove'š'h raziskovan5 usmereni pre^'ed. V podrobnem opisu obravnava slovensko ozeml'e. Hrvatsko, SiavoftTo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Crnogoro, Vojvod;no »o Srbio. Strani, ki so odmer:ene Dos^mnim pokrail-n^m n-'še države so pravično razdelene. Srbija ima 24 strani. Bosna 12 stnni itd. Slovensko 07ernl;e ie razdelil pisateli v S1o-ven?;o slovensko ozeml:e v AvstrH in slovensko ozeml'e v Ttal"' In Istri. 25 strani Ima odmer'ena naša ožja domovina in Me-Hkova razdeTifev bo v vseh učencih vzb'-df-1» i?! podkrepljevala mJsel na slo /ensko Kosovo, na t«? "no Knroško in zar "i* Peno Goriško. Posebno pohvalo zasluži v vseh deHh kn'iee poglavje o gospodarskih razmerah. Tu je zbranega obilno statističnega materijala, ki ie obdelan v polludn«. a vendar znansfveni ?n vrhu vsega še v stiTist:čno ne-oporečeni obl'ki. Pod pogIav;em na'važneJ-ši kraji. na:deš s:rer neizčrpno, vendar pa dnvol? obširno naštete vse važnejše kra:e In n'ih kratko označbo. Proti koncu kn?*ge najdeš sMno zanimiv pregled narodnogospodarskih razmer. Ta de! knMge bo lahko porabil vsak društveni predavatelj, da bo podal Slovencem točno sliko našm nacljonalno ekonomsk;h rarmer in pr'l;k. Kn:;go za1'Huči odstavek »Mesta In več'1 kral«, v katerem so naŠfeta vsa mesta naše države, ki ima'o nad pet tisoč preb:valcev. N~d sto tisoč ljudi šteje Beograd, Zagreb in Subotica. 94 pa je mest, ki Imajo več kot 5000 prebivalcev. — »The Slavonic Revlew«. Druga Številka te v Angliji izhajajoče revije, ki je posvečena študiju Slovanov, prinaša zelo važne članke znamenitih pisateljev. Mr. SetonAVatson piše zgodovino Transilvanije. V njej razlaga čudne življenjske pogoje v Karpatih, nemško življenje na Sedmograškcm in razmere, v katerih se je razvijala pravoslavna cerkev in romunski narod za časa madžarske vlade. Pariški vseučili-ščni profesor Louis Eisemann, ki je za časa koroškega plebiscita zastavil svoje pero za naš tužni Korotan, piše, koliko ugodnosti bi prinašal Francozom študij slovanskih jezikov in slovstev. Danes je sedem stolic zanje v Franciji in lektorat v Parizu, kakor rudi v Lillea, Lyonn, Strasbourgu in Clermont-Fer-randu. G. Eisemann pravi, da je pa vse to še zelo malo v primeri z dolgimi stolpci, ki bi jih mogel napisati o nemškem prizadevanju, spoznavati vse slovanske zadeve Ne pove pa, kako stoji stvar v Angliji; namreč še mnogo slabše kot v Franciji. G. Kutrzeba ie sai&al članek A težavnem položaju Poljske. Poljska je zvarjena iz delov Rusije, Pruske, Avstrije, Šlezije, Litvanske in Ukrajine. Toda delo ujedinjenja napreduje in kaže že lepe uspehe. V Poljski je bil opustošen med vojno hektar za hektarom, v Franciji je opustošena ena sedmina dežele in moremo jo primerjati poslopju katerega je trakt pogorel, med tem ko je Poljska hiša, od katere stoji samo dimnik. Menda je italijanski minister Nitti v svoji knjigi »Europa senza pačeč dobil več utisov od tega, kar bi se moralo storiti kot je bil dobro informiran o tem, kar se je storilo. Sir Bernard Pares piše o znameniti knjigi grofa VVitteja. Po njegovem mnenju je bil VVitte zelo energičen mož, ki se je pa vse premalo brigal za javnost. Revija daje nekatera pravila za izgovarjavo slovanskih besed, ki bodo Angležem gotovo dobrodošla. Razen tega ima zemljevid srednje in vzhodne Evrope. -B. — Pravopisni r'cčn k s pravopisnim pravilima. Drugo popravljeno i popunjeno izdanje. Priredio dr. Milovan Oavazzi. Tisak i naklada St. Kugli. Ovo je izdanje pri-redjeno prema prvom izdanju iz g. 1906.. uklon'eni su nedostaci, koji su se u tom izdanju još nalazili, upotpun en novim riječima, izričajima i frazama. I pravopisna su pravila prvog izdanja proširena. Knjiga je nami enjena koliko omladini toliko i široj publici, koliko kn iževnicima toliko I novinarima, te uopče svima, kojima se rad kreče na području jezika — a i onima, koji uče naš jezik. U njem su izložena sva pravila za pisan.e i izgovor, a onda dolazi sam rječnik alfabetskim redom. Kn iga je prijeko potrebni priručnik na pisaćem stolu svakog radnika s perom, a kako je lako pregledan, svatko će se u niem brzo snači. Cijena mu je Din. 15.— — Igralec Aleksander Milojevlč amrL V petek je umrl v Beogradu v starosti 63. let Aleksander Milojevič, član beogradskega Narodnega pozorišta. Milojevič, ki je bil izboren dramski igralec je nastopal zlasti v francoskih l°Tah in j.h mnogo prevedel tudi na srbski jezik. Od leta 1901. je bil redn1 član beogradskega gledališča. Organiziral ie gledališča v Nišu Skoplju in Sarajevu in po prevratu najuspešnejše deloval za združenje vseh jugosfovenskih igralcev. Bil je dalje časa predsednik beogradske sekcije »Udruženja jugoslovenskih igralčeve. ei •'sneni — Koncert kubanskih kozakov. Naši gostje iz da!:ne južno-ruske pokrajine so včeraj zadnjič nastopili pred občinstvom. Zboru se pozna, da ie pod dobrim vodstvom in da se je v pesmi, ki jih ie pel včeraj, temeljito vživel. Proizvajanje ne baš lahkih kompozicij je bilo s tehnične strani docela posrečeno. Zlasti so se odlikovali basi. ki jih Rusi v splošnem bolje obvladajo kakor tenorje. Doneli so brez vsakega napora, nekako naravno kakor se čuje v ruskih pravoslavnih cerkvah dia-kone, ki spremljajo s svoim mogočnim glasom službo božjo. Tenor I niso bili na vrhuncu, z'asti sta bila solo-tenorja v primeri z ostalim zborom in zvoki, ki so prihajali z nasprotne strani, k;er so stali basi, J precei slaba in nista zvenela dovolj Čisto. V splršncm pa je petje ucaialo občnstvu | in zbor c žel živahno odobravanje. Neka- j tere točke so morali na zahtevo občinstva ponoviti. Poslušalci so bili zlasti navduše- ' ni za »Signalni marš« Kotolinova. ki so ga ! pel} kozaki kot svojo bo:no pesem z ner.a- j vadno prisrčnostjo. Splošen vtis je nekoliko motilo de:stvo, da je v vseh koncertnih \ točkah Izvzemši zadnji del nastopal samo pevski zb^r. da je bil torej koncert preveč enoličen. Škoda, da ninao Kubanci v svo- i jem zboru dobrih solistov ali vsaj nekaj j instrumentalne glasbe, kar bi brez dvoma ! vzbudilo večje zanimanje za niihov nastop. Koncert so zaključili eksotični plesi. Z ozi- j rom na to, da so plesal! moški, ki so v j svo:i zgodn!i mladosti poznali samo bo'nl . ples in konjske dirke po rodni stepi, je tre- j ba priznati, da je bila tudi ta točka kon- j certa dokaj zanimiva. Seveda naše evropsko oko nj va:eno gledati kako se med plesom !eskečeTo noži m kako roka s čudovi- j to elastičnostjo suče okrog glave In telesa os*ra bodnla Istočasno z ritm;čn;m gfba-nem nog. Ples z nožf in borni klici, s katerimi so ostali kozaki spreml«ali plesalca, vse to ie b;lo sicer zanimivo, ker je posneto iz pristnega kozaškega živ!TenTa. vendar pa za dvorano, kjer smo navajeni poslušati smfonixne koncerte, nekoliko pred'v'e preveč raTburrivo. Sploh pa se bl'ža veliki petek, treba se bo spokorit?. Noži in bo:-ni kHcl bi morali utihniti. Udeležba n? bila posebno številna. Dvorana, zlasti sedeži v predn'ih vrstah so bili večinoma prazni. Naše občinstvo je pač izbirčno, kar je tudi razumljivo, saj Imamo sami pevske zbore, kf v vseh ozirih nadkriljujejo kubanske kozake. — Pevski zbor »Glasbene Mat*ce«. Skupna pevska vaja (mešani zbor), zadn'a pred prazniki se vrši danes, v sredo točno ob 6K zvečer. Vsi! — Odbor. — EmT Adamič: Pet ženskih dvospe-vov (zborov) s sprem!jevan:em klavirja. Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani. Cena partituri 16 din. Dobiva se po vseh knjigarnah, !i-tografranl glasovi (za sopran alt) pn društvu. Vsako pomnoževanje po zakonu prepovedano. Skladatelj Stanko Premrl je Iz-da:o ocenil v zadnil številki »Cerkvenega Glasbenika« takole: »Emil Adamič neprestano sklada in neprestano napreduje. Pri-ču:oča zbirka Je izredno krasna. Vsaka skladba Je vsebinsko in oblikovno krepka, jedrnata. Glasove vodi Adamič nalraie sa-mosto:no. pogostokrat kanonično. Izraz v melodPah le primeren besed:lu, povečuje in poglablja ga še skrbno prireTeni, ponekod pač nekoliko težki klavirski stavek. V harmonskem oz?ru kot takem treba pov- j daritl po eni strani strogo, skoro na klasi- j ke spomlnjaiočo uintrjeaost, pp drugi sira- 1 nj strogo toplo, sočno barvenost, ki Jo skladatelj dosega s spretnimi modernimi modulacijami. Dvospcve je večinoma že z uspehom izvajalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na svojih koncertih, samo zadnji dvospev še ni bil d^sedaj javnosti izvajan.« — Lepšega priporočila tem skladbam nI potreba. Edina enotna slovenska zbirka ženskih dvospevov je. ki bo brez-dvoma delala veselje ženskim zborom po naših društvih. Toplo jo priporočamo v nakup, skladbe pa v Izvajanje! —O— Glavna skupščina Juncdcven-skega Sokolskega Saveza. Glavni skupščini Jug. Sok. Sav., ki se Je dne 25. L m. vrSila v Beogradu v Narodni skupščini, je predložilo starešinstvo nastopno resolucijo, ki so js polnošteviino zbrani delegati vseh sokolskih žup Iz vse države sprejeli soglasno ia ob viharnem navdušenju: I. Najvišji smoter sokolske vzgoje so vse- obči državni, kulturni, socialni in narodni interesi naše zemlje in našega ljudstva- Od tega ne moremo ničesar odvzeti. Kdor Je proti tej nalogi sokolske vzcoje. Je naš protivnik. Njemu velja naš boj dela in resnice! V izvrševanju teh svrjih dobrovoljne prevzetih vzgojnih dolžnosti zahteva Sokcl-Stvo pravice do popolne svfbode, da se more s svojim pozitivnim delom neovirane udejstvovati po načelih bratstva in socialne pravičnosti Pd v duhu državne misli in narodnega edinstva! IT. Ne odrekamo nobenemu državljanu 'državljanskih pravic, ker smo Sokoli pobornik! svobode in enakosti. Obsojamo pa vsako protežiranje v kakršnekoli namene In na škodo naših nacionalnih in kulturnih pridobitev kateregakoli posameznika aM katerekoli nacionalne skupine protivnikov našega naroda in naše države, ki le že davno živela v našem pričakovanju! III. Naša bol leži v naših srcih in trna nea« sahljiv vrelec vedno novih grekob v mukah našega naroda izven naših sedanjih državnih mej. Temu delu svojega nareda prisegamo zvestobo bratske ljubezni in vdanosti, ki smo jo pripravljeni vsak hip z dejanji dokazati, kadarkoli bi to zahtevala njihova in naša usoda! IV. Ker hočemo svoji zemlji in svojemu svojemu narodu dovajati vedno novih, zdravih tokov mladosti, vernosti, značajnosti, delavnosti in samozavesti, priznavamo za vrhovno in poglavitno svojo vzgojno nalogo vzgojo naraščaja v smislu sokolskih vrlin in kreposti na temelju nesebične in po-žrtvovnine domovinske ljubezni in verske strpnosti V. Vsakogar, ki vidi v naSl ideji najviši! ideal moralne in fizične kulture Jugoslo-vena, Slovana in človeka, vabimo pod zastavo, kjer more najlepše in najuspelnel« še služiti narodu in domovini! Turisfika In spori. — T. u. SV. Munchen v. 1860:ILriJa L in 2. apr.la. — Predprodaja vstopnic se vrši pri td. J. Goreč, palača Ljublj. kred. banke. Cene: numerirani sedeži L vrste Din 20, II. vrste Din 15. sto išča Din fc, članske iu dijaške vstopnice Din 5; slednje se izdajajo edinole v predprodaii. Opozarja se, da je dostop na igrišče brea vstopnice zabranjen. Izvršujoči člani nog. sekcie, ki so vstopnine prosti, morajo dvigniti pri td. J. Goreč pruste vstopnice (proti predložitvi članske legitimacije). -- Pisarna Osrednjega odborm SPO e Ljubljani poroča, d* pošta vrača »Planinski Vestnik« in pisma s članskimi izkaznicsrnj z opombo: »Preselil«, »Brez natančnega na« slova« i. dr. Zato naproša pisarna Osrcd» njega odbora, da vsak član, oziroma narou nik vedno sporoči pisarni Osrednjega od* bora SPD v Ljubljani vsako izpremembo naslova. Le na ta način bo omočeno točne poslovanje. Obenem naprošamo vse one, ki še niso sprejeli letošnje številke »Planim skega Vestnika« in članskih izkaznic, de nam takoj po dopisnici sporoče mtia čen naslov, na kar se jim takoj dat pošlje izkaznica, odnosno »^Planinski Vcafc nik«. Društvene vesti. — Društvo trgovskih In Industrijskih nameščencev Slovenije r Ljubljani priredi v znak solidarnosti s stavkujočiml za vse trgovske in industrrske. kakor ludi za vso ostale privatne nameščence v Četrtek dne 29. marca 1923 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma veliko zborovanje Polnoštevilne udeležbe pričakuie — odbor Darila. — Uprava našega lista je prejela za; Vojne slepce« (Društvo slepih) Gjj, Žuljan Pranja in *ndrej iz Cerknice darujeta Din. 50.—. Srčna hvala! — Tajništvo narodne napredni stranke se nahaja začasno v Knafljevi ulici štev. 5/1. Tam se sprejemajo vst pismene in ustmene prijave. Uradn* ure so v ponedeljek, torek in sredo o* 3.-6. ure popoldne, v četrtek, petek ii soboto pa od 9.—12. ure popoldne. „Kino Tivoli". — Občinstvu v vednosti Z ozirom aa Izreden obisk »Sodome in Gomore« in kei se film ne more za nekoliko dnj prolongirati, se vrši vsak dan ob 10. uri zveča še ena naknadna predstava. otran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 29 marca 1923 štev ns. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 28. matca 1923. — Redna naČclstvena seia Narodno - napredne stranke se vrši V sredo 28. marca t. L ob 20. v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Ker je dnevni red Jako važen, ie prisotnost vseh nujno potrebna. Tajništvo. — Ofenziva proti državi in ujedinjenju. Poročila, ki so nam danes došla iz Zagreba, pravijo, da je klerikalna stranka z vihrajočimi prapori prešla v tabor prezidenta »človečan-ske republike« Stjepana Radića. S tem je klerikalna stranka pokazala, da je bila njena borba za avtonomijo Slovenije samo prazna fraza, prera-čunjena v to, da nameče peska v oči nerazsodnim ljudskim masam, dočim gre dejanski klerikalni stranki, kakor Radiću, samo za to, da razbije ujedinjeno Jugoslavijo ter postavi na njeno mesto poleg Srbije in hrvatske seljačke republike, ako ne docela samostojno, pa vsaj na polodvisno slovensko državico, v kateri bi bili absolutni gospodarji klerikalci. Doslej so klerikalci skrbno prikrivali svoje karte in niso nikdar izdali pravih ciljev, ki jih zasleduje njihova politika. Šele izid skupščinskih volitev jih je osokoiil, da so sedaj razkrili svoje načrte in jasno označili, kam so usmerjene vse njihove politične težnje. Očividno se čutijo sedaj dovolj močne, da lahko brez bojazni in brez škode dado javnosti vpogled v svoje karte. No, nam se zdi, da so vendar ie še prezgodaj odkrili svoje prave težnje in svoje končne cilje. Kakršna je situacija sedaj namreč, ni misliti na to. da bi mogel duumvirat Radić-Korošec v doglednem času postati gospodar položaja in prevzeti v svoje roke usodo naše države. Na temelju zahtev, ki jih postavljata Korošec in Radić, je izključen vsak sporazum z Beogradom in srbskim delom našega naroda- Na pragu so torej nove volitve in morda še tudi kaj drugega, a pri novih Filipih bo, o tem smo trdno prepričani, tudi konec glorije vseh onih elementov, ki jim je cilj razkroj in razpad Jugoslavije. -J* Dr. Karel Verstovšek. Kakor je bilo pričakovati, je včeraj zvečer po dolgi mučni bolezni v Mariboru umrl g. dr. Karel Verstovšek, bivši državni in deželni poslanec pod Avstrijo, dolgoletni štajerski deželni odbornik in nazadnje v Jugoslaviji poverjenik za uk in bogočastje. Pokojnik je bil rojen leta 1871. v Velenju pri Šoštanju. Gimnazijo je posečal v Celju, filozofske študije pa je dovršil na vseučilišču v Gradcu. Bil je član akademičnega društva »Triglava« in nekaj časa tudi njegov predsednik. Kot akademik je bil odločno naprednega mišljenja. Po končanih študijah Se bil imenovan za suplenta in kasneje za profesorja na gimnaziji v Mariboru. Življenjske razmere so ga tu prisilile, da se je izneveril svojim mlade-niškim idealom ter prestopil v klerikalni tabor. V klerikalni stranki si ie kmalu pridobil velik vpliv in ugled, tako po svojih sposobnostih in izredni delavnosti, kakor tudi zbog tega, ker je tej stranki v istem Času na Štajerskem zelo primanjkovalo sposobnih in inteligentnih delavcev. Ker je bil intimen prijatelj dr. Korošca, mu ni bilo težko v najkrajšem času zasesti ugledno pozicijo v klerikalni stranki Izvoljen je bil za državnega in deželnega poslanca. Po smrti Frana Robiča je postal njegov naslednik tudi v Štajerskem deželnem odboru. Za Časa vojne je v dunajskem parlamentu z vso vnemo podpiral politiko »Jugosloven-skega kluba« in njegovega predsednika dr. Korošca. Ob prevratu je prevzel predsedstvo narodnega sveta v Mariboru in je kot tak imenoval takratnega majorja Maistra za generala ter mu izročil vse vojaške posle v Mariboru in na meji. Z vnemo in navdušenjem se ie Maister nato lotil naloge* da zasigura Maribor Jugoslaviji, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Del zaslug, da so srečno uspeli vsi Maistrovi načrti, pripada torej tudi pokojnemu dr. Ver-stovšku. Ko se je v Ljubljani sestavila prva narodna vlada, je dr. Verstovšek prevzel posle poverjenika za uk in bo-gočastje, katero službo je opravljal tudi v času, ko je bil deželni predsednik dr. Brejc. Ko je padla Brejčeva vlada, se je vrnil v Maribor, kjer se je posvetil dasi že težko bolan, podrobnemu strankarskemu delu Tu je bil izvoljen tudi v občinski svet, kateremu je pripadal do zadnjega. V zadnjem času se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ni bilo zanj več rešitve. Včeraj ga je smrt rešila vseh muk in trpljenja. Dasi je bil naš politični nasprotnik, vendar mu ne moremo odreči priznanja, da je bil izredno delaven mož, poln navdušenja za narod, iz katerega je izšel, mož, ki je tudi kot strankar na službenih svojih mestih vedno skušal nastopati nepristransko in objektivno. Bodi mu ohranjen pri-azen spomin. — V soboto dne 30. marca ob 20. uri se vr5i v dvorani državne realke rusko pre* davanie N. JezAzaken* »Zadeve fmiararUffci &*k ft^SUU LiilHiiaia — Predavanje dr. Irana Zmavca, tmiv. profesorja in odposlanca Masary-kove akademije dela v Pragi, se ie vršilo v torek ob 6. zvečer v veliki dvorani našega vseučilišča. Namen tega predavanja Je bil, vzbuditi tudi v Ljubljani zanimanje za velike cilje Masary-kove akademije, da bi sčasoma ustvarili tudi na slovanskem jugu slično kulturno institucijo, ki bi bila v stiku s češkoslovaško. Predavatelj je govoril o nujni potrebi našega časa, da se politično delo za obstoj in razvoj človeške družbe v posamnih edinicah kulturno in etično po glob L Poudarjal je veliko resnost sedanjega časa, ki se ne more več gibati v smeri povojnih razdrapanih razmer. Potrebna je v tem smislu depolitizacija človeške družbe v smeri resnega, vstrajnega dela in organizacije vseh pripomočkov za gospodarski in kulturni napredek narodov. Debate so se udeležili gg. dr. Lončar, dr. Beneš, dr. Hin-terlechner in drugi. Dr. 2mavc bo predaval tudi v Zagrebu v društvu inže-nerjev in arhitektov o isti temi. M. — Železničarjem! Po shodih dne 16. t m. je Zveza jugoslovenskih železničarjev po svojem Centralnem odboru v Beogradu v ministrstvu saobraćaja napravila ponovno korake za izvedbo izenačenja draginjskih doklad. Vlada je sklicala sejo finančnega odbora za 29. t m„ ki naj bi izenačenje odobrila. Razen tega smo poslali centralnemu odboru dne 24. t. m. tole brzojavko: »Centralni odbor Beograd. Intervenirajte ministra saobraćaja, da odredi na račun izenačenja izplačilo še pred veliko-nočjo. Brzojavite najkasneje do torka. Korošec« Danes v sredo zjutraj smo dobili tale brzojavni odgovor: »Zveza jugoslovenskih železničarjev, Ljubljana, V četrtek seja finančnega odbora. Minister izjavil, ako se odobri, izda telegrafsko naredbo, da se takoj izplača. Predsednik: Lukić.« — Toliko železničarjem v vednost. Želimo, da bi tokrat ne ostalo le pri obljubi, temveč da bi g. minister ostal mož beseda. Zveza jugoslovenskih železničarjev. — Smrtna kosa. Snoči Je umrla na posledicah težke operacije ga. Julija Štor, trgovka v Prešernovi ulici. Pokojnica si je z izredno podjetnostjo in marljivostjo u-stvarila cvetoče trgovsko podjetje. Uživala je kot trgovka splošno spoštovanje, zlasti ker je imela vedno odprte roke za vsa narodna in humanitarna društva. Kot navdušena turistinja ni prehodila samo naših gora, marveč jo je vodila pot tudi na Koroško in celo v daljno Švico. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz Ahacljeve ceste št. 7. na pokopališče k Sv. Križu. Blag jj spomin! — V torek 27. tm. je po daljši bolezni umrla ga. Jožefa Čemažar. Pogreb bo v četrtek ob 14- popoldne iz Konjušne ulice na pokopališče k Sv. Križu. — Blag ji spomin! — Spominska sla vnosi 4. artilerijskega polka v Zagrebu. V spomin na zmago bitke pri Odrinu, ki se je vršila 26. marca 1913, le 4. artiljerijski polk v Zagrebu včeraj proslavil njeno lOletnico. Polk je takrat v glavnem pripomogel k porazu Šuki paše. Slav-nosti so se udeležili zastopniki mestnih in državnih oblasti poleg številnega občinstva. Komandant polka Lazarevič je imel slavnosten spominski govor, naglašajoč, da je naša artiljerija največ storila za osvobojenie našega naroda. Čete so nato defilirale pred generalom Tucakovičem. Po defiliranju )e bil kratek zakusek, pri čemur Je vojaštvo pozdravil tudi zagrebški župan dr. Heinzel. — Proslava osvoboditve Sušaka v R7bn!cl. Podružnica Jugoslovenske Matice v Ribnici je priredila dne 25. tm. cvetlični dan In krasno otroško Igro »Matjaževi hajduki« v prid našim neodrešentm bratom Da je ta prireditev tako lepx uspela, se imamo v prvi vrsti zahvaliti nad vse agil-nemu In pridnemu odboru podružnice ter vrli ribniški šolski mladink Šolska mladina naš up in naša nada je zopet dokazala, kako ona ljubi svojo domovino in one brate In sestrice, kt danes trpe pod tuim Jarmom. Z naravnost vzgledno požrtvovalnostjo In vnemo so šolske deklice In dečki prodajali razglednice m cvetlice v prid naši Matici ter nabrali nad 2900 K. Samo med kmečkim ljudstvom se je nabralo nad 500 Kron. Popoldne Je bila predstava, kjer so sodelovali učenci In učenke vseh šol v Ribnici. Igra je nad vse pričakovanje dobro uspela in želimo le, da naše učltelj-stvo nadalfute s tem delom med Šolsko mladino. Zelo pridno so rudi darovali pirhe ter prinesli Matici 2100 K- Najlepša zahvala vsem sodelovalcem pri tej prireditvi, posebno pa gdčni Ančikovi In g. Mirko T ros tu, kf sta s petjem In igranjem na glasovir nudila občinstvu naravnost umetniški užitek. 26.tm. ob 8. uri se Je vrlllo aa dekliški šoli predavanje, po predavanju pa redni občni zbor podružnice, ki se Je vršil v znaten delavnosti in razumevanja važnosti nase Matice. — Pritožbe premogarfev. Prejeli smo m objavljamo tale dopis. Prodajalci premoga In drv moramo plačevati velike davke, katere komaj zmagujemo. V naši obrti pa nam delajo veliko konkurenco nekateri železniški uslužbenci ki dobavljajo premog kar na debelo In za prodajajo, aa da jim bilo treba od tvojih kupčij plačevati kak davek. Privoščimo vsakomur zaslužek, toda pod enakimi pogoji. — Za povzdlgo mesta Lrabfhme. V LJubljani se ie osnovalo »Društvo za pov-zdigo mesta Ljubljane« katerega pravila so Že potrjena. Ustanovni občni zbor se vrši danes ▼ sredo, dne 28. marca ob 4. uri popoldne v zbornični dvorani univerze. Na tem zborovanju predavata gg. dr. Pr. do Kregar o »Bodoči LJubljani — moderni prestol ici« Vstop le proti vabilo. (To obvestilo smo dobili šele danes zjutraj! Uredništvo). — Služba ačlteUIce. Prt osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se namesti s šolskim letom 1923/24. učiteljica kot pomožna moč za službovanje v Ljubljani ali pa pri tečajih zavoda na deželi z letno plačo 1500 Din in pripadajočo draginj-sko doklado. Pogoji: lJ dovršeni 4 razredi srednje šole ali meščanske sole; 2.) osposobljenost za učiteljico ženskih ročnih del na ljudskih jn meščanskih šolah, pridobljena na tehniški srednji Šoli v Ljubljani ali podobnem strokovnem zavodu; 3.) starost 17 !et; 4.) naše državljanstvo, 5. izvežbanost v kleklanju čipk. Prošnje naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, opremljene z rojstnim listom, šolskimi izpričevali, domovnico, izpričevalom o moralni brezhibnosti in telesni sposobnosti naj se vlože do konca maja 1923 pri ravnateljstvu osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. — Cesto od V ogla Ine skozi Za vodno proti Teharjem so zadnje dni pričeli popravljati in jo nasipati z gramozom. Bil Je zato že skrajni čas. Naj bj celjska okoliška občina ukrenila, da spravi v red tudi cesto proti Pečovniku, ki je v deževnem vremenu za vozno živino in pasante prava muka. — Drevje v celjski okolici Je radi toplih spomladanskih dni počelo zeleneti. Če bo toplo vreme trajalo dalje, bo v kratkem sadno drevje v najlepšem cvetju. — Parcelacija Jožefovega hriba nad Celjem se je Izvršila vsled sklepa mestnega občinskega sveta v Celju. Parcele se prodajo kupcem, ki bi si na njih hoteli zidati vile. Jožefov hrib, zazidan z vilami, bi bil pravi kras celjskega mesta. — Kubanski kozaki so v nedeljo zvečer priredili pevski koncert v veliki dvorani hotela «Union» v Celju. Koncert ni zaostajal za prejšnjimi koncerti, katere so kozaki priredili doslej v našem mesto. Občinstvo je bilo z užitkom koncerta zadovoljno. — Na naslov mestnega magistrata. Pišejo nam: Ob Ižanski cesti teče, ali bolje je tekel jarek »Volar«, ki zalaga s svojo vodo 12 posestnikov. Ker pa ta jarek že več kakor 10 let ni bil iz trebi j en, je mestoma tako zaraščen, da voda ne more teči po njem v Ljubljanico, temveč se odteka po stranskem odtoku v Ižco. Stanje Je ne-vzdržljivo, zakaj ti posestniki morajo rabiti vodo, ki bi pa zaslužila bolj drugo ime ker se je v nji zaredilo ne broj raznega mrčesa. Omenjeni posetniki so vložili že mnogo prošenj, ki pa so dosledno našle gluha ušesa. Povsod se stori kaj za snago, le v tem slučaju mestni magistrat nima — pare. Pozivamo torej mestni magistrat naj vendar da jarek Iztrebiti, dokler še ni trave m se na travnikih se ne dela škoda. Prizadeti posestniki. — špekulacija z amerikansko mastjo. Iz Maribora nam pišejo: V Mariboru ie dosegla cena za navadno mast že 160 K.; za bol šo mast je cena še višja. Izpočetka je na ceno zelo vplivala veliko nižja cena boljše ameriške masti. Toda proti uvozu te masti je domača konkurenca vprizorila razne ovire. Koliko hočejo trgovci zaslužiti pri amerikanski masti, kaže sledeči slučaj. V Mariboru biva neki inozemski zastopnik za dobavo amerikanske masti. Ker on sam ne sme razpečavati masti, jo je ponujal domačim trgovcem po K 110 za kg. Toda oni so zahtevali od njega da jim izstavlja račune na K 150 za kg. Dotični zastopnik se kot bivši oficir in obenem tudi zastopnik ugledne češkoslovaške tvrdke ni hotel eksponirati v take špekulacije. Tako prodajajo trgovci brez kontrole naprej mast po svojih cenah In tako trpi radi take špekulacije celo občinstvo. Omenieni zastopnik je ponudil tudi Juž. železnici slanino po K 58 dočim zahtevalo domaČi špeharji sedaj že K 170. Ni zahteval takojšnjega plačila nego samo garancijo od strani juž. žel. Toda južna žel. se je Izgovarjala, da take garancije ne more dobiti, češ, da zna kdo njenih uslužbencev preje umreti, nego bo splačana slanina. Beda pri juž. železničarjih pa je že taka, da je bila te dni velika deputacija v Ljubljani zahtevajoč od pomoč. — Zatvorltev privatnih ioL Kakor poroča »Pravda« iz Beograda namerava ministrstvo prosvete zatvoriti v mestih, kjer se nahajajo že državne šole, vse privatne šole. — Deficit v proračunu Novega Sada. Proračun Novega Sada izkazuje za leto 1923 11,221.431 D!n dohodkov In 13,506.822 Din izdatkov, torej primanjkljaja 2,258.381 Din. — Vetka poneverba v Beogradu. Trgovski agent Ilija Kazadžič iz Mostarja, Je poneverll neki tvornici v Beogradu 160500 Din. Policija ga je aretirala. Pri zasliševanju je izjavil, da ni ničesar poneveril, temveč ima z omenjeno tvrdtko za likvidiran neki tekočI račun. V Beogradu Je aretacija Kazadžlča povzročila veliko senzacijo. — Dva težki nesreči Fran Jerzetič, za-virač državne Železnice, ie v Podnartu zašel med odbijače Železniških voz, ki so mu zmečkali desno roko ia je tudi pri tem dobil več poškodb po glavi. — Delavec Jaaez Lam pre t Je v Mojstrani kopal gramoz, ki se Je zrušil in La more ta podkopal pod seboj. Pri tem Je Lampretu zlomilo obe nogi. —. Oba poškodovanca sta bila prepeljana V ljubljansko bolnico. — Neurastenikom m ©sfabeOm nflm delom telesa pripravi grenčica »Pt Josef« redao delovanje želodca ia Oslo glavo Ia mirno spanja. — Anacot-pastflle sa kod bolesti zrla i upale vrata. — CevQe kupujte od domačih tovoren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na boljši In najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Brez 20, ter Aleksandrova NAJNOVEJŠA POROČILA. IZGON JOVANA PLAMENCA IZ ITALIJE. — Beograd, 28. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčič kratko poročal o zunanjepolitični situaciji, posebno o pogajanjih z Italijo. Zunanji minister je kratko opisal potek konference v Opatiji in je s posebnim povdarkom omenjal poročilo iz Rima, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini izdal ukaz, da mora bivši ministrski predsednik Črnogorsko vlade Jovan Plamenac tekom treh dni zapustiti Italijo. Ta ukaz italijanske vlade različno komentirajo beogradski politični krosi SREM PODREJEN NOVO-SADSKI FINANČNI DIREKCIJI. — Beograd, 23. marca. (Irv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet sklenil, da se t administrativnem In finančnem ozira Srem podredi delegaciji ministrstva financ v Novem Sadu. — Zagreb, 28 marca. (Izv.) Današnji »Jutranji list« tudi poroča o finančni in administrativni podreditvi Srema novosadski finančni direkciji. Zraven pa pristavita komentar, da je to napoved boja Radiću in da radikalna vlada a limine odklanja vsak sporazum z narodnimi zastopniki stranke HRS. VSTOP POLJSKE V MALO ANTANTO. — Beograd, 28. marca. (Izvir.) Poljski poslanik Okenski je v včeraj konferiral delj časa z zunanjim ministrom o možnosti, da ▼stopi Poljska ▼ malo antanto. Problem razširjenja male antanto Je bil že svoječa-soo forsirao iz Pariza. BOLEZEN KANCELARJA DR. CUNA. — Pariz, 27. marca. (Izv.) Francoski politični krogi s posebno pazi j i* vostjo zasledujejo bolezen nemškega državnega kancelar j a dr. Cuna. Bole« zen koncelarjevo smatrajo za diploma« tično bolezen. — Berlin, 27. mtret. (Wolf.) Državno* zborski odsek za zunanje zadeve je imel danes opoldne sejo. Predsednik poslanec Stresseman in drugi govorniki so najprej izrazilo svoje sožalje ob prilki bolezni kan* celarja dr. Cune, ki mu žalibog ne dopušča udeležiti se ie seje. Kot zastopnik državne« ga kancelarja je podal obširen zaupen eks* poze o političnem položaju zunanji minister dr. Rosenbcrg. Nato je govoril poslanec Miillcr-Franken, ki je zlasti želel pojasnilo o nekaterih točkah kancelarjevega govora ▼ Monakovu. Resolucija, za katero so gla* sovale vse stranke, soglasno odklanja za« htevo francoske vlade glede kapitulacije in naglasa kot splošno prepričanje, neobhod* nosi nadaljevanja pasivnega odpora. Ta odpor in mednarodno posredovanje naj bi osvobodilo Forurje od protizakonite oku« pa ci je. POLOŽAJ V PORURJU. — Berlin, 27. marca. (K. B.) Listi poro* Čajo iz Bochuma, da je francoski civilni poveljnik pozval mestne trgovske kroge, ki že štiri tedne v svrho protesta proti fran* coskim rekvizicijam ne odpirajo trgovin, da do 1. aprila zopet odpro svoje trgovine. V nasprotnem slučaju bodo lastniki ali po* slovodje tvrdk kaznovani najmanj z eno* letnim zaporom. Dalje so Francozi tudi za* grozili, da bodo sami začeli prodajati blago. AKCIJA BELGIJSKIH SOCIALISTOV. — Pariz, 27. marca. (\Volff.) »Matin« poroča iz Bruslja, da je delegacija bclgij* skih socialistov, ki se je vrnila iz Poru rja, pojasnila uspeh svoje misije. V splošnem so prišli belgijski socialisti do zaključka, da je Nemčija upravičena protestirati proti okupaciji in delu pod tujimi bodali, kajti vsaka okupacija povzroča samo nepotrebne stroške. STTNNESOVA AKCIJA V RIMU. — Berlin, 27. marca. »B. Z. am Mittag« poroča iz Rima: Povod za Stinnesovo potovanje v Italijo je dal tukaišnji kongres mednarodnih trgovskih zbornic, ki so mu ameriški delegati predložili podroben re-paracijski načrt Stinnes je na tej konferenci poročal o stališču Nemčije napram reparaerskemu jn vspostavirvenemu vprašanju. Nadalje se je podrobno razgovarjal z ameriškim delegatom Kentom, ki le predložil kongresu reparocijskl načrt ameriških trgovskih krogov In z Garvjem, ki je kot predsednik jeklenega trusta pravi kralj ameriške veleindustrije. Stališče Garvja, ki je bil po 1920. letu docela naklonjen Francozom, vendar pa je v vseh ozirih zastopal stališče ameriških trgovecev in je izrecno podpiral resolucijo Kenta, ie vzbudilo veliko zanimanje. Pogajanja s Stinnesom so se baje končala zelo ugodno, vendar pa niso znane nobene konkretne podrobnosti. Naglasa se samo nepotrjena vendar pa nedvomna vest, da se je Stinnes pogajal tudi z generalnim tajnikom italijanskega ministrstva Contarlnijem. Baje je Mussolini pooblastil Contariniia za to pogajanje. Med potjo v Milan, kjer se Mussolini sestane z belgijskim zunanjim ministrom Jaspari-jem, jt dobil Contarini od njega točna navodila glede pogovora. S Stinnesom se Mussolini bržkone ne sestane, ker je Stinnes že odpotoval v Monakovo. _ Berlin, 27. marca. (K. B.) Ekspresna korespondenca poroča Iz Rima: Hugo Stinnes Je bH po naročila Mnssolrnija sprejet včeraj v zunanjem ministrstvu. Obravnavalo se Je zlasti o rnhrskem problemu In gospoda rsko-poli ti čne m položaju Nemčije kakor tudi o nemško-roskih trgovskih stikih. Pogovor Je trajal eno uro in je bil zelo presrčeo, •Cornale d* Italla« poroča, da Je Stinnes* sprejel tudi papež in neneralol držam tajnik GasoarrJL — Rim, 27. marca (K B.) Na podlag! razgovorov, ki jih je imel Stinnes z amert-kanskimj zastopniki je sklenjeno, da amerikanski zastopnik v mednarodni trgovinski zbornici Boot odpotuje v Nemčijo. AMERIKA ZA SANACIJO IN OBNOVO EVROPE. — Rim, 27. marca. (Izvir.) Mednarodno trgovinska zbornica Je nadaljevala razpravo o reparacijskem programu glede Evrope. Sklenjeno je, da 800 trgovinskih zbornic In 2200 velikih svetovnih bank započne akcijo v svrbo sanacije Evrope. Ustanovljen je poseben odbor, ki Ima nalogo proučiti reparacijski problem, proučiti problem znižanja vojnih dolgov In pripraviti v Ameriki teren za veliko posojilo NemčiJL ZA VARNOST FRANCIJE. — London, 27. marca (\Volff) Dlplo-matični poročevalec »Daily Cbronfcla« Je Izvedel da gotovi krogi pripravljajo načrt za rešitev problema glede varnosti Francije. Po tem načrtu naj bi bila razore« iona široka cona ob Resi pod garancijo Društva narodov. __ MIR V ORIENTU. — Berlin, 27. marca (IzvJ Po poroćV ITb iz Londona so zavezniki v načelu sprejeli turške protipredloge. Zavezniška nota je bila odposlana angorskl vladi. — London, 27. marca (lzvj Vsebina zavezniške note na turške mirovne protipredloge se objavi takoj, ko dospe nota v Angoro. — London, 27. marca (TzvJ Zavezniški vrhovni komisar general Tlarlngton ie prispel Iz Carigrada ter je izjavil, da so pogoji za sklenitev mira v Orijeatu zelo povoljni. Kemal paša je izjavil na javnem shoda v Adanl, da so mirovni pogoji za Turčijo sprejemljivi m da bo sklenjen Časten mir. Po poročilih bi Carigrada je opažati med Rusijo in Turčijo gotovo politično napetost SOVJETSKA OBSODBA KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV — ODGOĐENA- — Beograd, 28. marca. (Izvh*.) PolJskJ poslanik Okenski je objavil zunanjemu ministru protest pollske vlade proti sovjetski obsodbi poljskih katoliških duhovnikov, nadškofa Cleplaka In tovarišev. — Varšava, 27. marca. (IzvtrJ Kakor Je bflo včeraj kratko Javljeno, je ministrski predsednik general Sikorskl objavil zastopniku sovjetske Rusije Obclenskemu protest Poljske proti smrtni obsodbi nadškofa Cleplaka m tovarišev. Varšavski Usti nagiala-jo, da so vsi obsojenci do zadnMh dnt bili na svodobi, da so se svobodno gibali In da je pred 10 dnevi sovjetska vlada Iz gotovih političnih nagibov odredila proces proti poljskim katoliškim duhovnikom. Postopanje sovjetske vlade smatra potiska vlada za gotov politični afront proti Poljski — Berlin. 27. marca. (Izvir.) Izvršitev smrtne obsodbe nad nadškofom Cleplakom In vikarjem Wutk!ewlčem Je po poročilih Iz Moskve odgođena. Proces prehaja na politično polje. — Moskva, 27. marca. (K. B3 Kakor javlja Ruska brzojavna agentura. Je vse-rusk! sovjetski Izvršilni odbor razpravljal o Izvršitvi smrtne obsodbe nad nadškofom C le peta kom in Wntk'ewlczem. Odbor Je sklenil predlagati predsedstvo odgodltev smrtne obsodbe. GLAD V RUSIJI. — Moskva, 27. marca (VVolff) Ruska brzojavna agenca poroča o tzjavi Vlnkuro-va na seji komisije za pomoč gladujočim glasom katere se Je položaj v gtaduiočih pokrajinah poslabšal. Ob Volgi se nahaja pol milijona prebivalstva v zelo težkem položaju. Za prihodnje trt mesece so preskrbljen] samo še na pot Komisija bo do nove žetve svojo pomožno akcijo razširila. Borzna poročila. — Zagreb, 28. marca (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 18.175, 18.225, Pariz 6.40, 6.45, London 461.—, 463.—, Berlin 0.47, 0.475, Dunaj 0.1377, 0.1385, Praga 292.50, 293.50, Trst 4.84, 4.86, Bukarešta 47.50, 48.—, Newyork 97.75, 98.75, Budimpešta 2.20, 2.25. Valute: dolar 96.—, 96.75, lira 4.75, 4.775. — Cnrth, 28. marca (Izv.) Danalnfa predborza: Beograd 5J55, Berlin 0.0259. Amsterdam 213.60, Newyork 5.415, London 25.39, Pariz 35.35, MIlan 26.65, Praga 16.075, Budimpešta 0.12, Varšava 0.0125, Dunaj 0.0076, avstr. žig. krone 0.0076, Sofija 3.90. — Cnrlh, 27. marca (Direktno) Beograd 5.55, Berlin 0.026, Praga 16.062, Milan 26.70, Pariz 36.01, London 25.39, Newyork 5.415. — Trst, 27. marca. Zagreb 20.85, Borim 0.099, Praga 60.75, Pariz 135.—, London 95.45, Newyork 20.40, Curih 376.—. Razne stvari. • Zažgan samostan. »Dally News< poročajo lz Greenfielda (Massachussets): Požar, ki ga je povzročila zločinska roka fe popolnoma uničil avguštmski samostan. Prizadeta škoda znaša 60 tisoč f. st # Sedem milijonov otrok brez krova. Meščanska vojna v Rusiji je vrgla na cesto milijone otrok, ki so sedaj brez domačega ognišča. Po sovjetskih poročilih znaša število brezdomovlnskih otrok % milijonov, poleg tega pa je še veliko takih, ki Jih sovjetska statistika ni vštela. »Slabo si predstavljamo« piše žena Ljenlna Krupska. »koliko otrok je brez oskrbe in kako bedo prenašajo. Malo o tem mislimo, še manj pa delamo, da bi to bedo olajšali«. Glavni urednik? RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITJUL Stev. 73. •SLOVCNSITl NARnp, dnr -9 marca n:3 1 P i JI „1-____P___»_<« »n n Jonro ohrsnjcro, se upodno proda. — >ol>nski nasip 40, pri vratčrju. 3171 Haznanilo. Vljudno se naznanja, da se od jj. aprila dalie sprejemajo posti na [priznano dobro hrano prvega in dm* l#cj*a razreda po *m^rnih cenah. _HOTEL TRATNIK. Kffterl 3asfn!& kiavfria Olroski vozičak z cumijcvfm' koij-s5, d~bro oh-snjen, se fadi rreselitve ceno pred*. Polzve se v konsumnem društvu na Dunajski c. 36. Heblovano sobo eventualno s hrano, Išče mlad, samo to- j"n eo^pod. Naslov v upravi Sloven. Naroda. 320^ b; dovolil preti plačilu poje ki Glasbene Lv.atlce tedensko 4 ure vefbe. Ponudbe Lod .Vežba 3172* na upr. SI. Naroda. $t*r*dt ta pra*no so^kj s posebnim vn com. Ponudbe pod .Nemeblovana SI74" na upr. Slov. Naroda. te u deset voz enoja Cena po dogovoru. Naslov v opravi Slov. Naroda. 3169 gospod v sredini mesta na stanovanje in hrano kot sostanovalec. Naslov nove uprava Naroda. 3192 Otroški vozi skoraj nov In dobro ohranjen, se prm . Naslov pove upravn.štvo Slovenske?! Naroda. 3195 rov "=3r WS -J ♦ Pr se kočija, dira na peresih, fandauer, voz. kon ske Opreme, železna otroška postelja z vložkom In razni zaboji. V najem se odda vrt eventneln > s stanovit njem. Naslov v upravništvu Naroda 3212 Usliho Izbiro velikonočnih razglednic prlporoCa KARODHA KNJIGARNA vUUSLMI Prešerszooa nllca ? posest o na B a"d št. 34., aMaJtt* iz hiše, gospodarskih p d lopi? in 30 oral v zem j--. Cena no dogovoru. Poja n la daje H ako Likar, nadete!j na tUanci- s t. apriom za 4 gospodje'Te zrafn«. meMovana soba v s»ed» mcs'a, Če mo-f^Dče a posebnim vhodom It e'e'-T'fro rar-veMjavo. Pečajo me-eono 1600 co 1S00 K. Ponudbe na. Suii trg 34 1. desno. 3:68 Deklica kf je dovršila net razredov IJncMre m orvi razred meščanske šole z dobrim uspehom Želi vstopiti v kako trgovino o* učenka z vso oskrbo. Pi ipravliena le na r'-etto tri dr> Štiri lota brezp'a no. Posudbe se pro-1 na imravo Slov. Naroda pod deklica 3179. -v©: 5^ I r es 40 do £0 *«*tri3a *r*' dumu v Ljabnaai >V v Naicdien-« 3 s6 okoli 3000 k? prodam po naivilj1 dn^rf eni. Vnra*anja na g« apo JaU»a fiir- js»sf Mozcl; pri Kočevju. 31 nridnega in ?anes!iiv«i?a. ia poltene Ntfe z dohnm *o!sk'm igBfftrava'om išče Anton Bi* Jr»*$avf fr ovina z ncIrJr" bbgom, S^ven! gradeč 320? Tihi družabnik s 150—J00C00 Din v gotovini ce sp ejme tik H v veliko V povilo z meMnirr* 5 agom v večjrm indus;ri akata t»fu na df^eli Nask>v «e i?ve v trvavl Usta, 32^1 Olroski voziček, I Ceni na )t \M orla malo ra^ Im dobro citra"1 en. se C- no proda Og r!* se laMko VSpki d -"a% rjik od 13-14 m tre?*« »d 18—19 ,re. N !ov po e u pr;tazftOftti t p*** 9 >v. Naroda. 3! i'i Ker se le j»flm*rt1\ so oo'ore ^rbe ra mo: rači-n d-ia'e do1* e. v>r;m tem r* ">m vsaatfp, da «*'pr#HPl|«90 »oV,c s h»ano, *~m tnd? hrer n|e. v M'' P'ača dohfrt. PoučevaT bi tudi srb ko in fra rcosko. kemijo, f'iko. matematiko In m;nf'?'on ni z.^vod Pr. g Bes I I i 1 1 na, SoJn \ t J ca 5 ^ 1 9 •a PT ;\V"'- I r*s: se odda srh" ''—r>M ds odu. Ma«l v p i A <>ni C mpanv d. z o. z , Li- hljana, I on ivsa. tri i. in polenovka se dobi na veliki četrtek in petek pri tvrdki m. KHAM nasproti hotela yyUNIOIit#« I 11 V globoki Safosti naznanjamo vsem sorodnikom :n znancem, da je naša srčiioljubijena soproga in mati, gospa (ensžar v torek 27. t m. po dolgi in mu6ii bolezni mirno V Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnlce se vrsi v četrtek, dne 29. t. m. Ob Zm poooldne iz Konjušne ulice 4 na pokopališče k Sv. KJnžu. V ijobllaol« dne 28. marca 1923. prvovrstea, za 2 konja ima na prodaj. A. Bnkovle tltiblfsao. Turški trsr 3 Izurjeno natakarico se sprejmejo za vsako nedfHo hi znik v hotelu .TIVOLI Istotam se spre me tudi za vsa slažklnla. pra- dela Hcua enonadstropna Globoko ia1n?o61 ostali. na Škofe!jel, ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut, z dvema ttnovanniema, od katerij je eno takoj na razpolago, se proda. Hi*a Je pripravna -a vsako obrt. Pojasnila daje odvet. pisama dr. M. PIRCA, v Liarliani, Ciga etova ul. 1, kjer se izvedo pogoji. I-.. -,- . _ yt/2 iiU4^ivi iluHuay't 8 oralov, od tega je 2 orala gorda, lep adon^snlk, njive rbsejane hiša in hlevi v dobrem stanju z orodjem za K 800.000. Pismene ponudbe aH ustmene na M. Ur % Sv. Marjeta na D av. polju, ali na Ebl]ana, 28. marca 1923. ZsiiasoCI osfalia SsSrsžna Gospodarska 6sni'a d« S. v L^bl^r:! naznanja žalostno vest, da je ugledni član njenega nadzorstvenega sveta, gospod ■ i J9 k Veliko noč so mladinske knjige Verne. Mojster Caharija — Drama w zraka Kal si je izmislil Doktor Oks Golar, Prelepa Vasiljica katar« naroČite v liHRODIlI fšIUIGURIil UMZUmm, PreSernooa nI. ? profesor, bivši državni in deželni pos!ancc itd. včeraj, dne 27. t. m, ob 9. url zvečer po dolgotrajni in močni bolezni v dobi 52. let mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega rajnkega se vr§I v petek, 30. nnrca ob 2. pop. iz hiše žalosti, Wildenrainerjeva ulica št. 6. na pokopališče Pobrež; Ohranimo preblagemu pokojniku trajen spomini Ii.nM]ana, 28. marca 1923. stran 6. „SLOVENSKI NAROD4* dne 29. marca 1922. Stev. 73. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE • traja tj* so varstvo prati ar uaneae! I m rasa I Vrtnarji pozor! Večfe šteTilo lenih, zdravih CIPRES SE PRODA. Naslov pove uprava »Slovenske* fa Naroda«. 3162 Sokolski kroj, |k>r>oJnoma nov (kompleten) SE FRODA PO JAKO UGODNI CENI. — Ogleda se pri Anonč* aetn in rekUmnem aavodu »Apol* Je«, L?uK.\*»at Stari trg št. 19, H. nadstropje. 3149 Ostro idoša gostilna SE VZAME V NAJEM. Ponudbe po4 »Gm! ^na/3154« na upravo »Slov. Naroda«. Naprodaj je BKBJA CRNA KOBILA, stare U t. — Naalov p*>ve uprav« »Slovenskega Naroda«. 3067 pisalne mize JaoUnice, seelaice, kuhinfe In af gnjffio pohištvo najceneje nearedaj Erm&n & Arhar Bilsaratvo 9U Vid ni LfmfeliaM 4. Šivalni stroj, Stavfcišce za vilo SE PRODA PO NIZKI CENL Poaadbe pod »Idil« na upravo »Slovenskega Naroda«. 3493 9ttodne cefirje ai srajce v naJaovefsT« vzorcih priporoča B. & E. Sita« M Iščem venecijanski jarem »a 3—4 iage (liste), rabljen ali •amo v dobro uporabljivem sta« nju. — Ponudbe na: Elsa Gorjan, Zagreb. Akademiki trg 1. 3129 Sedem stavbnih parcel v velikosti od 500 do 800 metrov, ležečih ob Zeleni jami se iz proste roke PRODA. — Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. 3041 popolnoma a ©v in še nerabljen« SE PROD V. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3127 Išče ss kot družabnika aa večje, dafcra vaaijana Jasna indu* atrijsko pod jat je na parni pogon LESNEGA TRGOVCA ▼»•j «eko-Sko TeSdraa atisavatra. s kapitalom 10*000 Dia. Ugodna prilika! — Po-jasdbe pod: Agilen obratovodja/3156 aa upravo »Slav. Naroda«. Prodaja! ia Lfabijaae v 3aM pto-več stvari. Prodaja se bo Vf&la ia drugI daa po Veliki noči. Joslo Mila, bfofač, Oajeva * »ca % I. 31» Portlandcemcnt (dalaaattaelcl) lepenko, samot dobavlja najceneje F. Hočevar Stroralea-Most«. Direktno zasfopstoo aevereaemaVa *vrđ* aa rame iidelke al pridelke kot: avtomobile, mehaniko, orodje, ataavntktato itd. lzpoeieje ed-faaaaaaai iateraaent&ai Aaaeriean i. s o. z. Lfabljana, Beethovnova ulica 10. AfflHraai aavod: Ja*skee« vina. m o* sfer. »aaHaaj ?\a. Kaaec, kateri prevsa* aae ^«« t*ki.i? », 4r-hi pri litru 1 krono saaaana — Fon—dbe na trnra^o »Slov. Naroda« pod »Staro vino/3029«. „Color" nafboljša neškodljiva barva za lase* Glavna zaloga: Drog. A. KANC Ljubljana. — Razpošilja se tudi po pošti. 2922 Steznike (moderce) po životni meri priporoča AHA HUTTER, Dnnaf ska o. 6/11 poleg lekarne Piccoli. 2130 Gostilničarji pozor! Zaradi preselitve SE PRODA jako noeasd taVosvani »DAMSKOKAPEL* NI ORKESTRTON«, popolnoma do* bro ohranjen, firme Hupfeld, z dva* mi valjcema, katerih vsak igra osem Vomadov. Orkeetrion igra klavh*, man* dolino, orgle, ksilofon itd. ter ima popolno bflo. — Več: Borin BENKO, gostilničar, Belovar, Hrvatska. 2672 aa leVoafo v najem t prometarat Urajn Slovenije v mest« ali na deželi. Ponudbe ns upravo Slov. Naroda pod .Promet 3107«. 3107. Staro tjutemersko vino. Letnik USU, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922. SE PRODA. Kupei, ki vzamejo tudi letnik 1922, Imajo prednost. Cena in poboji pri vi* nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU V ORMOŽU 320 nest sns, s Tucifluaceme*t, stre*Yt«> lepenko, karboHnej, dr*****+~ meni, watprooI, gipe-fjloič*, umetno gnojilo etermt fHat-schek) Itd. NUDI PO NAJNIŽJI CENI Kosta NOVAKOVTČ in eSruf LJUBLJANA. Miklošičeva c. 13. 2553 MecUcInalna mila: IjsoliOf kafranavo, katrano-tvepleno, iveplenomlečno, laaolinovo, beraka kakor tudi vae vrste toaletnega mila nndt ob naingodaafilb cenah v cnant na|bol)šl kvaliteti. Tvomloa sapuna „MIRIS" d. d. Snsab Glavno zastopstvo Ia zaloga sa oolo Slovenijo: Dražba „SLOVENIJA", LJubljana, Oosnoska ulica 4. 294? Zaklopni stoli, klopi in mize. Rozmane & Komp. LJubljana, Mlrje 4. 29 Ravnokar prispeli # pomladanski in 4». V/ letni modeli za dame kakor: kostumi, obleke in plašči. Velika zaloga damskih fatnih oblek! Za gospode in dečke vedno v zalogi naj- I 11||i/ modernejše obleke in površnike priporoča LUI\lL» Ctns brez konkurenci! LJubljana, Pred Škofijo 19 Okralna branllnica In posojilnica v taji Loti naznanja, da je svoje poslovne prostore preselila v svojo lastno hišo v Škofji Loki, Glavni trg štev. 33. Hranilno vloga na knjfilce obrestni* po \v>. o. Rentni in Invalidni davek plačuje Iz lastnega. Vezane večje hranilne vloge obrestuje tudi višje po dogovora. Sprejema tudi vloge na tekoči račun. Dovoljuje kredite in izvršuje vse denarne transakcije pod jako ugodnimi pogoji 3072 rmmnMiniiniiniimiiiiinmiH» nni na{mndernc|sc anfjIcSko In Cclko sukno, razno-orslac obleka, poorSnfkl In raglanl. mornarske In Sporlna obleke za deCke. - Obleke po meri sa IzorSaJel s pa nafnooe]Ieni kroju ta lazonl o lastnem salonu Sv. Petra cesta 20 3191 L0ZHR S BIZJAK ošlo!! najt ine^iB BnglB^o ii^^o su!:no v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah za pomladno ia letno sezijo. Specialna zalaga DRUGO SCHViHB, LJ11BLJHHH DUORIII TRG 3 Vodno ▼ salogl rsok Trst oblake, raglaa1v poTrinlkf, pelerin«, dežni plaftči, delovni plaiotf nsnjen! sakeplaiol (aute), rasno perilo, 6ealee In drugo modno blago* Sukno sa ssodne biaee. — Oddala blaga na metre| eprelenia>o ae tudi naročila na oblafce. Sajaničono piretrstva tsdalnTa po moti t lnatnoai modnom salona. EBESBKSOi LJubljana, Stari trg 19-11 lzd«|a ■•iMoaaffiMiia ki Toina postraiba. Nalkulantnelii in najmodernejši anonCni in reklamni zavod XPOLLO R. Golebiowski LJubljana, Stan trg 19-11 9f ta Ia tnoa.mH« Caaoplaa. — Kakor tatfl naroČila sa vsakovrstna tiskovina *****lu>" KenSrurenlne cene. aaBaaaaaaBvaaaeesaaBBSaaaaa 1R