u abbonamento postale — t h A ^VOJ plOTM * gOfUVlllI Leto XXm„ št. 80 UnavmitTo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefoo k. 31-22. 51-23. »1-24 fauieratni oddelek: Ljubljana, Puccinijen ca 5 — Telefoo fc. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino po poitno-iekovnem zavodu H. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio C-onti. Corr Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione PuhblicrtJ Italiana S. A. M1LANO LJubljana, petek » aprila 1943-XXI Cena cent. M lakaja ?nk daa mam poo*d«l|ka Naročnina znala acsecoo Ut h inozemstvo vključno * »Pooedcliikim )» _ ttomm Lit 36.30._ Uredailtvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica feev. S. aricfaa _fatv. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi »a ne mftj«. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet te pab* bliciti di provenienza iff''^ ad qta»: Unione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO L'ur to avversario tenacemente sostenuto La battaglia continua — 10 velivoll nemici dislrutti H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 8 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di grierra n. 1048: In Tunisia U poderoso urto avversario, che si č esteso al settore settentrionaie del fronte, viene tenacemente sostenuto dalle forze dell'Asse in duri combattimenti di-fensivi. La battaglia continua. Cacciatori italiani e tedeschi abbattevano in duelli aerei 8 velivoll. Nel pomerigglo di ierl quadrimotori nemi cn hanno lanciato bombe dirompenti e spezzoni incendiari sn Palermo causando dan ni non gravi ad alcuni fabbricati della periferia, Nessuna vittima. Due apparecchi colpiti l'uno dalla nostra caccia, e nno dalle batterie della difesa precipitavano in raare nei pressi dei Capo Gallo e di Mongiardino. Sovražni naskok vztrajno zadržan Bitka se nadaljuje — 10 sovražnih letal uničenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil danes naslednje 1048. vojno poročilo: V Tnnisu »o oborožene sile Osi v težkih obrambnih bojih vztrajno vzdržale mogočen sovražni naskok, ki se je razširil na severni: odsek bojišča. Bitka se nadaljuje. Italijanski in nemški lovci so v dvobojih sestrelili 8 letal. Včeraj popoldne so srvražna št.irimotor-na letala metala rušilne bombe in zažigal-ne lističe na Palermo in povzročile manjšo škodo na nekaterih poslopjih v okolici. Nobene žrtve. Dve sovražni letali, katerih enn so zadeli natši lovci, drugo pa obrambne baterije, sta padli v morje v bližini rta Gallo in Mongiardino. Angleško-ameriški spor d francoski Afriki še vedno ni poravnan Berlin, 7. aprila, s. O zelo problematičnih uspehih najnovejših razgovorov v Washing-tonu razpravlja nemška Politi čno-diplo-matska korespondenca zlasti v zvezi z najnovejšimi pojavi nasprotstev med Angleži in Američani v vprašanju francoskega disidentskega pokreta. Korespondenca opozarja zlasti na stališče Eisenhowerja, ki je De Gaullu odsvetoval prihod v Francosko severno Afriko, pri čemer omenja stavek zaključnega poročila o vvashingtonskih razgovorih, v katerih naj bi bil dosežen med obema državama popoln sporazum v vprašanji; sovjetskih teritorialnih teženj, seveda s kršitvijo izjave o atlantski karti glede malih narodov, m v katerih naj bi London in Washington naposled dosegla sporazum v izmed 100 vprašanj, ki so pre:l- met razgovorov. Ostalih pet odstotkov v kolikor gre res saimo za 5 odstotkov, bi torej bilo še nerešenih in to bi se moglo nanašati na kolonialna vprašanja, na vprašanja,, ki so v zvezi z Ameriko in na vprašanja letalstva. Kakor je iz tega razvidno je spornih vprašanj precej in ni upanja v lalhek sporazum. Vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil v Francoski severni Afriki, nad katero bi tako Amerika kakor Anglija hoteli brezpogojno vladati, je sedaj nenadoma iz vojaških razlogov odklonil dovoljenje za prihod francoskemu generalu, ki je angleški otrok in domnevni predstavnik tako zvane svobodne Francije. To dejstvo samo dovolj jasno govori, saj sedaj menda že sami bolj ali manj uraidni predstavniki francoskega disidentskega pokreta, namreč pravi izdajalci resnične Francije priznavajo, čeprav prepozno, da so dali svoje sile na razpolago in se dobro aili slabo borili v korist dveh sil, katerih eiini namen je polastiti se bogate francoske kolonije, da bi jo izkoristili do izčrpanja. Ratzni De Gaulli in Giraudi se zavedajo, da so dvakrat izdali svojo državo in se pustili izigrati od onih, ki brez usmiljenja bombardirajo francoska mesta. Pomanjkanje živil v Tripolisu Kim, 7. apr., s. »Times« z dne 23. max-ca objavlja poročilo iz Tripolisa, v katerem navaja, da je znašal obrok kruha za tamkajšnje prebivalstvo do 13. marca 50 gramov, sedaj pa da znaša 120 g. Raci onirani kruh se prodaja tx> 16.50 lir kg, na črni borzi pa po 70 lir, dočim je naj. višja cena do nedavnega znašala 120 lir. Sladkor se prodaja na črni borzi po 400 lir kg. MIlan časti Junaške berce Iz Rusije Slovesen sprejem slavne zastave 5. planinskega polka Milan, 7. aprila s. Zastava 5. planinskega polka, id se je z vzhodnega bojišča vrnila v Domovino, je bila davi prenesena v vojašnico Minoni. Večkrat odlikovani prapor so na postaji sprejele oblasti in hierarhije, oficirji in vojaki polka, mnoga zastopstva s svojimi prapori in zastavica-rr», pohabljenci in bivši bojevniki ter člani fašističnih skupin. Slavno zastavo je simbolično izročil general, ki poveljuje teritorialni obrambi, zastavonoši mlademu podporočniku, sinu Eksc. Gariboldija, poveljniku Armrra. Po pozdravu oblasti in vojaških oseb so zastavo v sprevodu, na čelu katerega je bil polkovnik polka z oddelkom oficirjev7 in ki so mu sledili vojaki. vračajoči se z vzhodnega bojišča, no-sčli DO slovesno okrašenih ulicah, kjer so z oken metali cvetje na slavni prapor in izkazovali s-mpatije in priznanje meščanstva junaškim borcem. V vojašnici je razvrščeni bataljon počastil prapor in poveljnik polkovnega štaba v vojašnici je prisrčno pozdravil generala Reverberiia, poveljnika tridentinske divizije. poveljnika polka in hrabre vojake Navdušeno je zazvenel vzklik Kralju m Duce ju. Po kratki in resni slovesnosti, ki ji je navzočnost staršev in sorodnikov vračajočih se vojakov dala posebno prisrčnost, je general Reverberi v spremstvu oficirjev položil lovorjev venec pred ploščo v spomin na padle iz polka in drugo na spomenik planincem, ki je postavljen na trgu pred vojašnico. Hrabrost italijanskih borcev na ruskih tleh so z resno proslavo proslavili tudi v vojašnici karabinjerjev v navzočnosti generala divizijskega poveljnika Pastrenga in mnogih višjih oficirjev ter bojevnikov ki so se vrnili z vzhodnega bojišča, med katerim je bilo tudi nekaj pohabljencev in ranjencev Poveljnik karabmjerske legije je spregovoril svojim vojakom m pri tem zlasti opozoril na doprinos zaslužnega ka-rabinjerskega orožja v težki borbi proti boljševiškim četam. Kakor hrabrost karabinjerjev pa je pohvalil tudi hrabrost bojevnikov vseh drugih orožij, ki so se izkazali vredne stare slave. Sledilo je prepevanje domovinskih pesmi Slavni delež Kr. mornarice v sedanji vojni Rim. 7. aprila, s. Splošna proračunska komisija zbornice fašijev in korporaci: je odobrila poročila nacionalnega svetnika Negrotta di Cam-biasa o proračunu izdatkov mornarskega ministrstva v finančnem letu 1943/44. Poročilo daje pregled dogodkov, ki so globoko spre* menili položaj v Sredozemlju in so močno vplivali na naloge, ki čakajo našo mornarico zaradi zasedbe Francoske severne Afrike po Angležih n Američanih Nato je omenil iz-krcevalne operacije v Tumsu in zasebo Korzike ter pohvalil odlično pripravljenost, ki jo je pokazala Kr. mornarica Opozoril je tudi na delež, ki ga ima mornarica pri organ zaciji obran be in ureditvi pomorskih poveljništev vzdolž južne obale Francije Posebej je omenil še delovanje podmorniškega orožja v Sredozemlju in Atlantiku ter molčeče, a vtndat tako uspeš^ no in juraSko delovanje iadii ki spremljajo konvoje. Ni prezrl tudi slavn h dejanj naših brzih čdnov na Ladoškem jezeru in v Črnem morju in slavnih oddelkov napadalnih čolnov Poročilo govori nadalje o aktivnih in rezervnih oficirjih v posebnih in preliminarnih pomor skih seznamih ter obravnava tudi novi stalež podoficirjev in oblike novačenja prostovoljcev za šole v katerih se vodijo posebni strokovni tečaji. Glede gradenj in popravil ladij navaja poročilo, da se položaj v tvornicah in arzenalih ni mnogo spremenil od lanskega leta navzlic znatnemu povečanju dela. Poročilo prikazuje tudi uspešno in naglo delo zasebnih ladjedelnic in nad vse pomembno in kočljivo področje gradenj in popravil vojaških in trgovskih ladij ter navaja podrobnosti o organizaciji pomorskih oporišč in obalne ter letalske obrambe, zdravstvene službe in bolničarskih iadij, glede katerih je poročevalec navedel nekaj podrobnih podatkov o njih delovanju, obsojajoč pri tem nečloveške napade, katerim sc izpostavijo ne po sovražniku Poročilo se zaključuje s pie-tetnim spominom na slavne padle in z izrazi spoštovanja za vse od admiralov in častnikov do posadk, zaradi njih vztrajnosti v izčrpajoči borbi, v kateri jih vodi ljubezen do morja in Dormovme te preveva trdno prepričanje n zaupanje v končno zmago. Zagrebški župan na obisku v Rimu Rim, 7. aprila s. Včeraj ob 19. uri je prispel v Rim Ivan Werner, zagrebški župan, ki bo dobrodošel gost Rima nekaj dni. Na postaji ga je sp rejel rimski guverner z podguvernerjem in drugima oblastmi. Danes zjutraj se je gost v spremstvu guvernerja podal v Kraljevo palačo, da se vpiše v dvorno knjigo, nakar je obiskal Pantheon, grob Neznanega junaka, svetišče v Liktorskem domu in oltar padlim fašistom, kjer je povsod položil venec. Nato je bil sprejet v guvernerski palači. Iz Turčije Ankara, 7. aprila, s. Parlamentarna skupina turške narodne republikanske stranke se je danes sestala, da posluša poročilo zunanjega ministra Menerncndzogla o mednarodnem položaju v preteklem tednu. Poslanci so poročilo zunanjega ministra odobrili. Ankara, 7. aprila, s. Predsednik turške vlade Saradzoglu je Iz Ankare odpotoval v Carigrad. Na vzhodni front! samo Izjalovljeni sovjetski napadi ob Kubanu Iz Hitlerjevega glavnega stena, 8. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je bilo v splošnem mirno. Posamezni sovražnikovi napadi na kubanskem mostišču in ob srednjem Doncu so bili zavrnjeni. Na tunišfci južni fronti nudijo nemške in italijanske čete z veliko premočjo napada-jočemu sovražniku žilav odpor. Sovražne oklopne sile, ki m prodrle, so bile v ogorčenih borbah zaustavljene, njihovi poskusi na obkolitev pa izjalovljeni. Nove postojanke so bile zasedene po načrta. V srednjem in severnem odseku fronte Je bilp odbitih več sovražnikovih napadov z velikimi izgubami zanj. Nemška brza vojna letala »o včeraj napadla za vojno važne cM je na otoku VVlght in na angleški jugovzhodni obali. V pričakovanju novih spopadov na vzhodu Neprestani pozivi iz Moskve Anglosasom za nujno Bera, 8. apr. Moskovska »Pravda« je objavila članek, ki ga je napisal »eden izmed najbolj znanih častnikov rdečega glavnega stana«, članek je zanimiv predvsem zato, ker vsebuje odkrita priznanja o tem, da Rusi s svojo zimsko ofenzivo niso dosegli nameravanih ciljev. Sovjetski častnik piše: »Velikih uspehov naše zimske ofenzive nismo mogli popolnoma izkoristiti in ni nas sram tega priznati.« Seveda išče krivdo za to v blatu, ki je nastopilo baš ob pravem času, toda to opravičevanje je brez pomena, kajti vpliv letnih časov se kaže tako na eni kakor drugi strani. Nemčija je na primer preizkusila izredno hudo zimo, vendar je uspešno vzdržala, To pot je bilo blato nemški zaveznik samo zato, ker se sovjetski vojski ni posrečilo doseči postavljenih ciljev pred od-jugo, tako da je nemška vojska lahko prešla v protiofenzivo. Isti častnik rdečega glavnega stana, ki se jezi na blato, pa je takoj nato prisiljen priznati: »Ne podcenjujemo napadalne moči sovražnika. Dobro vemo, da mobilizira vse, s čimer razpolaga, in da mrzlično pripravlja poletno ofenzivo proti Sovjetski zvezi. Prav gotovo se bomo morali tudi mi potruditi, da odbijemo napad, ki ga naše poveljništvo pričakuje prihodnje mesece.« Pisec nadaljuje, da sovjetsko poveljništvo prav dobro pozna šibke in močne strani sovjetske vojske, pri čemer prikazuje izboljšanja, ki so bila izvršena v sovjetskem vojnem stroju, čeprav pa hoče kazati zaupanje, je vendar namen njegovega članka, odkriti kako neprijetno resnico, med drugim to, da je sovjetska zimska ofenziva, za katero je moralo sovjetsko ljudstvo doprinesti velike žrtve, propadla. Prav tako je propadlo upanje, da bi ogromni napori, ki jih je država doprinesla s totalno mobilizacijo, imeli za posledico uničenje sovražnika. Ruski narod se mora torej pripraviti, da bo tudi letos še prenašal močne udarce nemškega orožja in da bo od izida te obrambne borbe odvisna usoda Sovjetske zveze. Zdi se, da ta članek ni osamljen pojav, kajti agencija Reuter objavlja vest iz Moskve, po kateri ruski listi svare narod, da mora biti pripravljen za nov spopad. Vest navaja tudi podrobnosti o nemških pripravah v tem trenutku. Ker so med temi podatki nekateri tudi povsem izmišljeni, je $asno, da je namen vsega tega pisanja galvanizirati civilno prebivalstvo in sovjetske čete, da se pripravijo na nove žrtve. Vse te informacije pa so v Londonu sprejeli z običajno skepso. Londonski poročevalec lista »La Suisse« piše, da bo mogoče prihodnje tedne pozorno zasledovati nekatera znamenja nemške aktivnosti in tako morda ugotoviti, v koliko je ruski strah upravičen in v koliko gre samo za pritisk iz Kremlja, da bi zavezniki takoj začeli svoje operacije. Angleži namreč sumijo, da Rusi nalašč pretiravajo nevarnost, da bi zaveznike pripravili do nastopa na celini. Pri tem so Angleži postavljeni pred hudo alternativo. Ako nevarnost ni tako velika, kakor bi rada dopovedala Moskva, bi ? svojim vojaškim nastopom na celini cejansko samo pomagali rdečim da zmagajo, pri čemer bi sami igralt vlogo bedakov, ako pa je nevarnost zares zelo velika, bi tvegali, če bi stali še nadalje ob strani, da pomagajo Nemcem. Ta položaj je zares neroden, izhaja pa iz nenaravne zveze med boljševiki in demokrati. Toda ne glede na to, ali v Moskvi pretiravajo ali ne, je londonski poročevalec lista »La Suisse« mnenja, da v ruskih krogih v Londonu prav nič ne prikrivajo, da bi bil seda, ugoden trenutek za osredotočenje vseh vojnih naporov proti Nemčiji. »Ne gre za to, da bi se začele sovražnosti kjerkoli, čeprav na Severnem tečaju, samo da bi se s tem prisilili Nemci, da odtegnejo kakh 80 divizij iz Rusije, kakor se je to geslo glasilo v dobi Churchillovega obiska v Moskvi, temveč za to, da bi se izvršil napad na Nemčijo tam, kjer bi bila najbolj prizadeta.« Prav zato pa seveda možem v Kremi ju nI všeč, če angleški in ameriški državniki napovedujejo izglede za zmago šele v letu 1944 aH celo 1945. Rusi hočejo, da bi se vse poizkusilo za zavezniško zmago takoj V tem pogledu so zelo trdovratni, čeprav so za javnost že zavrgli geslo o »zmagi v tem letu«. Vprašanje je, kako naj se moskovska želja spravi v sklad, s sedanjim' anglosaškimi možnostmi, ko se od vseh strani kažejo znaki o novih napadih. Poročevalec lista »La Suisse« pripominja: »Ugotovi se lahko le to, da so karte za igro, ki se začenja, dobro zmešane. V teh okoliščinah samo nemški glavni stan lahko presodi, ali je še vedno njegov interes, da izvrši hov množični napad na Rusijo, kakor se tega. boji Moskvi.« Ako je to čista resnica, potem je verjetno, da bodo An-giosasi računali predvsem na učinek svoje živčne vojne, s katero naj bi preprečili, da bi Nemčija zopet prevzela pobudo proti rdečim, preden bi bile dokončane priprave za napad na Evropo. Moskva pa nasprotno pritiska na zaveznike, češ, da naj upoštevajo neposredno nevarnost nemškega napada Stalin se morda boji, da do naskoka na Evropo sploh ne bo prišlo ali pa šele tedaj, ko bo za Rusijo že prepozno. (Stani-pa Sera.) Berlin, 8. aprila. Na vzhodnem področju odseka kubanskega mostišča so nemške čete po hudih bojih odbile napad sovjetskih sil, ki ga je izvršil en polk ob podpori živahnega topniškega delovanja. Neki rumunski bataljon je v nenadnem protina padu obrezuspešil sovražnikov hlirl vdor, ki so ga nekatere sovražne skupine napravile v nemških črtah. Drugi ruski sunki so se zlomih pred prvo črto nemškega odpora, dočim je nemško topništvo razbijalo obrambne naprave sovražnika. V severnem delu istega odseka so se izjalovili napadalni poskusi krajevnega značaja, ki so jih boljševiki na dveh mestih izvršili s četami, močnimi po kakih 1000 mož. (»Piccolo«) Tragična usoda izgnancev v Rusiji Berlin, 7. apr. s. Iz Tallina poročajo, da je te dni po najbolj avanturističnih doživljajih prispelo na Estonsko 800 Estoncev, ki so jih boljševiki svoje dni odpeljali in nasilno uvrstili v boljševiško vojsko, a 98 jim je po umiku boljševikov iz baltiških držav posrečilo zbežati in se vrniti sedaj v domovino. Med njimi je mnogo bivših oficirjev, ki so oblastem in novinarjem podali podrobno poročilo o strahotnih raane-rah, v katerih so živeli, in o barbarskem postopanju z njimi, kakor tudi z baltiškim in poljskim prebivalstvom, ki so ga odvedli v notranjost države. Estonski listi objavljajo številne izjave teh oficirjev in vojakov, ki so se sedaj javili kot prostovoljci za borbo proti boljševizmu in podrobno opisujejo trpljenje, ki mu je bilo izpostavljeno baltiško prebivalstvo. Vojak Ferdinand Tamma je v zvezi s ponovnimi preiskavami o poljskih kontingentih, glede katerih niso boljševiki nikdar hoteli dati nobenih pojasnil, niti na zahtevo zavezniške Anglije ne, izjavil na neko vprašanje: Ako poljska emigrantska vlada išče po vsej Sovjetski zvezi izgubljene Poljake, bi se lahko predvsem obrnila po informacije na Estonce, ki jih je mobiliziral boljševizem. Oni so videli grobove izginulih deportirancev. Knox o neprestani podinornlški nevarnosti Buenos Aires, 6. apr. s. Mornariški minister Zedinjenih držav Knox, ki je nekoliko manj optimist kakor prvi lord angleške admiralitete Alexander je bil prisiljen priznati, da Ameriko resno vznemirja ojačena podmomiška vojna Osi V izjavah, ki jih je podal v Washingto-nu. je Knox potrdil, da so bile zavezniške izgube trgovskih ladij na Atlantiku v mesecu marcu zelo velike, češ da so podmornice Osi povečale svoje operacije. Te podmornice, je pripomnil Knox. delujejo v vedno večjem številu in se poslužujejo nove taktike. Naraščajoč odpor proti Židom med Anglosasi Berlin, 7. apr. s. Današnji listi pišejo na vidnem mestu o vprašanju protižidovskega po kreta v Angliji, pokreta. ki po mnenju tukajšnjih dnevnikov zavzema vedno širši obseg. »Volkischer Beobachter« piše: Londonski list »Nevvs Chronicle«, ki je kakoT znano pod vplivom židovskih krogov v Londonu, je s svojimi navedbami o židovskih beguncih v Angliji vzbudil velik strah in se skuša sedaj korigirati. Vendar pa je bilo vse to samo manever, ki naj bi odprl varnostno zaklopke proti vedno bolj naraščajočemu antisemitizmu, ki se pojavlja v vsej Veliki Britaniji, kajti Zidje so s svojimi temnimi kupčijami in s svojimi nepravilnostmi na vseh področjih začeli odkrivati svoj pravi obraz tudi v tej državi. Zato so smatrali za potrebno, da jih opozore da bi v bodoče postopali bolj previdno kakor doslej in da bi se tako izognili novim glasovom in pritožbam proti sebi Podoben pojav je bilo v zadnjem času za* beležiti tudi v Ameriki. Prav zaradi tega je londonski list smatral za potrebno, da nekoliko pokritizira zadržanje židovskega elementa Čeprav je bila ta kritika zelo blagohotna, je po mnenju prizadetih bila vendar prestroga in že se dviga v Angliji pravi zbor listov, da zaščiti »uboge preganjane Zide«, češ da če bi že smeli komu kaj očitati, potem bi tega ne smeli nikakor storiti nasproti angleškim, tem- več kvečjemu nemškim Zidom, ki žive ▼ Angliji kot beguncu V podobnem smislu razpravlja o isti stvari tudi list »Borsen-Zeitung«. Vse države se branijo židovskih priseljencev Buenos Aires, 5. aprila, s. Po vesteh, ki prihajajo iz Newyorka, je zveza židovskih organizacij v Ameriki zahtevala od Bele hiše, naj opusti svoje posredovanje, da bi bila Palestina brezpogojno in čim prej odprta za številne 2ide, ki se hočejo tja preseliti. Vseljevanje Židov v Palestino je moralo biti omejeno na kontingente zaradi velikega dotoka židovskih alementov iz vsega sveta, ki so se v naskoku polastili vseh vodilnih položajev in s tem potisnili Arabce na podrejeno mesto. Navzlic protestom domačega prebivalstva bi sedaj žid-je hoteli, da bi nove židovske skupine prihajale v Palestino in tako popolnoma zadušile arabske proteste. Ena izmed židovskih zvez je sprejela še druge resolucije, v katerih se zahteva, naj bi bili 2idje začasno naseljeni v nevtralnih državah, čeprav je znane, da so se vlade teb držav že postavile proti neprestanemu in nevarnemu dotoku židovskih elementov, prihajajočih i» vseh delov sveta. Preosnova grške vlade Atene, 8. apr. s. Ker je prof. Logototo-pulos podal ostavko, je prevzel predsedstvo vlade hivši grški zunanji minister dr. Ivan Rallis. Člani vlade so bili zapriseženi v navzočnosti atenskega metropolita. Sodelovanje srbske manjšine z madžarsko večino Budimpešta, 6. apr. s. Iz Sombora javljajo, da so bili vzpostavljeni odnosi resničnega sodelovanja med 6rbsko manjšine ta madžarsko večino, čim so bUi -zločeni komunistični agitatorji pod poveljem Moskve, ki so netili ne* rede v Bački. ko je postala sestavni del madžarske države po zrušenju bivše Jugoslavije. Danes je izšla z dovoljenjem oblasti prva številka srbskega dnevnika »Naše novme« ki ga ureja poslanec Lukovič, predstavnik srbske manjšine v madžarskem parlamentu. V uvodniku piše poslanec Lukovič, da so Srbi v Bački ki so pretežno katoličani, pred ustanovitvijo bivše Jugoslavije nad 300 let živeli v popolnem soglasju z Madžari, ki so jim vedno priznavali popolno enakopravnost v skladu s političnimi načeli svetoštefanske ustave. Poslanec Lukovič poziva Srbe v Bački. naj ne poslušajo nesramne propagande in naj povežejo svoje vrste za obrambo krščanske civilizacije, ki jo ograža boljševizem. Izžemanje Palestine po Angležih Ankara, 7. aprila s. Novi vojni davki, ki bremene palestinske davkoplačevalce, so med Arabci vzbudili ostre proteste. Novi davki so tako strogi, da bi lahko raz-lastilli Arabce Proti tem zlorabam mandatnega naroda je bilo na več zborovanjih slišati ogorčene glasove proti samovoljnim in brutalnim metodam angleških gospodarjev. Anglija skuša posnemati totalitarne države Lizbona, 7. aprila s. Tudi v Angliji skušajo sedaj organizirati mladino na skoro podobni način, kakor v totalitarnih državah. čeprav so takšne sisteme v Angliji vedno kritizirali. To potrebo čutijo v Angliji predvsem zato, ker hočejo odvrniti mladino od vedno bolj razširjenega zlo-činstva. Pod vodstvom starega maršala lorda Milna naj bi nova organizacija vključila fante od 14. do 18. leta, pri čemer bi število članstva pri 46 milijonih prebivalcev britanskega otočja doseglo najmanj 100.000. Novi japonski uspehi ob indijski mejl Tokio, 8. apr. s. Poveljništvo japonskih oboroženih sil, ki operirajo na indijsko-birmanski meji, objavlja, da so japonske čete začele ofenzivo prve dni marca in obkolile ter uničile večino angleško-indiijskih divizij vzdolž reke Maju. Operacije se nadaljujejo v smislu očiščevanja zadnjih ostankov sovražnih sil. Lakota na Kitajskem Sanghaj, 5. aprila, s. Vlada v Cungkin-gu je uradno objavila, da trpi 5 milijonov Kitajcev v pokrajini Honan lakoto. Uradno pripominjajo, da je to pomanjkanje doslej najhujša katastrofa, ki je zadela ki-tasko prebivalstvo pod Cangkajškovo vlado po izbruhu vojne. Iz istega uradnega vira se nadalje doznava, da se je tudi v bližnjih pokrajinah Svansi in Hopej začej lo občutiti pomanjkanje živil, tako da ti dve pokrajini nista mogli pomagati težko prizadeti pokrajini Honan. • Veliki neredi v Irana Ankara, 5. aprila, s. Po vesteh iz Teherana so izbruhnili veliki neredi na meji med Iranom in Afganistanom, Oddelki sovjetskih čet, ki so razmeščeni v Iranu, so bili takoj odposlani na kraj teh neredov, da ht jih s silo zadušili. Za povzdigo ljudskega šolstva na Portugalskem Lizbona, 6. apr. s. Vprašanje liudskošclske vzgoje na Portugalskem, ki je ostalo doslej Se nerešeno zaradi primanjkovanja primernih šol» sirih poslopij, je začela vlada sedaj resno proučevati in je določila pol milijarde skudov za zgraditev šolskih poslopij in drugih vzgojnih zavodov. Sodijo da bo na vsem Portugalskem zgrajenih kakih 125.000 šolskih prostorov v 7180 poslopjih Ta poslopja morajo biti zgrajena v 8 letih. Portugalski listi poudarjajo. d3 so prejšnji režimi mnogo obljubljali da pa niso nikdar uresničili, kar daje sedaj nacionalna revolucija ljudstvu. Nacionalna revolucija z avtoritarnim režimom izvršuje sedaj, kar so opustili demokratski režimi, ki so zapustili ns Portugalskem žalostno dediščino analfabetstva, kj je zajemalo skoraj polovico prebivalstva. Novi ukrepi, ki vzpostavljajo pravo organizacijo ljudske šole pomenijo pomemben korak naprej za rešitev portugalskega haroda iz po> gubn h .vplivov demoJiberalnega režima. > JUTRO« št. 80 2 Petek 9. IV. 1S43-XXI Visoki komisar na seji odbora za tm prehrane, razdeljevanje in cene Visoki komisar je v vladni palači predsedoval seji Pokrajinskega odbora za ureditev prebrane. razdeljevanje in cene industrijskih in kmetijskih izdelkov. Pri tej priliki je Eksc. Grazioli, preden so se začela obravnavati vprašanja dnevnega roda; govoril o splošnem gospodarskem položaju pokrajine. Glede prehrane je ugotovil da so se ■cer normalno razvijali posli za dobavo in raz= delitev racioniranih in na nakaznice vezanih živil, poudaril pa je. da so se pokazale težave ' pri dobavah mesa mleka in često tudi pri dobavah sadja in zelenjave. Obenem je sporočil, da je dal pristojnim organom navod'la. naj se take nevšečnosti, kj izvirajo iz posebnega položaja pokrajine, čimprej popolnoma ali vsaj delno odpravijo. Glede mleka je sporočil, da bodo uporabljene še večje omejitve da se zagotov" mleko dojenčkom, bolnikom in starejšim ljudem kakor tudi bolnišnicam in zdravstvenim zavodom. Glede sadja in zelenjave se je pospešila pri* ključitev pokrajine v državni načrt za razdelitev sadja in povrtnine. da se bo zagotovil nakup blaga prav pri viru Glede mesa bodo pomnoženi dogoni živine, ki se bodo vršili tudi v manjših krajih, medtem ko bo kvota oddaje ž:vine povišana na 50% kakor je to že v veljavi v ostali Kraljevini. Pri tem pa bodo ostale ▼ veljavi vse določbe o kakovosti živine, ki jo Je treba oddati za dogon. Glede nadzorstva nad preskrbo ;n zlasti nad eenami blaga vsakdanje potrebe je Visoki komisar objavil, da bo še ojačena čuječnost za to določenih organov, da bi se tako odstranila nemoralna črna borza, katere delavnost zadeva »lasti manj imovito prebivalstvo. Pri tej delavposti oblasti pa morajo tesno sodelovati vsi potrošniki in torej vsi prebivalci. ki morajo ne samo zavračati nakup živil po višjih cenah in v večjih količinah temveč je je določeno, da morajo predvsem brez odloga ovaditi krivce ter jih tako privesti k pravični kazni. Odbor je nato razpravljal o raznih vpraša* njih dnevnega reda, in sicer: o cenah blaga vsakdanje potrošnje, o razdelitvi živil o smo-treni štednji plina, o izdelovanju tipiziranega pohištva ter o preskrbi, trgovini in razdelitvi kuriva. Zaradi ukrepov Visokega komisarja, s katerimi so bili znižani davki in dajatve na blago prve potrebe, je bilo mogoče že znatno znižati cene pri prodaji na drobno za razno blago najširše potrošnje, m sicer: za testenine od 4.15 na 3.90 lire; za riž od 3.15 na 2.70 lire; za olivno olje od 15 80 na 14.70 lire; za surovo maslo od 28.90 na 28.40 lire; za mast od 18 na 17 lir. Manjša znižanja so bila izvršena tudi pri drugih predmetih, dočim se je v zvezi s splošnim položajem v državi nekoliko zvišala cena sladkorja od 7.90 na 8.25 lire m mleka od 2.20 n» 2.50 lire. Znatno pa bo znižanje cene pri obleki v zvezi z že omenjenimi ukrepi Visokega komi-sarijata, ker bo se pristojbine in davki za to blago zmanjšali za 10 milijonov na ieto. V pogledu kuriva je bilo odločeno, da naj povelj* ništvo Gozdne milice sestavi načrt za pripravo kuriva do 31. marca 1944-XXII, nakar bodo izdane točne določbe za izvršitev potrebnih del V teku razgovora so se navzoči udeležili razprave pri raznih vprašanjih. Ob zaključku razprave je Visoki komisar še enkrat naglasil navodilo, da je treba življenjske stroge »plaviti v sklad z onimi drugih pokrajin Kraljevine kakor se to izenačenje že vrši glede raznih plačil. • Sporočilo Visokega komisarja Eksc. Gra-zriolija na seji pokrajinskega odbora za ureditev prehrane, razdeljevanje in cene o znižanju cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam bo vse naše prebivalstvo sprejelo z zadovoljstvom in hvaležnostjo. Kakor smo že svoj čas poročali, je bila v javnosti izvedena daljnosežna reforma davčnih predpisov, ki se nanašajo na obremenitev prometa s potrošnim blagom. z ukinjenjem luksuznega davka je bilo že samo po sebi doseženo izdatno znižanje cen za marsikatero blago, ki je sicer označeno kot luksuzno, ki pa vendar predstavlja potrošni predmet nujne potrebe, kakor so na primer razni oblačilni predmeti, pa tudi nekatera živila, ki so bila dotlej obremenjena z luksuznim davkom. Istočasno je bila izvedena reforma davka na poslovni promet, poleg tega pa je Visok; komisar izdal navodila za revizijo občinskih trošarin in uvoznin z namenom. da se doseže znižanje cen živil in življenjskih potrebščin najširše potrošnje. V smislu teh navodil so bile v trošarinski tarifi ljubljanske občine črtane številne postavke in se odslej ne plačuje več nobena trošarina na poljske pridelke in po-vrtnino (kromp;r. zelje, fižol, repa. zelenjava, žito itd.) Prav tako je bila črtana občinska trošarina na razne vrste moke. zdrob in kašo. na testenine in kruh, na riž, na sadje, mleko, jedilno olje. sladkor, drva in premog, reformirana pa je bila tudi trošarina na klavno živino. Ukinjene omenjenih trošarin je samo po sebi prineslo razbremenitev, ker se je moralo blago poceniti za znesek ukinjene trošarine. kar se je takoj poznalo tudi v uradnih cenikih za potrošnjo blago. Zlasti občutno je bilo znižanje pri poljskih pridelkih in povrtnini, saj je prej znašala na primer trošarina na zgodnjo zelenjavo kar 0.40 lire, za konzervirano zelenjavo celo 2.50 lire na kilogram pri sadju 0.25 do 1.20. pri rižu 0.30 lire itd Prav tako je pozdraviti sporočilo Visokega komisarja o ojačanem nadzorstvu preskrbe in cen za blago vsakdanje potrebe tx) za to določenih organih z namenom, da se zatre delavnost črne borze, in njegov poziv prebivalstvu, naj aktivno sodeluje pri tem delu za pobijanje vsake vrste špekulacije, umetnega zviševanja cen in delovanja čme borze Ni treba še posebej poudarjati, da je tako sodelovanje v interesu prav vsega prebivalstva in da se to sodelovanje ne tiče samo prijave kršiteljev predpisov o cenah zaradi postopanja proti njim temveč mora tudi prebivalstvo samo spoznat', da škoduje samemu sebi. če kupuje blago od kogarkoli po v.išii ceni. kakor je predpisana. Če ne bi n;hče kupoval blaga po črni borzi. b: črna borza sploh ne mosrla obstojati, blago, ki pride v roke potrošnikov preko črne borze. t>a bi se pojavilo nrav tako na trgu po dovoljenih cenah Zato je treba ne glede na stroge kazenske sankc:je vsakemu najtopleie priporočati, do se izogiba nakupov po nedovoljenih cenah, kar bo končno bistveno olajšalo orizadevanie oblastev za preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi živi j en i =k: m i potrebščinami in za pobijanje nelegalne trgovine. Visoki komisar obiskal ustanove železničarskega Dopolavora Visoki komisar je posetil železničarski Dopolavoro, to lepo in delavno institucijo, ki vrši svoje koristno vzgojno delo v palači železniškega ravnateljstva. Visokega komisarja so sprejeli inž Gia-naroli v zastopstvu načelnika železniške delegacije, inž. Fine v zastopstvu ravnatelja slovenskih železnic, comm. Sorsaia, načelnik personalnega oddelka železniške delegacije, pokrajinski nadzornik Dopojavo-ra dr. Lucchesi, dr. Sardo od združenja železničarjev, inž. Guerra. ravnatelj železničarskega Dopolavora. ter športni referent g. Pušenjak. Dokler so se vršile izločilne tekme namiznega tenisa v veliki dvorani, določeni za športne prireditve, se je Eksc. Grazioli mudil med igralci ter je razdelil nagrade zmagovalcem Pri tem se je zanimal za napredek raznih drugih športnih panog, ki jih goji športni odsek »Hermes«. Na svojem nadaljnjem obhodu je Visokj komisar posetil kulturni odsek železniškega Dopolavora. Tu je prisostvoval delu potovalne knjižnice, te najnovejše ustanove, ki pa je zelo dobro obskrbljena s knjigami, ki si jih člani zelo radi izposojajo Istemu kulturnemu odseku je pridružena glasbena šola »Sloga«, ki ima kakih 200 učencev m okrog 15 učiteljev Iz te šole, ki jo z veliko ljubeznijo posečajo otroci železničarjev in ki ima redne tečaje za vse glasbene predmete, je izšlo že nekaj odlično usposobljenih glasbenih profesionalcev. Ko si je ogledal šolske sobe, je Visoki komisar prisostvoval majhni koncertni prireditvi, organizirani njemu na čast. Med obiskom na sedežu železničarskega glasbenega društva je Eksc. Gra-ziolija spremljal dr. Svetel, ravnatelj glasbene šole. V kulturnem odseku vrši svojo hvalevredno delavnost tudi sda za italijanščino ki ima več kot 15 dobro obiskanih tečajev Visoki komisar je nadaljeval svoj obhoti ter si je ogledal menzo slovenskih železničarjev, menzo italijanskih uradn;kov tei obširno in moderno kuhinjo, kjer se vrše tudj tečaji za gospodinjstvo. Gospodinjsko šolo vodi ga. Prašnikarjeva. V teku poseta so inž. Guerra m drugi funkcionarji, ki s takim navdušenjem sodelujejo z njim, razložili Visokemu komisarju podrobnosti organizaci-e in njeno prakt čno delovanje. Ko je Eksc. Grazioli zapuščal sedež železniškega Dopolavora. je njegovim voditeljem izrazil svoje odobravanje za izvršeno delo v teku prvegn leta obstoja organizacije ter sporočil voditeljem, da je glasbenemu druftvu »Slogi« nakazal 10.000 lir ter gospodinjski šol takisto znaten doprinos. Priznanje Visokega komisarja in Poveljnika Armadnega zbora Kr. karabinjerjem Dne 4. t. m. ob 9.30 je Eksc. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino posetil poveljstvo skupine Kr. karabinjerjev. kjer je proučil nekoliko važnega materiala, odvzetega partizanom ki so jih ujeli karabinjer j i te skupine. Pri tej priliki je Eksc. Grazioli izjavil svoje globoko zadovoljstvo nad najnovejšimi znamenitimi operacijami, ki so jih proti upornikom izvedli kr. karabinjer j i. * Naslednji dan dne 5. t m. ob 12. uri je Eksc. Poveljnik XL Armadnega Zbora po- setil isto poveljstvo Kr. karabinjerjev v Ljubljani, pri čemer se je tudi zanimal za važni material, najden pri nedavno ujetih partizanih. Nato je poveljnik XI Armadnega Zbora slovesno ob prisotnosti oboroženega oddelka izročil nekoliko odlikovani za vojaške vrline, dovoljenih karabinjer-iem, ki so se izkazali v zadnjih operacijah. Eksc. Gambara je izjavil svoje živo zadovoljstvo za učinkoviti doprinos, kj ga je dokazala skupina Kr. karabinjerjev v borbi proti partizanskemu gibanju. Prispevek združenj trgovcev in obrtnikov Pokrajinskemu podpornemu skladu V želji, da podpreta obsežno delavnost Pokrajinskega podpornega sklada pri Visokem komisariatu. sta Združenje trgovcev in Združenje obrtnikov Zveze delodajalcev poslali Eksc. Visokemu komisarju znesek lir 62.550. odnosno znesek 5295 lir. ki se naj uporabi v podporo potrebnim. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! Hud potres v čilu Buenos Aires, 6. apr., s. O silovitem potresnem sunku, ki so ga čutili v vsem čilu, se doznava, da je bilo težišče potresa v pokrajini Hlapel. Normatoj promet s tem mestom je bil začasno prekinjen, toda domači guverner je vendarle lahko obvestil notranje ministrstvo, da je oasiotkov stanovanjskih hiš dobilo tako "do poškodbe, da so za bivanje neuporabne. Med glavnimi poslopji je bilo poškodovano tudi poslopje guvernerja, nadalje županstvo in jetnišnica. NI še znano ali so bile tudi kake žrtve. Gospodarstvo Likvidacija bivše jugoclovanske državne imovine OBRAČUNAN JE DOLGOV Vsaka država, pridobiteljica poravna svoj delež bivšega jugoslovanskega državnega blaga predvsem z jugoslovanskimi obveznicami in z ostalimi dolgovi, ki so bili 15. aprila 1941 na ozemlju kake države pridobi tel jice kot last oseb po tem sporazumu. Poravnava deležev se izvrši takole: Vsaka država odtegne takoj, najkasneje pa v štirih mesecih po podpisu sporazuma iz obtoka na svojem ozemlju jugoslovanske obveznice ln jih nadomesti s svojimi. O tako zamenjanih obveznicah kakor tudi o obveznicah, izdanih za prevzete dolgove, je obveščati pobotni urad v Beogradu, ki je pod nemško upravo in ki se mu morajo izročiti zadevne obveznice in zadolžnice. Vsaka država pridobiteljica lahko na svoje stroške odredi v ta urad svojega odposlanca. Za poravnavo deleža se poleg tega uporabijo državne obveznice ln ostali državni dolgovi, ki se odkažejo kaki državi prido-biteljici ali njenim podanikom to ustanovam z raznimi finančnimi odredbami (na primer rezerve zasebnih zavarovalnih zavodov in podobno), v tem primeru se tudi ta delež uporabi za razbremenitev deleža države pridobiteljice. Izročene obveznice morajo imeti vse kupone. ki so dospeli po 15. aprilu 1941 in .se manjkajoči kuponi odbijejo po svoji imenskj vrednosti Države pridobiteljice prevzemajo do 15. aprila 1941 dospele obresti ostalih dolgov, ki ne slone na obveznicah in ki še niso bile izplačane. Pristojni organi na ozemlju kake države pridobiteljice morajo dovoliti prenos jugoslovanskih obveznic, ki so na njihovem ozemlju, če pripadajo osebam po tem sporazumu stanuj očim na ozemlju kake druge države pridobiteljice (osebe po tem sporazumu so tiste, ki so imele 1. decembra 1941 svoje domovališče ali svoj sedež na bivšem jugoslovanskem ozemlju, k; je pripadlo kaki državi pridobiteljici, ali pa v kateri teh držav). Zastavne pravice za finančne dolgove na imovinskih predmetih, odkazanih kaki državi pridobiteljici ugasnejo. Ce bi bila vrednost izročen:h obveznic in drugih zadevnih zneskov manjša od deleža kake države pridobiteljice. določenega po tem sporazumu, mora ta država dopolniti razliko z gotovino ali pa z lastnimi obveznicami, glaseče se na njeno veljavo, po imenski vrednosti razlike. Te obveznice morajo b!ti iste vrste kakor državne obveznice, ki se v isti dobi izdajo v notranjosti z dospelostjo do pet let. Za čas od 15. aprila 1941 do dneva dosoelosti obresti teh obveznic, ki j h je izročiti, se morajo obresti plačati v gotovini. Ce pa bi bila vrednost izročenih obveznic in drugh zadevnih zneskov večja od deleža države pridobiteljice, ima prizadeta država pravico do povrnitve presežka, in sicer v gotovini ali pa v obveznicah dr- to državo ne morejo (Nadaljevanje.) biteljice, se zoper uveljaviti. Ce se je območje tedaj pristojnih uradov z določitvijo mej razkosalo, se dolžnosti iz prejšnjega odstavka razdelijo med države pridobiteljice, kakor da bi posloval po prej veljavnem pravu urad, pristojen za tisti dei prejšnjega Območja, ki ga je nova meja od-delila. Pologi za zavarovanje kake pravice bivše jugoslovanske države ali banovin (poljetij, skladov in zavodov) se morajo izročiti tisti državi pridobiteljici, ki ji je bila odkazana zadevna pravica. Drugi pologi se morajo izročiti tisti državi pridobiteljici, katere oblast v a so pristojna za zadevna vprašanja. Prednje določbe ne kršijo zasebnih pravic drugih oseb na omenjenih pologih. Obveznosti, ki se tičejo denarnih pologov (ne ločeno hranjenih pologov) sc štejejo za obveznosti po prvem oi stavku tega po- g"lz posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje) Važno za one. ki žele konec leta polagati razredne in privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Kore*>*-titorij, Mestni trg 17/1 u— Akademski slikar Riko Debenjak bo razstavljal v Galeriji Obersnel svoja dela (olja in grafike) od 11. aprila do vključno 2. maja. Posebnih vabil ne bo. Razstava bo odprta ves dan od 9. do 18. u— Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno zlssti v sredini mesta nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov Klor koli ima kako primerno sobo, naj jo takoj naznani mestnemu odpravništvu v sobi št. 23 v III. nadstropju magistr: tnega poslopja za Robbovim vodnjakom. u— Trafikantom v vednost. Od 1. aprila dalje morajo biti — dokler ni preklica — trafike odprte v delsvnikih od pol 7 zjutraj do 21. zvečer. Za nedelje in praznike ni spremembe. To velja za mesto Ljubljano — Sin likat trafikantov. u— Nekaj mladih dolenjskih prešičkov je še na rs.zpolago pri Malem gospodarju Gallusovo nabrežje 33. u— Premog in drva na nove nakaznice pri tvrdki s GORIVO«, Karlovška cesta 8 (Lastnik Lojze Jerančič ml.) u— Nesreče. V sredo so sprejeli v ljubljanski bolnišnici spet več ponesrečencev. Z zlomljeno desnico je iskal zdravn.ške pomoči 161etni posestnikov sin Ivan Bavdek iz Velikih Lašč. Id je padel z voza. V levico se je vsekala 141etna hči tes?rja Helena Križnikova iz Ljubljane. Ključnico si je zlomil pri padcu na cesti 91etni sin po- sestnika Jože Podržaj s Brezovice. Pod je prišel 241etni kovač Julijan Vrhovec z Vrhnike in se pedkodovei na levi nogi. Marijo Vašlovo, dietno hčerko delavca iz LJubljane, je podrl nek kolesar; potolkla se Je na glavi. Na levi nogi se je opekel 581etaL kjučavničar Peter Gostinčar iz LJuMJane. Z Gorenjskega V Žirovnici je balo sklicano veliko zborovanje, na katerem je govoril okrožni volja dr. Hochsteiner o sodobnih vprašanjih. Novi grobovi. Na Brezjah so umrli: Ana Grilčeva, Neža Langusova, Ana Kalanova in Roza Pleindienstova. V Oreh je umrl Hironim Kogovšek; v Bohinjski Bistrici: Jože Ražem, Jože Mulej .Margareta Zaio-kerjeva in Avgust Korošec; v Kamniku: Terezija Vrlinškova, Franc Kemperle, Fr. Vinšek, Luka Pangeršič in Jožef Hace. Na Jesenicah je umrl kurjajč Franc Stefe, v Borovljah pa 701etni staroupokojenee is liišni posestnik Henrik Rosickt Poroke. V Dolu sta se poročila šofer Anton Avsec in Ivana Lenčkova. V Bohinjski Bistrici se je poročil Janez Mlekuž z Ivano Arhovo iz Stare Fužine. V Kranju je stopilo v zadnjem času mnogo parov v zakonsko življenje. V Domžalah je bil v nedeljo zbor starih bojevnikov iz prve svetovne vojne. Poročilo pravi, da je prišlo 500 bojevnikov iz vsega kamniškega okrožja. Glavni trg je bil okrašen. Igrala je domžalska godba. Med častnimi gosti so bili: deželni svetnik dr. Doujak, zastopniki stranke in države, oborožene sile, policije in orožništva ter častni delegaciji iz Radovljice in Kranja. Po raznih nagovorih je bila izročena zastava kamniškega okrožja okrožnemu skupinskem uvod ji dr. RUhlu, za kranjsko okrožje pa ondotnemu okrožnemu bojevni-niškemu vodji. Nato so bili voditelji novo-sprejetih tovarišev zapriseženi. Ob zaključku je govoril kamniški okrožni vodja Pilz, ki je rekel: »Samo nemška oborožena sila je mogla boljševizel zadržati. Edina bistvena izbira za Gorenjsko je: red ali zmešnjava, Hitler ali Stalin.« Na koncu so zapeli nemške himne. Na Brezjah je priredil župan s svojimi uslužbenci skupni izlet na Brezovico. Pri tej priliki sta bili dražbani dve steklenici vina ter je bil izkupiček 205 mark oddan za zimsko pomoč. V Begunje se je pripeljal okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice na uradni obisk. Pred občinsko hišo so ga sprejeli krajevni vodja, župan, orožnlštvo, sodelavci, krajevne skupine in šolska mladina, ki je prepevala. Nato je obiskal razne naprave v občini, predvsem otroški vrtec. V hiralnici je obiskal neko nad 99 let staro ženo, ki je duševno še čila. Sle lilo je javno zborovanje, na katerem je okrožni vodja govoril o splošnih in krajevnih dnevnih vprašanjih. Iz Hrvatske Za drugo obletnico ustanovitve NDH bo v radiu cela vrsta spominskih prireditev na katerih bodo govorili prvaki državnega, političnega in kulturnega življenja. V soboto, na dan obletnice, bosta govorila zunanji minister dr. Mladen Lorkvič m prosvetni minister dr. Mile Starčevič. Svečani teden v državnem gledališču. Za drugo obletnico ustanovitve NDH je tudi državno gledališče ;melo svečani teden. Igrali sc izključno dela dcniačih hrvatskih avtorjev in sicer Odakovo nar: dno cpsro »Dcrica pleše«. Freuoenreichovo ljudsko igro »Graničarji«, Ogiizov čevo dramo »Hasanaginico«, Lhotkov balet »Vrag na vas1«, Begcvicevo dramo »Brez tretjega«, Zajčevo opero »Nikola šubic Zrinski«, Gunriuličevo himno svobede »Dubravko« n Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Zagrebške srednješ°lke na lde°lofckem tečaju. Na prvem štirinajstdnevnem tečaju učenk 7. razreda zagrebških srednjih šol v Borovu ie bilo okoli 80 udeleženk Dekleta so se spoznala z vsemi sodobnimi vprašanji "n dobila pobudo za delo v narodno korist. Dne 2. aprila se je začel v Borovu drugi tečaj za zagrebške srednješolke. Dr. Franj Faneev umrl. Hrvatsko vseučilišče, zlast filozofske fakulteto in Akademijo znanosti in umetnosti je zadei bolesten udarec s smrjo prof. dr. Franja Fan-ceva. Pokojni je umrl sredi plodnega dela v 61 letu starost. Pogreba se e udeležile mn-gobrojno občinstvo z zastopnik) hrvatskega vseučil!šča in Akademije znanosti m umetnosti Ob grobu se je peleg drugih poslovil od rrinkega predsednik Akademije dr. Tomo Matič Zagrebška džamija je dograjena. Po poročilih hrvatskih 1 stov 9o dela na Poglav-nikovi džamiji v Zagrebu končana. »N va Hrvatska« ie o notranji ureditvi priobčila dnljš' članek, opremljen s petimi reprodukcijami posemeznih delov džamije. Na veliki kamnitni plošči pri vh"du so vklesane naslednje besede: V slavo in znak ljubezni do Alaha edinega B ga vseh ljudi in vseh čnsov ter v zm k pozornosti nasproti muslimanom 'e sezidal Peglnvnik dr. Ante Pavelič to veličastno stavbo v Sni fronte centro-meridionale della Tunlsia ove sono tat oorso asprt eombattliueutl: M apre il fuoco contro mezzi corazzati nemiri che tentano di avvieinarsi alle nostro posizioni — Na srednje-južnem bojišču Tunina, kj«- so v teku ostre borbe: otvarja se ogenj proti sovražnim oklopnikom, Id se skušajo približati italijanskim postojankam EIAR-Radio LJubljana Parllamo 1'itafiano Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo znanje — vedno ob 19. uri. MODO CONDIZIONALE, tempo presente comprare comprer-el comprer-esti comprer-ebbe comprer-emm o comprer-este comprer-ebbero leggere legger-ei legger-esti legger-ebbe legger-emmo legger-este legger-ebbero dormlre dormir-ei dormir-esti dormir-ebbe dormlr-emmo dormir-este dormir-ebbe ro N. B. 1) avere: avrei; and are: andrei; dovere: dovrei; potere: potrei; veder« vedrei; cadere: cadrei; sapere: saprei; 2) volere: vorrei; venire: verrei; morire: morrei; rlmanere: remarrei; tenere: terrei; valere: varrei; bere: berrei; 3) essere: sarei, salresti, sarebbe, saremmo, sareste, sarebbero. CONDIZIONALE PASSATO comprare avrei comprato, ecc. arrivare sarei arrivato, -a, ecc. leggere avrei letto, ecc. correre sarei corso, -a, ecc. dormire avrei dormlto, ecc. partire sarei partito, -a, ecc. avere: avrei avuto, ecc. essere: sarei stato, a-, ecc. E S E M P I Moico volentieri resterei quind'.ci giorni, ma purtroppo non ho tempo. — Chi lo po-treboe assicurare? — Andresti volentieri in campagna per qualche giorno? Ceria-mente; ma chi farebbe poi il mio ufficio ? — Metterete ogni cosa ali suo pošto. — Io morrei piuttosto che commettere una si-mile azione. — Chiunque altro avrebbe fatto altrettanto. — Andremo presto a Roma, e ne visiteremo i principali monu-menti. — Vorreste avere la bonta di venire domani a časa mia? Verro alle quattro e un quarto del pomeriggio. — Avrebbe po-tuto dirlo, e invece ha taciuto. — Voi non gli parlerete '.n questo modo; me ne di-spiacerebbe molto. — Mangerete quello che Lui non si sarebbe mai lasciato tra-sportare dall3 collera. — Non potrei dir-telo. se non ml aiuti tu. — II fucile era carico e !1 colpo sarebbe partito senza il tuo intervento. — Non mi manderanno nulla neppure questa volta: bisognera aver pazienza. — A poco a poco andrai acqafr> stando esperienza. — Verrete di buon osa e resterete tutto il giorno con noi. — Un altro si sarebbe ingannato. — Certamente ti farebbero un'ottima accoglienza. — Non mi sarei mai aspettato una tale azione da lui. — Domani non saremo a časa. — Vol non saprete mai quanto ho fatto per leL — Sarete assolti, se vi pentite. — Noo tutti avrebbero agito come voi. — Mi di-spiace di non potervi servire come desid»-rerei. — Non si sarebbero aspettato da itd un'accoglienza cosi fredda. — £ tanto buono; non farebbe male a una mosca. — Secondo i regolamenti Voi dovreste presen-tarvi domani. — Essi verrebbero molto volentieri con voi, ma non vorrebbero distur-barvi. — Io non vorrei star sol o nemmeas in paradiso. — Disse Santa Teresa: con la paz'enza tutto si ottiene; ed io aggiungoe con un poehino soltanto di pazienza vol potreste imparare anehe 1'italiano. ESERCIZI 1) Coniugate le seguenti proposizioni: Non indovinerci mai quel che č successo. — Aspetterei ma ho troppa fretta. — Io non avrei creduto una simile panzana. — Preferirei restare aneora alcuni giorni. — Aspettando fino alle quattordici perderei due ore. — Io vorrei un bicchiere d'acqua fresca. — Per partire, io dovrei trovarmi alla stazione alle sed!ci. 2) Traducete: Kaj bi mogli storiti zatef — Treba bi bilo odriniti takoj. — Kam U hotel iti ti? — Kaj bi bili odgovorili na tako vprašanje? — Brez kompasa bi bilo Kolumbu nemogoče odkriti Ameriko. — Jaz bi mu bil prisodil (dare) najmanj petdeset let. — Dal ml je toliko dokazov (prova) resničnega prijateljstva, da mu na bi bil mogel odreči (rifiutare) tega veselja (piacere). glavnem mestu Zagrebu, da si bc-do sinovi viteškega hrvatskega nar.da, iskreni nasledniki vzv šene islamske vere, z vdano molitvijo krepili sile v borbi za obrambo in napredek svoje lepe domovine Nezavisne Države Hrvatske, ki naj bo na veke srečna. V Sarajevu se cene nižajo. Na seji občinske uprave v Sarajevu ie bilo sklenjeno znižati pristojbine za vodarino. ceno za elektriko in plin za 50 odstotkov, voz-nina na električn' ce-tn: železnici pa se bo znižala za fiO odstotkov. Pozdravni večer na rast slovaškim nogometašem. Zagrebško nogometna zveza bo v cctck zvečer nrirpd;la na čast slova- škim nogometašen. kj bodo odigrali tele* mn s hrvatsko državno reprezentanco, zabavni večer. Nastopili bodo številni Sani državnega gledališča, med njimi tudi g. Franci. No v poslovni .čas v zagrebških trgovinah. V hrvatski prestolnici je bil uveden v trgovinah nov poslovni čas. Obratovalnice morajo biti odprte od 8. do 12. jn od 15. do 18. ure. Sarajevo dobi moderen trg. Mestna uprava v Sarajevu je sklenila, da bo pokrila reko Miljacko v dolžini 500 metrov in na ta način pridobila sredi mesta reprezentativen trg. Stroški za omenjena dela so preračunani na 50 mifijonov kun. A. ALEXA_N DEK: 11 POZABLJEN NAPEV_ KOM AN Minister je povabil Hearna, naj sede v njegov razkošni avtomobil, in mnogoštevilni gledalci so z začudenjem videli drobnega, nekaznega možička v že ogoljenem površniku, kako je poleg mogočnika v bogatem kožuhu slonel na mehkih blazinah. V notranjem žepu suknjiča je imel Hearn listino, ki mu je dajala izredna in neomejena pooblastila, ga odvezovala vseh drugih poslov in mu poverjala nalogo, da prime Wilkinsa živega ali mrtvega. Dve uri pozneje je sedel kapetan v siromašno opremljeni sobici Emanuela Poora in z bolestjo v sircu opazoval spačene črte ubogega kronista. Bil je mrtev. Malinov sirup v polprazni steklenici, ki je stala na mizi, je vseboval dovolj strihnina, da bi bil lahko spravil tucat ljudi na oni svet. Zraven steklenke je ležal list papirja, v katerega je bilo z iglo vbodenih sedem črk: WTLKnsrs Zadeva »E. C. Poor« ie prišla pod značko »W 104« v policijski tajni arhiv. ■ . . 7. poglavje V eni izmed sobic stamfordske bolnišnice je že osem in štirideset ur nezavestna ležala mladenka, ki so jo bili našli v predoru pri Norvvalku. Natančna preiskava je bila pokazala, la njene poškodbe dokaj nevarno; in vsa prizadevanja zdravnikov, da bi jo spravili k zavesti, so bila doslej zaman. Ubožica je vsa bleda ležala v postelji in se ni ganila; modrikasti kolobarji so ji obrobljali oči, v licih ni bilo niti kaplje krvi in samo nepravilno dihanje je pričalo, da je živa. Bolniška strežnica se ni ganila od njene postelje. Pred nekaj urami so bili izbrisali s tablice nad zglavjem številko »43« in napisali namesto nje s tiskanimi črkami ime »Evelina Elmhurst«. Ranjenkina sestra Dora je bila v listih čitala poročilo o nesreči, ki jo je bila zadela v predoru, in jadrno prihitela v Stamford, kjer se je njena žalostna slutnja potrdila. Toda Dorina navzočnost v bolnišnici je bila zelo kratka: zdravnik je bil naročil, da ne sme Eveline nihče vznemirjati. Dora ni bila edina duša, ki je skrbela za ubogo Evelino: v sobici zraven tiste, kjer je ležalo dekle, je že dobršnih osemnajst ur r del tih človek. Pred seboj je imei knjigo in jo je željno požiral. Kdaj pa kdaj je prekinil ta opravek ter segel z žličko v skodelico čaja in vzdignil iz nje košček torte, ki ga je kar preko knjige ponesel v lačr« usta, ne da bi mu le kaplja kanila na beli list. Nato se ^ spet zatopil v čitanje in nekaj minut počasi žvečil, preden je založil nov grižljaj. j Ob koncu vsakega poglavje je stopil na hodnik j in taval sem ter tja, dokler ni ujel kake bolničarke, s katero je mogel izpregovoriti nekaj besed. Vprašanje, ki ji ga je zadal, ie bilo zmerom isto: ali se ranjenkino stanje že obrača na bolje. Marsikatera mlajša strežnica bi bila rada obš;rne.ie pokramljala s prijaznim mladeničem, toda poskusi, da bi ga zapletla v razgovor, so bili vsi zaman; razen odgovora na njegovo vprašanje nu ni bilo očitno ničesar mar. Ta molčečni fant je bil Gay Mallet, eden izmed najboljših sodelavcev kapetana Hearna. Njegova naloga je bila kaj lahka, vsaj zdelo se mu je tako: moral je sporočiti kapetanu sleherno izpremembo mladenkinega stanja in paziti na njeno osebno var-no> i. Prepričan je bil, da dela — kakor zmerom — vse. kar mu nalaga dolžnost, in neprijetno mu je bilo .golj to, da je bil obsojen v nespanje in da je šla njegova zaloga torte naglo proti koncu. Gotovo pa ne bi bil mislil ne na spanje ne na torto, ko bi bil Jutil, da se vsake pol ure vrši med bolnišnico in New Yorkom telefonski razgovor, ki obravnava baš stanje Eveline Elmhurstove, in da ni tisti, ki se tolikanj zanima zanjo, nihče drug kakor sam zloglasni neznanec — Wilkins. Kapetan Hearn je bil v vsakem ozira človek odličnih zmožnosti, in starejšine mu niso bili le slučajno poverili borbe proti Wilkinsu. Mimo svoje naravne bistroumnosti in bogate izkušenosti je bil tudi presenetljivo podkovan v najrazličnejših panogah zna- nja. Samo v nečem ga je Wilkins prekašal: Hearn ni imel za seboj organizacije v pravem pomenu besede. to je, manjkalo mu je dovolj razboritih m brezpredsodnih, vdanih in zanimanja polnili ljudi, da bi se bil mogel povsem zanesti nanje. Vendar je poveljeval vojski dobro oboroženih in pogumnih mož, in njegova bistra prevejanost je malone izravnavala razloček med njihovo spretnostjo in spretnostjo VVilkinsovih pajdašev. Le-ti so bili, kakor je izhajalo iz stoštirih spisov v tajnem arhivu, sami drzni ljudje, ki niso poznali ne vesti ne pomislekov, obdarjeni z izredno zmožnostjo in spretnostjo. Okrog sedmih zvečer sta bili skoraj hkratu oddani dve docela enaki brzojavki za New York: »Evelina Elmhurst se je zavedela.« Mladenka je ležala r postelji sredi kipeče beline perila, ki je obdajalo njeno plavo glavico. Široko odprte oči so ji prazno strmele, tja v en dan. Dva zdravnika in dve strežnici so te ukvarjali z njo, a nič ni kazalo, da bi jih opažala. »Dora?« je bila njena prva beseda. Z znaki in polglasnim prigovarjanjem so ji skušal' dopovedati, naj nikar ne govori in da pride sestra jutri. Evelina je pokorno obmolknila in se zazrla ▼ strop, kjer je priklepala njeno pozornost majhna temna lisa. Možgani so ji počasi začeli delovati, i»-prva negotovo, potem čedalje jasneje. Kako je bOa nastala ta lisa na stropu? lisa se ji zdaj ni več zdelo temna, ampak svetla, da je kar vid jemalo. Zdaj jo je spoznala: bil je žaromet na lokomotivi..« Petek 9. IV. 1943-XXI ŠPORT Sredi dogodkov na zelenem polju Odreditev ponovne kvalifikacijske tekme — Zamenjava prvih dveh terminov v prvenstvu SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. -7. Ljubljana, 7. aprila. Sklepa seje direktorija: 1. Proteste tehničnega značaja je treba vložiti- pri sodniku, ki je vodil tekmo, najkasneje 15 minut po končani tekmi, obenem s protestno takso. Obrazloženje je dostaviti v Zvezino pisarno v 48 urah po odigrani tekmi. Vse ostale vrste protestov je vložiti v 24 urah po končani tekmi v Zvezino pisarno. 2. Protestne takse: I. divizija lir 50, II. divizija lir 30, rezerve in mladina lir 20. 3. Prepoveduje se odigravanje prijateljskih tekem, ki bi se časovno ujemale s tekmami I. in II. divizije. Prošnje za odigravanje prijateljskih tekem je vlagati najkasneje do vsake srede. 4. Prošnji Dopolavora tob. tovarne za znižanje dosmrtne prepovedi igranja igralcu P 1 e č k u se delno ugodi. Zaupnik CONI-a je odobril znižanje kazni na dve leti prepovedi igranja, tako da ima igralec Plečko pravico nastopa dne 5. oktobra 1943. . , ... 5. Protestu SK Mladike proti verifikaciji kvalifikacijske tekme Mladika—Dopolavoro t. t., ki je bila odigrana dne 4. t. m. m se je končala z rezultatom 4:2 v korist Dopolavora, se de!n0 ugodi. Tekma se razveljavi, ker igralec Dopolavora t. t. Plečko Zvone še ni imel pravice nastopa. Do-Irča se edigranje ponovne kvalifikacijske tekme za nedeljo dne 11. t. m. ob 10. igrišču Ljubljane v prireditvi r a uri Zveze. Protestna taksa Lir 50 se vrne SK Mla-cTfci. Ce bi se tekma v rednem času končala necrPočeno, se odigra podaljšek 2 X 15 minui ; č« bi bil tudi ta neodločen, bo zmagovalec i^reban v ponedeljek, dne 12. t m. ob 17. v pisarni Zveze. 6. Zaradi kvalifikacijske tekme se zamenja razpored prvih dveh nedelj tako, da bo i. divizija začela s tekmo Mars—Ljub-liana 11. t. m. ob 16. na igrišču Ljubljane, II. divizija pa s tekmo Korotan—Vič. Kraj in čas slednje bosta naknadno objavljena. 7. Izreka se na padlagi sodnikovega poročila ukor igralcema Dopolavora t t. Na-gode Slavku in Narode Dragu. 8. Pozivajo se gg. Ogorelec, Novak Ludvik Sotler in Perharič Stane, da se zgla-se v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 17.30 v pisarni Zveze zaradi zaslišanja. 9. Verifikacije igralcev, ki prestopajo iz kluba v klub kakor tudi onih, ki preidejo iz razpuščenih društev, so izvedljive samo ob predložitvi podrrsane slike. Zato se razveljavljata verifikaciji igralcev Roglja Zdenka in Accetta Bojana, objavljeni v z-adnji objavi. 10. Osebe, kj niso vpisane v anagrafskih registrih Ljubljanske pokrajine, ne morejo biti verificirane. žanov, potem seveda bi marali reči, da je vprašanje nedeljskega zmagovalca skoraj odvisno. Toda to vprašanje pii žogi ni rešeno nikoli, čeprav v tem konkretnem primeru mnogo znakov kaže, da bi Ljubljani uspeh ne smel uiti. Ka j in kako, tega v naprej ne bo uganil nihče in tudi mi ne! Eno je — na kratko rečeno — gotovo, in sicer da bomo v nedeljo spet imeli pristno prvenstveno nogometno tekmo, ki bi po nasprotnikih sodeč morala biti najlepši uvod v letošnjo konkurenco za novega prvaka, škoda, da bosta prvi dve toč-ki oddani najboljšima kandidatoma že v prvi tekmi, to-dci če že morata biti, potem smo vsaj prepričani, da ne bosta oddani poceni. In pri takih priložnostih se nudi tudi gledaicem velik dan! Spodnja štajerska V rtjju je gostovalo mariborsko gleda -Lšče 5. t. m. Arizengruberjevo komeaijo »Slaiba vest«. Gledališče ie bilo razprodano in so igralci želi odobravanje. O vojaških zbirkah na Spodr.jem štajerskem za zmu.ko pomoč pravijo rofočila, da so vojaki mnogo nabrali. V Mariboru, Celju in Ptuju so pripravili razno Tsten spored p pestrim večerom v soboto ter z raznimi prireditvami v nedeljo. V>i' šnice so bile v nedeljo popoldne polne gostov. Srbski uredniki na poti po štajerskem. Te dni so se peljali skozi Celje, Maribor in Gradec vodilni uredniki beograjsko^-1 tlaka Peljali so se dalje v Nemčijo, /.araor jih je povabil tiskovni oddelek nemške vlade. V Gradcu so se kratko zaližali, v ponedeljek pa nadaljevali pot v tiste nemške kraje, kjer so srbski delavci nameščeni po podjetjih. Novi gr«bovi. V Mariboru sta umrla 62-letna zasebnica Roza Tenentova in posestnikov sin France Gaber iz škofje vasi. V Levcu je umrla 351etna Rezika Konšakova. Dve nesreči. Komaj 15 mesecev stari sinček Ernest sedlarja Kosija iz Selnice ob Muri je pritegnil nase skodelo z vrelim mlekom in se smrtno nevarno opekel po životu in levici. — Na obisku pri starših se je ponesrečil 221etni delavec Alojz Doki iz žikarcev. Zlomil si ie levico Prvi dve točki Iz I. divizije bosta oddani v zanimivi tekmi med Marsom in Ljubljano Kljub majhni nevšečnosti, Iti je posegla v dogodke po oficielnem nogometnem sporedu, se bo prvenstveno tekmovsjije na zelenem polju nespremenjeno začelo prihodnjo nedeljo 11. t. m. Prireditelji, ki jih je zadeva z razveljavi j en jem izbirne tekme za določitev četrtega udeleženca v I. diviziji, presenetila najmanj tako kakor nas, so si kaj hitro pomagali iz zadrege in pri-krojiii spored tako, da bo za prijatelje nogometa to nedeljo dogodkov še več kakor bi jih bili videli brez izrednega ponovnega srečanja med Dopolavorom t. t. in Mladiko. Saj je stara reč, da nevarnost nikoli ni nerodna za vse in tako bodo to pot le imeli svoje dvojno veselje obiskovalci nogometnih travnikov, dopoldne posebej in popoldne posebej. Medtem ko nam podrobnosti sporeda za ponovno igro med Tobakarji in Mladiko ob uri, ko to pišemo, še niso znane, nas je vodstvo Marsa obvestilo, da bo njegova enajstorica igrala svojo prvenstveno tekmo z Ljubljano nepreklicno v nedeljo ob 16 na igrišču Ljubljane, za predtekmo pa sta angažirani rezervi istih dveh klubov s pričetkom ob 14.30. Po čudnem naključju je torej naneslo tako, da se bosta v pivi tekmi za domače točke srečali dve moštvi z največjimi na-dami — Mars in Ljubljana. 2e lani in predlanskim sta se ogorčeno trgali za primat v Ljubljani, vsekakor obakrat brez izida za Marsovce, toda ne glede na to vemo iz vseh medsebojnih srečanj med njima, da sta vselej nudila približno največ, kar se da v našem mestu pokazati v tej športni panogi. Barve Ljubljane in Marsa zastopajo na nogometnem polju mnogi igralci, katerih imena segajo precej daleč v zgodovino slovenskega nogometa, toda, čeprav pomeni to, da niso več med najmlajšimi, vidimo pri njih še zmerom mnogo onega solidnega znanja iz stare šole, še več pa one neusahljive ljubezni do tega športa. Slednje je najboljše jamstvo, da bo naš nogomet živel in doživel tu in tam tudi zdaj svoje slovesnejše trenutke. Eden takih trenutkov čaka oba prekaljena nasprotnika v nedeljski partiji, ko jima ne gre samo za čast in za potrditev starega slovesa, temveč čisto zares in po vseh pravilih za dve prvenstveni točki v novi sezoni. Prav gotovo je ta naslov za oba nasprotnika privlačen dovolj, da bosta vložila v nedeljsko igro vse, kar znata in zmore ta in bomo torej — vsaj po vsem, kar je bilo dozdaj znano o obeh — spet enkrat prisostvoval lepi nogometni borbi. Podatkov za primerjavo obeh enajstoric pred tem važnim nastopom nimamo prav za prav posebno zanesljivih. Sama med seboj letos še nista igrala kar pa sta imela opravka z ostalimi ljubljanskimi moštvi, sta ga končala prav dobro ali vsaj zadovoljivo. Slednje velja v prvi vrsti za Marsovce, ki so v treningih imeli svojega preganjalca v sosedu Hermesu, s katerim so si privoščili dve tekmi za poskušnjo in ki so ju obe izgubili Ce povemo zdaj še to, da je Ljubljana tudi enkrat preizkusila svoje sile v šišenskem stadionu, in sicer s precej krepkim uspehom na račun Herme- GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 9 aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 10. aprila, ob 18 30: V času obiska- nja. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 11. aprila, ob 15: V času obiska-nja. Izven. Cene od 20 lir navzdoL — ob 18.30: Prava ljubezen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 12. aprila: Zaprto. * E. Gregorin: »V času obiskanja«, osem postaj o Jezusovem poslanstvu. Posamezne prizore na odru veže bralec s čitanjem iz evangelija. Dejanje je pestro, spremljajo ga fanfare, pozavne, petje — kompozicije prof. Tomca. Glavne osebe igrajo: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Simon-Peter — Bratina, Juda iz Karije — Nakrst, Veliki duhovnik — P. Kovič, Poncij Pilat — Peček, Stotnik Petrcnij — Drenovec, Gladiator iz Galije — Potokar, Veronika — Simčičeva, Rabi Gamaliel — Presetnik. V ostalih vlogah sodeluje celotni dramski ansambel, pomnožen s številnimi komparzi. Delo re-žira avtor E. Gregorin. Scensko glasbo vodi pref. šturm. OPERA Petek. 9. aprila: Zaprto. Sobota. 10. aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 navzdol. Nedelja, 11. aprila, ob 10.30: Sirota Marko — Obuti maček. Prireditev GILLa. — ob 18: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 12. aprila: Zaprto. * Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja«. Opera ponovi to opereto v soboto, dne 10. t. m. ob 18. uri, izrven abonmana. Vlogo princa Sc-uhonga poje ta večer g. Sladoljev. ostala zasedba običajna. I Važnost Donave Na Dunaju so bila zadnje dni marca posvetovanja zastopnikov nemške, italijanske. bolgarske, hrvatske, rumunske, slovaške in madžarske vlade o zadevah Donave m prometa po nji Donava igra kot prometna žila važno vlogo v mirnem zlasti pa v vojnem času. Ko je bila Avstrija priključena Nemčiji je smatrala slednja boljšo organizacijo prometa do Donavi za eno svojih glavnih nalog. Zato se je z vso vnemo lotila tega dela. Pa tudi države jugovzhodne Evrope so vedno bolj spoznavale pomen Donave v mednarodnem prometu in zato so mu posvečale vedno večjo pozornost. Dunajska posvetovanja zastopnikov na Donavi zainteresiranih držav so pokazala da je zdaj sodelovanje med temi državami v pogledu prometa po Donavi še tesnejše. kakor je bilo pred vojno. Vojna sicer ovira tudi promet po rekah, vendar se pa tako važno vprašanje ne sme zanemarjati. Na dnevnem redu dunajskih posvetovanj so bila zlasti vprašanja tehničnega značaja. Določen je bil načrt prometa po Donavi za več let vnaprej. Pri tem so se zastopniki na Donavi zainteresiranih držav ozirali zlasti na potrebo vojnega gospodarstva. V vseh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum. Kje je tekla zibelka človeštva? V okviru monakovskega vseučiliškega tedna je predaval dr. Bayer o prastarem vprašanju zibelke človeštva, torej o vprašanju, kje se je pred sto tisoč leti po javil prvi človek v verigi organizmov.^ V znanstvenem svetu si glede tega vprašanja še sedaj niso na jasnem. Hackel ie menil, da se je pojavil prvi človek na celini Lemurien, ki naj bi bili njeni ostanki Sundski otoki. Klaatsch in Schotensack sta trdila, da so se pojavili prvi ljudje v Avstraliji. O.Abel je smatral za zibelko človeštva osrednjo Azijo, drugi učenjaki zopet Pamir. Dr. Bayer je pa prišel na podlagi antropoloških proučevanj prebivalstva Tibeta do prepričanja, da so živeli prvi ljudje v severozapadni Aziji, in sicer med ledeno dobo in takoj po nji Potemtakem bi bil pračlovek blizu sedanji mongolski rasi. Dr. Bayer smatra temeljito biološko proučitev notranjih azijskih ras za neobhodno potrebno, če hoče znanost priti temu vprašanju do dna Traktorji za Galicija Po zasedbi Galicije so našle nemške čete tam nad 100 traktorskih stanic, ki Pa še niso bile vse organizirane. Mnoge je vojna občutno prizadejala in mnoge so skušali boljševiki pred umikom uničiti. Materijal je bil že predlanskim potreben obnove. Za to delo je bila določena zima 1941.42. Več stanic so zaradi neugodnih prometnih zvez opustili. Namesto njih pa organizirali druge z ugodnejšo lego. Njih število se je že lani spomladi početvorilo. Posebno mnogo traktorjev je Pa' poslala Nemčija v Galicijo letos. Nov učni predmet v Nemčiji Nemški prosvetni minister je na željo vrhovnega poveljstva vojne mornarice odredil, da se uvede na vseh šolah, kjer so dani za to pogoji, nov učni predmet — gradnja ladijskih modelov. Ta učni predmet pride v peštev v ljudskih šolah v osmem razredu ter tej starosti odgovarjajočih razredih glavnih srednjih in višjih šol. Minister naglasa v svoji naredbi, da bijejo nemške ladje zlasti podmornice na oceaJiih odločilni boj in da naj pri tem vsaj duhovno sodeluje tudi šolska mladina, da se bo tako utrjevala v ljubezni do domovine in požrtvovalnosti za njo. Nadarjeni kmečki otroci Madžarska ima izven Budimpešte 75 gimnazij, v katerih študira zdaj 649 kmečkih sinov. V gimnazijo so jih napotili ljudsko-šolski učitelji, ko so se prepričali o njihovi nadarjenosti. Gimnazijski profesorji pošiljajo zdaj prosvetnemu ministrstvu poročila o uspehih kmečkih sinov. Iz poročil je razvidno, da je med njimi 78.1% odličnjakov. drugi so pa dosegli zelo zadovoljive uspehe. 94% kr-ečkih sinov je vrednih javne podpore, s katero jim bo o mogočeno nadaljevanje študij. Prosvetno ministrstvo bo predloge gimnazijskih profesorjev upoštevalo. čudna zbirka Strastnih zbiralcev bo vedno dovolj na svetu. Ta se navdušuje za zbiranje znamk, om hroščev, tretji starega denarja itd. Menda naj originalne jšo zbirko ima Lijsa Karion v Helsinkih. Nekega dne. ko so bile na Finskem alkoholne pijače še prepovedane. so prišli v njeno hišo detektivi, ki so hoteli preiskati njeno stanovanje, češ da so oblasti zvedele, da ima doma spravljenih mnogo steklenic, napolnjenih z alkoholnimi pijačami. In res so našli v omari nad 300 skrbno zamašenih steklenic. Ze so mislili, da so zasačili veliko grešnico. ki naj bi bila kršila predpise o prepovedi alkoholnih pijač. Toda gospa se je ironično nasmehnila in opozorila detektiva naj prečitajo etikete na steklenicah. In izkazalo se je. da so etikete napolnjene z vodo. Toda s kakšno vodo! V njih je bila voda vseh glavnih rek sveta od Donave do Seine, Nila, Reine. Amaconke. Volge in mnogih drugih, poleg tega pa tudi voda iz mnogih jezer in morij. Ce bi bili detektivi gospo vprašali, kakšna razlika je med vodo iz ene in druge reke. bi najbrže ne mogla odgovoriti. Notranja kolonizacija v Bolgariji Roko v roki s smotreno agrarno politiko za zagotovitev prehrane gre v Bolgariji ši-rokopetezna notranja kolonizacijska podtika, ki js dosegla v prvem letu razveseljive uspehe. Bolgarija doslej sploh še ni poznala politike naseljevanja prebivalcev na rodovitni zemlji. Doslej so se naseljevali ljudje v Bolgariji samo ra razdeljenih komunalnih P-ljih. Ker pa komunalne zemljiške posesti skoraj sploh ni več na razpolago, je bilo treba to kolonizacijsko politiko zaključiti. Zdaj je vzela država kolonizacijsko politiko v svoje roke. že bivši kmetijski minister Bagrjanov je predložil sobranju osnutek zakona o notranji kolonizaciji, ki gre za tem, da se prerrjejo velike ledine, na katerih se bo naselilo kmečko prebivalstvo. t Po dolgem trpljenju nas je danes za vedno zapustila naša ljubljena mama in sestra, gospa JUSTINA P ©GIBOV roj. PIRNAT Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. aprila 1943. Žalujoči rodbini: POGIBOV in KEPEC Radio Ljnblfana PETEK, 9. APRILA 1943/XX1. 7.30; Pesmi in napevi. 8.00: Napove! časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigenjt Gallino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec. — Glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved gasa. — Poročila v italijanščini. 17.15: EIAR-jev koncert na Kr zavodu za romanske študije: prenos iz Bonomijeve dvorane: Zbor in orkester vodi Ecc. Mons. Lorenzo Perosi. 19.00: »Govorimo italijansko«. — Poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijlanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Radio za družino. 21.25: Koncert Radijskega orkestra vodi dinrigent D. M. šijanec. — Pisana glasba. 22.00: Koncert čelista Bene-detta MazB3curatija. 22.45: Poročila v italijanščini. ŠKOTSKA. Škotu, ki je najel v hotelu najcenejšo sobico v tretjem nadstropju, nosi sluga tri težke kovčege. Ko prisopiha v tretje nadstropje. mu stisne Škot nekaj v roko. rekoč: — Evo vam za skodelico kave. Sluga vzame iz žepa denarnico, da bi spravil napitnino, pa zagleda v roki — košček sladkorja. ZDRAVICA — Zdaj pa pijmo na zdravje naših no-voporočencev Bog daj. da bi doživela še mnogo takih dni! Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za odgovoren: LjubomJi Volčič — Vsi v Liublianj