23. številka.
(t Trsta, v torak zvečer dat* 23 februvanja 1897)
Tečaj XXII.
„■DIHOM«
likaj* p* trikrat n* teden t šestih la-danjih ob torkih, A«tvtklh in aobotAh. Zjutranje »danje izhaja eb 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje slane: ea, Jadan mesao . f. 1.—, icven Avstrija I. 1.50 i« tri mea»c . . . S,— . t . 4 .M ta pel lata
i« va« lato
12.—
Niriiiln je plačevati naprej ni aartibe *r»i prlležane nareonln« u sprava M
•tira
Posamično številke ae dobivajo v pio> dajnlnicuh tobaka p IrMtti po S uro,
EDINOST
izven Trita po 4 av
r
Oglasi ae račune po tarifo v petitu; s« naslove a debelimi Arkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vratic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do raači oglasi itd.se mčunuio po pogndti
Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu nlion Gnserma 5t. 13. V«ako pifcmo mera biti frnnkovano, kov mfrankovana an n*
sprejemajo. Rokopisi sn oe vrninjo,
Nflataino, reklamacije in ogleae spre jena upravniitvo ulioa Mol i no pic-oolu hftt. 8, II. nadst. Naročnino in oglase jefplačevati loeo Trat. Odprte reklama oije ao proste poštnine.
61
,r MNhmhji SM".
lfolilci 11. kurije!
Dne 8. marca tega leta poklicani ste vsi avstrijski državljani, ki ste dovršili 24. leto svoje dobe in ki bivate 6 mesecev V tržaškem mestu in njega okolici, da si izvolite državnega poslanca za takozvano peto kurijo.
V tej kuriji imajo volilno pravico državljani iz vseh slojev, tudi iz onih, ki dosedaj niso uživali te najvažnejše politiške pravice. Ker so koristi in težnje teh različnih slojev mnogovrstne, je bilo težavno najti osebo, ki bi bila sposobna pravično zastopati vse te koristi in težnje.
Taka oseba je po trdnem našem uverjenju dosedanji državni poslanec
Lil
posestnik na Prošeku.

r\ t

)
Ta mož je iziSel iz priprostega, kmečkega stanu, kar ga že samo po sebi priporoča kakor zastopnika vseh zanemarjenih, tlačenih in do sedaj brezpravnih stanov.
Na drugi strani pa si je svojim tridesetletnem delovanjem v javnem življenju, svojo uzorno marljivostjo in svojim poštenim značajem pridobil toliko ugleda in spoštovanja na vse strani, da bode lahko uspešno deloval za koristi svojih volilcev vseh stanov brez razlike narodnosti. V svojem javnem delovanju bil je vsikdar na stališču stroge jednakopravnosti in pravičnosti in je pokazal ob vsaki priliki besedo in dejanjem, da ga naravna in vsakomur prirojena ljubezen do svojega rodu ne zasleplja tako, da bi delal krivico drugim. Tako se je ob vsaki priliki brez predsodka poteza! za koristi mesta tržaškega, za opravičene stanovske interese, in nikdar ni odrekal svoje pomoči posa-mičnikom kateresibodi narodnosti, ki so se zaupno zatekli k njemu.
Sam vzrastel v težkem delu se je vsikdar rad zavzemal za koristi delavcev in sploh najnižih stanov, kar je pokazal sosebno s tem, daseje dosledno in odločno boril proti zvišanju užitnine, kateri davek najhuje tlači najniže stanove. Neustrašeno se je upiral takim predlogom v Trstu gospodujoče stranke, kateri je neprestano višanje teh bremen vrhunec administrativne modrosti.
V parlamentu je bil uaš kandidat vsikdar na strani onih, ki so se tudi v politiškem pogledu borili za enako pravice vseh državljan ov in dosledno tudi za splošno in jednako volilno pravico.
Ta minolost našega kandidata priporoča ga kakor najsposobnišega poslanca mesta tržaškega v peti kuriji. Mi imamo njegovo polteno besedo, da se nikoli ne izneveri svojim načelom in svoji minolosti.
Vo I i I c i!
Takemu možu, takemu kandidatu, takemu uzornemu avstrijskemu patrijotu smete mirne duše poveriti mandat, v trdnem prepričanju, da Vam ga svojedobno zopet izroči čistega in neomadeževanega.
Vo I i lei!
Komur je do resnega zboljšanja nezdravih materijalnih, socijalnih in političnih razmer mesta tržaškoga, čegar bodočnost je nerazdružno spojena z avstrijsko državno mislijo, oddaj dne 8. marca ti. svoj glas našemu kandidatu: Ivanu Nabertfoju!
Centralni lolilni odbor.
Okoličanom!
V	današnjem /jutranjem izJanju smo priobčili imena mož, ki naj bi zastopali naSo okolico v deželnem in mestnem zboru tržaškem za dobo prihodnjih treh let. S tem je volilna borba v okolici za sfcttaio bodočega deželuega in občinskega za topa >toj)ila v zadnji in odločilni stadij.
NVkako pozno sibo to pot stopili v javnost se moj kandidatno listo. Mnogi so nam celo očitali to mi pravimo: prav je bilo tako 1 Potrebno jr, bilo i »ko! Pol. društvu »Edinost* treba je izreči h poj.oln.i priznanje, da je vzelo nase le Vodstu/ volitev in daj* odločilno besedo glede kandidatur prepustilo volilceiu samim. Tako stališče je gotov« najpravilneje. Dan dane« ne gre več, da bi odbor kakega političnega diuštva kar dekretoval in usiljeval volilcem kandidate. Narod naš potrebuje pač svetovalcev in voditeljev, ali za avtokrate in samodržce — na mara I Ako hočemo, da bode naša javnost dozorevala politiški, ako hočemo, da naš narod pride do p.ditiške in narodne samozavesti, treba v to, da tej javnosti in temu narodu prepuščamo besedo, da slušamo njiju glas. Zanimanje -/h javne stvari in intezivno udeleževanje na javnem življenju, to je najbolja šola za ljudstvo.
To so razlogi, katere je poštevalo politično društvo „Edinost" in radi katerih je hotelo, da čuje menenje volilcev po vsej okolici, predno se izreče za tega ali onega kandidata. V ta namen pa je tr. balo mnogo poizvedovanja, mnogo trida in mnogo časa. To je povsem naravno. Kjer žive zavedni in razsodni ljudje, ni drugače mogoče, nego da se pojavljajo razna menenja. Ta bi hotel priti do cilja po tej, ta zopet po drogi poti. Tako jo bilo tudi po naši okolici glede imenovanja kandidatov za prihodnji deželni in občinski zastop tržaški. Slušati je trebalo vsa različna menenja, misli raznih posamičnih vplivnih in odličnih mož, in potem združiti vsa ta menenja ..v harmonično celoto. Kdo ne ve, da treba v to previdnega, taktnega in jako premišljenega postopanja.
V	tem zmislu smo postopali tudi mi in reči smemo, da nam ne more očitati nikdo, da bi bili prezirali to ali ono opravičeno menenje. To je bil torej vzrok, da nismo stopili v javnost, dokler nismo bili povsem na jasnem sami seboj, dokler nismo bili na jasnem, na kateri strani je večina naših mož.
Z minolo nedeljo pa smo prišli ia jasno. Vestno uvaživši vsa menenja napravili smo si svoj konečni račun. Patrijotiškim zadoščenjem moramo sabeležiti dejstvo, da kraj vseh različnih menenj med našimi možmi ni bilo nikjer videti tiste odurne in toli pogubne trme, ki smatra za nekako sramoto, ako .svoje meuanje prilagodi menenju drugih. Naši možje so brez straha, lice v lice, izjavljali svoje menenje, a so potem radi poslušali tudi menenje druzih. To je moiko, to je častno, to je zares rodoljubno. Možje, ki tako postopajo, kažejo, da jim je stvar visa, nego vse posamične oseb«, kažejo, da imajo pravi zmisel za ukupni blagor.
Ob takem poštenja smo slednjič prišli do popolnega sporazumljenja in danes smo gotovi, da glede kandidatov vlada v vsem našem taboru
41
PODLISTEK
Frouiont mlajši & Risler starši.
roman.
- Fra«coiki spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. —
V dražestneia oblaku od svile, cvstic, okrasja, prevoz in kožuhovinastih obšivov, ki nagloma vzleti po vnanjih stopnicah gori, je spoznala Sidonija jedno najelegautuejših pohajalk Fromontovih salonov, ženo bogatega tvorničarja bronastega blaga. Kakšna čast, vsprejeti takšno obiskovalko! Naglo se je ustopila družina Rislerja: gospod pri dimniku, gospa pa v naslonjaču, leno listajoča modni časopis. Vse zaman I Zala obiskovalka ni prišla zaradi Sidooije: vstopila je v spodnje nadstropje.
O, ko bi madam Žorž sedaj-le mogla slišati, :kaj njena soseda pravi o njej in o njenih prijat«* ljicah....
Ta hip so se odprla vrata in dekle je ozna-
ailo:
„Gospodična Planusova". Gospodična Planusova je sestra blagajniku ; blaga, skromna, uboga stara devica; hotela je gospo šefa svojega brata obiskati is dolžnosti ia je
le jedno samo menenje, in da je jedna in zložna volja vseh le ta: da zmagamo s vsemi 6 kandidati, proglašenimi za našo okolico v današnjem zjutranjem izdanju.
O Iv. Nabergoju, Dollenzu, Iv. G o-riupu in Ivanu M. Vatovcu ne govorimo, ker ne treba govoriti, ker govere zanje njih mi-nolost in njih dela. To so možje, ki so vsikdar stali nepremično zvesti v borbi za materijalna in duševna prava naše okolice. Njih zasluga je bila dosedaj, da slavni mestni zastop ni mogel pozabiti n* našo okolico. Le pogumnemu nastopanju teh mož se je zahvaliti, da se je sploh keiltg kaj storilo za našo okolico. Da ni bilo teh mož v našem deželnem in mestnem zastopu, kdo bi se bil brigal tam notri za okolico? Magistratni podvorniki bi pač vestuo in točno dostavljali plačilne naloge za poravnanje ogromnih občinskih davkov; naši okoličani bi pač istotako točno nosili v občinske blagajne svoje krvavo prislužene žulje — ali nikdar ne bi se bila čula niti beseda o tem, kar treba ta naša okolica, kar trtbajo ti okoličani, vestno vršeči svoje dolžnosti do občine in do dežele. Go-spdda imajo veliko veliko potreb v mestu, a okoličan je — tako menijo gospoda — siromašen kmet, ki naj bo vesel, da sme dihati božji zrak.
Zapomnite si okoličani! Če je tudi ta ali oni zastopnik iz laške večine omenjal te ali one potrebe po okolici, storil ni tega iz lastnega srčnega nagiba, ampak storil je, ker j« bil izzvan in prisiljen v to po nadih slovenskih narodnih zastopnikih. V hipu, ko bi zginil iz deželne in mestne zbornice zadnji zastopnik slovenske krvi, v istem hipu bi zginila iz zbornice misel na okolico. Okoličani 1 To je tako gotovo kakor je Bog v nebesih. Naši gori imenovani zastopniki so bili torej vsikdar živ opomin oblastni mestni gospodi, da po okolici še živite Vi, da hočete živeti tudi v bodoče, da imate svoje pravice in da od teh pravic ne odstopite nikdar!
Krivično — ker nehvaležno — a tudi škodljivo z ozirora na Vaše koristi bi bilo, ako bi teh toli izkušenih in zanesljivih mož ne poslali zopet zastopat svoje koristi, koristi nase slov. okolice.
Med predloženimi kandidati sta pa tudi dva nova moža: gosp. Fran Kosec, žnpnik na Kati-nari, in gosp. Alojzij Goriup, posestnik in trgovec na Prošeku. Prvi je kandidat za II. okraj, drugi pa za VI. okriy.
Rekli smo, da to sta dva nova moža. Ali ta izrek naš treba prav razumeti. Nova bosta v zbornici, ali njiju imeni sti že znani po naši okolici, sti na najboljem glasu v našem javnem življenju. Gospod župnik Kossc je častitljiva oseba, ki uživa splošno ljubezen svojih župljanov in ki nima nasprotnika v vsem II. okraju. Istotako je g. Alojzij Goriup tipična oseba v naši gornji okolici, spoštovana od vseh. Oba ta dva moža poznata že po svojem poklicn potrebe in težnje naše okolice, oba ljubita okoličane že zato, ker živita med. njimi in delita žnjimi dobro in slabo. Glavno pa je, da sta oba krsmen-značaja, in da smemo računati z vso gotovostjo, da posvetita v«e svoje moči blagru naše okoliše. G. Alojzij Goriup je poznan po svoji energiji, po svoji odločnosti; dokazal je
ie o resnih prilikah, posebno pa letos, da zna stati trdno kakor hrast v viharjih naših borb. A ne Ie odločna in poštena sta ta dva moža, ampak imata tudi vse sposobnosti, ki so potrebne pravemu zastopniku naroda. Oba sta prosvetljona in inteligentna moža, da se okolica sme ponašati žnjima I
Taki so torej šestorica mož, ki vam jih priporoča pol. društvo .Edinost* v popolnem spora-zumljenju s cvetom prebivalstva po naši okoliši. In pol. društvo .Edinost" je ponosno in srečno, da Vasi mor« priporočati take može.
Politično društvo .Edinost" si je v svesti, do je storilo v polni meri svojo dolžnost; na Vas pa je sedaj, dragi okoličani, da pogumnim nastopom pripomorote tem možem do zmage! In mi se ne smemo varati: borba bode huda, ljuta. Cvet oko-ličanstva je na naši strani, to je gotovo. Ali ni imamo po okolici — potoženo bodi to Bogu — še mnogo nezavednih in plašljivih ljudi. In le tem nastavljajo nasprotniki svoje mreže. Od vseh strani nam prihajajo poročila, kako letajo okolo laški agitatorji, kako mamijo ljudstvo besedami, pijačo in — denarjem.
Take nezavedna ljudi treba čuvati in nadzirati. Zato pa ui zadosti, da zavedni rodoljub odda le svoj glas, ampak mora skrbeti, da tudi drugi oddajo svoj glas našim kandidatom. Na delo vsi, da zmagajo naši kandidatje narodnega poštenja. Vsi v boj, da dokažemo svetu, da okolica hoče ostati to, kar je bila od nekdaj: v • r n a, zvesta s v o-j emu naroda in udana presvetli dinastiji Habsburgov. Sosebno to poslednje moramo dokazati to pot na sijajen način — to pot, ko je besnenje nelojalnih elementov v mestu privrelo na svoj vrhunec.
Znani pesnik tržaški, ki že davno počiva ▼ hladnem grobu, je zapel Slovencem: »Hrast se | omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane I"
In tako bodi! Okoličani! Ako se že na vseh koncih in krajih ruši poštena stvar, dokažimo pa mi, da nas niso potrli življenja viharji, daumemo j ponosnim čelom zreti v obraz tudi besneči strasti, i da ne klonemo duhom, ampak da hočemo stati kakor hrasti v borbi za vero, cesarja in domovino! Naša stvar je poštena in Bogu ljuba. Z božjo pomočjo torej vržimo se v boj, da bode dan prihodnje nedelje za aaso okolico, za vse tržaške Slovence, za ves narod slovenski: dan slave, dan zmage — časten dan stražarjem naroda in države tu na bregovih naše Adrijel
sedaj vsled Bila ljubeznivega sprejema, katera je deležna, vidno vsa iz sebs. Hitita jej nasproti ter jo pozdravljata kar najprisrčneje. .To je lepo, prav k po... Pridite vendar bliže k dimniku" 1 In kako pazita in se zanimata za njene najneznatnejše besede l Vrli Risler se smeje tako iz srca, kakor da se jej hoče prav prisrčno zahvaliti za njen pohod. Celo Sidonija razvija vso svojo ljubeznivost; osrečuje jo to, da se more pred njo, kateri je bila aekdaj po stanu jednaka, pokazati v vsej svoji sijajnosti, in da mora ta tu pod njo slišati, da ima nekoga v pohodih. Zato tudi pri prestavljanju stolov in premikanju mize dela kolikor mogoče hrupa in ko so je gospodična naposled, zmešana, vzrado-ščena in preslepljena, priporočala, spremljala sta jo z glasno hojo do stopnic, in Čez držaj naslanjajo se, klioala za njo, da sta vsaki petek doma . . . .Slišite . . . vsaki petek !■.„..
Sedaj pa je noč. V salona gori dvojica težkih svetil. Iz sossdnje sobe se čnje dekle, pogrinjsjoče mizo. Konec je. Gospa Fromonta mlajšega ne prids.
Sidonija blsda od togote :
Folitiike vesti.
V TRSTU, dne 23. februvarja 1697.
Driavnozborfeke volitve. Ker glede V. kurije v Istri „Piccolo" bega občinstvo netočnimi poročili in vzbuja domnevanje kakor da je absolutno zagotovljena zmaga italijanskega kandidata v peti kuriji — tako pravi danes, da je izvoljenih 213 italijanskih in le 95 hrvatskih volilnih mož —, podaj emo tu izkaz onih volitev, ki so do sedaj zpale ugodno za nas:
Veprinac 4, Materija 11, Jelšane 8, Kasta? 13, Sv. Matej 10, Klana 4, Žminj 9, Boljun 7, Tinjan 7, Pnlj 20, Unije 1, Baškanova 8, Vrbnik
„Le glsjte, ta jezična stvar niti osemnajst stopnic ne more prestopiti.... Milostivoj gospi se vsekako zdi, da smo jej mi dokaj premajhni ljudje ... A jaz se osvetim".
Is čim bolj daje duška svoji jezi v nepravilnih bMedah, tem sarovejši je njen glai ter dobiva tisti prsdmestni, zarobljeni izraz, ki ovoj* nekdanjo učenko is zaloge Le Mire.
Po nesreči se je drznil Risler nekaj opomniti.
„Kdo ve? Morda otroku ni bilo dobro".
Besno je planila proti njemu, kakor da ga hoče raztrgati.
.Ali me že vsnder jedenkrat pustite na miru z otrokom ? .... Vi ste vzrok vsemu, kar me doleta..... Vi mi ne znate priskrbovati spoštovanja t"
In med tem, ko ja ena šiloma zaloputnila se-bina vrata, da so zazvenele svatilnice in dreb^jav na etažerah, je stal Risler sam in nepremičen v salonu, z osuplim obrazom opazujć svoje snežnobele masšete in široke loščene črevlje ter mrmral mehanično :
„Sprejemni dan moje ženo!" (Pride še.)
5, Veliki Loši a j 5, Biuet 14. — Teh bi bilo 186 volilnih mož.
Pomisliti pa treba, da niso se izvršene volitve na Pazinščini in naBuzeščini, kjer je malone vse nase. Potem imamo še na Koperščini in na otokih povsem zanesljivih občin. Bitka po vseh teh krajih se izvojuje še le ta teden, a zadnja in odločilna bitka bode se le prihodnji teden na Po-reičini.
Staro češka stranka je že izdala svoj volilni oklic. Za sedaj proglaša 10 kandidatov v raznih okrajih. Ra/,glašeuje druzih kandidatov bode Še sledilo. Oklic staročeske stranke ae bavi raznimi vprašanji in aalogaini, katere bode rešiti novemu parlamentu dledć obnovljehja pogodbe z Ogersko pravi oklic, da se mora zasnovati pogodba v zrnislu jednakih pravic in jednakih bremen ; ozi-rom na stremljenja za razširjenje volilne pravice se nadeja manifest Staročehov, da se prej ali slej zopet povrne deželnim zborom merodavui upliv na državni parlament. to je, da bodo zopet deželni zbori pošiljali svoje zastopnike v državui zbor; ves fiuaučni ziste.a je preosnovati tako, da bodo mogle dežele vršiti svojo nalogo brez zavisnosti od državnega fiskalizma ; jednakopravnost in jednako-veljavnost naroda češkega z nemškim, pripoznana do sedaj le platouiški, naj se uvede v vse stroke javne uprave v deželah češke krone ; čuvati je gospodarske koristi vseh razredov, sosebno pa kmetijstva in obrti; glede vnanje politike je podpirati stremljenja po ohranitvi evropskega miru, ako pri tem ni v nevarnosti nezavisnost države. Toda taka narodnopravna zvpza se ne sme nikdar premeniti v državnopravni«. (Ta pasus je očevidno naperjen proti Prusjakoui v naši državi, ki se ne zadovoljujejo s tem, da smo v zvezi z Nemčijo, ampak bi hoteli, da se naša država kar zlije v jedno državnopravno celoto z Nemčijo.) Saj pa tudi izrecno naglaša oklic Staročehov, da moramo hvalo peti Previdnosti božji, da nam je naklonila nesrečo izleta 1866., vsled katere smo se osvobodili iz nemškega bunda. Leto 1866. je povrnilo Avstrijo samo sebi.
Oklic zavrsuje zatrdilom, da staročeška stranka zahteva svoj delež ua patrijoškem delu, katerega hoče vršiti zložno z drugimi strankami, v kolikor ne bodo ovirale tega načelne razlike.
Položuj na Kreti. Poslednja dva dneva sta donesla velevažaih vestij s Krete: Proglašenje okupacije od strani Grške in pa dejanski nastop velesil zoper upornike.
Dotična poročila se glase : Atene. Polkovnik Vassos je proglasil okupacijo Krete od straai Grške.
Poveljnik angleške eskadre je priobčil polkovniku Vassosu, da so združene eskadre sklenile napasti grške čute, ako bi iste skušale nadaljevati svojo pot. — Odkar so se Grki izkrcali v Agiji, zasedli so tudi dva utrjena stolpa. Turki so se umaknili v Kanejo; trije grški častniki so padli. 700 grških vojakov s topovi pa se je izkrcalo pri Kisamu.
Siuočna poročila pa slove:
Atene. „Agence Havas" javlja: Včeraj zjutraj pričeli so uporniki v okolici Kaneje, zunaj Alepe, živahno streljanje, ki je še naraslo popo-ludne. Poveljuiki evropskih eskader so vsled tega sklenili bombardovati taborišče upornikov. Iz vseh ladij, ki so streljale, oddalo se je vsega 40 strelov. Nemška vojna ladija je streljala bombe, napolnjene meiiuitom. Ker so bombe padale po hribovju okoiicn, bati se je, da je ubitih več kri-stijanov. Ko je končalo streljanje, pokazala se je grška zastava na višini grškega tabora.
Dunaj. Pred bombardovanjem grških čet so poveljniki evropskih eskader, zasidranih pred Kanejo, priobčili svojim vladam brzojavnim potom, da s pasivnim pričakovanjem ni možno pomiriti Krete, ampak da je treba nastopiti energičnimi sredstvi. V diplomatiških krogih sodijo, da je včerajšnji korak pričetek še energičnejim sredstvom.
Iz pogajanj je razvidno, da so velesile povsem sporazumne v tem, da je treba Kreti dovoliti popolno avtonomijo. Vse kaže na to, da so velesile tudi sporazumne glede morebitnega skupnega nastopa zoper Giško, kar naj bi se zgodilo pred podeljenjem avtonomije Kreti.
C a r j i g r a d. Vest, da je Grška imenovala svojega generalnega konzula v Kaneji .kraljevskim komisarjem na Kreti1* ter da je odpravila ostale svoje konzulate na otoku, vzbudila je v cesarski
palači in pri vladi živo jezo. Močua stranka sili vlado v to, da zasede Grško.
Verojetne vesti, došle s Krete, trdć, da so mohamedanci moralno zel6 potrti. Mnogo j« poročil o med,sobnem klanju med Turki in kristijani. Mohamedanci pa slednjič morajo več trpeti, kerio nasproti kristijanom v veliki manjšini.
Atene. Minister za zunanje stvari je pro-tastoval pri zastopnikih velesil zoper bombardova-nje, kajti, v tem tiči po njegovem mišljenju protežiranje grških vojakov. Minister je zagotovil, da, ako bi se na Kreti ponovil tak slučaj, kakor-šen se je bil dogodil včeraj, potem da bi bila Grška prisiljena pretrgati svoje zveze s Turčijo. Nadalje da mora turški odposlanik zahtevati, da turška vlada umakne svoje vojake s Krete.
Včerajšnje bombardovanje je ranilo 18 kri-stijanov.
Atene. V mestu je nenavadno gibanje in razburjenost. Ljudstvo je ljuto na tujce, posebno na Nemce, ki so o bombardovanju višav okolu Ka-neje streljali bombe, napolnjene melinitom. Bilo je več hrupnih demonstracij, katere pa je udušila policija.
C a r j i g r a d. Ruski poslanik pri turški vladi, Nelidov, je dobil od ministra za zunanje stvari, grofa Muravjeva, brzojavnim potom ukaz, da z vsemi možnimi sredstvi zopreči vojsko Turčije zoper Grško.
Različne vesti«
Shod v Kolonji. Omenili smo že, da se je shod, ki ga je sklicalo politično društvo „Edinost" minole nedelje v Kolonji, izvršil jako častno. — Shod je otvoril sklicatelj F r a n R i h t e r. Pozdravivši zborovalce je predlagal predsednikom shoda gosp. dr a. Otokarja R y b a r a. Prevzemši predsedništvo je gosp. dr. Otokar Rybaf v dolgem mnogo odobravanem govoru dokazoval, kake last« nosti mora imeti poslanec, ki hoče biti vreden zastopnik naše okolice v mestnem zboru. Dokazal je na neovržen način, da takih lastnosti ne more imeti mož, katerega priporočali! okraju nasprotna stranka, in sicer zato ne, her ne živi med ljudstvom, ker ni naše krvi in nt naie vere. Tak mož ne more imeti pravega srca za naše ljudstvo. On bi bil gotovo najboljši zastopnik Židov, ali zastopnikom kristijanov ne more biti. (Viharno ploskanje.
Ko je dovršil gosp. Rybar, vnela se je dolga razprava, v katero so posogli večinama domači volilci. Govorili so gospodje: Žuljan (ta opetovano), C o t i č, Ivan Godina, Trobec, Par-& i č in T u r k. Sosebno je gosp. Žuljan rotil zborovalce besedami, ki io prihajale iz srca in ki so tudi segale do srca: da ostanejo zvesti svojemu rodu! Navajal je lepi vzled, kako so kristijani v Bosni in Hereegoviai trpeli pod kruto peto Turčinovo. Ali oni niso obupali — in sedaj so svobedni, ko jih je vzel pod svojo zaščito aaš prenilostai cesar 1 (Tem besedam je sledilo burno odobravanje in vse je vsklikalo : tudi mi hočemo v-■trajati!) Slednjič je gosp. Žuljan pozval zborovalce, naj vzdignejo prste v prisego, da ostanejo zvesti 1 In ganljiv prozor je bil, ko so zborovalci storili to svečano prisego. Hvala in čast badi g. Zuljanu, da je tako možko nastopil za našo stvar! Trdno se nadejamo, da volitev v III. okraju izpade srečno, a velik del zasluge na tem bodemo morali priznati g. Zuljaau poleg drugih vrlih mož svetoivanskih. Kandidaturi gosp. Iv. Marija Vatovca za mestni zbor in gosp. I v a i a N a-bergojazaV. k n r i j o stise vprejeli soglasno. Predsednik dr. Rybaf je zahvalil zborovalce, da ae na teli lep način pokazali svojo zdreloat in pojasnil jim je natančno, kako jim je postopati o volitvah v mestni in državni zbor.
Omeniti treba tudi, kako so zborovalci prirejali prave ovacije vrlemu prvaku našemu pri sv. Ivanu, gosp. Antonu Trobca. Srečni oni, ki imajo takega voditelja, a srečen tudi on, ki vživa toliko ljubezni! Ko so odhajali odpoilanci poli tičnega društva „Edinost", ni bilo ne konca ne kraja pozdravljanju in stiskanju rok.
S tem shodom so bile dovršene pripravo za mestie volitve. Mi smo storili, kar je bilo v naši ■oči, sedaj pa pridi: kar hočeta božja previdnost in pa razsodnost naših volilcev I
Okoličani! Mestni magistrat tržaški op »zarja one volilce v okolici, ki morda ae uiso dobili svojih volilnih legitimacij na dom, oa jih dviguojo v soboto dne 27. t. m. od 9. ure predp. do 2. pop. pri delegovauem komisarju v teh-le krajih: a) volilci I. volilnega okraja v šolskem poslopju v ŠkedDju ; b) volilci II. okraja v šolskem p islopju dvorca Revoltella; c) oni III. okraja v šolskem poslopju na Vrdeli; d) oni IV. okraja v aolskem poslopju v Rojanu; e) oni V. okraja v šolskem poslopju v Trebčah in f) volilci VI. okraja v šolskem poslopju na Pro.seku. Volitve se bodo vršile v nedeljo dne 28. februvarja na tu označenih mestih.
Progressovci v okolici. Stranka progresovska v Trstu je valed svoje zmage nad konservativno stranko postala toli drzna, da je postavila svoje kandidate za mestni svet cel6 v Vseh šeatih okrajih okolice. Ti progresovako- židovsko- liberalni- la-honski kandidati so; Za I. okraj i Carlo Banelli (zoper Nabergoja); za II.: Arnerrytsch (zoper župnika Kosea); za III.: Eugenio dott. Gairinger. (z. Iv. M. Vatovca); za IV.: Turrek (zoper Dolleaza): za V.: Leopoldo Maurouer (zoper Al. Gotiupa) in za VI.: Cumar (zoper Iv. Goriupa,)
Kako love ljudi 1 Iz Trsta nam pišejo: Kame-nosek Filip Petelin iz Barkovelj je delal vse te dni na tlaku v ulici SanitŽL Danes pa so zahtevali od njega in od vseh njegevih tovarišev, da se mora podpisati na nekom papirju, a povedali mu niso, kaj stoji tam. Jasno je, da je tu zopet kak volilen manever. Toda mož je poštenjak in razumen ; zato je odgovoril: „Ne podpišem, dokler ne vem, kaj je zapisano. Sicer pa: saj veste, kje sem doma. Če me najdete, kadar tirjate davke, me morate iskati na domu tudi za druge stvari I"
Radi tega moškega odgovora so siromaka zagnali z dela. A on je pobral svoje orodje in odšel je, ne da bi trenil z očesom. Raje hoče trpeti škodo, kakor da bi prodal svoje poštenje.
Odhajajočemu z dela je rekel jeden oblastne-žev : Zakaj pa prihajate v Trst krast denar občini ? Delavec pa je odvrnil: Mi ne krademo, ker delamo od jutra do večera. Krade pa morda kdo drugi!
To je lep izgled iz delavskih vrst. Klobuk z glave pred takim poštenjakom 1
Iz V. volilnega okraja v okolioi nam pišejo: V nedeljo bodemo volili poslanca v mestni zbor. Mauronerjevi agitatorji so bili dosegli že lep uspeh. Pregovorili so nas pri vinu v Trebčah, da nismo ■deležili shoda političnega društva »Edinost". Pravili so nam, da nas Slovenci hočejo odtrgati od Trsta in spraviti nas pod Sežano, kjer se kmetom še slabše godi v gospodarskem oziru. Mi smo jim verovali, verovali smo njih sladkim besedam, a že danes se kesamo, kesamo se, ker sedaj smo prepričani, da je bila grda laž, kar so Mauronerjevi agitatorji trobili o Slovencih po krčmah. Kedor se je enkrat zlagal, zlaže se tudi v drugič. Zato pa jim tudi sedaj ne moremo verovati čisto nič več. Obljubujejo nam, rekel bi, nebesa, a njih obljuba ostajajo le obljube. Ko bi bil Mauroner izpolnil v II. okraju dane obljube, volili bi ga gotovo zopet. A ker ni storil za II. okraj prav nič, nočejo ga več.
In sedaj hočejo usiliti Mauronerja nam v V. okraju. Oglejmo si nekoliko tega gospoda t Srce tega gospoda bije za neko drugo deželo. Kako naj bi iuiel po takem ta mož srce za nas okoličanske Slovence, ki smo bili, smo in bodemo vedno zvesti Avstrijci ? t Za nas ga ne more iuteti. Ako bi imel srce za nas, b li bi sedaj v II. okraju aa boljšem, nego v vseh drugih okrajih. Torej mož nima srca za nas okoličane I
Mi vemo dobro, da bahati laški gospddi bije srce za Italijo. Zato jemljejo delavce iz Italije, zato si naročajo dela v Italiji, zato pošiljajo denar v Italijo, zato trosijo denar v Italiji. In za take ljudi naj ae mi ogrevamo, take ljudi naj bi volili mi okoličani?! Mi hočemo za zastopnika, za poslanca moža, ki je naš, ki ima srce za nas, ki ima srce za okolico, ki ima srcu za Slovence in ne za Italijo. Italija nam ni d*la še nič dobrega. Tu v Avstriji se nam bolje godi, nogo onim v Italiji, tu v Avstriji hočemo ostati, tu živeti in umreti. Mi hočemo moža, ki je zvest Avstrijec, mi hočemo moža, ki jt pripravljen za Avstrijo iti v ogenj, nočemo pa moža, ki n i n a š e g a m i š 1 j o n j a,
ki ni n a i. To naj si zapomnijo iahonski agitator ji. Njih obljubo so le prazne. Le nikar naj nam ne obljsbajejo prašičev, krav in bikov. Laška kmetijska družba naj nam daje prašiče, krave in bike, saj je to njena dolžnost, saj dobiva od Avstrije veliko podporo, saj je platen a od Avstrije, a daje naj nam jih takrat, ko niso volitve! Pred volitvami kaj takega obljubovati je lahko. Saj nismo več tako neumni, da bi verovali takim obljubam, ko že otrok vć, da vse ostane le pri obljubah.
Na.«a vest nam ne dopušča, da bi dajali naše glaiove Lahom. Naša pamet nam pravi, da hudo grenimo, ako jim bomo verovali in naSe srce nam pravi, naše srce čuti, da mi ne moremo biti za njih.
Naša vest, naša pamet, naše srce nam pa velevajo, da bomo vsi kakor en mož za tistega moža, ki je nas, ki je pripravljen za nas živeti in umreti. In ta mož je gospod Alejzij Goriup na Prošeku. Zanj bodemo glasovali, zanj pojdemo v ogsnj, njega hočemo, naj bo to Lahom prav ali ne! Če tudi nai Goriup nam nič ne obljubuje, čs tudi on aič ae doseže za nas, zadovoljni smo i ^jim samo zato, ker vemo, da njegovo srce je naše t Bog živi torej Lojzeta Goriupa 1 —
Kako straSiJo! Pišejo nam iz Topolovca: Povejte : ali še živimo v pravni državi, ali imamo še kaka politiška prava ? Ali je naše ljudstvo res že suženj onih oderuhov, ki mu sesajo kri F1 A ne zadosti, da srkajo mozeg vsem onim, ki so se za-pleli v njih oderuške mreže, še ono malo politi-škega prava mu kratije nečuvenim nasiljem 1 To je grozno, kako laške pijavke strašijo ljudstvo, sedaj pred volitvami.
V rokah imam tu hektografirano pretilno pismo, ki so je razposlali Kop ere i v Gradinj in Topolovec. Glasi se:
,Vam priporočamo, da bodete o sedanjih volitvah glasovali z litro. Ako boste glasovali z Hrvati, bodemo vaši sovražniki; nobeden naj ne vozi več drv v Koper, kajti nikdo jih ne bode več kupoval in pošljemo Vas v Zagreb prodajat drva. To je še zadnja poskušnja, ki jo storimo z Vami ia videli bodete, da bodemo držali bessio. Mi smo vali bratje, a vaši duhovniki sami tujci! Pomislite dobro, da se ne pogubite.
V Kopra, dne 16. februvarja 1897.
K o p e r c i*.
Tako strašno pijavke naše Ijadi, one ljadi, od katerih žire skoro izključno I To je sramota, to je drznost, to je škaadal, da se na tak Uačin ovira siromašno in boječe ljudstvo v izvrševanju svojih politiikih pravic.
* Nov poitsi urad. Dne 1. marca 1897. odpre ae v Tervižu v Istri, pol. okraj Pazinski, aov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko ia vožno pošio ter ob eaem služboval kakor nabiraluica poštno hraniluičnega urada. Zvezo bode imel s poštnimi v Motovunu in Pazinu.
Maskarada .Tržaškega Sokola*. Zanimanje za to tradicijonaluo veselico raste od dne do dne. Lože se razprodavajo prav pridno in upati jo, da se prodajo vse do zadnje. Kdor hoče imsti ložo, naj se le požuri.
Letošnja maskarada se gotovo dvigne aad vse svoje prednioe že zato, ker se bode vršila v najsimpatičnijem gledališču tržaškem, v gledališču „Amionia", ki je kakor navlašč ustvarjeno za tako veselice. Želimo si velike udeležbe iz vseh slojev tržaškega slovenstva ne le iz ozirov na vrlo društvo .Sokol", ampak tudi z ozirora sa besnenje naiih nasprotnikov: ako oni hotč tajiti našo ek-zistencijo v Trstu, pa moramo pokazati ob vsaki priliki: da smo tu in da nas je mnogo tu 1 To je sedaj naša sveta dolžnost. To dolžnost je minole sobote rešilo .Del. podp. društvo* na uprav sijajen način, kakor bode razvidno iz poročilca, ki je priobčimo prihodnjič, (danes smo namreč zopet v zadregi^ radi prostora); in istotako naj store prihodujo nedeljo prijatelji in podpiratolji našega .Sokola".
Naša društva so naše orožje ; to orožje moramo vihteti s vso spretnostjo!
i*. 0 velikem plesa „Dol. podp. društva" spregovorimo v prihodnjem izdanju; zabeležiti pa moramo že tu, da je bil to najaijajneji ples, kolikor jih jo doživelo to društvo.
Soazacijonalno razkritja. .Budapesti NapIoM je prinesel senzacijonalno vest, da ja bil Nj. Vel
cesar pomilostil onih 13 generalov, ki so bili dno 5. marca 1840. obešeni v Aradu, ker so bili voditelji revolucijonarne vojne za madjarsko nezavisnost. Toda poveljaik trdnjave Arad, general Haynau, je shranil cesarski dekret, katerega mu je prinesel prejšnji večer poseben kurir z Dunaja in odprl pismo še-le po izvršeni eksekueiji, da-si je bil znal za vsebino cesarskega dekreta. General Haynau da je hotel na ta način maščevati s-morstvo vojnega ministra, generala Latourja, ki se jo bilo dogodilo baš jedno leto dnij prej.
To senzacijonalno vest da je potrdil jeden najznamenitiših magnatov. grof Štefan Szapary, kvestor zbornice magnatov. Grof Szapary je baje še dodal, da je svojočasno v prisotnosti raznih avstrijskih in ogerskih plemenitašev potrdil isto stvar oni plemič, ki je dne 4. marca leta 1849 zvečer kakor kurir z Dunaja izročil generalu Haynavu cesarjev dekret, a naslednje jutro so vendar obesili obsojence.
„Čudno I" Iz Trsta poročaja v Zagreb : .Moram nekaj sporočiti, čemur se bodete gotovo smejali od srca. To Aogodbico mi je pisal jeden naših pomorskih častnikov, ki se sodaj dolgočasijo pred Kreto.
Jeden častnikov angleške eskadre obiskal je našo vojno ladijo. Na krovu stalo je kolo mornarjev, ki so se razgovarjali msd seboj prav živahno in glasno. Tuji častnik je nekoliko postal, poslušal, zmajal z glavo in slednjič vprašal spremljajočega ga avstrijskega častnika: .V katerem jeziku pa govorć vaši mornarji ?■ — „Dalmatinci so, v hrvatskem jeziku govori", odgovoril je naš častnik. Anglež pa je pričel energično zmajevati z glavo, kakor da toga ne more umeti inje vskliknil: .Čudno, prečudno! Avstro-ogerski mornarji, pa govorć hrvatski !•
Iz tega so vidi, kakšea pojm je imel .naob-raženi" angleški častnik o avstrijski državi v obče, o Jugoslovanih i>a še pesebe!
Veleizdajstvo v madjartkem parlamentu. Revolucij onarec Kossuth je due 20. t. m. v seji ogerske poslanske zbornice storil svoj veleizdajski predlog, da naj bi madjarski narod slavil lota 1898. petdesetletnico revolucije 48ga leta, v tem ko bodo leta 1898. vsi narodi naše države slavili petde-setletaico vladanja našega cesarja. Predsednik zbornice jo o živem protestovanju skrajne levice prosil zbor, naj nikar ne privoli v meritorično razpravo Kossuthovega predloga. Večina je res sklenila v tem smislu, toroj je smatrati Kossuthov veleizdajski predlog — pokopanim.
Svetovna razstava v Brusslju 1897. Udeležba avstrijskih industrijalcev na tej razstavi jo jako živahna ia k razstavljavcem pripadajo najboljše tvrdke, tako, da je pričakovati, da se bode av* atrijski oddelek častno predstavljal na svetovni razstavi v Bruselju. Razun raznih kolektivnih razstav, med katerimi je namerovana tudi avstrijska razstava časnikov, bode imel veliko privlačno silo, panorama, predstavljajoči cesarsko gorovje pri Kufsteinu. Podaljšani rok za prijavljanje na to razstavo neha z dnem 28. februvarja 1.1. in drage volje se dajejo pojasnila radi udeležbe v pisarni avstrijske komisije, Dunaj, I. Rothenthurmstrasse 9.
Najnovej&e veatl.
Buzet 23. Danes izvoljenih za V. kurijo 14 naših mož 700 glasovi zoper 78.
čepifi 23. V Čopiču, občino plominske, zmagali (prvikrat) z veliko večino za V. kurijo.
Pomjan 23. V sekciji Marezige jednoglasno izvoljenih 7 naših mož za V. kurijo.
Volosko 23. Tu izbranih jednoglasno s 110 glasovi 5 naših volilnih mož za V. kurijo-
Labinj 23. Strašno nasilje, vsakojake nezakonitosti 900 naftih volilcsv morali so odstopiti. Pritožili smo se na namestništvo in na minister-stvo. Nadejamo se, da se ponovi volitev izven mesta.
Barbsn 23. Zmagali za V. in IV. kurijo. V peti kuriji 415 naših in 8 nasprotnih glasov, v IV. jednoglasno naši.
Sv. Matei (Kastav) 23. Tu izbranih za V. kurijo 10 cašin s 573 glasovi.
Kaneja 23. Avstro-ogersko brodovje je priplulo tu sem. — 5000 upornikov oblega Herakle-ion pod poveljstvom jednega grškega kapitana. Vojujoči ■« stranki v Selinu sti vaprejeli 7 dnevno premirje, nasvetovano od konzulov. V Kodano so ustaši oblegali 2000 Turkov. Konzuli so posredovali in so dosegli, da so se ukrcale žene in otroci,
TvSovinik« bnajavk« tam v ie«l.
Eudlmpaita. Pfteoic«	7'37 7 39 t«*ui»\ >m
•ponlad 1897 7.87 do 7 88 Ove« »a »pomlad 6*04—S'06.
tU; a apemlad 8.55—6.57. Koruza za maj-juni 18»?. S.86'3.S7 Pieniok. nov* o i 7» kil. f. 8 30 -8 31 od 79 kil*. 8.40—8-45., Oil SO trii. I. S 45—8 50 od 81. kil. f. 8 50
865 , o*l H9 kil. lor. —.----- I.tn. n (TI0— 8'—
5-65- - S-10.
Pieaica: Slabe ponudb«, prodalo se je 15.000 aet. stot. za 5 nč. oeueje. Vreme : oblačno.
Prsja. Nerafinirani sladkor for. 12.— do—-—. Za ■aj f. 12.15.
Pluga. Centrifugu I nori, potiiaf !j>*- » Tth i uaritio vred ođpoftiljatev prece; (, 31 50 32'— Couca0-! 88 25 33-75CetTorni 84-2S---. V jlarah »od!1. 36 - bolj« Havro. Kava Santo« good »vorr.^n z* fobruvar 60 95 z« juni 61.—.
Bftnbt'rjf. Hanto* goutl »vernR* mare 49.50 7* um,j f. 60.—, za september 51.— za decembar 51.25.
DunMjukB hovi«23. februvarja * M 1
J_____~ X___i
Državni dolg v papirju .
„ * v srebru . Avutrijukti reut/i v zlatu
,, „ * krooiih Kreditne akcije . . , . , London IOL«t.....
Hun*:?!	včeraj
. 101.15	100.50
. 10015	100.60
. 122 95	122.90
. 101.30	100.20
. 861 —	357.75
. 119.95	120 05
. 9.53'/,	9.54
. 11.74	11.74
. 45 10	46,-
IBIDi	
20 mark
100 i tal j.
ZAHVALA.
Podpisana žalujoča obitelj izreka svojo najtoplejšo zahvalo povodom smrti svoje dražestne hčeri, oziroma sestre
Josipine Starec,
vsem onim barkovljanskim dekletom, ki so v narodnej noši nesle in spremile po-zemeljske ostanke ranjke k večnemu počitku. Iskreno zahvalo izreka pa tudi vrlim „Adrijašem'4 sploh in mladeni.škeinu oddelku tega društva posebe, ki so predrago v srce segajočimi žalostinkami spremili do groba, položivši ranjki krasen venec z narodnimi trakovi na grob.
Osobita zahvala pa častiti župljanom, ki so ogromno udeležbo in požrtvovalnostjo pokazali svoje sožaljo na izgubi naš? predrage.
Barkovlie, dne 22. februvarja 1897.
Žalujoča obitelj.
ZAHVALA.
Prireditelji veselico t Lokvi dne 20 t. m, Štejejo ai v posebno dolžnost, zahvaliti se prar srčno vsem udeležencem posebno pa onim čast. gospem in fespodom, koji bo s svojo radodarnostjo pripomogli, da jo ostalo čistega dohodka 36 gld. Ta znesek prideno se svoti, koja se nabira za pokroviteljstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek fgi- 3.io iz dobre
Jeden odrezek 310 m. dolg, zadosten za jedno možko obleko stane samo
pristne ovčne volne.
3.10 iz dobre 4 10 4.80
6.— iz boljšo 7.75 iz fino 9.— iz finojo 10.50 iz naj ti noj o Jeden odrezek za črno salonsko obleko gl. 10. Blago za vhno suknjo, loden, Peruvienne, Doskingo, blago zh državno uradnike, fini Kummganio in Cheviotitd. razpoSiljn po tovarnifikik eenah poznana, realna in poznana
Kiesel-Amhof v Brnu Bril
Uaorci zastonj in franko. Po&iljatve po uzorcih. Pozor I P. n. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo ceneje, ako se direktno naroči mesto pri preku-povalcih. Firma Klesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
SVOJI K SVOJIM!
Acquedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
NO vo skladliče
lir O LJA
kisa in mila
Prodaja se na drobno in t nt debelo.
Cen«:
olje jedilno: po 28 nč. lit., fino po 32-36 nč. lit.t finejše po 40 44 nč. lit., namizno pol fiuo po 48 52 nč. lit., namizno fino po 56-60 nč. lit., namizno ei-trafino po 64-68 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 n5. lit.
Sprejemajo se tudi nartčila, na dom franko pustivši! ■a posodo rrč iz koBitarja. — Ker je blngtf prve vrati, se toplo priporoču bIuv. občinstvu. Udani Anton Biroa
vk.
toda od obleganja niso hoteli odstopiti ustaši. Lastnik keisorcii lista „Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran t»wLnik.
Zdravljenje krvi
Čaj „T I • e Se r n I cvet" (Mlllefiort).
Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, knkor proti slabemu probavljanju ia hemoroidnm. Jedon omot za ozdravljanje, stoji 60 n6, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Al due Msrl" Trst, vefiki trg.
-i-
Tiskarna Dolenc v Trstu.