Poštnina plačana v gotovini. STKV. 150.
V LJUBLJANI, petek, 9. julija 1926.
Posamezna številka Din 1—.
LETO 111.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'-—} inozemstvo Din 30—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Kriza vladne koalicije.
^a zadnji seji vodstva Hrvatske seljač-strank® je govoril St. Radič o svojih J.sih s potovanja v Dalmaciji. Med dru-(.u!1 dejal Radič: »Razmere v Dalma-kr r h° nKarayn»st strašne in izgleda, ka-kat 3 i a^a Prišli barbari. Ni besed, s
Položaj'v Dal*! in0ge’ ;)!'aV (>praviliti ne ni t i laciJ1- Ceste so razruse-
Nailor>s e e®ra^skih in telefonskih prog.
je prišla	Propadajo, a ne-zato, ker
drži v f ,'sei'ai temveč ker se narod
. or,n&lnem suženjstvu, v takšni
ča-n i V kakršni nismo bili niti za
St %Vmaue- nat° ie pripovedoval
kako so bili v Ročistu plačani
biti in pravi čudež je bil, da so sploh ostali živi. Nič bolje ni bilo sedaj za Ča->a občinskih volitev. Ko so šli možje na volišča, so se žene poslavljale od njih, ko da bi šli na vojno. Takšne in slične stvari je pripovedoval St. Radič na seji vodstva HSS in slične stvari bi najbrže povedali tudi opozicionalni poslanci iz južnih krajev. Pa tudi mi Slovenci bi m°gli marsikaj povedati, kako so ostale razmere skoraj čisto enake ko pod PP-režimom in da se skoraj nikjer ne čuti,
‘ yf\ knuiUl vlada s p o r a z u m a.
da orekineUkoar6 -e zagrozil St- Radič, da piekme koalicijo z radikali. Čuditi
se je le, da ni izrekel te grožnje že preje
m je tudi izvedel, ker vzroka za to je bilo
več ko dovolj.
HSS je navedla tudi konkretne pogoje, pod katerimi more ostati /v vladi. Kakor so ti pogoji važni in utemeljeni, ako mislimo, da tudi po njih sprejemu bodo razmere boljše, če ne pride v vlado čist nov duh. Ker kaj pomaga, če Pride na mesto Simonoviča drug človek, če pa ne more delati vsled večnih sporov An večnega nezaupanja, ki vlada med koaliranima strankama. Kaj nam pomaga, če bo sprejet tudi zakon o izenačenju davkov, če bo pa vsa davčna uprava ostala neizpremenjena. In kaj P'niaga Dalmatincem, če dobe zakSn o agraru, če bo pa njegova izvedba obvisela v zraku!
Ni to glavno, da dobimo nove zakone, ,
<je,T’več da pride nov duh v našo upravo, !
d? n^j>cdo zakoni samo kulise, temveč I
nL j 0 živa tvcrna sila za napredek ; naroda,	j
ra^° 11postavljena vlada spo-v Zlllna, se je splošno pričakovalo, da ® Sporazum tista idejna sila, ki bo osve-lfa in prerodila vse naše javno živlie flje. To se ni zgodilo in od vSega snr,r;.
uma je ostala samo'neizpolnjena
seda.
Cas pa je in tudi prilika, da se to iz-premeni in da zavlada resničen sporazum. Radikalna stranka je v stanju zdrave evolucije. Načela demokracije začenjajo emagovati in čiščenje nazorov in ‘ ,8! Je T^P°lnem teku. Zato pa je tudi s op HSS izvršen v pravem času. Če je Pro e”8 nas^°Pa> da pospeši evolucijski je ^ v radikalni stranki, potem mu HSS zasiguran in potem ima tudi no k določeno pot. Obnoviti sme vlad-v	«**> samo s skupino, ki je po-
iv)	a ev°lucij° v radikalni stranki, ali
pa v opozicijo.
V0Č e.asa 28 taktiziranje, prišel je a za aktivno in pozitivno politiko, ki je mogoča le na zdravi podlagi.
vladne* koalicije je nujna, toda im - ,a 1x0 *e tedaj, če bo vnesla v vlad-?Jvljenje novega duha.
Pot g. Uzunoviča uspešna.
Beograd, 9. julija. Včeraj se je raznesla da je predsednik vlade Uzunovič na Bledu dobil od kralja navodila glede skorajšnjega sklicanja narodne skupščine, ki naj reši nujna vprašanja, posebno vprašanje podpor za kraje, ki so trpeli od povodnji. Če se skupščina sklice, bi se ustreglo tudi zahtevi radičevcev. Na tem zasedanju skupščine bi se lahko sprejel tudi zakon o likvidaciji agrarnih odnoša-jev v Dalmaciji.
Kar se tiče kombinacije z demokrati, trde radikali, da te kombinacije ne bi bilo mogoče sprejeti in to tem manj, ker demokrati zahtevajo, da bi tudi oni prišli v volilno vlado.
Minister za socialno politiko Simono-
vič se še ni odločil, kakšno stališče naj zavzame napram zahtevi radičevcev po njegovem odstopu. Simonovič je najbrž včet-aj zaprosil navodil od Pašiča. Ministri Simonovič, Miletič in Gjuričič trde, da so bili napadi Štefana Radiča na seji kluba HSS tako ostri, da jih vlada g. Uzunoviča ne sine trpeti. Zaradi rešitve vseh teh vprašanj čakajo na predsednika vlade Uzunoviča, ki si bo prizadeval, vsa ta vprašanja likvidirati. Če mu to ne uspe, ima Uzunovič po prepričanju dobro poučenih političnih krogov proste roke za vsako kombinacijo, pa tudi za volitve. Vsekakor je političen položaj tak, da se sme pričakovati važnih dogodkov.
St. Radič bo danes sprejet v avdienci.
Zagreb, 9. julija. Sinoči je odšel na Bled predsednik HSS Štefan Radič. Spremljajo ga člani njegove obitelji, drž. podtajnik dr. Košu tič in dr. Kežman. Radič bo danes sprejet v avdienci.
Bled, 9. julija. Dvorni krogi na Bledu so včeraj popoldne prejeli iz Zagreba poročilo, da je predsednik HSS Šiefati Radič ob 6. zvečer odpotoval iz Zagreba na Bled. Njegov prihod se je pričakoval torej ob 11. ponoči. Štefan Radič bo po dobljenih informacijah danes dopoldne
sprejet pri kralju v avdienci. — Kraljevski par se je dopoldne odpeljal z avtomobilom k Bohinjskemu jezeru poselit princa Pavla in princezinjo Olgo, ki sta tam na letovišču. Kralj in kraljica sta bila gosta princa Pavla.
Na Bledu je bila včeraj silna nevihta s ploho in točo, ki je padala skoro celo uro. Proti včeru se je zjasnilo.
Gostov je na Bledu malo, ker gre skoraj zmeraj dež.
jjjDi KOVAČEVIČ IZSTOPIL IZ HSK.
Zagreb, 9. julija. Poleg dr. Nilriča in njegovih tovarišev, ki so bili izključeni iz kluba HSS je iz kljuba izstopil tudi poslanec Tomo Kovačevič, ki bo skupno z dr. Nikičem osnoval svoj poseben klub v parlamentu.
POSL. KOSTA SPASOJEVIČ IZKLJUČEN IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 9. julija. S seje ožjega glavnega odbora demokratske stranke je bil izdan naslednji komunike:	»Na seji
glavnega odbora demokratske stranke dne 8. julija t. 1. je bilo sklenjeno: I. da se Kosta Spasojevič takoj izključi iz stranke. Za sklep, ki je sledil po vsestranskem razpravljanju, so bili odločilni tehtni razlogi. Spasojevič navzlic ponovnem opominu od strani predsed-ništva kluba ni prihajal na seje narodne skupščine niti na seje demokratskega poslanskega kluba. Spasojevič je odklonil izvršitev nekega prejšnjega sklepa glavnega odbora, po katerem bi bil moral podati ostavko na svoj položaj. — Določena sta bila poslanca Rista Jojič in Slavko Sečerov ,da kot odposlanca glavnega odbora odpotujeta v Prokuplje in da izvedeta strankarsko organizacijo v topliškem okraju.
2. je bilo sklenjeno, da se odobri sklep K‘®i*lega odbora v Kruševcu glede iz-KriU^ltve advokata Žike Avramoviča v okro^CU' Vsi demokratje kruševškega
sodelujejo 2 Adolfi,
SEJA ODBORA ZA NOV DAVČNI ZAKON.
Beograd, 9. julija. Odbor za proučava-nje davčnega zakona je včeraj razpravljal o čl. 17., ki govori o tem., kdo naj kot lastnik plačuje davek. Finančni minister predlaga, da se namesto besed »sopstvenik« postavi« izraz »pravni po-sednik«. O tem se#>o razpravljalo na prihodnji seji. Dalje se je razpravljalo tudi o členu 18., ki govori o davčni osnovi. O tern členu je dal pojasnila ekspert finančnega ministrstva Letica. Debata se bo danes nadaljevala.
DEMOKRATSKA LISTA ZA OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU.
Beograd, 9. julija. Sinoči se je sestal ves odbor demokratske stranke, da določi kandidatno listo za občinske volitve v Beogradu. Ves odbor je z vzklikom soglasno sprejel predlog, ki ga je stavil izvršilni odbor. Po tem predlogu je kandidat za predsednika občine dr. Kosta Kumanudi, za podpredsednika dr. Kosta Jovanovič, za prvega kmeta pravnika advokat Kostie, bivši šef kabineta notranjega ministra, za drugega kmeta pravnika advokat Dobrivoj Jovanovič, m tretjega kmeta pravnika dr. Dragič Joksi-mcvič in za četrtega kmeta Okanovič. Na prihodnji seji celega odbora se bodo dotočili kandidatje za kmete nepravnike.
TUDI DR. NINČIČ V SPORU Z MAKSIMOVIČEM.
Beograd, 9. julija. V političnih krogih mnogo govore o sporu med Božo Maksimovičem in dr. Ninčičem. Nekateri trde, da ta spor pomeni definitiven prelom med obema ministroma, a hkratu tudi razcep v radikalnem centru. Za Uzuno-vičevo vlado je s teni nastala nova težava in to tembolj, ker se dr. Ninčič približuje Pasiču. Politični krogi trde, da je Ninčič izgubil vse San se in da se zato nagiba k Pašiču.
Včeraj se je dr. Ninčič sestal z dr. Nin-kom Peričem, ki je prevzel nalogo, da spravi Ninčiča z Maksimovičem. Po daljšem razgovoru z dr. Ninčičem je dr. Perič odšel v notranje minstrstvo in se tam razgovarjal z Maksimovičem.
Trudil se je z vsemi močmi, da likvidira spor, vendar včeraj še ni imel nobenega uspeha. Zato bo danes nadaljeval pogajanja.
ANGLEŠKO BRODOVJE v SPLITU.
Split, 9. julija. Mornarji angleške mornarice so včeraj v večjem številu v mestec, kjer se je na glavnem trgu razvil ples. Mornarji so na trgu plesali vse moderne plese. Mornariški častniki so nameravali iti na Marjan in v Solin pa so to namero opustili, ker je šel preveč dež. Izlet so odgodili na danes. Včeraj je bil v hotelu Belleville svečan banket.
Pogajanja za konkordat se v kratkem obnove.
Rim, 9. julija. V dobro poučenih k rogi h trde, da se bodo takoj po prihodu novega jugoslovanskega poslanika pri Vatikanu obnovila pogajanja za sklenitev konkordata. Konkordat ima biti sklenjen še prej, predno bo jugoslovanska kraljevska dvojica službeno posetila Rim.
ŠIRŠI GLAVNI ODBOR NRS SE SESTANE KONCEM JULIJA. Beograd, 9. julija. Glavni odbor radikalne stranke je prekinil svoje delo, ker je uvidel, da so vsa vpraašnja, ki so prišla na vrsto, preveč važna, da bi bil ta odbor kompetenten jih rešiti. Sklenjeno je bilo zato, da se ta vprašanja predlože širšemu' glavnemu odboru, ki se sestane 20. julija in ki bo zboroval do 1. avgusta. V tem času bi se mogla dokončati mnoga važna vpraašnja. Rešiti bi se moralo tudi vprašanje reorganizacije stranke, vprašanje občinskih volitev in vprašanje raznih konfliktov v posameznih okrajih.	_ -
PRAVILNIK 0 OSNOVANJU ZADRUG ZA POLJEDELSKI KREDIT PODPISAN
Beograd,. 9. julija. Prometni minister je podpisal nov pravilnik o osnovanju in organizaciji krajevnih in oblastnih zadrug za poljedelski kredit.	\
POSLEDICE POVODENJ. Beograd, 9. julija. Prometu minister dr. Vasa Jovanovič in predsednik skupščine g. Marko Trifkovič sta se vrnila s svojega potovanja po Bački in Baranji, kjer sta obiskala vse poplavljene kraje. Marko Trifkovič je izjavil: Narod je v sedanji veliki nevarnosti pokazal, kako pravilno pojmuje svoje lastne interese in interese celute. Imel je silne napore in je koristil s tem ne samo sebi, temveč tudi državi. Država je s povodnji^ izgubila velikanske vsote, ker se bodo zmanjšali dohodki iz davkov. Današnja gospo-- darska kriza se s tem lahko še poslabša. Država je sedaj s svoje strani dolžna, da pomaga vodnim zadrugam, ki bedo zavarovale in zagotovile žetev v teh krajih. Največje izdatke pa bo imela država, ker bo morala nadomestiti škodo onim,, ki so žrtvovali svoja zemljišča, da so'se rešila tuja.
PILSUDSK1 BO ČISTO NEODVISEN OD PARLAMENTA.
Varšava, 9. julija. S sklepom včerajšnje seje ministrskega sveta, je bil maršalu Pilsudskemu odkazan. grad Belve-dere kot stalno bivališče. Kakor trde v poučenih krogih, bo Pilsudski te dni imenovan za generalnega inšpektorja poljske vojske. S tem bo zavzel pozicijo, ki' bo popolnoma neodvisna od parlamentarne odgovornosti.
PREMESTITEV SLOVENSKIH URADNIKOV V ITALIJI.
Trst, 9. julija. Pred kratkim je faši-stovska vlada premestila veliko števila državnih uradnikov slovenske narodnosti v notranjost države. Uradniki so s tem zelo prizadeti, ker se morajo po večini razstati od svojih obitelji. Vendar pa jim bo v notranjosti države služba lažja, ker jih tam ne bo nihče preganjal zaradi njihove narodnosti.
VPRAŠANJE GRŠKIH DOLGOV ANGLIJI NEREŠENO.
London, 9, julija. Pogajanja, ki so se-z grško vlado vodila v Londonu glede ureditve grških vojnih dolgov, niso uspela in so zato odgodena na kasnejši, čas.
Faustovska justica.
Po svojih publikacijah o jadranskem vprašanju tudi nam znani odločni nasprotnik fašizma, italijanski profesor Salvemini je objavil oster napad proti vodstvu fašizma, češ da najema zločince za teroristične akcije proti fašistovskim nasprotnikom in je svoje obdolžitve tudi podprl s tehtnimi dokazili. Njegov napad je odjeknil po evropskem časopisju in zato zelo neprijetno zadel Mussolinija in tovariše. Proti Salveminijevim trditvam, da je v te zločine direktno zapletena italijanska vlada in da italijanski sodniki nimajo poguma obsoditi fašistov in oprostiti njihovih nasprotnikov je nastopil fašistov-skt publicist Luigi Villari v posebnem odprtem pismu, k j el' pobija izrečene obdolžitve in objavljene dokumente.
Salvemini odgovora ni ostal dolžan, po ponovni reviji dejstev, ki jih je bil objavil, postavi Villarija pred to-le krvavo zrcalo: G. Villari je fašist in ofieijelen član vlade. On nima svobode, da bi priznal dejanja in argumente, ki obtožujejo njegovo vlado. Mussolini, njegov >Duee« in šef njegove vlade, je proglasil v fašistični reviji Gerarchia pod naslovom: Popotnica za 1. 1926 to-le: »Fašizem ne sme dopustiti heterodoksije (drugoverstva). V tem je njega posebni značaj, njega temeljni življenski smisel... Fašizem je triumfiral, ker ni nikoli trpel razlike v nazorih: njegov blok je monolitičen, iz ene same skale.
G. Villari, nadaljuje Salvemini, se mora tej zapovedi pokoriti. Če se upre, ne bo le izgubil svoje pozicije, ampak tudi državljanstvo in premoženje mu bo zaplenjeno. Zato pa, ko odgovarjam g. Villariju, odgovarjam zagovorniku posebne sorte, zagovorniku stvari, ki se je ne upa kritizirati. Sočustvujem ž njim!
Hvaležen sem mu, ker me je poučil, da nepremišljen uboj ni isto ko umor in priznam, da »z ozirom na odklonitev obdolžitve o premišljenosti je takozvana sokrivda političnih osebnosti pri uboju očitno pobita.< Ampak kritična točka se ne nahaja na tem mestu. Vprašanje je: ali so sodniki, ko so odklonili cbdolžitev glode premišljenosti, ne da bi odredili javno zaslišanje, sodili po pravi«!
G. Villari zagotavlja, da je treba-samo citati poročila italijanskih sodišč, pa se bo vsakdo lahko prepričal o tem, da je brez vsake podlage moj sklep, ki pravi, da v Italiji ni pravice proti zločinom, ki jih zagrešajo fašisti nad nefašisti. Pa si malo oglejmo ta poročila:
Turin, 18. decembra 1922.	—	22 oseb
umorjenih — morilci fašisti. Nihče aretiran. Amnestija 23. decembra 1922.
Rim, 29. maja 1923. — Poslanec Misuri
napaden in pretepen s palicami. Kolovodja napadalcev aretiran in kmalu potenv izpuščen ter am nesti ran 31. oktobra.
Argenta, 23. avgusta 1923. — Duhovnik M.inzoni pobiti in umorjen. Splošna in triumfalna oprostitev vseh obtožencev pred poroto v Ferrari julija 1925.
Rim, 29. novembra 1923. — Stanovanje bivšega ministrskega predsednika Nittija razdejano in oplenjeno. — Nihče aretiran,' nikakega procesa.
Reggio Emilia, 26. februarja 1924. —- Kandidata za parlament, Piccinija, umori skupina fašistov. Obtoženec oproščen, iz sodne dvorane ga nesejo v triumfu 20. oktobra 1923*
Milan, 12. marca 1924. — Poslanski kandidat Formi je umorjen. — Aretiran nihče.
Pred seboj, piše Salvemini, imam listo drugih prav tako flagrantnih primerov, predolgo bi trajalo, če bi jih našteval. Kar »e tiče trditve g. Villarija, češ da so bili v Fi-renzi obsojeni fašisti, ki so bili aretirani pri oktoberskih nemirih, bi želel, da g. Villari izjavi, ali so bili obsojeni ti fašisti^ radi na-silstev nad nefašisti, ali pa radi česa drugega, n. pr. radi tatvine.
Nekje me je pa argumentacija g. Villarija zadela v živo. On ima prav, ko pravi, da je prišla amnestija, ki so je bili 31. julija 1925 deležni Ross^, Marinelli in Filipelli, tudi meni v korist. Ampak g. Villari ne smatra za potrebno, da bi povedal, da je bila dana 23. decembra 1922 amnestija samo za zločine, ki so bili »storjeni v nacionalne namene in da ni bilo mogoče druge enake amnestije proglasiti še enkrat posebej za Rossija, Marinellija in Filipellija, škandal bi bil vendarle prevelik. Zato je bilo treba objaviti to drugo amnestijo tudi za protifašiste. Med temi sem bil tudi jaz, kajti jaz sem bil zaprt, ker sem bil obtožen, da sem najbrže sodeloval pri tajnem protifašistovskem listu; in globoko se čutim ponižanega ob misli, da dolgujem svojo svobodo umoru Giacoma Mat-teottija.
Še bolj ponižujoče se mi pa zdi, da si g. Luigi Villari, sin Pasquala Villarija, ne dela težke vesti, ko postavlja »moj zločin« — oziroma pravzaprav obdolžitev, proti kateri mi je bila z amnestijo odvzeta možnost obrambe — v isto vrsto z zločini svojih pristašev, ki jih je vlada, katere ofieijelen predstavi-telj je, tudi amnestirala.
iaka je torej danes justica pri naših sosedih. Najboljši sinovi tega naroda se morejo edinole kot izgnanci oglašati, kakor profesor Salvemini, pa še v tujini jih zasledujejo plačana banditska bodala.
Da ta sistem plačilu Pravice ne bo ušel, nas uči zgodovina.
Mene, tekel, upharsin.*
Iz Beograda prihajajo dnevno vesti, da v
radikalni stranki vre in poka ter da se njeni temelji rušijo.
Priznavamo, da je bila la stranka, ki trenutno še vedno drži v rokah krmilo naše države, predstavnica srbskega naroda, toda le do časa polittičnega ujed in jen ja Hrvatov in Slovencev s Srbi, dasi je bilo že takrat mnogo gnilega v njej. Njej gredo nevenljive zasluge v borbi za svobodo srbskega naroda. Po pristopu Hrvatov in Slovencev v novo državno zvezo pa se je na nedvoumem način izkazalo, da kvalitete in zmožnosti te stranke ne zadoščajo več in da le-ta ni dorastla eminentni vlogi, voditi krmilo novooblikova-rte države — ne na znolraj kot urejajoča država v smislu principov modernega prava in ne na izven kot sestavni element porajajoče 1TOve Evrope. K tema nedostatkoina pa se je pojavila v tej stranki še tretja slabost, ki je bila sicer že v polnem razmahu še v predvojnih časih, slabost, ki jo lahko označimo kot njen osnovni pogrešek, namreč: njena
* Objavljamo interesantno misel uglednega prijatelja, čeprav se v vseh podrobnostih ne strinjamo. — Op. uredn.
nemiaitljiva sla po gmotnih dobrinah, glad po zlatu. Vsi ti nedostatki so bili za to stranko, ki se dandanes opira v glavnem edinole na neparlamentarno in neustavno silo, usodni. To so njeni zli duhovi, ki so ji že davno napisali nad njenim prestolom: mene, tekel, upharsin! Te besede se uresničujejo v sedanjih časih, za to je njen definitivni razkroj le še vprašanje časa.
Ob smrtni postelji premožnega bolnika se pojavijo običajno razni dediči. Prave ljudi privede tjekaj zgolj sočutje in skrb za njegovo potomstvo, briga za njegov dom, da ne razpade. Te ljudi pač veže medsebojno odkrito prijateljstvo, brez vsake zahrbtnosti. Ali obenem se /.glase tudi drugi ljudje, ki na vse pretege zatrjujejo, da so sorodniki bolnika, bližji ali daljni, hinavsko razkazujoči svoje »iskreno ljubezen« do njega. Seveda, te ljudi kaj malo briga potomstvo in dom bolnika; glavno jim je, da čimveč odneso.
Ob smrtni postelji naše radikalne stranke so se pojavili taki' prijatelji in neprijatelji. Mnogo je praviti prijateljev in sicer v raznih krajih države, ki žele res dobrobit državi brez pridržka. Ti so v resnici v skrbeh, kako naj se zaustavi razkroj tako važnega političnega organizma, ki vodi državo in ki ima
R. Peterlin-Petruška:
SOKOLSKA PRAGA.
Praga je vsa sokolska. Na tisoče in tisoče Sokolov v 'kroju drvi po ulicah, na zletišče ali z zletišča; tramvajski vozovi so jih polni, polna so ji'h gledišča in zabavišča, polne so jih gostilne 'in kavarne. Rdeča barva sokolskih srajc in rut je razlita po mestu, da iz-gledajo ulice in trgi ko makove njive in polja »Na zdar!« »Zdravo!* Prijatelji in znanci še s prejšnjih sokolskih zletov se srečujejo, pozdravljajo in si stiskajo bratovske roke.
Z vseh hiš, iz vsakega okna vihrajo slovanske trobojnice, v vseh mogočih razpored-'.bah barv in velikosti. Polni so jih tramvajski vozovi, avtobusi, avto, vozila za razvaža-nje piva, sodavice, mleka, jestvin, ž njimi so okrašene trgovine, prodajalne in stojnice. Z zelenjem in cvetjem in s trobojnimi trakovi ozaljšane eolie in slike ustanoviteljev Sokolstva Jindrioha Fiignerja m Miroslava ryrsa vr/stavliene po zložbah in na oknih za-sebni'h stanovanj se zvečer blišče njih podobe na prozornem rdečem papirju- razsvetlje nem odzadaj od sobnih svetilk in žarni . slikami pa žare gesla obeh voditeljev »Ni zUk, ni slavu«. (Ne dobička, ne slave.) tei »Mužne v pfedk (Moško naprej!)	,
Praga Palackega se dobro zaveda, da ie usoda češkega naroda in nje same neločljivo zvezana z usodo Sokolstva: ž njim bo cvetela in se razvijala in rasla in ž njim bo tudi padla. In meni 66 zdi, da je ni države, 'ki bi tako samozavestno lahko zrla v bodočnost, kakor lahko gleda republika Cehoglovaška: ■ona ima v Sokolstvu tako trden temelj, da je ne bodo premagala niti peklenska vrata.
In človek kar vidi, kako vse, od zadnjega cestnega delavca pa do prvega ministra tek
inuje, da bi ta osmi vsekokolski zlet Sokola kar je mogoče najboljše uspel in da bi bili stotisočeri gosti kolikor mogoče zadovoljni in kar najboljše vzprejeti in postreženi.
Jugoslovanski Sokoli in vojaštvo so se pripeljali na zlet z devetimi vlaki in zlata sokolska Praga jih je v resnici z zlatim srcem sprejela' Ko so korakale naše vrste po ulicah mesta na določena stanovanja, ni bilo pozdravov množice ne konca, ne kraja.^-7 Nekateri mojih znancev so mi pač. potožil', češ, da so jih nastanili čisto na okrajino mesta in sicer na čisto nasprotni konec od zle-lišea. Jaz seni jih pa brž potolažil, češ, da »° to iz tega vzroka storili, da jih tako lahko celo mesto gleda in pozdravlja.
'Res, Praga je sokolska, ne samo na zunaj, temveč tudi v duši. O tem se lahko prepričaš, ko čitaš v tukajšnjih listih izjave o Sokolstvu največjili mož čeških državnikov, delavcev na gospodarskem polju in umetnikov. •Časopisi vseh političnih prepričanj pozdravljajo naj iskrenejše in v najizbranejših besedah zlet in zletnike in prinašajo cele pole ilustriranih prilog, s pesmimi in črticami najboljših čeških pesnikov — pisateljev in mislecev.
Celo klerikalni list »Čeoht priznava Sokolstvu velike zasluge za razvoj češkega naroda, vidi v njem organizacijo, na katero se more češka država smelo opreti, očita pa mu, da je zašlo na stranpota, da se bavi e polili-kanstvoOT Ln da razvitja naravnost srepo gonjo proti vsemu, kar je katoliškega. Toda to je pesem na stari nam že dobro znani na-
Pev-	,	„
iZlata slovanska Praga pa gre mimo teh natolcevanj in diha čisli sokolski zrak in v njej bijo bolj kakor kdaj prej čisto slovensko sokolsko srce.
sicer v teh zadevah bogate izkušnje na razpolago, kako ga očistiti bolezni in g:i zopet postaviti na noge odnosno priskrbeti mu pravega dediča. Vendar smelo trdimo, da je še več neprijateljev, ki pazijo kakor hijene, kdaj se pojavijo na obrazu bolnika smrtne srage. Leti so fabrikanti demagogije na debelo. Svojo lahko učenost o bistvu države in o njenem znanju prodajajo in usiljujejo kakor liajnadleznejši žid svojo goljufivo robo, zatrjujoči 'ubogemu ljudstvu, da so le oni pravi dediči, njegovi rešitelji in dobrotniki.
Nam je na tem, da opozorimo v tem važnem trenutku na dejstvo, ki se skoro redno pojavlja v poltičnem življenju. Pri hipnih iz-premembah v državnem ustroju pridejo nemreč običajno na površje najbrezobzirnejši ljudje, demagogi najpristnejšega kova, ki nimajo sicer prav nikakšnih zmožnosti, razen fr.^nih komolcev in okovanih čevljev, da si ž njimi utro pot do prvih sedežev.
Vemo, da si je SLS stekla nepozabnih zaslug za slovenski narod v najkritičnejšem trenotku. Vse druge stranke so zapustile svojo rodno mater in ao se podale na pot v našo jugoslovansko Alasko, kjer gospoduje radikalna stranka, da si nabero vsaj zlatih drobtin z bogatinove mize, le ona je rajši vgnznila v suho hruško. Vemo, da bi bilo tudi v tej stranki lahko marsikaj drugače vendar v glavnem ji teh zaslug nihče ne more odrekati. Ali najfatalnejša je zadeva v točki, ker je bila vsa njena dosedanja državna politika — pasivna. Ta njena pasivnost je prišla sicer v dobro celokupnem narodu v idejnem oziru, zakaj naš narodni čut še ni bil nikdar 'tako samozavesten, Čil in zdrav, kakor je ravno sedaj in to ob uajhuj-šem odiranju. Dobro vemo, da bi SLS ostala prav lahko pri državnem krmilu do današnjih dni, seveda pod pogojem da bi »radila« po receptu pašičevcev, to je z levo roko, sicer bi bili njeni ministri vporabni le za prepisovanje aktov v beograjskh pisarnah. Ako ji kdo očita, da bi morala biti vedno v vladi, tedaj nima dotičnik niti najmanjšega pojma o pravih razmerah pri zeleni mizi v Beogradu.
A vendarle: taka pasivnost ne zadošča več — slovenski narod je šel do skrajne meje.
SLS se mora odločiti, da vstopi v vlado, sicer ,;o bo preskočil njen tekmec, oni dedič, ki bolniku — radikalni stranki venomer zatrjuje, da je njegov pravi sorodnik, ‘to je stranka JDS. Ko bo nastala zmeda, ni izključeno, da more ta špekulantski sorodnik postati tu. di, dedič — na ogromno škodo že itak dovolj tepene Slovenije. Ker po dosedanjih izkušnjah Beograda tako število zadošča, bo morala SLS še nadalje jesti suhe hruške, a potem bi utegnil tudi njej nekdo zapisati na steno: mene, tekel, upharsin.*
K—u.
Politične vesti.
= »Politični glasnik«: za vstop demokratov v vlado. Zadnji »Politični glasnik« piše, da pi-nti vladi Uzunovida Se vedno velika nevarnost od Radiča in Pašiča. Od Radiča le vsled osebnih vzrokov, od Pašiča pa vsled osebnih in pditičnih vzrokov. Vlada pa je dolžna, da uporabi sredstva, da najde sigurno rešilev za politiko sporazuma. In taka rešitev je vpoklic demokratske stranke v vlado. Demokratski stranki in njenemu šefu Ljubi Davidoviču pripadajo prve zasluge za politiko sporazuma. Tega ni mogoče več uta-jevati. Demokratska stranka je mnogo žrtvovala za politiko sporazuma in še dane« podpira to politiko pod najtežjimi okoliščinami. Demokratski stranki se more popolnoma zaupati, ker je ljuba Davidovič sam zadostno jamstvo za politiko stranke. Ljuba Davidovič ima to dragoceno posebnost, da presoja vsa velika vprašanja s stališča plemenskega num in da je vedno zvesta rezerva monarhije. Bilo bi zato najnaravneje, da vlada potrka na vrata demokratskega kluba. če pa tega vlada ne bi hotela storiti, potem je njna dolnžost, da prepusti politiko sporazuma Ljubi Davidoviču in Ljubi Jovanoviču, ki sta vedno pripravljena, da sprejmeta in nadaljujeta boj za državno edinstvo na podlagi plemenskega sodelovanja in mira.
— O ulcgi dr. Ninčiča piše »Politički glasnik«, da je delal dr. Ninčič svoje dni z vso silo na tem, da spravi Pašiča iz vlade, ker je bil trdno prepričan, da bo on njegov naslednik in da bo potem imel vodstvo stranke popolnoma v svojih rokah. Ko so se pa ti načrti ponesrečili, se je začel dr. Ninčič umikati. Ko pa se je začelo vedno glasnejše govoriti o vstopu demokratov v vlado in o prevzemu zunanjega ministrstva s strani demokratov, je stopil dr. Ninčič iz svoje rezerve in pričel delati na tem, da bi prišel Pašid zopet na vlado. Pričel je v tem zmislu zelo oprezno delovati. Njegov načrt je bil v tem, da mora priti Pašič zopet v vlado, da pa ne sme odločevati glede njene sestave. Odločitev o tem vprašanju bi morala biti prepuščena dr. Ninčiču. Tako se tolmači tudi zadnje postopanje dr. Ninčiča in njegovi slavospevi Pašiču v slavnostni spominski številki. Enako se tolmači tudi dejstvo, da je Pašič takoj nato v intervievvu pohvalil Ninčiča..
=: Obznana še vedno v veljavi. Kakor poroča sušaški »Novi list*, je sklenil novoizvoljeni občinski odbor mesta Krk na predlog
svetovalca Šulire, da se razobesi na častnem mestu državna zastava, na občinski s pa hrvatska trobojnica. Ta predlog je o* tudi sprejet in izveden. Srezju P°g\? a .fr' Kraljič pa je nato prišel k županu in zahte_ val od njega, da takoj odstrani hrvatsko trobojnico. Pod pritiskom sile je končno župan to tudi storil. Nato pa	,dr'
ljič na podlagi znanega Prugel-patenta občinskega sVetovalca šulmo s 14dnevnim policijskim zaporom. - P»1bilfse kdo z ozirom na take razmere še čudil, te groze- radičevci z razbitjem vladne koalicije. Čudno le, da so tako dolgo prenašali vsa nasilja raznih eksponentov zloglasnega »nacionalnega« bloka — Tomo Kovačevič izstopil ie Radičevega kluba. Zagrebške »Novost k objavljajo sle-
dečo izjavo Toma Kovačeviča: »Danes šobili na seji HSK iznenadeni poslanci a nepričakovano postavitvijo na dnevni red brez diskusije točke o izključenju narodnega zastopnika dr. Nikiča iz HSK. Ker za tako izključitev ni bilo razloga in ker izključeni dr. Nikič ni bil navzoč, izjavljam, da z današ-, jg njim dnem preneham biti član Radičevega seljačkega kluba. Zagreb, 7. julija. Tomo Kovačevič, nar. posl. — V oficielnem poročilu HSS pa se pravi, da je tudi Kovačevič glasoval za izključitev dr. Nikiča. Z ozirom na izjavo Kovačeviča je ta vest najbrže neresnična.
= O izključitvi dr. Nikiča se v političnih krogih živahno debatira. Dr. Maček je dejal’ da je moral biti dr. Nikič izključen, ker m prestal s svojini delom proti interesom stričke, ker se ni pokoraval sklepom stranke 'n ker tudi ni prišel na sejo. Prejšnji nastop dr. Nikiča je bil že pozabljen in zato se tudi ni nič storilo proti dr. Šuperini. Z Nikičem so bili solidarni dr. Lončarevič, Klaič in Bod- : magi, dočim se za Šuperino in čaldareviča ne ve, kakšno stališče bosta zavzela. Kovačevič je glasoval za izključitev. — Lonca” 1 revic pa je izjavil, da so bili poslanci iznenadeni in da je bilo napačno, da se Nikiču ni dala možnost zagovora. Radič da hoče uničiti politiko sporazuma. Lončarevič in to; variši njegovi da ne morejo dopustiti, da b' bila politika sporazuma odvisna od tren<]l,ie' ga razpoloženja St. Radiča in zato bodo sV0' politiko nadaljevali. Prepričan je, da bo rod za to politiko. — Dr. Nikič pa je dejal, da je bilo postopanje vodstva HSS skrajno nelojalno, ker se mu je še v zadnjem času govorilo, da se hoče Radič ž njim P°~ polnoma sprijazniti. Tudi graja, ker se ®u ni dala prilika za zagovor. S svojimi fova' riši bo osnoval svoj klub.
= Davidovič o vstopu v vlado. Z o*11®*11 na najnovejše dogodke je izjavil Ljuba Da-vidovič, da temelje govorice o nekih tajnih zvezah med njim in Maksimovičem na teni, ker je bil Kumanudi pri Maksimoviču, da se pritoži nad nasiljem, ki se vrši nad demokratskimi volik-i- SkupgFina ne bo sklicaua zaradi povodnji, temveč tu gre le za politične intrige. Pašičevci hočejo vreči vlado | Uzunoviča in zato širijo preko Trifkoviča J vesti, da bo skupščina zaradi povodnji skli- ; cana. Ko bi se to zgodilo, pa bi pašičevci vrgli ? vlado. Na drugi strani ima isti cilj tudi St je-pan Radič. Ne ve se pa še, kdo bi vladi po-Jj magal. Mnogi radikali bi hoteli vreči Maksijj moviča, ali se ga boje, ker ima Maksimovič moč. Maksimovič ve, da je izgubljen, če izgubi ntoč (policijo) in zato se trudi, da se nasloni na druge skupine. Vidi se jasno, da se v radikalni stranki bore na nož. Ljuba Jovanovič je pogrešil, da ni nastopil že leta 1924. Toda tudi sedaj ni prepozno. Kar se tiče njegovega vstopa v vlado, je itak znano, pod kakšnimi pogoji bi se moglo t° zgoditi.
— Po stotem shodu g. Pribiževiča. Salti0' stojno demokratski listi pridno napoveduje' jo, kako bo SDS pri prihodnjih volitvah vsled energične akcije g. Pribičeviča med narodom
vrgla ob tla vse svoje nasprotnike. Papir je^ potrpežljiv in zato morejo esdeesarji pisati tudi najbolj prazne prorokbe. Resnica pa zato ostane vseeno neizpremenjena in ta pravi, da SDS na vsej črti nazaduje. Celo v Lik'; domeni g. Sv. Pribičeviča. Tako so vaščani vasi Mišljenova celotno prestopili iz SDS v radikalno stranko. Tudi Lika se je izneverila g. Pribifeviču.
= Nova vlada v Grčiji. Po vesteh iz Aten je prišel v Grčijo sin Venizelosa, da s privoljenjem svojega očeta stopi v novo vlado. Vlada bo imenovana še ta mesec in jo bo sestavil bivši predsednik parlamenta Zavi-cianos. V vlado bosta vstopila tudi bivša monarhista Dragim is in Ral is. -Poroča se, da bedo Zaricianosa podpirale vse stranke-
Kratke vesti.
Ministrski predsednik Baldvvin je izjavil, da bodo v bodoče imeli ženski delegati britanske delegacije v Zvezi narodov popolno enakopravnost z moškimi.
Hadžipopovič je bil ubit od bolgarskih ko-mitašev, da bi tako prišlo do konflikta med# ti iško in Jugoslavijo.
Vojaška vstaja v Aserbejdžanu je bila P° vesteh iz Teherana zadušena.
Angleška vlada je vpeljavo osemurnika odložila, ker niso delodajalci ponudili delavcem dovolj visokih plač.
Promet tujcev ie v Italiji silno padel, f'01’' njo Italijo je obiskala proti lani komaj četrtina turistov, v Benetkah pa je bilo le za 70 odstotkov manj tujcev. .
BKLEŽKE.
Bridko spoznanje.
Svoj včerajšnji uvodnik o novi vladni krizi je zaključil »Slovenski Narod« z besedami: »Kakorkoli kombiniramo, vse je brezup; no. Zato nas morejo vesti o novi krizi navdati.; le s trpkostjo in skrbjo.«
Huda mora presti SDS, da se je celo >Sl°' venski Narod« začel za njo skrbeti! Kar p°' milujemo »Slov. Narod*, da mora imeti Še na stara leta take skrbi!
»Pridi sem, če se upai!«
Takole si groze navadno otroci, ka ai ,e^ nobeden ne upa udariti.	,
Na to to otročjo grožnjo smo se nenoi" spomnili, ko smo čitali v včerajšnjem »Sto; vencu«, ko piše: »Spričo take nelojalnosti, sporočamo »Jutru , naj nikar ne izziva, 0» nas ne mine potrpežljivost in ne pridemo dan s stvarmi, ki ra »Jutro« in njegov taD^ ne bodo prijetne.« Itd.	„e
Mislimo, da stranki z 20 mandati grožnje ne pristojajo. Zakaj prizanašati, se lahko udari? In zakaj se ne uredi lastn zadev tako, da se ni treba J)ati nasprotni*1
vih odkritij?	r.,.avi
'Ni ravno znak načelne borbe, ce P1 kdo, da bi lahko, pa noče!
držitese	starnurade
in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
PraviCranckov kavni pridatek
^	lio	Unvo	.io	kreoča	in	ii	dnie	dober	okus.
vfgpjjz hAAKA,
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi kžihu spada neobhodno Pravi Franck.
Dnevne vesti.
1Z °A.UitUJE NAŠIH POSLANCEV.
»reluTif^	rezervnih	oficirjev v Za-
mitski V*?1'81 P°sebno vidno vlogo kot ko-xTno.lT,	tudi Polneč Aleksa Zujev.č
silno rad	P‘‘Ipada fudi oni sk"pinl’
0 rada govori, kako je osvobodila nas
kako je osvoDoaua ««-orlkri! ?Tat medalje o delu g. Žujevica pa odkriva >Narodni glas«, ki objavlja faksimile edeee pobotnice g. Al. žujevica.
Priznanica na 10.000 drahem, ha deset tisoč drahem, prejetih od ministrstva zunanjih zadev na račun komiteta Cjedinjenja.
Solun, 15. februarja 1917. leta.
Prejel: Aleksa Žujevič, nar. posl. glastTi PriznanicL pripominja »Narodni
Debfuil -6 ^azda Aleksa, delal neumorno, na Krfu m ’v pagal S- N. Pašiču v Solunu in čitek. Istnz “eogradu. Ni se oziral na po-dnevnico ; 1° ie bil narodni poslanec z kom „„, 0 begunskim poslanskim dodatni a j a r „ ga se je boril kot rezerv n i dimo iotrt8 Vseh frontah, a vrhu tega ga vi-
9 jed in jen ja Sn° tudi kot komito v komitetu
vTrim’-,da bi ta komitet obstojal v najno-noie - opediP S- univ. prof. St. Sta-
Priiaite*-’«t<^wi*igurno °bst0ii’ dokazuje
Zaslužne može ima naš narod.
r Predsednik vlade N. Uzunovič *
raj predpoldne vračal z Bleda v Beotrrad »r Ljubljani sta ga pričakala na kolodvori \Z liki župan Baltič in general Živko vic. pred". sednik vlade je nato sprejel dr. Ravniharja predsednika radikalne stranke v Ljubljani' ki je ostal z g. Uzunovičem v daljšem razgo-’ voru v vozu. Končno je bil sprejet še lef gradbene direkcije ing. Krajc.
— Izenačenje zakonodaje o vodah. Generalna direkcija voda namerava izdelati še tekom letošnjega leta načrt zakona in uredb za delo v svojem resoru. V prvi vrsti se izdela načrt za izenačenje zakonodaje o vodah, ki se sedaj v raznih pokrajinah države različna. l)elo ee poveri .posebni strokovni ko-
1 ekciji vodr^e^iofiivf'h j?P\ Generalni di-lavo katastra vodnih sil. Končni'^ zivnejsa vporaba vodnih sil v industriji Kataster se ima izdelati še tekom letošnjega
— V ministrstvu pošt in telegrafa je podpisan večji ukaz o napredovanju, premestitvah in vpokojitvah nižjih uslužbencev poštno-elegrafske in telefonske stnoke pri vseh direkcijah.
Centralna komisija za ocenjevanje uradnikov v prosvetnem ministrstvu. Novo formirana centralna komisija za ocenjevanje uradnikov v resoru ministrstva prosvete bo imela te dni sviojo prvo sejo. Na seji se bo samo materija! pregledal, ki se ga je že precej nagromadilo.
. — Nove poštne dopisnice. Ministrstvo noš'e ■ii brzojava je sklenilo uvesti nove. bolj prak-ticne dopisnice. Nove dopisnice bodo izdelane« kartona v dimenzijah 10—15 X 7 do.
10 «	,	ai’	^ uvedejo nove, se potegne-
edanje dopisnice iz prometa.
2 ~~ Akcija za znižanje cen mesu v Zagrebu, njp bški mesarji so pričeli akcijo za znila-„ ® mesu. Več od njih je namreč cene S tT°Valinio izdatno znižalo pod maksimalne, prek? yhožejo obrtniki v prvi vrsti pobijati POzd??i anie, ki se je zelo razpaslo. Javnost
J_pV|]a akcijo naravno s simpatijami. stv0 • Skladja Savinje. Kmetijsko ministr-eiio « dovoli'lo 'kredit 05.000 Din za regula-^ -»avije od Solčave do Logarjeve doline. Nabava materiala za telefonske in brzo-ren f 5roSe- Minister pošt in brzojava je od-vlv,,’ da,se. ‘!la nabaviti velika količina mo-Hifltftriala za ^^gradbto, oziroma n-onn-V0 in zboljšanje .tetefonslUh in bT ai i , prog v veej državi.	uJuvnin
— Prihod angleškega brodovja v Kalit gleško brodovje je bilo ob svojem prihodi Split svečano sprejeto. Ko se je brodovje nru bližalo luki, je oddala admiralska ladja »Barkam . ki je vozila kot prva, v pozdrav 21 strelov iz topa. Odgovorili sta mu na-
|u baterija s kopnega in vojna ladja »Ga-taj »ato je oddala angleška admiralska angleški \5 strelov. Na obali je pričakovala je r,07dr,?f?ne ladije velika množica, ki ph 50 e „S1,a * Viharnimi vskliki. Sprejema aa čelii ! Vsi oficirji splitske garnizije,
nv^ p!» komandant mesta Daskalovič m no Ki'y„L Polkovnik Stankovič. Pred niest-ki je ,le e,ala častna četa z godbo na čelu, lifujnn jfla*a ob prihodu Angležev angleško adrnjp', . ST° se Angleži izkrcali, ee je vice-r»lom n ! Keyes prisrčno pozdravil z gene-č;,s,nn “Oskalovičem, nakar si je ogledal našo Pleško °' ^a*° 30 odpeljali naši oficirji an-bi]j . , y av*omobilih v mestno hišo, kjer so sot\y>.. !• 0 sveSa»o sprejeti. Sprejemu so pri-niki 11 veliki župan, mestni župan, zaetop-
v®Mki -a V 'n korporacij itd. Uro pozneje so 5w m. mest»i župan ter ostali vrnili agle-jou viceadmiralu poset na njegovi ladji. Ra« *ntcrna*i«naliri kongres zdravnikov v n*n. — Od 15. do 18. t. m. se vrši v Pa-
rizu internacionalni kongres zdravnikov. Na kongresu bodo zastopana tudi naši zdravili- ! ška društva z več delegati. Kongres bo re- j šil med drugim tudi vprašanje mednarodne j zveze zdravnikov.
— Okeonografski institut na Jadranu. Po prosvetnem ministrstvu, ministrstvu vojne in mornarice je tudi prometno ministrstvo odobrilo subvencijo 200.0CO dinarjev za okeonografski institut na Jadranu. Do sedaj še ni odločeno, ali naj bo sedež tega instituta Dubrovnik ali Split.
— Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi sledeče italijanske komunistične liste: »II Communista«, »Gioventir Comnni-nista«, »La Sclntilla« in »La VeritaL
— Ženska zaščita v Zagrebu. Zagrebška policija je izdala naredbo, glasom katere posredovalne pisarne ne smejo več oddajati mest dekletom izpod 21 let. To ho odslej stvar humanitarnih društev in ustanov. »Gospodinjsko Društvo« vZagrebu oivori v to svrho poseben biro.
— Iz državne službe. Za stalnega računskega asistenta v Ljubljani je imenovan računski asistent Anton Vrhovec. Premeščeni so: Carinik Nikola Spasič iz Ljubljane na Rakek; davčni upravitelj Milan Šubic iz Ptuja k davčnemu uradu Ljubljana; davčni oficijal Ivan Meško iz Kranja k davčni administraciji v Ljubljani.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save I. razreda je bil odlikovan naš sloviti ameriški rojak, inženjer Nikola Tesla.
— Realka v Idriji. Na realki v Idriji se vrše zrelostni izpiti. To eo predzadnji zrelostni izpiti na tem zavodu. Zadnji se vrše v jeseni. Pouk je definitivno končan. Kot nekako nadomestilo so ustanovili slo-venslri nižji oddelek na tehničnem -zavodu v Vidmu. Ta oddelek odgovarja nekako realni gimnaziji. V preteklem šolskem letu 1925/2(1 je pohajalo ta zavod štirinajst učencev in učenk (2 prvi, 2 drugi, 6 tretji in 4 četrti razred). Za prihodnje šolsko leto se ni vpisal noben učenec v prvi razred.
— Ureditev delovnih odnosov v lukah. Delavska zbornica v Zagrebu je priredila te dni anketo o vprašanju ureditve dela in delovnih razmer v lukah. Anketa se je vršila na Su-šaku. Izvoljena je bila posebna komisija, ki naj pretrese in 'končno redigira anketi predloženi načrt ureditve delovnih odnosov v lukah nakar se bo anketa ž njim ponovno ba-
'T Konec prilog slovanskim listom. V uradnem listu »Gazetta Ufficiale« je izšel odlok, ki vsebuje razne uredbe za odpravo nepotrebnih izdatkov. Od raznih točk je za nas posebno važna točka 7, ki pravi:	Do
nadaJjne odredbe se ne smejo dnevniki izdajati na več nego šestih straneh. Prepovedano je povečati obliko časopisa, ki je bila'v rabi v času, ko je bi! objavljen ta odlok, in prepovedana je publikacija prilog izvzemši priloge tehniške vsebine. Po tem besedilu bo potemtakem '»Edinost« morala prekinili publikacijo dvotedenske priloge vza našo deco . Kaj bo z enako prilogo tednika »Novic in s prilogama »Istarske R i ječi-, ne izhaja iz navedenega odloka.
— Dunajska konsumna društva. Prejeli smo: Torkov »Slovenec« objavlja, da je zašlo »Prvo dunajsko koneumno društvo« v hude .plačilne težkoče in da je to društvo .socialistično. Resnici na ljubo ugotavljamo, da ni to konzumno društvo (»Erster Wiener Kon-sumverein«) v nobeni, niti direktni niti indirektni zvezi z delavskm socialističnim gibanjem na Dunaju. Konsumna zadruga dunajskih socialističnih delavcev (Konsumge-nosenschaft — Wien), ki je eno največjih konsuinnih društev na svetu, je solidno in. cvetoče podjetje, ki zadošča v vsakem oziru vsem obveznostim. »Slovenčeva« vest je torej zlobno izmišljena in skozinskoz neresnična. — Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, r. z. z o. z.
— Važen izum borznega senzala. Predvčerajšnjim so se vršili na novem zagrebškem aerodromu poizkusi z vžigalnimi bombami, ki jih je iznašel borzni senzal Dragutin Vučkovič. Bombe se mečejo iz aeroplana. Poizkus se je sijajno posrečil, vsi prisotni so iznajditelju čestitali. Iznajdba pomeni velik
Poliu vojne tehnike, vremttn, * volkov ogrožajo kljub toplemu kovnmpaZmT k^e v Herigovini. Vol-vzročili 'km» L “ na živino ter so po-
blizu Mosmr;?T vTl*kp 5k0d°-,V 'n:!,ami'h
raztrgali v enem dnSSVk®
ce, 4 goveda in 3 konje. 3 komadov drobn"
— Silna vročina v SpIi(U. v Snlitn vlada ‘silna vročina. Vsled tega so,se pojavili v mestu Slučaji pasje stekline. Predvčerajšnjim so ogrizli kar dve osebi. Oblast je postala ogrizena v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
— Smrtna nesreča naše rojakinje v Ameriki. Naš rojak Fran -Zupan v Indianopolisu v Ameriki je je napravil te dni s svojo ženo Marijo, svojima dvema otrokoma in svojim prijateljem Alojzijem Procenarjem izlet z avtomobilom. Med vožnjo so se vrata avtomobila nenadoma odprla in -Marija Zupan je padla iz avtomobila ter si zlomila vrat. I re-peljali so jo v bolnico, kjer je kmalu nato umrla.
— Radi dolgov si je hotel te dni končati življenje beograjski občinski sluga Jeorem Jevčovič. lzpil je večjo količino kamene^so-de. Dasi so njegove poškodbe precej težke, ostane najbrže vendarle pri življenju. Pri zaslišanju je navedel kot vzrok, ki ga je privedel k obupnemu koraku, da se zaveda, da mu je nemogoče poravnati obveznosti na-pram upnikom.
— Afera falzficiranja obveznic vojne škode. Koncem septembra 1924 so se pojavili v podgoriškem okrožju fatefikati 'obveznic vojne škode. Tekom časa so postajali falzifikati vedno številnejši. Kljub temu se oblast m zganila. Zdi se celo, da so bili nekateri službeni organi pri falaificiranju soudeleženi. Zato se je falzificiranje vedno bolj razpaslo. To je trajalo celo leto. Šele meseca avgusta 1925 se je zdelo oblastim potrebno, da so uvedle strogo preiskavo. -Pri tej priliki so bili aretirani predsednik cenilne komisije za vojno škodo za Crno goro Peter Pejanovič in 30 obdolžencev iz podgoriškega okrožja. Vendar pa sa oblast preiskave še vedno ni loiila s potrebno resnostjo. Na delu so bili in so še ljudje, ki so hoteli zavleči stvar na strankarsko stališče. Intervenirali so v tem smislu tudi v Beogradu. Meseca aprila pa se je za stvar zavzel minister pravde, ki je delegiral za izvedbo preiskave okrožno sodišče na Cetinju. Od tedaj se vrši resna in energična preiskava. Te dni je bi-lo prepeljanih v zapor cetinjskega sodišča 30 obdolžencev. Ker je zapleteno v afero veliko število oseb — listi poročajo o 1500 (?) falzifikatorjih, bo trajala preiskava še najmanj dve leti. Afera je stala državo nad 15 milijonov dinarjev.
— Ženskam nevaren izvošček. Predvčerajšnjim se je pripeljala v Beograd hčerka boljše rodbine iz Subotice. Ker jo ni na kolodvoru nihče pričakoval, je najela izvošče-ka. Izvošček je zavozil nakrat v neko samotno ulico, ustavil voz ter navalil na deklico, hoteč jo posiliti. Ker deklica s tem ni bila zadovoljna, je pričela na vse grlo klicati na pomoč. Slučajno je .prišel mimo neki stražnik, ki je deklico oprostil iz nezaželjenega objema ter odvedel vročekrvnega fijakarja v luknjo.
Ljubljana.
1 — Nevihta nad Ljubljano in okolico. Včeraj kmalu po 12. se je vlila na Ljubljano in okolico silna ploha. Utrgal ee je oblak. Nekaj časa je padala tudi toča-ikeniateniad posebno debela ter v mestu ni napravila nobene, v okolici pa tudi ne posebno velike škode. Nevihto je spremljal grom in blisk. V okolici je treščilo v neki kozolec in v neko drevo. Nevihta je trajala kakih 10 minut. Malo po 15. uri je prišel zopet močan, kratek naliv.
1— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tomesečna dražba v- novembru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek dne 15. julija ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v prečni ulici 3.
1— Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani, ki je bil prvotno določen na pondeljelc 12. t. m. je preložen in se vrši začetkom meseca septembra t. 1, Natančni datum in dnevni red javimo pravočasno.
1— Vrtna zabava. Tukajšnje »Podoficirsko podporno društvo« priredi v nedeljo 11. julija t. ,1. popoldne ob 16. na vrtu Lozarjeve restavracije v Rožni ulici (Sv. Jakoba trg) vrtno zabavo s tern-le sporedom: S vi ral ho jazzband društva Merkur, ples, šaljiva pošta itd. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Za obilen obisk se priporoča -odbor.
■1— Nesreča. Včeraj dopoldne se je splašil ,posestniku in trgovcu Ogrinu iz Laverce na Krekovem trgu konj. Na vozu je sedel Ogrin sam. Konj je dirjal v najhitrejšem tempu po Kopitarjevi ulici. V istem času se je pripeljal od nasprotne strani v Kopitarjevo ulico z dvovprežnim vozom hlapec posestnika Možine z Vidovdanske ceste, ki -se je videč nevarnost, pravilno ustavil na desni strani ceste ob trotoarju. Nesreča je hotela, da se je Ogrinov voz, v trenutku, ko je dirjal mimo M-ožinovega voza, prevrnil in treščil z vso silo v desnovpreženega konja ter mu zlomil nogo. Konj se je takoj zgrudil ter so ga morali odpeljati h konjaču. Trgovec Ogrin, ki je seveda padel z voza, se je pri padcu san*> neznatno poškodoval.
Maribor.
m— Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvem poletju 1926 1. se je rodilo v -Mariboru 454 otrok, 233 moškega, 221 ženskega spola; od novorojencev je bilo 91 nezakonskih, 14 pa mrtvorojenih. — Umrlo je tekom istega časa: 190 moških in 178 žensk. — Poročilo se je 115 parov. — Glede porok je opažati nazadovanje. Temu ni v zadnji vrsti kriva stanovanjska kriza in brezposelnost.
m— Imenovanje. G. Gustav Golia, šef okrožnega agrarnega urada v Mariboru, je imenovan za agrarnega direktorja v Ljubljani. Na njegovo mesto pride dr. Alkovič iz - Dol- Lendave, agr. referent agr. direkcije Zagreb.
-m' — Vodstvo drž. moškega učiteljišča v Mariboru je te dni prevzel novo imenovani direktor^ učiteljišča g. prof. Kadunc, ki je do-zdaj služboval v Derventi v Boeni.
m Novoimenovani direktor državnega ženskega učiteljišč« v Mariboru dr. Petočnik je prevzel svojo službo.
m — Iz ruskega ujetništva, kjer je prebil celih dolgih dvanajst let, je prispel pred dnevi v Maribor na poti proti domu Rade Ičin iz Starega Sivca v Bački. Bil je takoj ob pričetku svetovne vojne ujet in prepeljali so ga v Odeso. V tej Guberniji je preživel tudi ves čas ujetništva. Seveda se je v Rud ji tudi oženil. V Maribor je prispel z ženo in štirimi otroci. Največ zaslug za njegov povratek v domovino ima poljski konzul v Odesi.
m — Izgubila se je v Krekovi ulici ovratnica iz biserov, rubinov in dijamantov. Predstavlja veliko vrednost. Izgubila jo je soproga nekega tukajšnjega oficirja.
Šport.
Nov svetovni bokserski mojster v lahki teži. V Chicagu si je priboril Sammy Mandeli v matchu 10 rund proti Roeky-Kansas zmago po točkah in s tem svetovno mojeterstvo v lahki teži. Matchu je prisostvovalo 30.000 ljudi.
Dirka okoli Francije. V osmi etapi, ki je vodila iz Les Sables v Bordeaux 285 km daleč, je zmagal drugič Belgijec Van Danim, ki je bil prišel že v 6. etapi prvi na cilj, in sicer to pot v 12:00:08. Tik za njim so privozili Frantz, Sellier, Hardy .in Vanden Caster-le. 'Nadaljnjih 37 dirkačev, ki so prišli na cilj v strnjeni grupi, je bilo plasiranih na 6. mestu. — Proga devete etape, Bordeaux— j Bayonne, je dolga 189 km. Tudi tukaj si je j priboril zmago eden od zmagovalcev v prej-j šnjih etapah in sicer Frantz v 7:38:19. Bel-| gijec Van Slembrock je v skupni klasi,fika-! eiji sice rše vedno prvi, toda 4 vozači so mu že tik za petami.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, dne 8. julija 1926.
Vrednote:	Merkantilna	banka, Kočevje,
den. 100, bi. 102, zaklj. 102. Blago: Smrekovi hlodi, od 25 cm premera naprej, od 4.50 do 0 m, I., II. monte, fco vag. namembna postaja, Gorenjsko, 30 vag., den. 235, bi. 240, zaklj. 235; brzojavni drogovi, (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjeni, ravno odžagani, od 8 do 12 cm, fco vag. meja, 4 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300; Remeljni 68-68 mm, 4.50 do 6 m, ostrorobni, zdravi in času primerno suhi, fco vag. meja, 3 vag., den. 550, bi. 560, zaklj. 550; deske (smreka, jelka), 20 mm, 4 m, od 16 cm naprej, I., II., III. monte, fco vag. meja, 4 vag., den. 470, bi. 500, zaklj. 470; deske (smreka, jelka), 20 mm, 4 m, od 15 cm naprej, III., fco vag. meja, 1 vag., den. 450, bi. 460, zaklj. 450; hrastova drva, huha, zdrava, meterska, fco vag. nakl. post., 3 vag., den. 16.80, bi. 16.80. zaklj. 16.80; bukovi plohi, 60 mm, od 2 m naprej, I., II., fco vag. meja, 1 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500; Hmelovke, smreka, ravne, od 6 m dolžine naprej, fco Celje, 2 vag., za kos den. 4.50, bi. 4.50, zaklj. 4.50.
Zagreb. 8. julija. Devize: Ne\vyork ček 56.418'—56.718, London izplačilo 275.05— 276.25, ček 275.03—276.23, Praga izplačilo 167.43—168.43, aPriz izplačilo 147.76—149.76, Ourih 1094.625 —-1098.625, ček 1094.548-1098.548, Dunaj izplačila 798.625—802.625, Milan izplačilo 187.4—188.6.
Curih, dne 8. julija. Beograd'9.14, Ne\vyork 516.50, London 25.125, Pariz 13.4125, Berlin 122.925, Dunaj 73, Bukarešta 2.425, Sofija 3.725, Budapešta 0.00723.
ČASOPISNA KORESPONDENCA TVRDKE BAT A.
Okrtžnica št. 1.
Mladim ljudem v zgled. Predsednik ameriških Zedinjenih držav Garfield je pričel kot hišnik. Predsednik Češkoslovaške republike je pričel kot kovaški vajenec. Iznajditelj Edison je pričel kot kolporter časopisov. Cook je pričel kot dnevničar. George Stephenson je pričel kot kravji pastir. Tomaž Bat’a, lastnik največjih tovarn čevljev v Evropi, je pričel kot navaden čevljarski vajenec.
Letošnji vsesokolski zlet in Bafa. Da morejo nameščenci tovarne Bat’a polnoštevilno sodelovati na zletu, je dala uprava zavoda vsem nameščencem od 4. do 11. julija t. L dopust. Od 3. julija vozijo posebni brzovlaki med Prago in Zlinom.
Od najnižjega do najodgovornejšega mesta je geslo nameščencev tovarne Bat’a. Delavci Bat’inih delavnic za popravljanje čevljev se kličejo postopno v Zlin, da polagajo strokovne izpite Tako postajajo sposobni za poslovodje v prodajalnicah.
Malokomu je znano, da izvaža tvrdka Bafa svoje čevlje ne samo v celo Evropo, temveč da okupira tudi uspešno svetovna tržišča. Ima že svoje prodajalne v Egiptu, Prednji Indiji, Zadnji Indiji (v Bataviji na otoku Java), namerava pa izvažati tudi v Avstralijo in na Japonsko. V Mandžuriji ima že svoje zastopstvo.
Bafa in Ford. Da omogoči svojini nameščencem cenen nakup avtomobilov, je prevzela tvrdka Bafa v Zlinu zastopstvo Ford Motor Cmpagny-e za Češkoslovaško. Glede zastopstva motociklov Indian vodi tvrdka pregovore.
Zagreb, dne 1. julija 1926.
Najboljša, najcenejša
kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinovi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Gritzner, Adler, Phonix
za dom, obrt in induslrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. • Večletna garancija.
Od dobrega ! najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIED'
Josip Peteline, Ljubljana
Strojepiska,
perfektna, išče zaposlitve za par ur zvečer odnosno popoldne proti malemu plačilu. — Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Perfektna«.
Mizarska delavnica
Franc PlaninSek, Maribor, Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejSe in prosto pohištvo po zmernih cenah.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 8. — Start trg 12.
°,GR0M“
MDIMSKO posredniški in špedi-
CIJSKI BUHEAU	s
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. §f
Ha*lo'r braojavhami	n Telefon Int. St. •45-4. g
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. |
Obavlj« tm v to stroko spadajoč« posl« najhitreje in pod kn- |= ^	lantnimi pogojL	^	s
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N- za i ekspresne poSUJke.	g
HMUMnimiinHamrninniiniiiiifflilliHiiiiiiiiiia
MALI OGLASI
Vsaka beseda
50 para, debelo tiskano Din !•-.
Absolvent
trg. tečaja
išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe proai na upravo lista pod iMarljiv«
DRVA-ČEBIN
Ufolfova 1/H. • Ttltf. 5C.
Modroce
i/. najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7
Knjigovodkinja
samostojna, z večletno prakso, vešča korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del, želi Pre' meniti službo. Cenj. p°' nudbe prosi na upravo lista pod »Vestna in točna*.
Krasne dekoraeijskc
patent-divane
v plišu
vam nudi izcedno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled!
Celulozni les
mehka drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.
Oglašujte t »Narodnem Dnevniku«!
UdajoteU la od*o*orai mblk ALEKSANDER tBLBZNlKAB. - U tlAarao »Merkur v LJubij«al
Jack London:	119
Morski ^rafj.
Ampak kako morem to storiti?«: je vprašala.
Ne vem,« je bil flioj odgovor.« Vem samo, da sem sedaj zmožen storiti vse.
Ponosno sem se ji nasmehlnil — preveč ponosno, kajti povesila je oči in je nekaj časa molčala.
»Ampak tam je kapitan Larsen,« je ugovarjala.
Slep in brez pomoči,« sem točilo odgovoril.
Ampak še ima tiste strašne roke! Saj veste, kako je preskočil odprtino skladišča.«
Vi pa tudi veste, kako sem se plazil in se mu izumikat,« sem rekel.
Pa izgubili čevlje.«
Težko da l>i mislili, da bi se umaknili Wolfu Lar-senu, ne da bi bile moje noge v njih.«
Obadva sva se zasmejala, nato pa sva pričela resno delati načrt, kako bi vstavila jambore na ladji in se vrnila med svet. Megleno sem se spominjal fizike šolskih dni; v zadnjih mesecih sem si bil pridobil dokaj izkušnje v mehaničnih dvigalnih pripravah. Vendar moram povedati, ko sva se podala k ladji, da bi si pobliže ogledala nalogo, ki je naju čakala, da mi je ob pogledu na velike jambore, ki so ležale v vodi, malodane vpadlo srce. Kje naj bi pričela? Da bi bila vsaj ena jambora stala, bi imela vsaj nekaj, kjer bi pritrdila vrvi in škripce! Tako pa ni bilo nič. Stvar je bila močno taka
kakor če bi se človek hotel vzdigniti s pomočjo jermenov pri čevlju. Razumel sem mehaniko vzvodov, ampak kje naj bi dobil oporišče?
Tam je ležala glavna jambora, ki je merila petnajst palcev v premeru ob debelejšem koncu, še vedno petinšestdeset milj dolga in tehtala, približno računano, najmanj tri tisoč luntov. Potem je bila sprednja jambora, ki je imela večji premer in bila gotovo petintrideset sto funtov težka. Kje naj bi pričel? Molče je Maud stala poleg mene, ko sem v duho snoval pripravo, ki je med mornarji poznana pod besedo »škarje«. Pa dasi je bila znana mornarjem, jaz sem jo iznašel tam na tistem otoku. S tern da sem naredil križ s pomočjo koncev dveh drogov, jih zvezal in potem dvignil v zrak liki obrnjen V, sem dobil nad krovom točko, kjer bi obesil dvigalno pripravo. K tej dvigalni pripravi sem mogel pritrditi drugo, če bi bilo treba. In potem moto-vilo z -motonogami!
Maud je spoznala, da sem bil razrešil nalogo, in oči so se ji sočutno ogrele.
»Kaj boste naredili?« je vprašala.
»V red bom spravil tisto mešanico,« sem odgovoril i.n pokazal na 'zamotano zmes vrvi itd ob strani ladje.
Ej, odločnost, sam zvok besedi je godil mojim ušesom. :*V red bom spravil tisto mešanico!« Mislite si tako dovtipno besedo v ustih Humphreva Van Weydena, kakoršen je bil pred nekaj meseci!
V mojem glasu in nastopu je moralo biti nekaj me-
lodramatičnega, kajti Maud se je nasmehnila.
»Prepričana sem, da sem čitala nekaj takega nekje v knjigah,« je veselo zamrmrala.
Imel sem zmisel za soraznerje in sem se mahoma zrušil; z mogočnega nastopa, v katerem sem se delal gospodarja položaja, sem padel v stanje ponižne zmedenosti, ki je bila jako bedna, da rečem najmanj.
Iznenada je segla z roko proti moji roki.
»Tako mi je žal,« je rekla.
»Ni treba,« sem goltal. »Dobro mi dene. V meni je še preveč šolskega dečaka. Najina naloga je, da v resnici pospraviva tisto mešanico. Če stopite k meni v čoln, se bova lotila dela in spravila celo stvar v red.«
Njena naloga je bila obdržati čoln v mirnem položaju, jaz pa sem imel posla z mešanico. In kakšna mešanica je bila to — vse, kar vidiš na palubi, je morje splavilo semtertja, prepletlo in zavozljalo.. Rezal sem samo toliko, kolikor je bilo potrebno. In ko sem vlačil dolge vrvi izpod in okoli jambor in drogov, jih razvoz-ljaval, zvijal v čolnu v svitek in zopet razvijal, da sem potegnil nov vozel skozi, sem se kmalu premočil do kože.
Pri jadrih sem moral nekoliko rezati in jadrovina, težka od vode, je bila huda preizkušnja za mojo moč-Vendar se mi je do noči posrečilo, da sem mogel vsa jadra razgrniti po obali, da so se usušila. Obadva sva bila močno utrujena, ko sva se podala k večerji: i®VT" šila sva obilo dela, dasi je bilo za oči videti neznatno-
1
Sprejmemo 50 mladih ljudi
za. - tovarno
T. Sl A. BATA V ZLIMI! ČSM.
Prednost imajo mladeniči čevljarskih rodbin.
Beseda človek pomeni vzdrževalec. Štirinajstletni mladenič si že zasluži za svoje potrebščine, zato je že mladi človek. To običajno ne velja za mladeniče bogatih rodbin, ker ti v štirinajstem letu še ne zaslužijo za sebe. V resnici pa je pri nas zelo malo bogatih roditeljev. Teč pa je mladeničev, ki se smatrajo za otroke bogatih roditeljev. Nadejamo se pa, da je le teh bolj malo in ni vredno o njih govoriti.
Vi, mladi ljudje, stopajte samozavestno v svet. Ne tožite, ako Vas Vaši starši no morejo dalje izšolati. Ves svet je šola, a najboljši učitelj je delo, najboljši pomočnik siromaštva, v Večina podjetnih ljudi je zapustila rodni krov z istotako malim imetjem, kakor je Vaše. Veličina naše dobe leži v tem, da so tudi siromašnemu, človeku dostopna najvišja mesta. Odvisno je samo od njega, njegove sposobnosti in vstrajnosti, da doseže svoj cilj.
Po svojem zanimanju si izberite svobodne obrti, t. j. obdelovanje zemlje, trgovino, industrijo. Lo v svobodni obrti se popolnoma razvija življenje človeka. Samo v moči in sposobnosti ljudi je brezpogojna zmaga. Moč telesa in duha naj bode Vaša vodnica. Iščite borbe. Ne bojte se udarcev. Ne slabite svoja telesa s pitjem, kajenjem itd. Povzročilo bo Vaš poraz. Vrlina,
zmernost vodi do zmage.	,
Do 20. julija sprejema ponudbe, daje navodila in pojasnila:
Bata cipele i koža d. d., podružnica v Zagrebu, Iliča 10 in podružnica v Beogradu, Kralja
Nai živi delo!	Milana69.	Naj	živi delol