ljeto H. Maribor, 14. avans ta 1902. Štev. 17. „VrliJSlovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek. ‘*haja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezno številko veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadno vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 H, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Slovenci in romanje. Slovensko ljudstvo je že po svoji naravi pobožno, Bogu udano ljudstvo. Nahajajo se sicer tudi med narodom ljudje, Jd se ne brigajo nič za izpolnjevanje katoliških naukov, ki celo sovražijo resnice 8yete katoliške vere, toda teh lastnosti se hišo navzeli med narodom slovenskim. Mlačnost v veri in brezvernost se zanaša k nam le od drugih narodov, in ljudje in časniki, ki delajo v tem smislu, delajo za druge narode ali pa so popolnoma v njih službi. Svojo vernost kaže slovensko ljudstvo tudi s tem, da rado hodi na božja pota, da rado roma. Bog si je izbral na zemlji hekaj krajev, kjer posebno rad na priprošnjo Matere božje in drugih svetnikov Psliši • prošnje udanega mu ljudstva. V romarskih cerkvah rosi milost božja obilneje na vernike, kakor kje drugod. Romanje je v čast bo^jo. Kdor gre na romanje, ima torej v prvi vrsti namen, da si v romarski cerkvi izprosi od Boga potrebnih milosti, da tamkaj Bogu potoži svoje nadloge, da ga prosi tolažbe in pomoči, a tudi, da se v romarski cerkvi zopet izroča v božje varavo ter se Vsegamogočnemu iskreno zahvaljuje za že prejete dobrote. Kislo mleko. Kraja, kjer se je izvršil naslednji dogodek, ne imenujem iz prizanesljivosti. r° stari narodni šegi in navadi bi lahko ®ar naravnost trdil, da se je to zgodilo ^ Lemberku na Štajerskem ali v Ribnici ča Kranjskem, ali v Šebreljah na Goričkem, ker pa imajo imenovani kraji že ;°volj smešečih jih priveskov podobne Robine in ker me veže na enega imeno-.anih krajev veliko krajevno domoljubje, ^ to na prav onega, ki je torišče naše P0yesti, je moja dolžnost, da zamolčim rai naše dogodbe. . Bilo je julija meseca in silna vročina • mučna prebivalce zemlje. V nekem slo-^nskem trgu je bilo vse tako, kakor je vadno po vseh slovenskih trgih julija pr 8eca popoludne ob tej uri. Prazne, hek ceste» Par lenih, zaspanih psov, tu®1 onemoglih kokošij, par golobov, kaka”1 k®1*8 lastavica in morda časih kinia ^i?lorolca dekla ali gosposka služ-‘ J i ki je pohitela na trg do vodovoda Da moli vsegamogočnega Boga in da časti njegove svetnike, to je prvi in glavni namen, ki bi ga naj ime! vsak romar. In ako cerkev odobrava in priporoča romanje, potem ga odobrava in priporoča samo z ozirom na ta v z v i š e n i namen! Noben človek, ki ima vero v svojem srcu, ne more torej obsojati romanja kar slepo. — Romanje — odpočitek od dela. Kmet in delavec sta leto in dan vpre-žena v delo. Doma so otroci, doma je žena, vsi ti morajo živeti. Gledati pa je treba tudi za starost, poskrbeti tudi za bodočnost otrok. In zato delata kmet in delavec dan za dnevom, od zore do mraka, pot jima obliva obraz, delavne roke so jima postale žuljave. Komaj da vzameta živeža, že zopet hitita na delo za se in za svoje drage. Nobenega trenotka si ne upata izgubiti! Kdo bo takim trpinom nevoščljiv, ako si vsako leto, ali vsako drugo leto privoščijo kratko romanje kam izven domače župnije? Najsi oddahnejo malo, naj si za nekoliko časa odpočijejo od truda! Saj todi ne hodijo po krivih potih. Prikriti sovražniki vere radi zmerjajo nad romanjem, češ, to je potrata časa. Ljudje, ki tako govorijo, ne poznajo žuljev, po svežo vodo ali pa celo v bližnjo gostilno po kozarec piva, to je bilo vse, kar se je videlo na ulici! Policaj Zmazek, čuvaj zakona in varuh tržkega miru in občnega blagra, je sedel tedaj, kakor običajno vsak dan ob tem času, na široki klopi pod tržko lipo sredi trga, si brisal z veliko že dolgo neoprano rdečo ruto pot raz visoko, v svetlo plešo se končujoče čelo, »oko postave« pa je skrbno zrlo po trgu gor in dol. Tako več ur zapored ni bilo nobene nevarnosti, samo muhe in čebele so šumele na lipi, iz šolskega poslopja pa je brnelo enakomerno čitanje abecednika. To priliko, ugodno in dobrodošlo, je srečno porabilo »oko postave« in je zamižalo. Tako je policaj Zmazek vsak dan malo zamižal, se naslonil nazaj in se malo »odpočil«, samo malo seveda. Nekaj trenutkov pozneje je donelo preko trga zdravo in krepko smrčanje čuvaja javnega miru in reda. Tedaj pa je dospel po prašni cesti v trg slaboten vandrovček, kakor tisti Gregorčičev »Pastir«: ki jih imata kmet in delavec, oni smatrajo uboge stanove le kot živino, ki naj dela, dokler se ne ubije. Romanje — izobraževanje. Mestni ljudje, ki imajo vsaki mesec žetev, ki vsaki mesec proti pobotnici dobijo gotov denar, se vozijo na potovanje, da vidijo več sveta, da spoznajo druge kraje, druge ljudi in druge šege. Hudi bi bili, ako bi jim kedo rekel, da iz lenobe hodijo okoli, da tratijo dragi čas. Ampak oni se samozavestno bijejo ob prsi ter hvalijo, češ, da se izobrazimo, da se oli-kamo, hodimo okoli. Mi ne ugovarjamo, kajti potovanje res zelo razširi človeku znanje. Marsikaj vidi, marsikaj se nauči. Kar je pa za mestne ljudi potovanje, to je za kmetske ljudi romanje. Romanje je za naše ljudi ob enem tudi poučno potovanje. Kdo še ni videl, kako se domači in sosedje zbirajo okoli romarja, kadar se je vrnil s potovanja ? Popisuje nam kraje in njih lastnosti, slika ljudi in njih navade, opisuje cerkve ter hvali njih lepote in umetnine — mi vsi pa ga poslušamo pazno, skrbno ter se čudimo, kako vestno je romar vse opazoval in koliko se je naučil. Senčna stran. Kjer sije solnce, pade tudi senca. Vsaka dobra stvar ima svojo senčno stran. Tudi S zakrivljeno palico v roki, Za trakom pa šopek cvetlic, Kot kralj po planini visoki Ko je ugledal spečega Zmazka, se mu je bržčas milo storilo pri srcu. Če je jokal, se ne ve, toliko je pa jasno, da je skušal kar najtemeljitejše izkoristiti za se to krepke mižanje »očesa postave.« Stopil je naglo v bližnjo prodajalno in prosil »kot reven popotnik majhne podpore.« S tem pa se je popotnik pregrešil zoper paragral, ki prepoveduje beračenje in katerega je najkrutejše jemal na muho pravično speči Zmazek. Štacunar, okrogel, zdrav mož, ki je tedaj tudi užival sladkost popoludanskega zaspanca, je bil silno nejevoljen nad vandrovcem, ki ga je bil tako neuljudno zbudil. Vstal je viharno z usnjate zofe in pokazal na vrata, skozi katera je siromašni prosilec ročno izginil. Takih sprejemov je bil vajen in zato se je kar mirne krvi napotil k sosedu poskušat srečo. Trgovec pa je bil silno raztjučen, da ga tak, pa celo tak ničvrednež zbudi kar meni nič tebi nič zastonj iz najslajšega pri romanju se lahko dogajajo nerednosti. A mi teh ne odobravamo, ampak jih odločno karamo. Kdo bi tudi moral odobravati, ako se za romanje izposoja denar, ako so na romanju denar razsipava, ako se mladi ljudje iz slabih namenov udeležujejo romanj itd. Tega seveda ne more nihče odobravati, ampak mi opominjamo vse, da naj zmeraj vse premislijo, predno gredo na romanje, stariši pa naj pazijo na svoje otroke in služabnike. Slovenski romarji. Slovenski romarji so povsod priljubljeni, kamor koli pridejo. Kako to ? Temu je vzrok, ker se lepo obnašajo in ker krasno pojejo. Pesmi slovenskih romarjev vzbujajo povsod največje občudovanje, njih dostojno obnašanje največjo pohvalo. Romarji slovenski, glejte in skrbite, da nam ohranite to dobro ime! Politični razgled. Dražba sv. mirila in Metoda je imela dne 7. t. m. veliko skupščino v Ilirski Bistrici. Ta družba je velikega pomena za slovenski narod, ker skrbi za Sole na onih krajih, kjer nam jih Nemci in Italijani nočejo dati, kjer bi Nemci in Italijani radi naSo slovensko deco odtujili materinemu jeziku in narodnemu mišljenju. Zato darujejo in delajo za to družbo tudi vsi Slovenci, brez razlike v političnem mišljenju, in na skupščinah vlada vedno sloga in sporazumljenje. Tako je bilo tudi na skupSčini dne 7. t. m. v Ilirski Bistrici. Izmed govornikov omenjamo g. kanonika Treiberja s Koroškega. Opisoval je žalostne koroške razmere, ki so sedaj tembolj žalostne, ker so po novem volilnem redu Slovenci Se bolj razdeljeni in je pri volitvah za njihove poslance velika nevarnost. Žalostno je res na Koroškem, žalostno tudi pri nas na Štajerskem, a obupati ne smemo. Pogum! In s pogumom bomo prodirali! Družbo sv. Cirila in Metoda pa priporočamo, da jo rodoljubi po zmožnosti podpirajo! O sv. Očetu so se raznesle zopet novice, da bolehajo. Toda iz Rima poročajo, da je to od nasprotnikov izmišljena laž, spanja in zato ni mogel več zaspati. Prav jezno je gledal in hodil nemirno po prodajalni in podil sitne muhe, ki so brenčale prav usiljivo okrog močno dišečih jedil. Tako se je tudi prigodilo, da je stopil na prag, odkoder je ugledal spečega Zmazka pod lipo. »Glej ga no, ta spi, postopači pa prosjačijo okrog«, — je ušlo razjarjenemu možu preko debelih usten in že je premetaval debele noge proti usodepolni klopi, kjer so počivale rojstne kosti poštenjaka Zmazka. »Tri sto vragov! Ti spis, falot je pa beračijo po trgu! Kaj te mar zato plačujemo in redimo?« Prestrašeni Zmazek je skočil po konci poln službene gorečnosti in iz zaspanih očij so mu Švigala sama vprašanja: »Kaj pa je, kaj se je zgodilo? Jaz sem vedno tukaj gospod svetovalec.« »Seveda si«, — je začel mirneje trgovec, kateremu je naslov »svetovalec« nad vse ugajal, — »toda spati bi ne smel. Po trgu berači zopet eden tistih postopačev -------.« in da se sv. Oče počutijo prav dobro in redno izvršujejo opravila. Naš cesar prebiva sedaj na letovišču v Išlu. Tamkaj ga je obiskal rumunski kralj Karol, ki se je predno je odšel v Išl, na Dunaju razgovarjal z ministrom zunanjih zadev o razmerah na Balkanu. Na Balkanu Avstrija nima drugega prijatelja kakor rumunskega kralja. Tega je kriv minister grof Goluhovski, ki se ravna po željah Ogrov, kateri Slovanov na Balkanu ne marajo. Kaj bo z Južno Afriko ? Cela Južna Afrika je z osvojitvijo burskih republik prešla v angleško oblast in angleška vlada bo brezdvomno poskrbela, da se v zlata in dijamantov bogatih burskih deželah naseli čim več angleških podanikov iz Evrope. Na ta način bodo burski domačini skoro do cela potisnjeni v kot, povsodi bodo na vrhuncu Angleži. Toda te razmere ne bodo trajale vedno in s tem se tolažijo sedanji burski voditelji. Poučeni burski krogi so namreč prepričani, da bodo v dobi 30 let ondotni zlati rudniki oropani vseh svojih bogastev, in angleški kramarji, ki se po večini ne marajo ukvarjati s poljedelstvom, bodo ostavili novo domovino. Ostali bodo na burski zemlji samo pravi domačini. Ker je nade, da se vztrajni narod ne bo dal potujčiti ter se bo v tej dobi zopet namnožil do mogočnega števila, je upanje, da se mu potem posreči premagati tudi ostali ;angleški element. Buri postanejo potem zopet gospodarji na lastnih tleh. Guverner Milner bi sicer rad naselil v Južni Afriki tudi angleške poljedelce in Burom polagoma ugrabil njih posest, toda s tem načrtom se ne strinja vlada in tudi kmetov izselnikov ne bo lahko dobiti. Gospodarske stvari. Sadni mošt. Iz plemenitega trtnega soka narejamo vino, ki je med vsemi pijačami, ki služijo v okrepčanje in osveženje človekovo, najboljša in najbolj priljubljena. Vino krepi bolnika, da moči slabemu, tolaži žalostnega, navdaja s pogumom bojazljivca, vedno in povsodi vstvarja novo »Kje, kje, pokažite mi ga, da ga jaz zgrabim!?« In Zmazek je gledal, kakor da je treba vjeti strahovitega roparja Musolina. »V župnišče je Sel, brž pojdi za njim!« Zmazek je ubogal povelje občinskega svetovalca in s sveto jezo dveh pravičnih, po nepotrebnem iz spanja vzbujenih, je trdno držeč staro sabljo stopal proti župnišču. Malo prej je dospel v župnišče siromašni popotnik. Ko je ovohal, kje je kuhinja, je pogumno vstopil. Pri veliki mizi sta sedeli dekla in kuharica in jedli iz velike latvice kislo mleko. Ko je to zagledal žejni in zasušeni popotnik, se mu je kar samo nasmejalo in kar naravnost je poprosil kislega mleka s prepričanjem, da ga bo dobil. Motil se ni. Oni dve sta nehali jesti in kuharica je prinesla ostanke, katerih je bilo nad polovico latvice, popotniku k vratom. Ta je stopil v vežo in je kar stoje jedel kislo mleko, držeč latvico v roki, kakor se pač spodobi za slabo oblečene ljudi. Komaj je žejni popotnik zavžil nekaj žlic podarjenega mleka, so se že odprla življenje, nove upe. Ali ta pijača je dragS) in kogar ni sreča obsula z blagri, 8a mora — izvzemSi svečane priložnosti -7* pogrešati. Toda vsak človek potrebuje zraven jedi tudi pijače, in zato rad seže po drugih cenejših tekočinah, kakor pivu, po kavi, žganju. — VpraSamo se le, morejo te nadomeščati vino ? Odgovor j® kratek in jasen: Ne! Človek, ki pogosto uživa pivo, odebelil postane len in ne briga se mnogo za nobeno stvar. Kava pač ohrani človeka treznega in čuječega, toda ne poživlja j11 ne krepča ga. Kaj Se le taki, ki pijejo žganje?! Od začetka ga razburi, poteča pa postane slab, vedno ga žeja, roke s® mu tresejo, obraz je zabuhel in spremenjen; in kar se pogosto dogaja, da človek, ki se je udal žganjepitju, izda za požirek tega strupa dragocene svetinje, on izda domovino svojo, narod in materin jeziki in žganje je krivo, da se mu vtisne pečat prokletstva na čelo, z napisom: izdajica-In namesto, da bi Sel k službi božji, i° zavije v gostilno, kjer pije in pije, poten1 pa se opotekajoč vrne domov, kjer pr®' tepa ženo in otroke ali celo lastne starše-Saj se je že enakih izgledov navedi0 mnogo, mnogo; ali kaj pomagajo ? Morebiti Ali stara navada je železna srajca, $ žganjepivec ali sploh pijanec se spreobrni kadar se v jamo zvrne. Imamo pa pijačo, ki sicer nima ogni* in duha, ter ni plemenite trtne krvi, ^ pa na telo upliva s podobno blagostjo & močjo kakor vino, in za katero so ostz'® pijače daleč zadaj in to je sadni moš1 (jabelčnik, hruSkovec). Mnogo se je spremenilo na svet* Špirit in žganjarska obrt sploh sta ču^ napredovala, pivovarne se na vseh kr»r. vzdigujejo, kave se vedno v večji &et' uvaža; le sadno vino, ta najbolj zdra'j in razmeroma najcenejSa pijača je osta* omejena na nekaj malo krajev. Poglejn10 kmetiča, ki prideluje sadni most. Redk0^ kedaj ga najdeš v krčmi, njegov sosed P tiči vedno tam, ker ne prideluje sadoep0 vina. Kmetič, ki ima sadno vino, Pj* doma v krogu svoje družine. Bes®0 »sveže nastavljen« nima zanj nobeflef* mika. Njegov jabolčnik in hruškovec> vežna vrata in v župnišču je stal P°|if!! Zmazek v vsej svoji lepoti in slavi. ^ |t kojedec je ostal miren in niti kurja f° ga ni obšla. 0 »Vi prosjačite!?« —je vprašal str°^ policaj Zmazek tujca in gledal kakor p zilisk. „g- »Včasih tudi«, — je rekel mirn°jjCo potnik in zajemal naglo z veliko * trde žnutke kislega mleka. »Ali ne veste, da prepoveduje p° . ni beračenje?! Kaj? No — —? Zd8| ^ treba jesti, če jaz z vami govor*111' Ali imate dovoljenje za beračenje?' gi »Imam«, — je dejal tujec resno dal opravka, kakor bi hotel izvleči gar veno dovoljenje iz notranjega žepa, pa ni mogel storiti, ker je moral ^ latvico, katere ni bilo v prazni vež^ veno dovoljenje iz notranjega žepa, ^ti -iv postaviti. Policaj Zmazek mu je hote magati iz zadrege, zato mu je Prll gpo-vico z obema rokama in primernim Štovanjem. . sllu, Ta trenutek pa je smuknil tuje 6k vrata in potem po cesti naprej. . ijje je bil kar ves iz sebe. Z latvico v ^ je tekel za njim, ko pa je došel na p i si t' if ti |U r t' r ^edno svež, kadar prinese polno bučo iz domače kleti. Svež ostane tudi, akb ga yzame pri poljskem delu seboj za malo jožino in pri tem je mnogo cenejši in ooljši nego pivo. Sadje raste na domačem drevju, sam si je stisne, pivo pa je treba Plačati v gotovem denarju; in to jo za kmeta redka prikazen. — Ali na to, ‘materno mleko narave«, se je treba na-vaditi. P i v o p i v c u namreč čisti, nepokvarjeni sadni sok nič več ne diši, raz-Vajenemu vinopivcu je prelahek, ima Premalo duha, Snopsarju pa je premalo oster, ima premalo ognja. Vendar Pa omenjam, da poljski delavci pri nas sadno vino prav radi pijejo, ker nobena j’sč v hudi vročini tako ne krepča kakor dober moSt. Ako bi se ponujalo vedno dobro sadno vino naprodaj, bi se veliko lažje Razširilo; ali to pa žalibog ni. Preveč ga *varijo, zanj rabijo slabo in za vse drugo deporabno in nezrelo sadje. Mnogi kmetje so pa tako čudno v glavi vstvarjeni, da so ne dajo nič poučiti, da menijo, da se le iz nezrelega, zelenega sadja da napraviti dober mošt. In če človek kaj reče, dobi vedno isti stari odgovor: »Tako so delali moj oče, ded, praded in Bog ve kdo 8e vse, pa so tudi izhajali in pili.« Tega Pa ne premislijo, da svet napreduje, in da se morajo obračati po njem, ali če jdislijo, da nazaduje, kakor se sliši tu pa lam med ljudstvom, morajo oni tudi tako Nazadovati če hočejo izhajati. Tudi pri Napravi mošta se splošno ne ravna s po-,rebno skrbljivostjo in snago. Nekoliko ''sa, trohica sladkorja, velik škaf vode, Njalo špirita in žveplene kisline (hudičevega i ia) in glej, pijača je gotova! - In če ^ gnojnica potem ne prija jeziku, brž se pšlje vse sadno vino k zlodeju. In s 'Nkimi pacarijami se spravlja sadno vino n dobro ime. ^tindvajsetletnica Leona XIII. j Dne 20. februarja t. 1. je preteklo pet-Ndvajset let, odkar nosi Leon XIII. svoje ^Nvno ime kot poglavar katoliške cerkve, h°t oče narodov in namestnik Kristusov "n zemlji. j . Dilo je dne 18. februarja 1. 1878, jednajst Ni po smrti Pija IX. Zbralo se je k izvolitvi videl, da tako ne gre. Šolska deca, datelj in učiteljice, trgovec in še nekaj ^JJgih tržanov, ki je prišlo takrat slu-j Iho na cesto, se je začelo na glas sme-Zmazkovi nerodnosti in to je nesreč-Ij ka še bolj zmedlo, da se je začel vrteti, kor muha v močniku. Nesel je latvico D *aj v farovško kuhinjo, jo spodobno aNavil na mizo, potem pa šel lovit lopova. Ta je takrat že svobodno lžf?al zunaj Zmazkovega delokroga .... sto l olicai Zmazek je še živ in oni po-ve^a^ tudi še, toda videla se nista nikdar lty' Zmazek nima rad, če se govori o kaj6? ml*ku. Se do danes pa ni na jasnem, bj bi bil moral prav zaprav storiti, da ne bil oni--------oni hudič ušel. . »Moskito.« 61 kardinalov. Manjkali so samo trije: dva sta bila bolna, in eden ni mogel priti iz daljne Amerike. Pri prvem skrutiniju dne 19 februarja je dobil kardinal Joahim Pecci 23 glasov, pri drugem 38; dne 20. februarja so volili iznovič, in Pecci je dobil 44 glasov, torej nad dve tretjini oddanih glasov, in je bil torej izvoljen za papeža. Kako je bilo kardinalu Pecciju pri srcu, ko so ga volili za papeža, nam popisuje kardinal Donnet, nadškof bordeauški, kateri je sedel pri volitvi blizu njega. «Ko je videl Pecci*, pravi Donnet, «da njegovo ime vedno večkrat prihaja iz urne, in da že vsi pravijo, da bo on prihodnji naslednik svetega Petra, sta se mu utrnili dve veliki solzi, roka se mu je začela tresti in pero mu je padlo iz roke na tla. Jaz sera mu pobral pero in ko mu ga podam, rečem: Pogum! Saj se tu ne gre za Vas, ampak za sveto cerkev in bodočnost sveta. On je molčal in oči povzdignil proti nebu.* Pecci si je takoj po izvolitvi izbral ime Leon XIII. Pred Vatikanom je stalo obilo ljudstva, ki je čakalo izida volitve. Kardinal Caterini je stopil na zunanjo «loggio» vatikansko in naznanil svetu novega papeža: «Habemus Pontificem emi-nentissimum et reverendissimum Dominum Joachim Pecci, qui šibi nomen imposuit Leonis XIII.* (Imamo papeža, prevzvišenega in presvetlega gospoda Joahima Pecci ja, ki si je dal ime Leon XIII.) Zdaj se okno na loggiji široko odpre, in s križem v roki, obdan od kardinalov in škofov, se prikaže belo oblečen starček. Ljudstvo poklekne, in tiho sprejme prvi blagoslov od Leona. Nato pa zabuči glasno iz stoterih grl: «Živel Leon, živel papež!* Zvonovi vseh cerkva začnč zvoniti in vesela novica se bliskoma razširi po vsem svetu. Enajst dni pozneje, namreč tretjega marca istega leta, so v sikstinski kapeli slovesno kronali novega papeža. Pri vhodu papežev kapelan trikrat zapali košček sukna ter se prikloni papežu in slednjič zapoje: «Sancte Pater, sic transit gloria mundi!* (Sveti oče, tako mineva slava sveta.) Po sveti maši, katero peva novi papež, se vrši kronanje. Ko mu d& dekan kardinalskega kolegija na glavo tiaro, mu reče: «Sprejmi tiaro, venčano s tremi Veselja up zdaj dušo Ti navdaja, Osnov v bodočnost jemlješ sto in sto. Miloba blaženstva Ti z lic odseva, A duh Tvoj krila k vzletu je razpel; Šepet iž dalj skrivnostnih ga ogreva, Nad svet iz zemlje tmin se je povspel. Iskal si v prošli dobi zanj modrosti; K Bogu odslej! Glej, On Te je pozval: Utešil v bednih srcih boš bridkosti, Moči vse svoje v čast Mu žrtoval. A vedi, za Te mnogo želj je vzklilo, Ko šel si novomašnik pred oltar; Solza radosti svete je obilo Utrnil prvi Tvoj prečisti dar. A koder Bog bo vodil Tvoje steze, Škodljivih djanj sveta Te obvaruj! I Ti prenašal boš nasprotstva peze: Cas težkih dni grozi; pa ne miruj, Uzorom večnim zmotni rod zbližuj! Novomašniku. V spomin 10. dne avgusta leta 1902. o'iV 6as. v življenju Tvojem se poraja cvetja zlatih dni si vzel slovo, J. P. Belostenski. kronami, da boš znal biti oče kraljev in vladarjev, pastir vsemu svetu in namestnik Jezusa Kristusa, Gospoda našega!* Letošnje počitnice bodo tudi Slovenci slovesno praznovali papeževo petindvajsetletnico. Najlepše praznovanje pa bo in sivolasemu starčku na prestolu sv. Petra najljubše, ako se Slovenci trdno oklenemo naukov svete katoliške cerkve ter jirn ostanemo zvesti povsodi, bodisi v zasebnem, bodisi v javnem političnem življenju. Za Leona XIII. pa molimo in prosimo, da ga Vsevečni krepi v njegovi starosti, ki je kakor celo njegovo življenje, posvečena ne počitku, ampak neumornemu delu za blagor človeštva in za čast božjo! Kazne novice in druge reči. Resnicoljnbnost nŠtajerčevau. V zadnji številki mora prinesti ptujski listič popravek, ker je lagal o središkem kaplanu g. Koželju. Seveda mu to zelo hudo dene, zato se na koncu zvija in zvija na vse pretege. Ljubi moj, tako delajo vsi lažnjivci, vselej so — nedolžni. Toda pametni poznajo take tičke! Samo dva duhovnika je napadel »Štajerc« v zadnji številki. To je skoro čudež. Najprvo napade g. Koželja, iz Središča, ker mu je ta v popravku dokazal, da je lagal. Ko je v drugič pomaknil pero v črnilo, namazati je hotel g. kaplana pri Sv. Urbanu, ker je ta rabil v šoli šibo. Le hujskajte proti šoli in proti verouči-teljem in učiteljem, ako v skrajni sili rabijo šibo, boste že videli, kaj bo iz tega. Otroci, katerim stariši nikdar niso privoščili šibe, so pozneje največja šiba z a s t a r i š e. Da pa bi g. kaplan rabil šibo proti otroku, kojega mati kot pismonoška mora raznašati tudi »Štajerca«, da bi jo rabil ravno zaradi tega, to pa je nesramno obrekovanje! G. kapelan dobro ve, da mati v službi mora storiti, kar ji služba nalaga, zato je »Štajerčevo« pisarjenje le nizkotno natolcevanje. Fej! Hvalisanje krušnega očeta. Kjer le more, hvali »Štajerc« ptujskega peka in župana Ornika. V zadnjem času so storili središki tržani neprevidnost ter se obrnili v neki zadevi .do Ornika, naj posreduje za nje pri vladi. G. Ornik je to baje rad storil. Mi se ne čudimo, posebno zdaj ne, ko je »Štajerc« obesil to Ornikovo posredovanje na velik zvon. Tako hvalisanje ni lepo, ne diši prijetno. Slovenski poslanci bi isto storili, storili še mnogo rajši, ako bi jim le Središčani naznanili svoje želje. Sicer pa je Ornik tudi poslanec ter ima kot tak tudi dolžnost, da dela za ljudski blagor. Dopisnik »Štajerčev« pa se moti, ako pravi: »Gospod župan Ornig, čeprav Nemec, nas Slovence ni zapustil!« Kdo pa vam je to povedal, da je Ornik Nemec? Dajte si predložiti njegov krstni list in videli boste, da je on kri od naše slovenske krvi, da je meso od našega slovenskega mesa. Toda slovenskemu jeziku in slovenskemu duhu je obrnil ta gospod hrbet in sedaj je po-silinemec! Kako sodi ptujski Nemec o „Štajercu". Nedavno je kupoval ptujski mesar L., ki trobi v nemški in protestantski rog, akoravno je katoličan, po Halozah vole. Prišel je tudi k nekemu razumnemu kmetu, vrlemu narodnjaku, ter napeljal razgovor na »Štajerca«. Kmet mu reče, da »Šta- jerc« preneumo piSe, da bi ga vedno ftital. Ako mu ga slučaj prinese v roke, tedaj ga pregleda, da se lahko smeji njegovim budalostim. Misliš li, prijazni bralec, da je bil dotični mesar vsled tega hud? Kaj še! S smehljajočim obrazom je odgovoril kmetu: »Veste vi, »Štajerc« ni za tako prebrisane in pametne ljudi, kakor ste vi, temveč za neumne, ki ne vedo, kaj je res in kaj ne.* Zdaj torej veste vsi, ki vlečete s »Štajercem*, kako o vas sodijo lastni pristaši. Saj vam je to znamenje pribil na čelo ptujski Nemec, ki povsod priporoča »Štajerca« kmetom, kamor pride. Tako znajo ptujski Nemci ljudem, od katerih živijo, pesek v oči metati in jih za nos voditi, da se jim lahko smejijo. Ako bodete, ljubi kmetje, marljivo čitali »Naš Dom«, ki razkrinka vsako hudobijo »giltne krote«, spoznali bodete, kako črno vest imajo »Stajerčevi« pristaši, ker v njem razširjajo yedoma laži. Zopet nekaj za „Štajerca". Naročnica »Štajerca« iz Sv. Jurja ob Ščavnici nam je poslala naročnino za »Naš Dom« z besedami: »Prosim, g. urednik, pošiljajte mi Vaš list »Naš Dom«! Do sedaj sem imela »Štajerca«, pa se mi je tako pri-studil s svojjra pisanjem, posebno pa s tistim člankom »Našim kmetom«, da ga ne maram več. Sploh »Štajerc« vedno graja in zaničuje nas dekleta, pa ne vemo zakaj?! S pozdravom ....... (Opomba uredn. »Štajerc« zato vedno graja dekleta, ker nima nič, ali celo malo naročnic. Mladenči! dekleta! posnemajte to mladenko. Kaj neki bo rekel zopet »Štajerc«?) Slabo se mu godi! Kadar se človeku slabo godi, tedaj je na vse jezen in čez vse zmerja. Tako dela tudi »Štajerc«. Vse mu je napoti: slovenski duhovniki, zavedni kmetje, narodne veselice in v zadnjem času tudi — pošte. V zadnjem listu napada pošto pri Sv. Miklavžu pri Ormožu! Le pomiri se, pošte niso krive, da nazaduješ! Ampak kmetje spoznavajo, da se jim samo prilizuješ, da si le nemškim in nemškutarskim kramarjem in krčmarjem prijatelj, zato pa te — zapuščajo. Žalostno za te, a resnično! Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Vse, ki se hočejo udeležiti romanja k Mariji Pomagaj nd Brezju, opozarjamo na današnji inserat. Namesto skozi duri, šel je skozi okno v Gdtzovi pivovarni delavec Matija Sorman. V jutro je namreč naglo vstal in še na pol zaspan šel skozi odprto okno, misleč da so duri, in padel 7 metrov globoko na dvorišče, kjer je obležal nezavesten s potrto roko in nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Ogenj. V nedeljo, 3. t. m., ob V« 10 predpoldne se je zaslišal z zvonika mariborske stolnice plat zvona. Gorelo je gospodarsko poslopje in kovačnica kovača Amon v Marija Brezje. Mariborski ognjegasci bili so takoj na licu mesta ter zabranili navzlic pomanjkanju vode, da se ni vnela blizu stoječa hiša. Pred dvema letoma, na dan 1. septembra, pogorela je kovačnica in gospodarsko poslopje istemu posestniku. Grozen umor. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v Župečji vasi je utopila mati svoje tri sinčke v bližnjem potoku. Vzrok temu grozovitemu dejanju je baje dolgo trajajoči prepir in sovraštvo z možem. Svojo jezo proti možu si je ohladila nad nedolžnimi lastnimi otroci, ki je jeden star šest let, drugi dve in tretji še ne pol leta. Dne 3. avgusta t. 1. je vlekla mati z neusmiljenim srcem otroke k potoku, jih pometala v vodo, kjer so utonili; skočila je še sama v vodo, ki pa je bila preplitva, da bi se utopila. Šla je potem domov, rekoč: »tam so moji otroci, idite po nje!« Morilka se že nahaja pri okrajni sodniji v Ptuju. Sv. Urban pri Ptuju. Naše mlado bralno društvo je priredilo dne 10. t. m. prvo veselico svojim članom. K tej veselici je došlo tudi precej gostov iz raznih krajev kakor iz Sv. Andraža v Slov. gor., Sv. Antona, prišel je od Sv. Ruperta podpredsednik Žmavc s tovariši in od Sv. Barbare. Imeli smo tudi goste iz Maribora. Slavnostni govor imel je g. A. Majcen, ki nas je s pripovedovanjem svarilnih vzgledov svaril pred pijančevanjem. Potem je govoril tudi g. I. V u k iz Maribora, o slabem časnikarstvu. Domači mladenič A r n u ž nam je lepo razložil pomen gesla: »Vse za vero, dom, cesarja!« In še eden mladenič od Sv. Ruperta, Žmavc, je nastopil ter navduševal fante za milo domovino. Igra »Vedeževalka«, katero so predstavljali domači fantje, ki so bili sedaj prvikrat na odru, obnesla se je pohvalno. Jurjevski tamburaši pod vodstvom gosp. Majcena so udarjali na milodoneče tamburice, da je bilo veselje. Bralno društvo, dasiravno še mlado stoji že na trdnih nogah in k temu sta pripomogla v prvi vrsti č. g. kaplan Kozoderc, kot njega ustanovnik in č. g. župnik Ivan Tomanič, ki je prepustil v župnišču prostor bralnemu društvu, ker ni nikjer drugje našlo zavetišča. Iz dna srca njima kličemo hvaležni Urbančani: »Živijo in hvala lepa!« Ti pa mlado bralno društvo, prčcvitaj, rasti ter zbiraj pod svoje krilo Slovence, da se skupno potem zoperstavljamo sovražnikom. Poštni urad v Ormožu. Dne 16. avg. se upelje pri poštnem in brzojavnem uradu v Ormožu služba poštnega pota za bližnje vasi. Obhodil jih bo vsak teden šestkrat; iz tega povoda so postavili poštne nabiralnice v štirih krajih. Iz gornjeradgonskega okraja. Že beseda »Naš Dom« je sladka! Kako ljub si tudi nam obrtnikom, ki te tako radi prebiramo, ker vidimo, da junaško odbijaš napade naših narodnih nasprotnikov. — Tukaj je zadruga mlinarjev, kovačev, kleparjev, tesarjev in mizarjev; ti volijo vsako leto načelnika in podnačelnika. Do letos ni bilo nikake nesloge, a letos so pa hoteli »Stajerčevi« podrepniki na vsak način tukaj neko gonjo napraviti. Zadrugi je že deset let načelnik Zemljič, kovač v Orehovcu, sedaj je njegov namestnik Janez Kaučič v Gornji Radgoni. Tudi drugi odborniki so sami značajni možje. Mi vam kličemo, »Stajerčevi« podrepniki, nikdar ne boste sedeli na stolcu, po katerem se vam sline cedijo! Pri Kapeli blizu Radgone priredi bralno društvo dne 17. avgusta veselico z dvema gledališkima predstavama. Pripravljajo se skrbno, pričakovati je lepe veselice. V Muro padel je gostilničar Franc Kleinel iz Račje vasi. Stal je na bregu s konjem in vozom, ko se je približal plov. Konj je skočil na stran in padel z gospodarjem in vozom v Muro. Gospodarja so rešili, konj pa je utonil. Voz je močno poškodovan. Železnica Grobelno - Slatina - Rogatec se prične graditi najkasneje do 9. septembra 1.1. Kolodvor na Grobelnem bode stal za Lebičevim mlinom. Na Gomilskem je pel dne 10. avg. novo sv. maša g. Fr. Cukala, ki bo deloval v krški škofiji na Koroškem. Poštni urad v Gornjemgradu. Z dnem 16. t. m. se vpelje pri poštnem in brzojavnem uradu v Gornjeragradu služba poštnega pota za bližnje vasi, in sicer se bo opravljala vsak teden petkrat. Iz tega povoda so v dveh vaseh postavili poštni nabiralnici. Z Vuhreda. Vrli narodnjak g. Franjo Pahernik, visokošolec na Dunaju, je kupil od g. Lipeja Streicher v Ribnici na Pohorju veleposestvo Samec, h kateremu spada tudi slavna Velika kapa na Pohorju. Tako je prav! Slovenska zemlja Slovencem! — S Koroškega. Dne 27. julija je bil za Rudo in okolico veseli dan. Obhajal ie svojo primicijo domačin č. g. Jan. Hojnik po domače Levkov gospod. O lepem poklicu duhovnika v današnjem času je prav lepo govoril slavnostni pridigar č. gosp-Podgorc iz Celovca. — Teden dni pozneje pa je na Rebrci daroval prvo sv. mašo drugi koroški slovenski domačin č. g. Tevl-Pridigoval je č. g. župnik Trunk o delovanju in bojih, katere mora prenašati 1° vojskovati po vzgledu apostolov dandanes katoliški duhovnik. Navzoča je bila Pr‘ obeh primicijah velika množica ljudstv»> ki je pokazala, kako zvestoudano spoštuj0 koroški Slovenec svoje pridne dušne Pa' štirje. Mladima gospodoma dal Bog sreč0 in blagoslova! Koroške novice. Velikovški »Narodu1 dom» Aufmutovo gostilno so popravili 1,1 prenovili. Preselila se je sedaj notri P°' moč in zaslomba. — Pri Sv. KatafL lepi podružnici šmiheljske fare nad ° ■ sojilnica, ki ima dve lepi sobi, jedno uradovanje, druga pa je čakalnica. Svoj0 prostore ima sedaj notri tudi podružnic9 sinčevaške zadruge. Gostilna in mesnic8 sta se dosedaj prav dobro obnesli; v0li-kovški in okoliški Slovenci smejo biti resnici ponosni na svoj »Narodni dom’' Drug lep napredek je napravila hranilni08 in posojilnica v Spod. Dravogradu, ki fe kupila Genicerjevo posestvo, kjer je bi*8 poprej kavarna in stoji na najlepšera me^u celega trga. Pridno delujejo in napreduj0!0 koroške slovenske posojilnice, ki so 8 krščansko stvar imenitna gospodarska P°' mnfi in Taalnmho _______ Pri tepi puui u/jiiiui laic uavi ^ berkom, so dobili nove zvonove, za ka^. mnogo darujejo dobri domači farani. noviti nameravajo v Šmihelju tudi ta^p..9 raški zbor; da bi le imeli dobrega vodd6^ in učitelja, potem že pojde, drugače P8 .|0 pričakovati pravega uspeha. — UstanoV j se je tamburaško društvo v Selah 11 Borovljami, kjer imajo dobrega vodite * ^ bivšega tamburaša društva »Bisernic0’ j Celovcu. — Koroški deželni zbor ni n'’ ^ občinam Velikovec in Grebinj podpore za vodovode. Trpijo posebno ^ kovčani, ki imajo zraven drugih ve .0, dolgov še 93 tisoč kron dolga na ^ ’ g0 j tj vodu, ker so bili tako «kunštni»i , t ^ morali svojo ♦boserlajtuhg6» delati dva — Občina Logaves ob vrbskem le7!e ■ go dobila nov občinski odbor. ^zV0*e sieči pošteni krščansko in slovensko mi-možje z županom Miha Groblaherje elu. __ Slovenska požarna hramba v Št. .^kobu v rožni dolini, ki šteje čez 80 ga-cev, je obhajala 20. julija lepo slavnost. “lagoslavljala se je nova bandera, ki je *el° dragocjena in kaj lepa. Na zastavi se ®ahaja na eni strani podoba sv. Florjana, drugi pa podoba sv. Cirila in Metoda. JT" Jan. Bernik p. d. Adam v Podgori v ^°žu je oral za ajdo; konja sta se za-,e*a med seboj biti in ko ju je gospodar a°tel miriti, sta spravila njega in še hlapca !>0d se in ju teptala tako, da sta gospodar j?1 hlapec na mestu obležala nezavestna. ^ sreči sta konja štrange potrgala, dru-ffače bi gotovo ubila gospodarja in hlapca; krnilo se je že na bolje. — Dne 20. jul. Se je vršil v Prevaljah mesečni zbor kadilskega delavskega društva, ki dobro "Spreduje in deluje. Vrstili so se lepi go-dfi in ljube pesmi slovenske, katere je Jdrano prepeval *Gorotan», moški zbor 8tPiheljskih mladeničev. Malovredni ljudje !|.0 pevce pri odhodu iz Prevalj napadli, fds čudno, da trde nemškutarske kože in ^tice ne vznemirja laška ali mažarska jdsem, slovenska pesem pa ne da pokoja Nim nasprotnikom. Ne ustrašimo se; ^°venec bode pač smel na svoji zemlji Nevati domačo pesem. — Ko je pred *ratkim grof Henkl-Donnersmark si ogledal ^°pale prevaljske fužine in se ga je pro-da se naj začne zopet neko delo, je J*! odgovor, da pride zopet življenje med r'rno zidovje, kjer je nekdaj mrgolelo ^lavcev. Pozneje je postalo vse tiho in , no; domači delavci so si morali v “Pni iskati kruha. — Nezavesten se je ’ Celovcu vojak 17. pešpolka Jan. Kastrun ffrudil, ko je stal na straži. Pravijo da je ll'Poma zblaznel, ali pa ga je zadela solnica. — Miha Travnik, 771etni posestnik , Selah, je šel na Setiško planino, da po-za živino; padel pa je čez neko ter obležal mrtev. — V koroškem Ivinem zboru so pokazali zopet nemško-JValni poslanci, kako dobro in blago srce imajo za ubogo ljudstvo. Katol.-nemški j^lanec Jan. Huber je predlagal, naj se /“srečnim pogoreleem v Kotičah za pet j odpusti in odpiše davek za deželne Iliade, katerih morajo v celi Avstriji “Weč plačevati prebivalci Koroške, tiste j^cartane* in presrečne dežele, v kateri po vso oblast v rokah liberalci. Za Hu-jT’lev predlog so glasovali samo katoliški &0H nci’ hberalci so kratkomalo odrekli pPoro. Predlagala sta dalje tudi poslanca ppieler za velikovški okraj, Cernik pa labudsko dolino, naj se dovoli podpora Pbogo kmetsko ljudstvo, kateremu je war po gozdih in sadunosnikih napravil iji 'sansko nesrečo. Po vsemogočni volji 16ralcev pa niti beliča ne dobi ubogi 2a druge nepotrebne stvari pa, za iv 0e nemškonacijonalne veselice za Siid-Ca-0 'n Sulverein, za železnice, kjer svojo korist visoki in bogati go-H •’ — Pa ima deželni zbor dovolj i^aria. Tako bode morala dežela, prav-d0|j v kmetje, samo za železnico v rožno kje'110 Plačati štiristotisoč kron. Pravica i^l'ia • Pri l^eralcih gotovo ne. Dne 26. lilni le bil za koroško sklenjen nov vo-t&ijo r®d, po katerem bodo kraji razdeljeni v jf’ da so Slovenci potisnjeni popolnoma , liberalna gospoda na Koroškem ^a bit l®!50 krivične, da se Bog usmili, ^‘hort kl?et8ko ljudstvo le spoznalo in pri l^Sftl nllh volitvah takim prijateljem po-duri. — Prestolonaslednik nad- vojvoda Franc Ferdinand seje mudil minuli teden s svojo soprogo na svojem posestvu v Lolingu. — Dne 23. julija po noči ob četrt 12. uri skočil je raz mestnega mosta v Dravo Pavl Glanzer, kočijaž g. dr. Eggerja v Beljaku, ter takoj utonil. Vzrok je neznan. Tisti večer je bil med 10. in 11. uro še v neki gostilni, pil tri vrčke piva in prav veliko govoril. Med govorjenjem je «parte» umrlega tovarnarja Brandta trikrat iz žepa potegnil, ga ogledoval in rekel: »Poglejte, tako bodem tudi jaz enkrat naredil.* Dasiravno je nekoliko sumljivo govoril, mu navzoči vendar niso verjeli, da resnico misli. Ko ga je natakarica vprašala, ako želi še en vrček piva, je dejal: «Ne, jaz moram hitro iti», in res odšel je v večnost. Libnče. Dne 17. t. m.‘ vrši se ob 4. uri popoldne v gostilni pri Ciglerju I občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Zavedni Libučani udeležite se shoda v prav obilnem in častnem številu. Za kratek čas bodo skrbeli tamburaši iz Celovca in vrli pevci iz Šmihela. Vmes bodete slišali marsikaj podučljivega in tudi šaljivega ker so obljubili svojo pomoč izborni govorniki. Torej 17. t. m. ob 4. popoldne k Ciglerju v Libuče. Odbor. Še eno. Vedno več naročnikov dobivamo z opombami, izmed katerih hočemo »Štajercu« jedno zopet navesti. Prišlo je s Koroškega. »Pozdravljeni! Prosim pošiljate mi »Naš Dom«, ker se mi bolj resničen vidi, kakor pa toliko hvaljeni »Štajerc« Rok K..........« To so najboljša znamenja Štajerčevega napredovanja. »Štajerc« kaj bo, kaj bo; čas pogina je blizu, in za te ni več rešitve! Smiliš se mi! S pozdravom »Naš Dom«. Drage črešnje. «Mir-u» se poroča iz Medgorij: Letos so pri nas črešnje posebno dobro obrodile. To je z veseljem gledal tudi neki stari mož v Zgornjih Med-gorjah, ki je od p. d. Koračeja za 50 let vzel bajto in polje v najem. Tako je imel pravico uživati sadje, a drevesa niso njegova. Kakor rečeno, je naš mož s posebnim veseljem gledal obile črešnje. Ker je mož star, seve ni mogel na drevo, in zato si izmislil nekaj posebnega, — z dobrim prijateljem poseka drevo, da more črešnje obrati in jih peljati v Celovec na prodaj. Dobro jih je prodal — a vendar se mu kupčija ni izplačala! Gospodar bajte ni bil zadovoljen, da mu je najemnik posekal lepo drevo, sel ga je tožit, in sodnija je prisodila ljubitelju črešenj — 60 kron! Zdaj se pa svojih črešenj ne veseli več! Vojak rešilec. Koroška deželna vlada je nakazala nagrado 30 kron vojaku 17. pešpolka Jožefu Pavliču, ki je rešil iz vode 71etnega dečka Filipa Wieserja. Nesrečna smrt v podzemeljski strngi Pivke je dohitela Antona Šibenika iz Postojne. V soboto, 2. avgusta, sta si hotela dva tuja gospoda ogledati podzemeljski tok reke Pivke. Za vodnika sta vzela Antona Šibenika iz Postojne in Jožefa Vilharja iz Velikega Otoka. S seboj so imeli platnen čoln, da bi se prepeljali čez tolmune in jezera, ki jih tvori Pivka pod zemljo. Od Otoške jame se prepeljejo ob pol 11. uri naprej vsi štirji čez prvo jezero in pridejo srečno do suhe struge. Šibenik in Vilhar preneseta nato čoln do drugega jezera, ki je pa 600—700 m dolgo in jako globoko. Dogovorijo se, da najprej Šibenik le enega gospoda prepelje s čolnom čez jezero; hitro vstopita in se odpeljeta. Drugi gospod in Vilhar pa čakata tostran, dokler se Šibenik ne vrne, da se potem vsi trije odpeljejo. Čakata dve uri, in ko Šibenika še ni nazaj s čolnom, še čakata eno uro; tudi tretja ura mine in ko Šibenika še ni, noče Vilhar več čakati, temveč se sleče, ovije si obleko okrog vratu in prebrede jezero ter hiti domov po brata. Hitro napravita plav iz bičja in hitita na pomoč pod zemljo. Pripeljeta se do prvega gospoda, ki je čakal med prvim in drugim jezerom, in potem vsi trije ve-sljajo na plavu po velikem jezeru, da bi kje našli drugega gospoda in Šibenika. Kličejo, a nihče se ne oglasi. Tu zagleda Jožef Vilhar v daljavi lučko in veselo vzklikne: »Hvala Bogu, vendar sta še živa!« — Pako pridejo v bližino, najdejo samo gospoda, ki je sedel na velikanski skali in čakal sedem ur v strahu in trepetu rešitve, a Šibenika — ni! Gospod povč, da se Šibenik ni mudil ondi deset minut, pa se je odpeljal nazaj; torej se je najbrže ponesrečil. — Sedaj se vsi vrnejo in iščejo sledov po Šibeniku. Tu opazijo na vodi ostanke razbitega čolna, vesla in svečo. Najbrže je prehitro vozil in tako je zadel ob skalnato steno, čoln se mu je razbil, a on sam se je utopil. Po dolgem iskanju so našli truplo ponesrečenca 3. avgusta zvečer s prebitim čelom na dnu globoke vode. Šibenik je zapustil 5 mladoletnih otrok, in turista sta se prostovoljno zavezala, da bosta skrbela za nje, kolikor jima bo mogoče. Splačal jo je. Popotni rokodelčič je prišel v gostilnico, prosil nekoliko pijače, a takoj dostavil, da plačati ne more. Krčmarica ga je ozmerjala in mu ničesar dala. Nek gost mu je plačal kozarec pive. Rokodelčič se mu zahvali in pravi: «Ko je Bog svet ustvaril, naredil je solnce, luno in zvezde in je pogledal in rekel: dobro je. Potem je Bog vstvaril zemljo in vse kar je. Videl in je rekel: dobro je. Vstvaril je Adama in ga videl in rekel: dobro je. Naposled je vstvaril iz rebra Adamovega Evo, jo pogledal, pa ni rekel ničesar in odšel.* Vsi navzoči so se smejali, gostilničarica pa je izginila v kuhinjo. Rokodelčič pa jo je mahnil naprej: Polževa moč. Nobeden ne bi mislil, da je mali zaspani polž v resnici primeroma jedna najmočnejših živali na svetu. Polž lahko nosi celo svojo hišo po svetu in more vleči za seboj tovore, kakor nobena druga žival. Nedavno sta se dva pariška otroka zabavala s tem, da sta nalagala na polževo hišico svinčene uteže. A glej čudo 1 Polž se za uteže še zmenil ni in je v jednomer lezel po svoji poti. Naredila sta si mej tem voziček, v katerega sta naložila kamenje do 4 klg. V ta voz vprežeta polža. In polž je brez kake posebne težave vlekel voz, ki je bil malone stokrat težji od njega. Začetkom se je le nekoliko začuden ustavil, ko se njegova hiša ni hotela premakniti. Temu je mlada Parižanka s tem opomogla, da je vpregla polža z elastično vrvico, ki se je polagoma napela. Nato sta otroka nabrala čez 40 polžev, katere sta vpregla pred svoj voziček in se vsedla nanj. Gez dolgo časa se je začel voziček premikati ter se premaknil celih 8 cm.! Falb in mesec avgust. Falb pravi, da bo prvi teden meseca avgusta precej suh, potem pride nekoliko dežja, od 11. do 24. bode jako suho, samo kritični dan druzega reda dne 19. avgusta, bode prinesel nekaj viharjev, ki bodo le semtertje povzročili deževje. Od 25. do 31. bode vedno deževje. Bomo videli ali se bo Falb zopet vrezal. Prehiter notar. Notar Bela Halas v občini Terbd je dal zapreti nekega mladega moža, ki je bil popolnoma tak, ka-korSnega je opisovala tiralica za Kečke-metijem. Notar je bil tako prepričan, da je prijel pravega Kečkemetija, da je napravil slovesen obed in je stroške za to vzel iz njemu zaupanih denarjev. Nadejal se je, da itak dobi bogato nagrado. Sedaj so morali ujetnika izpustiti, ker ni Kečke-meti, notarja so pa radi poneverjenja uradnega denarja zaprli. Cnječe stekleno oko. Na otoku Ceilonu so delavci na neki veliki plantaži takoj prenehali z delom, ako jih ni gospodar nadzoroval. Te dni si je gospodar izmislil nekaj posebnega. Prinesel je seboj oko iz stekla in dejal črncem: «To oko bom tukaj pustil in to oko bo gledalo na vas ter vas nadziralo*; potem je odšel. Crnci so s strahom gledali na oko in delali naprej, končno pa je premeten črnec stopil pred stekleno oko in jo zakril s klobukom. Crnci so bili prepričani, da jih oko ne vidi, zato so polegli v senco in zaspali. Opica železniški paznik. Železniški paznik Wilde na postaji Uitenhage je tako izvrstno navadil opico, da sedaj opravlja razna njegova dela. Kako se v Afriki pozdravljajo?! Naši »Adamovi* bratci v Afriki imajo prav čudne navade pri pozdravljanju. Rod Yoruba, ki prebiva južno od Nigra, kadar sreča svojega poglavarja, se vrže na trebuh. Pri drugih rodovih se pri pozdravu v znamenje cmoka. Kadar pride kak Wagulha v družbo domačinov, vzame v desnico peščico peska, posiplje ga v levo roko ter vrže čez glavo. Kadar se srečata dve osebi, pogladita se po trebuhu. Najbolj čudno šego imajo Batoki. Kadar se srečajo, se vržejo na tla, kolebajo se z ene strani na drugo in bijejo z rokama po mečah. S tem javijo svoje veselje, da so srečali znanca. Velikanska nesreča. V kamnolomu tvrdke Faccanoni v S el jan u blizu Nabrežine zgodila se je dne 7. avgusta velikanska nesreča. Po 6 uri zvečer razstrelili so v tem kamnolomu veliko pečino in porabili za razstrelitev nitroglicerin. Krog in krog bile so razspostavljene straže, da svare ljudstvo, naj se ne približajo, ker pri razstreljavi z nitroglicerinom se razvijajo škodljivi plini. Razstreljava izvršila se je srečno. Predno pa je bilo dano znamenje, da je minila nevarnost, šel je jeden delavcav, ki so stali na straži, v kamnolom, ne meneč se za svarilne klice. Komaj pa je prišel do razstreljenega kamenja, je vsled nastalih plinov obležal v nezavesti. Ljudje so hiteli na pomoč in prvi, ki je skočil v jamo smrti bil je orožnik Gotard, kateremu so sledili drugi. Gotard in več delavcev obležalo je nezavestnih. Orožniški stražmojster V i n k 1 e r je privlekel Gotarda iz jame, kjer so ga navzoči zdravniki oteli smrti. Vinkler se je vrnil po druge, da je reši, a obležal je sam in svojo velikodušnost plačal z življenjem. Izmed ljudi, ki so prihiteli na pomoč prvemu ponesrečencu, oziroma njegovim rešiteljem jih je sedem umrlo, med njimi asistent D u š i č, ki je spravil jednega ponesrečenca v varnost; ko se je vrnil po drugega, je vsled udihanega plina umrl. Rešeni so bili samo 4 delavci in inženir Faccanoni. Lastno sestro ustrelil. Dne 2. t. m. je neki kmet v Zametu, občine Kasiav na Primorskem po neprevidnosti ustrelil iz puške in zadel lastno sestro tako nesrečno, da je ostala takoj mrtva. Nekterim ljudem res ne pomaga pripovedovati, naj bodo previdni s strelnim orožjem. Nesreča z automobilom. V Franko-brodu ob M. je 6. t. m. neki automobil, v katerem sta bila en gospod in ena gospa, zašel mej dva voza električne železnice ter se popolnoma zdrobil. Oba vozača sla padla iz voza ter je ženska na glavi nevarno ranjena. Razsekala svoje otroke. Grozno dejanje je storila v torontalski županiji na Ogrskem seljakinja Valerija Muntian. Zblaznela je in v tem stanju je zagrabila sekiro ter na kose razsekala svoja dva otroka. Krasna nebesna slika ali Fata Morgana. 2. augusta t. 1. se je videl na oblakih pri Itzehoe na zahodnji strani vlak, ki je dirjal proti severni strani. Lokomotiva, dim in štirje vozovi bili so razločno vidljivi, ostali nekoliko zatemljeni. Cez nekoliko je vlak izginil očem, in se zopet prikazal in to veliko močneje. Prav krasno je bilo opažati mogočno dviganje dima. Vlak je potem dirjal, kar se je razločno videlo, čez nek most, ter mimo neke krajine, kjer je stalo mnogo hišic. Istočasno se je videlo tudi dolgo vodovje in v pristanišču sta plavala dva čolniča, z večimi vesli. Dvojadernica se je usidrovala ravnokar in trojadernica plavala je počasi v pristanišče. Na desnem bregu so stale razvaline, na druzem mestu v dolini so bili nasipi z grmičjem, posamezna drevesa, jedna hiša na kateri je gnezdila štorklja. Pozneje se je videl še veterni mlin. Proti koncu te krasne naravne slike je bilo opaziti jeden parnik, ki je sopihal proti kopnemu. Nato so hudourni oblaki zakrili sliko. In to je bila slika, najlepša slika, ki jo je narisal tisti, ki je vladar cele narave. Oživel. V Findlagu v Ohio se je zgodil naslednji dogodek: Cele štiri ure so imeli ljudje kmeta John Fenstermacherja za mrtvega. Več tednov je John Fenster-macher že bolehal in bil slednjič prisiljen ostati mirno v postelji vsled raznoterih boleznij. Bolezen se mu je vidoma hujšala in zvečer je ob osmih po predsodku vseh umrl. Družinski zdravnik ga je za mrtvega spoznal. Družina njegova je žalovala in poslala po pogrebnika. Ravno pred prihodom pogrebnika pa se obrne mrlič na ležišču, globoko zazeva in si zmane oči. Fenstermacher se sedaj počuti boljše kot kdaj preje. Otroka rešila vlak. Iz Novega Jorka se poroča: 131etna C. Finkle in njen brat Edridge Finkle sta rešila vlak gotove pogube. Otroka sta nabirala ob progi jagode in zapazila, da je Sina počena in zakrivljena. Od daleč pa se je že bližal vlak in otroka sta takoj uvidela, da preti tukaj velikanska nevarnost. Posvetovala sta se naglo, kaj jima je storiti. Deklica je slekla svoj rudeči jopič in deček je letel po progi naproti vlaku in mahal z njim. Strojevodja ga je opazil in ustavil vlak. Masolino II, V okolici Giorca Taura v kalabrijskih gorah se je pojavil razbojnik imenom Domenico Lombardo, ki je vsled svojih dejanj že po vsej Italiji «sla' ven*. Proglasil se je za naslednika glaso-vitega roparja Musolina in si nadel in1® Musolino II. Izjavil je, da se bo maščeval nad obsodbo Musolinovo. Te dni je ropar ustrelil policijskega uradnika frinicio h1 policijskega vohuna Marcellina sredi vasi, ne da bi se upal kdo roparja prijeti. Vlad* je odredila, da bo sedaj tudi vojaštvo zasledovalo predrznega roparja. 40 jetnikov ušlo je iz jetnišnic® Viktorija v Braziliji. Stražniki, ki so dobili nalogo, paziti na jetnike, so se podali v bližnjo gostilnico močit svoja suha grl®; To priliko je nekaj jetnikov porabilo; oprostili so vse tovariše, pobrali so zapuščene puške in odšli med pokanjem j® streljanjem. Stražniki so takoj brzojavil* v najbližje mestece, da naj se pripravij0' ker se je bati, da bi roparji napadli i® oropali mesto. Trgovci so takoj zapn* prodajalne in hiše. Vendar se ni nič hudega zgodilo. Jetniki so se namreč potoma razSl* na vse strani. Nekaj so jih že vjeli in jil* boljše zavarovali. Dež hroščev. V Modlingu pri Dunaja je v nedeljo zvečer h kratu začelo »deževati* — hrošče. Po 15 milim, dolgi čr**1 hrošči so padali v ogromnem številu i*a zemljo. Ljudje na cesti so bili neprijetn0 iznenađeni po tem prirodnom pojavu, ka' terega so imeli pozneje tudi na Dunaja- Zračna slika. Iz Bregenca se poroč®’ da so videli v bližnjem kraju Neukirchej* krasno zračno sliko. Bilo je ob šesti11 zjutraj, ko se je začelo na nebu slikal' celo mesto Bregenc z vso krasno okoJic°; Videlo se je jezero, reka, potoki. Čez nek*1! časa je slika zginila z neba. Kolera na Kitajskem. V Pekinga' glavnem mestu Kitajske, se kolera ta**1' širi, da umrje vsaki dan na stotine ose*’ na tej kugi. Neprevidnost s petrolejem. Krčm«1 Kodrmac v Flejani je prilil v svetilko, je bila že prižgana, petroleja. Svetilka s je razpočila ter ranila tri goste, jednef! celo tako nevarno, da se je bati da um*’6: Neče juhe. Gost sedi pri mizi v ter gleda pred seboj na krožnik poln i***1 ’ toda on je ne vzame. Hitro priteče na krčmarica ter ga vpraša, ali mu ne u* juha? »Ne morem*, odgovori jej gost, morem jesti*. «Oj», reče krčmarica, *P^ nesem vam pa druge!* Kmalu je d*’u!L juha na mizi in gost jo vlije na kroži**’ pa dene roke križem, ne poskusivši joI1te »Kaj*, praša ga krčmarica, »ali tud* j ne morete jesti?* »Ne morem*, rečerL na kratko. Krčmarica mu prinese pa godi se jej, kakor pri prvi in »Za božjo voljo!* vsklikne nato, «k®i^ je, gospod, da ne jeste pri nas j^jj «6h», nategne gost, »saj bi jo jedel, * žlice, žlice nimam*. Pruska pravičnost. Pruski list oborniškega okraja na poznanj je objavil pred nekoliko leti vl»dm o * ■ ki je naznanjal, da je cesar določil a deklici Pelagiji Fromm, hčeri čevljarsK«* mojstra Leopolda Fromma, častno ** ,j (ker je rešila nekega dečka iz nevar vtopljenja) s tem dodatkom, da se 1* ^ darilo izplača, kedar doseže 18. le*°' |a je deklica pred nekoliko meseci dos »^ 18. leto, šel je njen oče k »landraiu prošnjo, da bi se hčeri oni častni ^ izplačal. Ali kako se je zavzel, ko je u , na svojo prošnjo ta-le odgovor: * ^ ste vzrok, ako vaša hči ne dobi čast 'krila; sliSal sem. da pri volitvah glasujete 8 Poljaki!» Ponemčevanje pri šivan,ju perila, "ruska vlada v Kvidzinji in Gdanjsku je puzala, da morajo vaške učiteljice žen-j|Kih ročnih del pri pouku s svojimi učen-Kami govoriti nemški. Učiteljice, ki bodo 8°vorile poljski ali ki nemški ne znajo, Nubijo službo. Petrolej se podraži. Posestniki ^jih čistilnikov za petrolej se snidejo v pdkem v Budimpešti k sestanku, na ka-lerem se sklene zveza, ki bo povišal ceno Pj-troleju. S tem podraženjem se da udarec u°0gim stanovom na deželi. Kako se je ptujskemu ’>t)siliofagu“ na agitaciji godilo. Piše mladenič Ivan Kavonski. Bilo je lepega popoldne, ko je sedel ‘^sihofag« pri mizi, na kateri je ležalo Velik kup ravno iz pošte prinesenih, nazaj Privandranih, mladih »Psihofagičev«. Vse ■° »o kmetje nazaj poslali, ker teh mladih ^hjivcev ne marajo. »Kako je pa to mogoče«, je siknil ‘Psihofag« jezno, »da so ti priprosti kmetje kko hitro spoznali moje zvijače? Tega ■J’hče drugi ni kriv, kakor bralna društva, » 13 — » 7-43 Ponikve 2 » 31 » » » » 13 — » 6-70 Grobelnega 2 » 40 » » » » 13.— » 6-50 Sv. Jurja 2 » 47 » » » » 13 — » 6-30 Štor 2 » 57 » » » » 13 — » 6 — Celja 3 » 06 » » » 950 6-— Laškega 3 » 20 » » » 950 » 5-50 Rimskih toplic 3 » 30 » » » » 9-50 » 5-28 Zidanega mosta 3 » 45 » » » » 9-50 » 490 . K Mariji Pomagaj pridemo v pondeljek zjutraj okoli 8. ure. Ob 8. uri bo tam slovesna sveta maša in pridiga. Popoldan d C. uri pridiga in pete litanije in procesija okrog cerkve z gorečimi svečami. Drugi čas naj romarji porabijo, da opravijo °bro spoved. V torek zjutraj pridiga, slovesna sveta maša in skupno sveto obhajilo. j. Iz Otoč nazaj vozi posebni vlak v torek, 19. avgusta ob 12. url 58 m. popoldne, pride v Ljubljano ob 2. uri 6 m. stoii tam do 6. ure zvečer; ta čas lahko porabijo romarji, da si ogledajo belo Ljubljano, j , Iz Otoč do Ljubljane nazaj se sme voziti sadio s posebnim vlakom, iz Ljubljane domov pa z vsakim vlakom, samo brzoviakom ne. Romarje spremljajo znani cerkveni govorniki čč. gg. profesorja dr. Ant. Medved in I. Vreže. U . Vozni listki se dobivajo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, nadalje pri čč. gg. župnikih oziroma kapelanih: Sv. Lenartu v Slov. gor., v Ljutomeru, na Slivnici, v Cirkovcah, v Sp. Polskavi, v Majšbergu, na Ptuju v samostanu, v v rJviriu ob južni železnici, v Šmarju, pri Sv. Križu na Slatini, na Ponkvi, v Slov. Bistrici, v Laporju, v Konjicah, v kaplaniji Li v Žalcu, v Laškem trgu, v Vojniku, v Loki, v Rajhenburgu, v Vidmu, v Brežicah in pri gospodu Šusteriču na Teharjih. v0 tki se dopošljejo pravočasno. Denar za vozne iistke se naj pošilja podsanemu, kamor se naj čč. gospodje obrnejo, ako jim listkov zmanjka. Želi se, da duhovniki v obilnem številu spremljajo romarje. Pristavek. Ker južna železnica vsled raznih okolščin ne dovoli vožnje nazaj z drugimi vlaki, se romarji O)joi0rei0 samo z romarskim vlakom domu voziti. Vkljub temu pa lahko v torek zjutraj zgodaj gredo na Bled, se iz Bleda via,1 !• ure popoldne peljajo v Ljubljano in še imajo časa 3 ure v Ljubljani. Ob 6. uri se pa vozijo iz Ljubljane z romarskim jiljT*1^ domu. Seveda si ti morajo vožnjo iz Bleda v Ljubljano sami plačati. Naznanja se tudi, da se bodo vozni listki, kolikor Se ]{n0