Književna poročila.                                            55
zakraljuje v narodni pesmi.  Skratka;  Budisavljevid sicer ni  moderen,  a je naš človek. Na takih temeljih bi mogla vzkliti velika jugoslovanska kultura.
J. Pa s ar i č je napisal knjigi uvod, kjer nam tolmači precej obširno pisateljevo življenje in razmerje do ostalih srbohrvatskih pisateljev. Med drugim primerja Budisavljeviča s Stankom Vrazom: kakor pripada Vraz Slovencem in Hrvatom, tako Budisavljevič Hrvatom in  Srbom,  vsi pa pripadajo  enemu  narodu s tremi  imeni.
Felicijan.
„Srpkinja", (.Njeno življenje in delo, njen kulturni razvoj in njena narodna umetnost do danes.) Uredile srbske književnice. Založila „Dobrotvorna zadruga Srbkinj" v Irigu v Slavoniji. V. 8». 124 str. Cena 4 K.
Nič manj nego 211 slik krasi to delo, ki mu je namen in značaj označen v naslovu. Veliko število portretov in slik, mnogo vzorcev ženskega ročnega dela, te »poezije ženske roke, z zlatom napisane s tanko iglo na tanko platno". Misel o takem zborniku se je rodila leta 1910., ko so Čehinje in Srbinje priredile v Pragi izložbo »Srbska žena", in se je ponovno naglašala 1. 1912., ko se je razkril spomenik pesnici-junakinji 1. 1848., »Milici Srpkinji" (Stojadinovičevi). Za vse to ima posebne zasluge »Dobrotvorna zadruga Srbkinj" v Irigu in zlasti njen tajnik nadučitelj Stevan Radič, ki je že več let tudi naročnik slovenskih listov in član »Matice Slovenske". Slovenske žene, ki količkaj čitajo cirilico, naj bi ne opustile te prilike, se poučiti o delu srbskih žen — že številne slike same zanimajo. Mi s svojega stališča bi želeli v knjigi več statistike o ženskih organizacijah, a kar se tiče biografskega materijala, nas knjiga pač izčrpno informira; to poudarjamo tem bolj, ker je baš o ženskih kulturnih delavkah   cesto tako težko dobiti življenjepisni materijal.
Dr. Fr. Ilešič.
Slepanek Čenčk,  Srbsko   od prvčho povstani 1804 do dnešni doby.  (S
predgovorom   ministra Koste  Stojanoviča).   Založil L. Beneš v Češkem Brodu. V. 8«. 311. str. Cena 4 K-
Fino opremljena obsežna knjiga češkega pisatelja Slepanka, ki biva kot ko-respondent »Narodnih listov" že delj časa v Belgradu, ter je s svojimi poročili iz balkanskih vojn zbudil mnogo pozornosti, Kakor kaže ta knjiga, razume pisatelj zlasti gospodarska vprašanja, a je proučil tudi srbsko politično zgodovino, tako da bo težko dobiti tudi srbsko priročno knjigo, ki bi podala tako popolno sliko srbske prošlosti in sedanjosti kakor Slepankova. Čitaj poglavje o kralju Milanu, ki je edini zakrivil bolgarsko-srbsko vojno 1885! Druge bo zanimala zgodovina Nikole Pašiča, ki je bil pod Milanom dvakrat v ječo obsojen. Njegova »radikalna stranka" je izšla iz socialističnih in slovanskih zametkov sedemdesetih let ter se je uveljavila trajno šele po katastrofi 1903. O Slovencih poroča knjiga v zadnjem poglavju: »Srbsko in jugoslovansko vprašanje v Avstro-Ogrski", ne da bi jih spravil v organsko zvezo s celoto. — Knjiga je ilustrirana z mnogobrojnimi slikami. Končna misel avtorjeva je: Jugoslovansko vprašanje v monarhiji je stopilo v fazo gospodarske uvetovanosti ki Jugoslovane odkazuje na tesnejše stike s severnimi Slovani države in veže jugoslovansko vprašanje nerazločno s slovanskim problemom v njej. Za nas vse pa mora veljati eno: ne, ali bo Adrija hrvatska ali srbska ali slovenska ali češka, ampak ali bo ali ne bo — slovanska. Tragični razvoj dogodkov na Balkanu nam mora biti vsem svarilen zgled."
Dr. Fr. Ilešič.