9. àtev.
V Novem mesta 1. maja.
1885.
.1
:i>
?
i' t>i t
Dolenjske Kovice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 eld za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plafia za vsako vrsto z navadnimi črkami flprcjema 1. KralflC v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 ki-., trikrat 15 kr.
flprejema 1. KrajflC
Zaradi premnogega gradiva priobčimo zaostale spise prihodnjič, za kar naj nam p. n. gosp. dopisateiji blagovoljno oproste.
_VredniStvo.
Dolenjska vina.
(Fiie Anton Ogulin, načelaika kmetijska podružnice namestnik T Novem mestu )
Dolenjska prideluje že mnogo stoletij znana „maraka vina" ; toda kakor Francoska, ki stoji na najvišji stopinji yinoreje, ne prideluje samo dobra vina, kakor Medok in Muâkatelec, in Nera-Sija ne samega Johaniabergerja in Ridesheimca, ravno tako rodi tudi Dolenjska mnogovrstna vina, kolikor bolj ali manj se vinogradi obdelujejo, kolikor boljša je zemlja ter prisojniša lega, in kolikor žlahtneje so trte. Vendar pa ne bo nihče naša sicer dobra in zdrava vina presojeval v kleti posestnika, kteri ima avoj vinograd na skrajni meji vinoreje, v obsežku kakih 400—600 kva-dratiskih sežnjev ; ali pa po vinih, ktera hoče (jorenec imeti po 5—6 goldinarjev na dom pripeljana, ali pa še celo po vinu, ki je nekdaj rastlo na „Zelenem hribu" pri Ljubljani. Ako hočemo tedaj vina na tanko presojevati, soditi jih moramo iz vinograda kakega velikoposestnika, posebno pa če je bil vinograd kedaj last kakega samostana, kajti gospodje redovniki so ljubili dobro kapljico, vedeli jo pa tudi pridelovati. Vina Be morajo presojevati po letinah, če ne boljših, Tsaj srednje vrste, ne pa po zadnjih letinah, ktere so bile vsled slabega vremena in paleža slabé.
Gotovo se zamore reči, da naša vinoreja ni onej stopinji, na kterej bi lahko bila, kajti, zaostah smo za drugimi deželami, ktere so se v vmoreji počasi povzdigovale. Vendar pa je naša vinoreja se dosti dobra, kajti tudi Nemško in Spodnje Avstrijsko se je še le povzdignilo v Tinoreji po nekej vpeljavi Vilinerjevi. Obe ti deželi ste še pred kakimi 60 leti sploh le srednja Tina rodili, da še celo pri vinorejskem shodu na Duitaji 1873 dobil sem v pokušajo spodnjeav-Btrijska vina, ktera so bila slabša nego naša erednja vina.
na
Ker 90 vzlasti po naših starih vinogradih trte jako neredno usajene, se gotovo ne more po okusu enako vino pridelovati. Toda, komur se ne toži dozorelo grozdje razvrstiti, ter žlaht-nejše posebej prešati in vino posebej spraviti, ta bo čez nekaj let poakuSnje gotovo dobra vina imel. Ume se, da mora tudi natanko vedeti razmere raznih vin, ter njih posebnosti. Z dobro pripravljenimi vini se mu ne bo potreba bati konkurence. To se i-azvidi iz tega, da se je, ko sem ob vinskem shodu v Mariboru leta 1876 v imanu c. kr. kmetijske družbe poslal Dolenjska vina v razstavo, izmed mnogih vrst iz vseh krajev našega cesarstva poslanih, Dolenjskemu vinu pripoznala srebrna spomenica, ktero sem potem izročil omenjenej družbi.
V naših vinogradih nahajajo se te domače vrste trt, posebno ugodne za bela vina: Drobna belina, bela ribola, kraljevina, žlahtni javor, ti-Čina, kavČina, ter po naših krajih precej razširjena „laška trta", ktera daje pri pravej porabi precej dobro vino. Lanska pokrajinska razstava v Krškem je dokazala, da niso Burgundska Portugalska in Rulandska vina ter vina iz tali-janskesa rivčeka in nemškega rizlinga Dolenjcem neznana.
Grozdje, ktero ima v dobrih letinah pri 4—6 tisočerih delih kisline 22—26 odstotkov sladkorja (cukra) bi strogega presojevalca lahko prepričale, da je Dolenjska pripravna za vino-rejo. Jako nepripravno je pa to, da se naŠa vina prezgodaj prodado, in ne še le potem, ko so se v shrambah dovelj za prodaj pripravila. Kdor je poznal naša vina od leta 1868 naprej, (starejših od let 1822, 1834, 1839, 1841, 1846, 1848, 1859 tu ne omenim, ker mora že precej star biti, kdor jih je poznal) ta našemu vinu ne bo pridjal imena „cviček".
Ker se je pa govorCo, da imajo dolenjska vina preveč tísline, poslal sem bil svoje rudeče vino iz črne tičine od leta 1868 v nekoliko steklenicah več gospodom v vinarstvu izkušenim, 8 katerim sem se bil pri razstavi leta 187ii seznanil, na Ogersko, po Avstriji in na Nemško, posebno pa ravnatelju vinorejske šole v PeŠti,
i li


đr. E n C u v poskušnjo. Vsi so pripoznali, da Bpada to vino mej boljša vina, vendar je bilo pri nas imenovano dolenjski „CTiČek*".
Gospod ravnatelj Dolenec, v tej zadevi gotovo važna osoba, kteri je bil Novomeško razstavo sè svojo navzoČnos^o počastil, se je o naših vinih prav pohvalno izrazil. Eekel je, da se naša „kraljevina" jako približuje Rizlinskemu vinu, ter da potrebuje le dobre postrežbe, in skrbnega pripravljanja v kleti,. da bi zamogla našo vinorejo postaviti na našemu ugodnemu podnebju primerno atopinjo. Ker je kmetijska podružnica po veóletnej skušnji iz vseh vinogradov, kjer se blaga kaplja prideluje, vzpoznala, da je naša Dolenjska za vinorejo dovolj sposobna, delala je že od leta 1873 na to, da bi se na Dolenjskem vatauovila vinorejska šola ; tudi jaz Štel sem si v posebno čast, biti med prvimi možmi, ki so se za to potegovali.
Ker se je pa po Dolenjskem trtna uš prikazala, pokončal se je jeden del vinogradov, drugi pa je v velikej nevarnosti. Za to pa ne bomo rok križem držali, ter leno postopali v rinoreji, ampak obnašati se hočemo, kakor pristoji možěm, spominjajoĚi se pregovora: „Pomagaj si Ham, in Bog ti pomore".
Vrednost sadjereje poznamo, ter se mnogo trudimo, da bi jo pospeševali kjer in kolikor je mogoče; toda mi hočemo v svojih vinogradih, kojih vino je Že rimski cesar Prob tako cenil, da se je mnogo trudil, da bi pospešil vinorejo do obrežja Save (kakor piše A, Diemitz v svojej zgodovini Kranjske I. str. 88). Prizadevati si hočemo, da bomo kljubu trtnej uši zamogli dobro kapljo v svojih vinogradih pridelovati.
Manjši posestniki zamorejo se le z vinorejo živeti, ker njihovo zemljišče navadno za drugo nij pripravno. Drevje ae ne dá tja nasaditi, kjer bi morala trta stati, ker bi moral gospodar najmanje 15 let čakata na sadje, ter med tem časom od zraka živeti j slednjič bi mu pa prinašalo le sadje ali pa jabolČnik, kterega naj pije, komur se zljubi, nikakor pa ne pravega vina, kteri se zamore v jeseni takoj v denar spraviti.
V Novem mestu 24. aprila 1885.
Hetodora slarnost • slovanska slavnost
Obljubili smo vam zadnjič, da hočemo povedati, kako se slavi po slovenskem svetu tisoč-letnica smrti sv. Metoda, Dano obljubo bocemo nekoliko spolniti.
Kako smo obhajali v nasej milej deželi ta spomin od 6. aprila skozi vso osmino, vam je dobro znano. Po nekterih krajih eo cerkveno slovesnost tudi še zvunaj cerkve povzdigovali s petjem, primernimi govori itd. Ali samo s tem,
Slovenci se neČemo biti zadovoljni. Mnogo jih" bode popotovalo v daljno Moravsko, tje na veliČastni Velehrad, kjer počivajo telesni ostanki sv. aposteljna Metoda. V Ljubljani se je ustanovil odbor, ki vabi Slovence na to božjo pot. Odrinili bodo 12. avgusta Čez Dunaj na Velehrad, 15. avgusta bodo imeli tam slovesno službo božjo. Od todi bodo sli pa še dalje skozi Olomuc v zlato Prago na Češkem. Vožnja sama bode veljala v 3. razredu le nekaj žez 21 goldinarjev. Kazun tega je pa tudi katoliška družba v Ljubljani razposlala povabilo za to božjo pot. Pravi, ^ da naj bi se napravila ali od 5. do 12. julija — ali od 15. do 22. avgusta. Za kteri čas se jih bode več oglasilo, takrat se bode pa romalo. Kdor bi hotel iti s temi ki bodo šli baje samo do Velehrada, naj se oglasé do binkošti v Ljubljani pri g, veleč, proštu Jarcu, predsedniku katoliške družbe v Ljubljani. Ni dvoma, da jih bode šlo mnogo izmed nas, ali s prvim ali z drugim vlakom počastit sv. Metoda.
Kakor mi, šlové sv. Metoda tudi drugi katoliški Slovani — Hrvatje, Poljaki in Čehi po Pemskej in Moravskej. Najslovesniâe, seveda, pa 36 godi to na Velehradu samem. Prva slavnostna osmina je bils od 14. do 21. februvarija, druga pa kakor pri nas od 6. do 14. aprila. Prva Že je bila jako častitljiva, kajti prišlo je 160.000 romarjev — največ iz Moravakega. Tudi sicer slavé svetnika na različne načine; tako so darovali moravski bogoslovci cerkvi sv. Cirila in Metoda jako dragocen kraten kamen iz kararskega marmorja. Katoliški Bolgari si prizadevajo na povabilo svojega nadškofa v Solunu, v tem mestu sv. bratoma Cirilu in Metodu v čast postaviti veliko cerkev; kakor znano je ravno Solun rojstno mesto teh dveh svetih mož. — Tako bi se še marsikaj druzega dalo povedati, kako se skušajo katoliški slovani v češčenju sv. Cirila in Metoda.
Ali žali Bog, niso vsi Slovani tudi katoliški: — velika večina jih je, ki so se, zapeljani, od Rima odtrgali, (kako se je to zgodilo, upamo, da vam bomo še razložili v „Dol. Nov, "). Te zovemo razkolnike ali ločence, imajo sicer z nami enako vero, le papeža nočejo spoznati za svojega najvišjega poglavarja. Razkolnîki so večinoma Srbi, Bulgari in Ruai, blizo osemdeset milijonov ljudi. Pač žalostno, da Slovani v veri nismo edini!
Ali sv. brata pa česté tudi ti Slovani nam enako kot aposteljna, ki sta jim prinesla krščansko vero. Poglejmo nekoliko, kaj so jim storili letos v počeščenje, ob tisučletnem spominu Metodove smrti!
Najprej povemo, da so obhajali razkolniki smrtni dan sv. Metoda ne kakor mi 6., ampak
i
tfJÎ

■i-
f
ie le 18. dan tega meseca. Zakaj? Zato, ker so y letu zftstaU za nami za 12 dni. Pratiko je namreô popravil rimski papež Gregor XV. — zato je oni nožejo sprejeti, ^orsTno vejo, da imamo mi prav uni pa ne. Ce je pri naa 18. dan kacega meseca, imajo razkolniki še le 6. dan.
(Konec prihodnjii.)
Dolenjska, probnjaj se!
Predragi Dolenjci! „Dolenjske Novice" so obljabile, da vam hočejo novice prinašati in naše kmetsko in rokodelsko ljudstvo v vsakem obziru podučevati. Da svojo nalogo bolje dopolnijo, zato bomo v naslednjem Članku natančneje razložili: kako je naš državni zbor sestavljen, kako se voli, kaj ima opraviti, kakosne lastnosti naj imajo možjé, ktere naj za državne poslance volimo, koga naj pred in pri volitvi za dobre in odkritosrčne svete poprašamo in se po njih držimo, in kako naj pri sedanji volitvi v državni zbor ravnamo. Po vrh tega bomo dodali — ker so volitve pred durmi — kako naša dolenjska krajina voli in koliko državnih poslancev pošilja v državni zbor.
Ker bi natančen in popolen popis in odgovor imenovanih točk preveč prostora porabljeval in razmere preveč na drobno popisoval, — kar pa ni naš namen — zato povemo v naslednjem le glavne poteze te reči, toliko v kohkor zadostuje našim bralcem in navadnim volilcem. -
Avstrijski državni zbor obstoji iz dveh popolnoma ločenih zbornic: iz gospodske zbornice in iz zbornice državnih poslancev. Za nas Avstrijce je ta slednja imenitnejša, ker se navadno tiče večinoma te zbornice, kar iz državnega zbora slišimo aH beremo. Toda, da bodo bralci „Dolenjskih Novic" vedeli, kaj je gospodska zbornica, kdo in kako se v njo voli, zaradi tega nje sestavo zaznaČimo. Poslanci ali kakor se v gospodski zbornici imenujejo „članovi" se v njo od avstrijskega prebivalstva ne volijo. Č 1 an o v i gospodske zbornice so vsi polnoletni princi naše prevzvišene cesarske hiše Habsburg-Lotrinške, polnoletni veleposestniki bogatih rodovin avstrijskega plemenstva, kterim je presvitli cesar to Častno mesto podedovalno podelil. Dalje so Članovi gospodske zbornice vsi n a d š k o f j e in knezoškofje, katerih škofije so v Cislaj-tamji m potem imenitni možje, ki so si za državo aU cerkev, vednost ah umetnost, velike zasluge pridobili, in kojim je cesar podelil za čas njihovega življenja to častno mesto. Število članov v gospodski zbornici je spremenljivo, navadno je okoli 160. Iz tega se razvidi, da je gospodska zbornica delj Časa iz istih članov zastopana; samo če eden ali drugi nje ud umrje, ali
če postane kateri princ ali ud bogatega plemenstva avstrijskega polnoleten in v njo vstopi, ali pri posebnih imenovanjih, se ona nekoliko spremeni.
Sedaj pak pridemo k osnovi zbornice državnih poslancev.
Zbornica državnih poslancev je vedno iz 353 poslancev iz vseh dežel Cislajtanije sestavljena, in sicer pripada na vsako deželo natanjko določeno število voljenih državnih poslancev. Tako voli Kranjska 10, Štajerska 23, Koroška y, Primorska t. j. Goriško in Gradiška, Trst z okolico in Istrija skupaj 12 državnih poslancev. Volitve v državni zbor veljajo za dobo 6 let in se po preteku tega časa ponavljajo. Volitve so paneposrednje ali direktne in posred nje ali indirektne; veleposestniki, mesta in trgovinske zbornice volijo na prvi, kmečke občine pa drugi način. Volitve v državni zbor sme se vsak Avstrijec, ki je spolnil štiriindvajseto leto vdeležiti, če ima zraven tega pravico v deželni zbor voliti po postavah, v njegovi deželi veljavnih. Tiste osebe pa, ki so mladoletne, ali ki dobivajo siromašne podpore, aJi ki so v koukurzu in slednjič one, ki so zavolj tatvine, goljufije itd. kaznovane bile, se ne smejo volitve vdeležiti.
Za nas Dolenjce je posebno posred nj a ali indirektna volitev za državni zbor važna, in to hočem natančneje narisati.
Ker cela Kranjska dežela voli samo 10 državnih poslancev, od teh pa pripadeta 2 na veleposestnike in 3 na mesta in trgovinsko zbornico, zato volijo vse kmeJke občine na Kranjskem 5 državnih poslancev. Torej polovico. V namen volitve so tedaj vse kmečke občine razdeljene na pet volilnih o k r a j e v. Na Dolenjskem n. pr. pripadajo sledeče občine v eden volilen okraj. Vse kmečke občine sodnijskih okrajev: Novomesto, Kostanjevica, Krško, Črnomelj in Metlika volijo enega poslanca. Ako bi pa morali vsi volilci imenovanih okrajev v e n e m mestu se sniti ali skupaj priti, bi to ne le preveč stroškov posameznim volilcem prouzročevalo, ampak bi tudi preveliko nemirnost v deželi napravilo, zato pak so se uredile posreduje voKtve in sicer na tak način. Volilci kmečkih občin na vsakih 500 duŠ v občini, volijo enega volilnega moža. Tako volijo občine, če imajo 2000 prebivalcev, štiri volilne može.
Ti volilni možje potem se snidejo v posameznih volilnih okrajih in vsi volijo potem enega državnega poslanca z absolutno večino t, j. polovica od oddanih glasov mora enemu pripasti.
Državni zbor ima nalogo potegovati se za pravice, dolžnosti in interese vseh v njem zastopanih kraljevin in dežel.
V obče ima državni zbor mnogo pravic, naj-važneja je seveda ta, da on vsako leto število
novincev ali rekrutov pri novačenji doloČnje, pobiranje davkov dovoljuje, da postave, veljavne za vao cesarstvo, sklepa itd.
Ker je upliv državnih poslancev tako zeló mogočen ; ker je od njih, gledé podpor za revne je dežele, mnogo odvisno, če se znajo in hočejo na pravem mestu zato potegovati; ker so zastopniki vse dežele na tako visokem mestu : zato pak morajo poslanci imeti posebno dobre duševne lastnosti in neomadeževano poprejšnje privatno življenje. Tu tedaj gre natanjko poznati značaj onega, komur se tolike pravice, tolika čast podeli ; vrh tega mora biti vsestranska izobraženost združena z bogato življensko izkušnjo najpotrebneja lastnost vsacega državnega poslanca. Da je vselej težko, take može dobiti, je sicer istina, a vendar ima ravno naš premih narod dokaj mož : ki so storili že veliko za njegov občni blagor njemupožrtvovalno podarujejo vse svoje sile, in njega Todijo neprestano do višje in boljše omike. Take može, ki razumevajo naše prave nadloge in prizadevanje, ki so kot hrast značajno vzrejeni, katerim tudi vselej naŠe posebne želje zamoremo v d o-mačem jeziku razodeti, ki so z nami in med Dami vzrastli ; takim možem pravim, podelimo brez nevarnosti dolžnosti in Čast državnega poslanca v roke. Vzlasti naše dolenjske kmečke občine morale bi na vsak način na to gledati, da zadobo v prihodnje oba taka državna poslanca, ki bi strinjala vse naštete lastnosti v polnej meri v sebi, in katera bi bila vzeta tudi iz naroda.
Marsikateri bode vskliknil, jaz bi bil že s tem ali unim narodnjakom zadovoljen, toda v o-lilni odbor, ki je zato sestavljen, drugače sklene in discipline ali edinosti nočem krušiti pa bi morda malo pomagalo moje prizadevanje !
Glejte, ravno izvrševalni odbor je tisti, ki vselej za mnenje volilcev natanjko poprašuje, predenj kandidate za deželni aH državni zbor na-svetuje. To na tak način stori, da pri veljavnejših možeh na deželi, kakor so: častita duhovščina, narodni uradniki, odlični in premožni narodnjaki, za svet vpraša. Zato pak je vseh volilcev sveta in prva dolžnost, da se med seboj ^edinijo in le take može za svoje zastopnike želé, od katerih so prepričam, da bodo edino za njih blagor delovali.
Take razodete želje nasproti zaupnim možem, nplivajo mogočno na izvrševalni odbor, in ta je tako rekoč prisiljen, da potem v z t r e z a Toiji narodovi — in to je pravi pomen vaake volitve. Take zastopnike Želi narod in take si tudi izvoli.
Zato je edino prava pot pred volitvami in pri njih se posluževati svetov le ónih odličnih mož, od katerih je vsak volilec do dobrega pre-
pričan, da oni mislijo in želé samo korist naroda. V tej zadevi odlikuje se v prvej vrsti naša veličastna duhovščina, narodno učiteljstvo, narodno uradništvo in odHČ&i narodnjaki in domoljubje. Na te se vsak sme in zamore vsikdar popolnoma zanašati.
Ker se volitve za državni zbor približujejo, zato naj spregovorim še nekaj besed o tem, kako se pri volitvah zadržimo. Ker se smemo nadjati, da bode izvrševalni odbor se vestno naslanjal in oziral na želje svojih volilcev, ker nam bode gotovo le take gospođe v volitev priporočal, oa kojih smo prepričani, da bodo neprestano delovali le za blagor našega naroda, in koji so si že pridobili mnogo zaslug za narod, zato pokažimo pri volitvah, da smo politično zreli narod, in da se povsem vseh naših pravic zavemo. To nam bode vodilo, da vsi soglasno enega kandidata volimo in mu tako vse zaupanje pokažemo.
Nazadnje naj dodam še, v katerih skupinah Dolenjska voli.
V	skupini mest volijo naslednja mesta in trgi enega državnega poslanca : Novomesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica.
V	skupini kmečkih občin volijo 1. Kočevje, z volilnim mestom v Kočevji ; Trebnje, Žužemperk, z volilnim mestom v Trebnjem; Radeče, Mokronog, z volilnim mestom v Mokronogu.
2.	Novomesto, z volilnim mestom Novomestom; Krško, Kostanjevica, z volilnim mestom Krškim; Črnomelj, Metlika, z volilnim mestom Črnomelj.
3.	Ljubljana, Vrhnika, z volilnim mestom Ljubljano; Litija, Zatičina, z volilnim mestom Litija; Ribnica, Vélike LaŠče, z volilnim mestom Ribnico.
Te tri skupine volijo vsaka po enega državnega poslanca sposrednjo ali indirektno volitvijo z volilnimi možmi.
To nekako vodilo, ki ga našim Dolenjcem v resen preudarek podajamo. Na tak način zamo-rejo se naši Dolenjci svojih pravic zavedati in v lastno korist porabljevati. Živila sloga !
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Za Kranjsko so razpisane volitve v državni zbor tako-le: Kmetske občine volijo svoje poslance na 28. maja; mesta in trgi na 2. junija, veliko posestvo pa 5. junija. Mo^e Dolenjci, glejte, da si izberete najprej značajne, trdne može za volilce, ki bodo volili m(reá, kterega vam bode priporočil narodni volilni odbor v Ljubljani!
V Trstu so ljudje, ki vedno gledajo čez morje na Laško, in bi bili raje pod laškim kra-Ijem, kakor pod našim preljubim cesarjem. Pravijo
oda. řeli-Klno ibje. orna
iejo, [ako jati,
.Djal »ode
Oa
ivali pri-pri 1 da nam iata
1.
jim „iredentarji". Ti iredentarji se trudijo na vso moč, da bi tudi Slovence oboli Trsta pridobili za Bvoje laške mahe. Zlasti jim je na tem ležeče, da bi okoličani volili v državni zbor mesto sedanjega poslanca, Slovenca Nabergoja — kacega Laha, ki bi delal zoper naso državo. — Bode paČ m-atonjî __ Slovenec preveč ljubi svojega cesarja, preveč svoj materni jezik !
Kakošni so ti „laški" Tržačani, se vidi iz tega, ker niso dovolili svetoivanskemu župniku, da bi v Šolskih prostorih podiičeval otroke v slo-Tenskem in cerkvenem petju. Naj bi bil gospod prosil, da jih sme učiti laških pesem — precej bi mu bili dovolili, pa še plačila mu dali po vrhu f
Tržaško luko mislijo razširiti in popraviti tako, da bodo zaprli pot svobodnemu uvozu tujih pridelkov. Veljalo bode to 8 milijonov.
Volitve so koncem maja in začetkom junija povsod razpisane.
Kaj je novega po širokem svetu?
Med Francozi in Kitajci je boj potihnil; kaže se, da bodo napravili mir, ako ne pride kaka posebna sitnost vmes.
Kaj bi povedali iz Egipta, skorej ne vemo. Govori se jako različno. Gotovo je, da gre Au-gležem Jako slabo — in da bi menda že radi Lahom prepustili, naj bi se ti vojskovali zoper Mahdija v Sudanu. Mislijo le, kako bi se srečno rešili zanjke v ktero so se vjeli.
Tudi Lahom baje že prede, da so šli v vročo Afriko.
Rusi še vedno grdo ravnajo s katoličani pa tudi s podložnimi Poljaki. Gotovo je grozna kri-TÍca, ker so zadnji Čas vkazali, da se mora po vseh poljskih Šolah vse učiti v ruskem jeziku razun krščanskega nauka.
Bode 11 vojska med Rusi in Angleži? Zadnji čas res nekako ojstro govoré. Bati se je, da bi se vtegnila res vneti ta pošast, ki stori nesrečnih toliko ljudi.
PiSe se nam:
Iz Kpákega okraja. „Dol. Novice« so zadnjič povedale, kako se slovenski domoljubi, posebno državni in deželni poslanci potegujejo za kmetovo korist, Imenovale so zadnjič v prvi vrsti g. dr. V o I n j a k a. Danes naj pa še druzega moža pohvalno imenujejo, da se bodo na vse strani hvaležne pokazale, zakaj hvaležnost je lepa, ne-hvaležnost pa grda reč. Za Slovence na Dolenjskem una med državnimi irfteeželnimi poslanci skoro da največo zaslugo g. V. Pfeifer, župan v Krškem. To je sicer znauo že povsodi po Do-leiýskem, ali ker „Dolenjske Novice" o njem še niso govorile, naj danes nekaj o njem povedó.
G. V. Pfeifer je že veliko let v deželnem ík državnem zboru, in se je potegnil za potrebe Dolenjcev, kedar koli je bila prilika. Pomagal je zlasti s tem, da je v denarnih in davkarskih razmerah prosil pomoči pri visoki vladi in državnem zboru. Kolikor se spominjam je leta 1877. nagla-Ševal in dokazal, da je Kranjska dežela v primeri s sosednimi deželami preveč z gmotnim davkom obložena, in se je z vspehom pritoževal zoper trdo eksekucijo zastran zaostalih davkov, tako, da opominjevalni stroški, ki so znašali prej 1 gld. 5 kr. za vsako četrtletje se znižali na 10 kr. pri davkih, ki znašajo 10 gld.
In kader je toča pobila, prepričal se je g. Pfeifer osebno o prizadeti nesreči in prosil t družbi s tovariši pomoči. Tako smo dobili Dolenjci leta 18/4. mesto nasvetovanih 20,0U0 gld. na priporočilo tega domoljuba 30.000 gld Za doSle podpore v letih 18S0., 1883. in lti84. potegnil se je v prvi vrsti g. Pfeifer, kar so hvalevredno pripoznali vsi hvaležni Dolenjci, in na kar me je te dni opozoril odličen slovenski domoljub v beli Ljubljani.
Sploh je v vseh nesrečah, naj si bodo požari, povodnja, trudil, da so pridobili podpore zadeti, kar je gotovo Še v spominu volilcem.
Iz Cerkljan na Gorenjskem 20. aprila. — „Dolenjske Novice" so se tudi nam Gorenjcem prikupile precej s prvo številko; — le tako naprej, in tudi po Gorejijskem si hote pridobili mnogo podpornikov ! Ali nekaj vas prosimo : glejte, da bote list redno pošiljali ! (Skrbelo se bode gotovo, začetek je vselej težak. Zato upamo, da nam bodo čč. gg. naročniki prizanesli, ako se je tu ali tam vrinila kaka neljuba pomota. Odslej bode boljše. Vredništvo.)
Pri nas so vedno le bolj žalostne novice. V vasi Šmartno so pogorele najboljše hiše; škoda je grozno velika. Ravno tisti dan se je neki devet-najstletni mladenič tako „šnopsa" naJif, da je po noči umrl. — V bližnjem Velesovem je neki hudobni hlapec sinoči mladega moža do smrti pobil — tukaj so pa nekega Cerkljanca hudo stepU !
Kdo drugi je kriv toliko grozovite zdivja-nosti in nesreč, kakor peklenski stnip — špirit ! ?
Dolenjci, vi ga še ne vlečete tako, kakor pri nas — pa kakor se Čuje tu in tam tudi že preveč. Prosimo vas mi, vaši gorenjski prijatelji, varujte se te pošasti, ako ne, se bodo godile pri vas gro-zovitosti, nad kterimi mi tolikokrat žalujemo.
Iz skrajne Dolenjske. Dolenjska stran še ni tako slaba, da bi bilo treba kar obupati — posebno če se pomisli, da se dá se dosti zbolj-Šati: zemljišča lepše in globekejŠe izorati, a boljšim gnojem pognojiti ; vinograde prenarediti in bolj umno zasaditi ; sadna drevesa pomnožiti^ umno rediti, snažiti in vse pridelke v denar

72. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
štev. 9.

gpr«TÍti. To Tse pa seveda je le na uae kmetih samih največ ležeče.
Čas volitev je tukaj — a tu, ljubi rojaki, glejmo koga volimo ! Beseda sama nam ne bodi dovolj — treba je voliti moža, ki ima res voljo pomagati nam. Kajti mogočo je, da se nam ta ali uni hlini z lepimi besedami — aH v srcu nima prave misli. Zato bodimo previdni in volimo, kogar nam bode osrednji volilni odbor v Ljubljani priporočal.
Iz Svibnjega. — Lansko leto je poslala neka občina na pemskeui prošnjo deželnemu odboru, da bi se otroci od jedne tam pristojne ciganske družine v odgojevalnico, atarisi od teh pa v prisilno delalnico odveli. Deželni odbor je dal na to prošnjo naslednje poročilo;
Cigani niao aamo za celo deželo nadloga, ampak za celo državo, in težko bode kedaj mogoče doseči, da bi se cigani v delo podali in da ne bi zmiraj se okoli potepali in pa krali, izvzemši slučaj, če bi ae vsi cigani v prisilno delalnico odveli, ali to je postavam nasprotno. Jedina pomoč bi bila, ciganskim navadam precej v začetku v okom priti in jih poštenega delal-nega življenja s tem privaditi, ako bi se na podlagi §§ 169. in 177 občinskega reda, otroci starišem proč odvzeli in jih v odgojevalnico od-: vedli, ter jih na javne stroške izrejali, ob jed-nem pa tudi ciganom iz tujih dežel uhod v dežele avstrijanake države prepovedali.
Podpisani deželni odbor si torej dovoljuje predlagati: Visoki deželni zbor naj bi se na C. kr. deželno vlado s prošnjo obrnil, naj bi ona ukrenila, da bi se ciganski otroci na stroške države v javne zavode odveli in ptujim ciganom uhod v omenjene dežele prepovedal.
Na ta način bi se zamoglo tudi pri nas proti ciganom postopati.
Že lani je jeden župan na Dolenjskem sprožil misel in tudi obljubil, da bode sestavil, predenj ae deželni kranjski zbor zopet anide prošnjo o tej zadevi, in da se bode z vaemi dolenjskimi občinami vzajemno dogovoril ter jih T okrožnici prosil, da ga v tej reči podpirajo. Mislim da ta dobrohotni namen bodo vse občine rade podpirale. Ali bojim se, da bi omenjeni gospod Župan te obljube ne pozabil.
Domače vesti.
(Presvitli cesar) podaril je občini Dolenja vas v političnem okraji Kočevskem za razširjenje šole 200 gld.
(Občina Cr r o s u p 1 j e) je izvolila našega prezasluženega deželnega predsednika g. barona "Wînklerja za svojega Častnega občana.
(Milosti j ivi naá knezoškof), preČ. g. dr. Misija podali so se z graŠkim škofom za tri tedne v Rim.
(„Narodnemu domu" vRudolfo-vem) darovali so tečajem meseca marca: Slavno zastopstvo banke Slavije 100 gold.; g. Mihael Bogulin, župnik v Ajdovci 2 gld. V puščicah nabralo se je pri g. Roži Brunarjevej 17 gld. ; v Čitalnici 4 gld. — Vsem darovateljem izreka iskreno zahvalo odbor Novomeške Čitalnice.
(Za dolenjsko železnico in vi-norejsko Šolo) so prosili te dni na Dunaji pri ministrih naši državni poslanci. Njim ata se pridružila tudi gg. K u Š a r , predsednik in M u r n i k , tajnik trgovinski zbornici v Ljubljani. Le trkajmo, naposled ae bo že odprlo.
(Pri novih volitvah) v občinski za-stop v Radovici so bili izvoljeni : za župana Martin Volk iz Radovice št, 29. Za svetovalce: Matija Žugel iz Slamne vasi št. 4 ; Marko Grsič iz Bojanje-vasi št. 10 in Marko Petrič iz Boldraga Št. 5.
(Dolenjske toplice) se odpro z današnjim dnevom. Velika korist in dobrota ni samo nam Dolenjcem jako dobro znana, ampak slovi daleč po svetu ; da bi železnico imeli, vse bi mrgolelo domačih in tujcev. — Prihodnjič hočemo kaj več o teh toplicah povedati.
(V Krskem) je v nedeljo 26. aprila ob II. uri dopoldne v risarski dvorani govoril meščanski učitelj g. F. Seidl o meteorologiji ali vremenstvu. Vstopnina je bila 30 kr, za osebo in se bode porabila v to, da se poplačajo brzojavna vremenska poročila, ki se bodo naročila na Dunaji pri c. kr. osrednjemu zavodu za meteorologijo.
(Okrajna posojilnica v Krškem) je bila dné 14. aprila od okrožnega sodišča v Rudolfovem registrovana in v ondotni zadružni register vpisano načelstvo nove te posojilnice obstoječe iz gg. : Iv. K n a v s , vikar v Krškem, kot ravnatelj; Iv. Lapajne, šolski ravnatelj, kot njegov namestnik in tajnik; Iv. Pfeifer, h-govec v Leskovici, kot blagajnik; Anton J u g o v e C, meščan in pekar v Krškem, kot preglednik in Anton J u r č e c, meSČan in klobučar v Krškem kot odbornik.
(„Slovatvena zgodovina v slovenski ljudski šoli"; spisal Janko Le-ban (Grradimir), ljudski učitelj. Ponatis iz „TJč. Tov.", dobiva se v M i 1 i c e v i tiskarni posebej, in stane mehko vezana 30 kr., pod križnim zavitkom 5 kr. več, to je: 35 kr. — Priporočamo jo tedaj učifeljem in učencem.
(Gospod Franjo Zakrajšek) je izdal pod imenom „Lira in Cve^e" mične pesmice. Založila sta jih Iv. Dolinar in A, Bremic v Trstu. Lepa knjižica stane 60 soldov.
J
m
9. štev.
DOLENJSKE NOVICE.
stran 73.
fo-rno ael 3ah d-; }ka e.
r i-laji
L se in ub-
za-
in

M
Razne vesti.
* (Nenavadeii obrt.) Pred nekoliko dnevi je amrl v Parizu starec, ki je aroja poslednja leta vrlo pametno iznašel sredatro, da ai služi kruh- Vsako jutro TBtajal je ob dreb, ter vse delavce v svojem sosedstva, od kterih je znal, da morajo iti rano za poslom, iz spanja budil. „Budilec" je imel listino, v kteri so bila vpisana imena in stanovanja njegovih varovancev. Hodil je redno od bise do hiše, v kterih so stanovali njegovi naročniki, zakričal pred vsako, ter ěe le tedaj dalje se napotil, kadar se je prepričal, da ga je slišal dotifinik. Vsak delavec plačal mu je na dan en sold. Naročit se je moglo na teden, pa tudi na celi mesec, in teda je eenejie računal. Najboljše je stal po zimi, ko so dolge noči. To službo je opravljal več let vestno in točno. Pri pogrebu „budilca" pričujoči so bili vsi njegovi naročniki, ter so ga spremili celo do groba.
Rešitev ugank
(v 8, št. „Dolenjskih Novic".)
1.	Hudobni jezik. .
2.	Kralj na kegljišču.
3.	Dolžnik
4.	Cerkvena vrata,
5.	Meh.
Prav rešili so jih sledeči gg. : Fran Vračun, Edvard Pajnič, Jožei Perko, Janea Rodifi, Amalija Vcrbič, Franc Erčul, Jakob Uranc, Anton Kramar, Jakob Gregorič, Martin Kral in Franc Golob. — Žreb je odlťžil Frane Erčnla z Zagoriee pri Vél. Lašičah.
Opravki velikega travna.
Zdaj ae vsa narava pomladi, vse jo veselo; tedaj bodi tudi ti vesel in pridno kmetuj. Ko žito in oko-povalne rastline nekoliko zrastejo, začno se okopavati in pleti. Tursica ee nasaja, proso seje. Skednji naj se osnažijo za seuo in slamo. Živini je boljše v hlevu zeleno klajo pokladati, kakor jo na pašo goniti. Maslo v tem mesecu nabrano je najboljše. Ovce se strižejo. Mlada sadna drevesa obvaruj živine in mravelj, ter zlasti gosenio. Raki so zdaj najboljši. Ta mesec je zdravo zunaj biti, delati ali ae sprehajati, Bučele začnejo rojiti. — Starši, ki hodijo na delo, naj jemljó otroke seboj na polje. Otroci aami brez varuha domá so že mnogo, mnogo škodo učinili. — Vinograde se varaje zoper ponočne mrazove s kadenjem. V tem meseca se vrši druga kop. Kompost ali meŠan gnoj naj se premeče in z gnojnico polije. Krompir se okopava. Detelja se vprvič pokosi. Buče sadi. Letos tudi ,kebre pridno končuj, kuretnina jih rada žre pa tndi dober gnoj ti dajo.
Sejmi na Dolef^skem.
1. oiaja vjŽeleznikah, v Svibnjem, Tirni, Planini pri Crnomlji innaTravi. 2. maja v Boš-tanj n, v B a n j i L o ki. Prvi pondeljek maja v L j u b-Jjani. 3. maja pri Fari v Vél. Brusnicah za živino. 4. maja na Jesenicah, Poljanah, Kočevji, Krskem, v Litiji in Dobručah. V torek po sv. Jblonjanu v Smarji. Četrtek po sv. Florijanu na Toplicah. Knžev pondeljek na Vrhniki. Na dan BY. Paokraea v Zagorjj (za Savo) in vKoprivnik«.
Loterijske srečke.
Tr«t 25. aprila	54 61 4 79 70
Gradec 18. aprila	83 36 53 û9 35
Buna] 18. aprila	63 62 4 41 73
Zahvala*
Za milo sočutje in za krasne vence o smrti naše preljubljene hčerke
21 I € I
izrekamo vsim znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo. [31]	Rodbina Jenič.
Naznanilo.
Y talogi podpisane bukvEtrtia au izéíe ^Šmarnice' u leto 1895 z naRloTom:
AVE MARIJA!
Podučljivo razlaganja molitvo „Čeááena si Morijat" Za ámamiíno O[)r»vilo apiaal iaief KerËoit, diOtovan Ijnbljanalce «ko^j«. Z dovúljfíijem ^okolaílítega kapitelvikarsiva yubljangi»! Íkqfií*, XIL 338 Htr.
Te „ámormce" a« odlikujejo po posebno dobro odbrani Uarini in praktični izdelji^vi. Ža ime pred. gospoda pisatelj^ vnetega pospeSevatelja Marijine atave, je porok, da bo ta pra-lopa Marijina knjiga v srcih varnih Slorencar na no*o poK-Ttla Ijabezen in ndanoitt do preùiate Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti.
Tvario» je tako-le razvrstena ;
Materni dom — Marijina prva daritev — Mati, poïdrAv-Ijen« od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materno ime (2) — Materno arce (2) — Matema Sast — Materna slava (!i) — Materni dar (i) — Materna »reoa (3) — Materna moć (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beaeda za slovo — Prid«-jana je sv. tna&a, molitve po vsaki tihi maši, lavretangke litanije in sv. ktiiov pot.
Cena te knjige je naslednja: Vezana v pol usnji 90 IiIt veeana vse v usiyi 1 gld, in vezan» vse t usnji in zlata obreza 1 gld, 20 kr. Po pjšti 10 kf. yeS. — Kdor jih 12 skupno naroči, dobi eno za namećek.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Ivan Lapajne v Krškem
je izdal sledeče knjigfe in knjižice za ljudske
sole in nčitelje: Praktično metodiko cena 80 kr., Prvi poduk 60 kr. Fiziko in kemijo 63 kr. Prirodopia 56 kr. Zemljepis 26 kr. Geometrijo 21 kr. Malo fiziko 23 >r. Domoviuoslovje 20 kr. Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr. Opis krškega okrajnega glavarstva 30 kr. Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi pisanke in risanke, potem mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, I kr., mali slovensko-ii^ski zemljevid Avstrijsko - Ogerske, 1 kr. in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva 5 kr.	[32—1]
udninske minera ne vode
letos na novo napolnjene; Cirisbader Mûhibrunnen, Marienbailer Kreuiz-brunnen, Seiters, Haller Jodwasser, Gieashûblar, Franz-Josefs Bitterwasser itd.	[29-ij
Dobivajo se pri Dom. RizzolijU v lekarni pri „Ángdju" v Novem mestn.
B
II

Prodaja zemljišč.
v Volmanovem sradu v Kandi)! pri Novem mesta (Neuhof bei Radolíswert) se prodajajo le vedno različna zeœljiàéa, posamezne, ali pa več ekup proti prav ngodnim pogojem. — Njive se dobivajo že od 60 goldinarjev naprej po raznih cenah. — Kmetovalcem, kteri se hočejo tu naseliti, je piav lepa piilika, si večje sli manjie sknpno le^če zemljišče blizo mesta pridobiti.
Kdor želi kaj kupiti, se vabi, da pride kmals dotična zemljišča ei ogledat; pismena poizvedovanja pa naj se pošiljajo	[17—5]
lastniku Volmanovega gradu
pri Novem mestn, — PoŠta Novomesto, Dolenjsko.
Hiša na prodaj,
8 tremi deli boste, nekoliko vinograda, z zidanem živinjskim in svinjskim hlevom. Natančneje se izve pri uredništvu „Dol. Novic."	[a6-3]
Toplice na Dolenjskem
Odpró 96 8
prvim dnevom meseca maja
Toplota te rudninske vode ima 30 stopinj R. — Y gradu samem je 32 sob od 70 kr. do I gld. na dan. Ena kopelj velja 15 ali pa G kr., kopelj z električnem tokom 30 kr. — Obed 60 kr. za osobo. Za dobre in okusne jedi in pijače je dobro skrbljeno. Za obilen obisk se nljadno priporoča
Aug. Kulavic,
tM~l]	topiiški zdravnik in najemnik.
M&n ptreleii pmoćei za mmi
Hr. Tetley-eva
zdravilna štupa za svinje.
Izvrstna po mnogoterih izkustvih utrjena, z najlepšim vspehom rabljena štupa za vsakojake svinjske bolezni in najboljši pomogljej proti kugi. — Dobiva pa se T zavitkih (paketih) po 12 in 36 kr. edino le pri
Dom. Rizzo(i-ju,
{30-1] lekarni pri Angelju v Novomestu
(Rohwaseline) je
Se uilD ÏÏ
sme.
urar v Trbovljah (Triffail)
prodaja in popravlja po prav nizki ceni stenske in žepne nre in brušene, za oči primerne očala. — Sprejema v popravo zlate in srebeme stvari. [27—2i
STinVin innn-m ^	pisarni ali graj-
y	nn JI ščinskem oskrbuištvn, ali
/,	n|| |l temu euaeemu opravilu.
lUUMU IMUUUl gtai- gim 42 let, slovenskega in nemšega jezika v besedi in pisavi zmožen. O zanesljivosti in dobrem vedenji se zamorem skazati. [33]	Jakob Nose, iz Erke, vas Trebež št. 2. i
To stalno, nespremenljivo, tekoče mazilo je temne barve in se ne nahaja v njem nobena rastlinska ali živalska maščoba ter tadi ne postane nikdar žaltovo.
Sirova vazelina rerit'&TnÎ
usnja, ker najtrdeje nanje takoj mehko in volno stori ter se po vsemu usnji enako razleze in ga obvaruje, da se strohni in se ne asnsi.
Rabi pa se to mazilo za obuvala, da postanejo mehka in da jih voda ne premoči; posebno za fovsk6 čavlje ; za mazanje jermenov, komatov, usnja pri vezeh In kočijah.
Opomniti je treba, da se nahaja na starem usnji mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, ti'eba je toraj usnje že od začetka dobro mazati ; ko se pa te masti napije, zadostuje potem, da se le nekoliko namaže.
Neobhodno potrebno je to mazilo za vsakega, kteri ima konje, ker je najboljše za mazanje
^^ kofijskih kopiL ^^
Vpeljano je to mazilo že za konjska kopita tudi v C. k. vojsici po naročilu vis. c. k. ministerstva avstr., z nk. Št. 2030. Da je to mazilo za konjska kopita v resuici izvrstno, to pričajo tudi mnoga pohvalna pisma prvih živiuozdravnikov. Ta sirova vazelina namreč v konjsko in sploh v vsako živalsko kopito ali rog hitro vleze, ter ga obvaruje, da se ne cepi in se ga nobena bolezen ne prime.
Rabi pa se tudi za mazanje leâaja prt goveji živini, mašin in brizgalnic, ter tudi za mazanje železa, da ne zarujevl.
Sirovo vazelino
pa prodaja v Novem mestu samo podpisani ter velja v močnih, plehnatih škatljicafa 10 kr. (80 gr. težka), 35 kr. (četrt Kg.), 50 kr. (pol Kg.) in 75 kr. (1 Kg.) Brez škatelj pa se dobiva po 65 kr. Kg.
Vsim tistim pa, kteri želé to mast prodajati, dajem jo vehko cenejše.
V svojej zalogi imam tudi najnovejše vrste cilindre za lampe, tako imenovane
Kugelcilindre.
Odlikujejo se od prejšnjih v tem, da le malo kteri poči in veliko svitleje sveti.	[20—2]
FRANC RUS, trgovec
v Novem me.'itu v Bučarjevi hiši št. 84.
Prijateljem narave, sosebno še prijateljem PreČin-ske okolice in Ljukenskega gradů naznanjam, da bom po prijazni dovolitvi g. grajščaka Stitielna od I. ma]a počensi vsako nedeljo iu praznik imel
restavracijo v Ljukensicem gradu
p. n. gostom postregel bom ali v grajsčinskih prostorih ali na vi-tn z kavo, mrzlim jedili in pijačo. Za prav obilni obisk se priporoča [35-1]	Franc Kovač, restavrater.
OdgOTorni urednik, Udoj&telJ in založnik J. Erajae.
S^oTomeeto. — Natisnil J. Kr*jec