TRST, petek 28. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 283 (4128) PRIMORSKI DNEVMIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UMSDNISTVO; UL, MONTECCHI it. i, II. nad. - TELEFON SMO« IN 94-638 - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 20 — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrUetna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ivr - Nedeljska Številna mesečno 100 lir, letno 1000 lir - Oclfco37'338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo "'LASOV: Za vsak mm viSine v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. težaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani ooo-tu/s-Jio Sovjetska vlada predlaga za zahodni Berlin statut svobodnega demilitariziranega mesta Statut naj bi jamčile štiri okupacijske države in obe nemški vladi - Vzhodni del Berlina bo izročen vzhodnonemški republiki - Zavrnjen zahodni predlog o štiristranski komisiji - Rok šest mesecev za morebitna pogajanja z zahodnimi državami Moskva, 27. — Sovjetska vlada predlaga zahod-P® državam, naj zahodni Berlin postane svobodno S demilitarizirano mesto. Predlog vsebuje spomenica, rJ° je sovjetski zunanji minister Gromiko danes iz-ameriškemu, angleškemu ih francoskemu posla-■«11 v Moskvi. Spomenica je bila izročena tudi vzhod-r^eroški in zahodnonemški vladi in poslana vsem ®šavam, s katerimi ima Sovjetska zveza diplomat-odnose, ter drugim državam, ki so članice OZN. ” noti, izročeni zahodnim I j -* J JLIVJLLIJI LUliVUliii** .^dam, je med drugim re-,«i°: «Jasno je, da bi naj-naravna rešitev tega nasanja bila v tem, da bi •* zahodni del Berlina zdru-^ 2 vzhodnim delom in Postal enotno mesto v &avi, na katere ozemlju *• Toda sovjetska vlada da se vprašanje žalnega Berlina sedaj lah-f° reši s spremembo Ber-1 !?a v neodvisno politično 'noto — v svobodno mesto I J' v katerega notranje za-*»e se ne bi smela vmešali nobena država, niti dve Otoški državi. J?.?'8 pravi zatem, da bi naj-,j isa rešitev bila na podla-j Potsdamskega sporazuma, “i pomenilo, da bi morale j ?1°dne države tesno sodelo-*; * s sovjetsko vlado v vseh J!rašanjih, ki se tičejo Nem-Je' V sedanjem položaju bi j v 'udi pomenilo, da bi se : °rala Zahodna Nemčija lo-I J" od NATO, medtem ko bi v»rš: 'od n a Nemčija zapustila »o avski pakt. se bo ustanovilo svobod- Otesto, bi morali Berlinča- *»]• V zahodnih sektorjih do-l.1*1, da izberejo socialni siju01' ki ga želijo. Ce se bo-. odločil i za sistem, ki te-Gfli, na načelu kapitalistične .."tvidualne lastnine, bi so- *t,l~ ., , ---- OVi lirska vlada spoštovala nji- J;0 odločitev. (Za vzhodnonemško republi-h ki ustanovitev svobodne-?testa v zahodnem Berli- kila žrtev in koncesija za ffMtev miru in varnosti, ^obodno mesto Berlin bi bi-j-iemilitarizirano ozemlje. J)8 koncu pravi nota, da SZ a rača ustanovitev štiristran-komisije, ki jo predlaga- jo zahodne države, da bi proučevala in rešila vprašanje nemške združitve, ter zaključuje, da je «za Moskvo konfederacija edina rešitev, ki lahko pripelje do združitve Nemčije)). V noti, poslani vzhodnonem. ški vladi je med drugim rečeno: «Sovjetska vlada je prišla do zaključka, da sedanji položaj v Berlinu, kjer je del mesta, ki je praktično ločen od nemške demokratične republike, zaseden po ZDA, Veliki Britaniji in Franciji in služi za oporišče prevratnemu delovanju proti nemški demokratični republiki, ni več dopusten in ga je treba spre meniti. Ohranitev takega okupacijskega režima ni samo nesmiselna s stališča politične logike in pravega razuma, pač pa j? tudi skrajno krivična do nemškega ljudstva, zlasti pa do nemške demokratične republike, katere prestolnica je Berlin.« Nota govori zatem, da so tri zahodne države že zdavnaj zgubile vsako pravno in moralno pravico ostati v Berlinu, ker so grobo kršile potsdamski sporazum in druge medzavezniške sporazume. Nota pripominja, da so ti sporazumi, katerih izvajanje se je predvidevalo za prva leta po nemški kapitulaciji, sedaj zgubili vso veljavnost. Sovjetska vlada je o tem uradno obvestila vlade treh zahodnih držav. »Zaradi tega namerava sovjetska vlada v skladu z načelom brezpogojnega spoštovanja suverenosti nemške demokratične republike prepustiti organom nemške demokratične republike vse funkcije, ki temeljijo na o-menjenih medzavezniških sporazumih, ki so jih začasno u- Hruščev: Naši predlogi jiiso ultimat Zahodu J®°skva, 27. — Predsednik nJetske vlade Hruščev je i-1)U ^anes popoldne v Kremast« '''kovno konferenco, na ijser' je med drugim izjavil, li,i s°vjetski predlogi o Ber-. niso ultimat Zahodu, pač (^.'žražajo željo, da se svet je ‘rakaste tvorbe«. Hruščev dj “°dal, da ne gre ža začas-(iij r®šitev. »Seveda,# je pri-H, "il «nobena stvar ni večini, . 6 dokler ne bo zahod-(eL,ehinsk° prebivalstvo iz-Nc- SVo-)e želje, da spremeni 'iti ■ ' svobodnega in demili-z'ranega mesta v zahod-*1 a .Seat°rju prestolnice, bo .Položaj ostal v veljavi.« 'bičev je dalje izjavil, da k .Jainoi za ohranitev pcloža-hri dnega in demilitarizi-liJSa mesta v zahodnem Ber. ler je dodal, da bi bilo iij r°, če bi Zahodna Nem-Vj-. Prenehala svoje oborože-''biau -n če bi zahodne države -tu 'e svoje okupacijske V’ 4« Primeru, da bi zahodne Ce zavrnite sovjetske pred-lj”- bi SZ kljub temu nada-k». ® z ukrepi ki jih pred-- Po poteku predvidevane. ka šestih mesecev. Hruli^,. .Pa je pripomnil, da, če k v "o države ne bodo takoj 1tej,Celoti zavrnile sovjetskih Htj^ogov, je sovjetska vlada javljena začeti razgovore, te '*vajoč nasprotne predlo-! bi bili morda postav- ti,jLL *Mi,» je dodal Hruščev, iitv>r ne predvidevamo re-ik?. nemškega vprašanja v j k * Ultimata in dokaz tega ke,ba dopuščamo rok šestih ! ''hu 'ev zato da se vprašanje 0 temeljito prouči.« ; Vprašanje, ali morajo i V*ljo,ni' sovjetski dokumenti j ^ '* za odpoved potsdam-•Ik dogovorov s sovjetske kis),1' je Hruščev dejal: «Ali >kj *e, da ti dogovori res ob-I kij 1°?» Ko so mu odgovo- nekateri to mislijo, je k J;ev dejal: «Tisti, ki so te-i *'(>{5nenja, mislijo tako, ker j <».# 0 nadaljevanje okupaci- I ifilkj^ev je označil okupa-I re*im v Berlinu za »rali tvorbo, ki jo je treba I ^(j-vsako ceno odpraviti«. S»s^n"c'.» ie pripomnil, #so 1®’ da je bolje odrezati !v0j. vorbe, ko so v začetku razvoja. Prav zaradi 1» -glede Berlina potreb-to, kar bi se lahko SC,M° za »kirurško inter ? po tej intervenciji Jlkr, rodni odnosi prešli v "Hi. hatalitve.« Hruščev je '*javil, da se prviktat strinja z ameriškim podpredsednikom Nixonom, ki je nedavno izjavil, da je čas izboljšati mednarodne odnose in začeti miroljubno gospodarsko tekmovanje med kapitalističnimi in socialističnimi državami. Hruščev je zatem izjavil, da bi sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo prispevala k normalnim odnosom med državami. Izjavil je dalje, da se Vzhodna Nemčija ne bo odpovedala doseženim socialističnim rezultatom ter da ne bo privojila v združitev z Zanod-no Nemčijo na kapitalistični podlagi. Na vprašanje, čemu SZ predlaga naj se v zahodnem Berlinu ustanovi svobodno mesto, če je mnenja, da fe Berlin prestolnica Vzhodne Nemčije, je Hruščev med drugim izjavil, da so zahodni sektorji in vzhodni sektorji razvili različen socialni in gospodarski sistem, tako da bi bila mehanična združitev težavna: «Bilo bi, kakor če bi hoteli zmešati dve tekočini, ki se ne moreta zmešati, m povzročiti škodljivo kemijsko reakcijo. Mi bi hoteli postaviti zadevo na realistično podlago. Najboljši sistem za likvidacijo se. danje rakaste tvorbe je priznanje obstoječih sistemov in ustanovitev novega mesta. Ce večina prebivalstva zahodnega Berlina ima rajši kapitalizem, pustite naj ga ima.« Zatem je Hruščev zanikal trditve, da bi uvedba svobodnega mesta poslabšala gospodarski položaj zahodnega Berlina. Pripomnil je„ da se bo vzhodnonemška vlada obvezala obdržati visoko gospodarsko raven in tudi sovjetska vlada se obvezuje, da bo na podlagi rednih trgovinskih dogovorov oskrbovala Berlin, Zatem je Hruščev izjavil, da se zahodne države ne bodo morale pogajati za pravico, da ostanejo v Berlinu, tudi če bi privolile v razorožitev Zahodne Nemčije. Pripomnil je, da bi morebitna združitev Nemčije pripeljala tudi do združitve Berlina kot prestolnice. Glede dobe šestih mesecev, ki jo je Hruščev omenil je izjavil, da ima en sam pridržek; »Spoštovali bomo veljavnost sedanjega položaja, samo če ne bodo drugi napravili nezaželenih dejanj.# Na vprašanje, kakšna jamstva predlaga SZ za zahodno-berlinsko svobodno mesto, je Hruščev odgovoril: «2eleli bi, da se podpišejo dokumenti. Ce bo potrebno, bi se ti dokumenti lahko registrirali v OZN.« pravljali sovjetski organi na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen 20. septembra 1955 med SZ in nemško demokratično republiko.« Nota nadaljuje: »Nemška demokratična republika bo v bodoče odločala o vseh vprašanjih. k. se tičejo njenega ozemlja, t. j izvajala bo svo jo suverenost na kopnem, na morju in v zraku.« Nota dodaja, da bodo vsi stiki sovjetskih čet in sovjetskih osebnosti v Nemčiji z odgovarjajočimi predstavniki treh zahodnih držav prekinjeni glede vseh vprašanj, ki so v zvezi z okupacijo Berlina. Predvideva se tudi razpustitev sovjetske komandature v Berlinu in umik nadzorstvenih čet, ki so od nje odvisne, iz mesta. Nota pravi dalje: «Ker želi, da bi se načrt likvidacije o-kupacijskega statuta izvedel brez neprijetnosti za prebivalstvo in brez motenj normalnega življenja, bi SZ predlagala, da se vprašanje Berlina reši tako, da se v zahodnem Berlinu uvede statut demilitariziranega svobodnega mesta. Nobena država, niti dve nemški državi, se ne bi smele vmešavati v notranje zadeve tega svobodnega mesta. Zahodni Berlin bi moral s svoje strani prevzeti obveznost, da ne bo na svojem o-zemlju dovolil nobenega sovražnega ali prevratnega delovanja proti nemški demokratični republiki. Uvedba statuta o svobodnem mestu za zahodni Berlin bi omogočila rešitev vsaj treh vprašanj: 1. Neopravičena vojašKa zasedba zahodnega Berlina bi prenehala in stara nemška prestolnica bi se s tem v celoti vrnila Nemcem; 2. Enkrat za vselej bi prenehalo uporabljanje zahodnega Berlina kot središča za prevratno delovanje proti nemški demokratični republiki; 3. Končno bi prenehalo obstajati eno najnevarnejših žarišč mednarodne napetosti. Zahodnoberlin-sko svobodno mesto bi lahko postalo spodbuden činitelj za normalizacijo odnosov med obema nemškima državama.« SovjetsKa vlaaa predlaga dalje razgovore med delegacijo sovjetske vlade in vzhodnonemške vlade glede vseh vprašanj, ki se tičejo likvidacije okupacijskega statuta v Berlinu. Nota predlaga, naj vzhodnonemška in zahodno-nemška vlada priznata položaj svobodnega mesta v Berlinu. Vzhodna Nemčija bi morala mesto je v celoti na njenem ozemlju.« Nota pravi dalje, da zahodne države uporabljajo Berlin za delovanje, ki bi ga ameriški politiki označili za »posredni napad«, V noti, poslani Zahodni Nemčiji je med drugim rečeno: »Sovjetska vlada ne predvideva vključitve zahodnega Berlina v nemško demokratično republiko, niti ne želi ozemeljskih ali drugih podobnih pridobitev. Ni mogoča mehanična združitev obeh delov mesta, če zaradi drugega ne, ker Brandenburška vrata ločijo dva različna načina živ- ljenja: socialistični vzhodni Berlin in zahodni Berlin, ki temelji na privatni lastnini. Sovjetska zveza ne želi razpok v ustaljenem redu, pač pa želi, da zahodni Berlin živi v skladu z željami tamkajšnjega prebivalstva. Prebivalci zahodnega Berlina so za sedanji socialni sistem. To se tiče njih in SZ bo spoštovalo 'svobodno mesto, najsi bo njegov politični in socialni ustroj kakršen koli. Sovjetska vlada želi podpisati skupno z drugimi državami jamstva za neodvisnost zahodnoberlinskega svobodnega mesta. Združeni narodi bi lahko sodelovali pri spoštovanju teh jamstev. Jasno je, da bi zaradi položaja zahodnega Berlina kot otoka bilo potrebno sporazumeti se na en ali drugi način z nemško demokratično republiko, zato da se zagotovi prost promet svobodnega mesta z ostalim svetom, tako proti vzhodu kakor proti zahodu, kar se tiče potniškega prometa ter izvoza ali uvoza dobrin. Zahodni Berlin bi se moral obvezati, da ne bo dovolil nobenega sovražnega ali prevrat nega delovanja v notranjost svojih meja do države, na ka Po izročitvi sovjetske noto o Berlinn Negativna reakcija v Washingtonu Posvetovanje zahodnih prestolnic Tadi v Bonnu so negativno reagirali, medtem ko iz Londona in Pariza še ni uradnih komentarjev WASBINGTON. 27. — Ame-nški državni departma je objavil nocoj izjavo, s katero izključuje vsak sporazum s sovjetsko vlado o berlinskem statutu, ki bi prepustil »to mesto z nad dvema milijonoma prebivalcev nadzorstvu komunistov«. Izjava pravi, da se zdi, da SZ predlaga, naj se zahodne države »odpovedo svojim pravicam v Berlinu«, medtem ko »SZ obdrži svojo posest nad vzhodnim Berlinom«. ZDA ne bodo sprejele »sovjetske enostranske odpovedi obveznosti in odgovornosti na podlagi štiristranskega okupacijskega sporazuma«. BONN, 27. — V zvezi s so- tere ozemlju to mesto je, in I vjetsko noto o Berlinu je bi moral biti demilitariziran.« 1 kancler Adenauer nocoj izia- llllltlllllllllllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIlUfnilllllllllllllllltlllllllllllllllliitiitiilllllKIIIIIIKIIIIIIIItlllMItllllHIIIIHIIIinilHmilllllllttlllllttllirilUUIIIIinillllllllllllltllllinilllllltllHIHIIllMIH Iz bojazni, da vlada ponovno ne ostane v manjšini Skrbna priprava na bitko v parlamentu gjobok[ spori niazasedanju CK Incident v poslanski zbornici: levičarski poslanci so zaradi predsednikovega žaljivega ravnanja iz protesta zapustili sejo - Stavka pomorščakov (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Medtem ko se sindikalne organizacije javnih nameščencev pripravljajo na zaostritev stavkovnega gibanja, poročajo iz vseh pristanišč v državi o stavki' pomorščakpv. Vse ladje, ki so v pristaniščih in ki bi bile morale odpluti---------------------- danes, so ostale v pristani- ščih. Med njimi je tudi čezoceanska ladja «Cristoforo Colombo«, ki je popoldne prispela iz Severne Amerike in ki bi morala ob 13. uri odpluti v Genovo. Njena posadka, ki šteje 5160 oseb se je pridružila stavkovnemu gibanju, tako da sedaj okrog 300 potnikov ne more nadaljevati poti v Genovo, medtem ko se jih je v Neaplju izkrcalo 618. V istem pristanišču je moralo ostati še pet drugih ladij, med katerimi sta tudi »Vulcania« in «Au-sonia«. y genovskem pristanišču pa je ostala velika motorna ladja »Giulio Cesare« zaradi stavke posadke, ki šteje 517 mož. Na lanji je 244 potnikov. Ko je poveljnik izdal ukaz posadki, da* zavzame ob 11. uri svoja mesta, ukaz ni bil izvršen. Prav tako je ustavljen promet ladij med Sardi-lmeti aktivno vlogo, da zajam-1 nijo in pristanišči polotoka, ci prometne poti svobodnega V Benetkah je blokirana ena mesta z Zahodno Nemčijo za izvoz in uvoz in za potniški promet. Sovjetska zveza se bo obvezala pomagati gospodarstvu svobodnega mesta Berlina in j- pripravljena prevzeti gospodarsko odgovornost v ta namen. #Sovjetska vlada, nadaljuje nota, se zaveda, da bi ustanovitev svobodnega mesta v Berlinu bila velika koncesija vzhodnonemške vlade, kajti iiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiitiiiniiiiiiiiilniiitiiiinifn ladja, v Civitavecchia štiri, v Trstu tri, v Palermu pa dve ladji. Zjutraj je minister za trgovsko mornarico ponovno sklical predstavnike organizacij pomorščakov zaradi proučevanja vprašanj v zvezi s stavko. Toda pogajanja so bila kmalu prekinjena in se bodo nadaljevala jutri. Tudi na ministrstvu za delo so se danes zjutraj nadaljevala pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe uslužbencev avtobusnih in tramvajskih podjetij. Na seji poslansne zbornice je prišlo danes do incidenta: zaradi Žaljivega ravnanja predsednika zbornice so levičarski poslanci iz protesta zapustili sejo. Začelo se je tako, da je neki poslanec zahteval spremembo dnevnega reda, da bi najprej razpravljali o zahtevah, da se dovoli kazenski postopek proti nekaterim poslan 'em, med katerimi so tudi komunistični. Predlog je bil sprejet, ker je bilo odsotnih precej demokristjanskih poslancev. Ko so prisotni demokristjani (O ugotovili, je eden izmed njih predlagal, naj bi se o tem glasovalo tajno, da bi na ta način onemogočil zavrnitev omenjenih zahtev proti komunističnim poslancem. Tako so demokristjani pridobili na ča-su in uspelo jim je poklicati odsotne poslance v dvorano. Tedaj je poslanec KPI Pajet-ta vprašal predsednika, kdo je predložil tajno glasovanje. Predsednik je odgovoril: »Po-rlanec Buffone.« Pajetta je to ime ponovil, kar so demo-kristjanski poslanci tolmačili kot žalitev. Nato se je več minut slišalo vzklikanje: »buf-fone, buffone«, kar pomeni v slovenščini burkež. Predsednik je hotel vzpostaviti mir, toda pri tem je rabil žaljive besede naslovljene na levi- nillllllllllllllMIIIIHIIIIIIHIIIIINIHHIfHIIIMUlHIimnMMlUNIIMlUnilllllMIIIIIIIIIINIIIIIMIIIIIIIim Beograjski sovjetskega predloga Odgovor «Borbe» Ponomarjevu na čland v moskovskem ------ Nezavestna žei.ska sprejeta v bolnico Okoli 8. uro so morali sprejeti, in s.cer s pridržano prognozo, na I. zdravniškem oddelku 41-letno Rozalijo Lazza-ri por. Vouk iz Ul. Buonar-roti, vendar zdravniki niso mogli ugotoviti vzrokov njenega resnega stanja. Bolničarji Rdečega križa, ki so jo spremili v bolnišnico, so povedali le, da so jo našli nezavesto v postalji. Več tudi oni niso vedeli. Delavec se je ranil s krožno žago Med dčlom v tovarni ATI v Ul. LimRanea se je 51-letni Ermanno Merlaitti iz Ulice dello Scoglio, ranil s krožno žago in ker ni igključeno, da li je poškodoval tudi mišice na troh prstih desne roke so ga zdravniki sprejeli na I. fci-rurškem oddelku. Okreval bo v 15 ali najkasneje v 20 dneh. Motociklist povozil dekle Že navsezgodaj, ko se je namenila v bar, kjer je zaposlena je 16-letna Emma Marella s trga Sansovino postala žrtev motociklista, ki je vozil po Garibaldijevem trgu proti Ul. Molin a vento. Dekle je šlo po prostoru, ki je označen za pešce, ko je privozil z motornim kolesom 37-letni Giovanni Doglia iz Zgonika 64. Dekle je padlo na tla, a poškodbe, ki si jih ja pri tem povzročila, niso bile tako resne, zaradi česar so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili iz bolnišnice. «»------- Drzni tatovi Številnim tatvinam, govori se, da je preko sto prijav proti nezancem, se je sedaj pridružila nova, ki je res drzna. Tatovi so za vlom v bar «Ur-banis* v Capo di Piazza porabili celo vrv s pomočjo katera so se spustili z okna, ki je pet metrov od dvoriščnih tal, v notranjost bara, kjer so najprej pobrali ves denar v fliperjih in nato še, kar jim je prišla pod roko. Neprevidna Maria Piucca por. Frorit iz Ul. dello Sco-glio je pustila predvčerajšnjim odprta vrata svojega sta. novanja in odšla k sesedi na razgovor. Njeno odsotnost pa je izrabil neznan zmikavt, ki se je prikradel v stanovanje in ji ukradel zlat prstan, vreden 30.000 lir. Gradili so: dve 38.616-ton- troleum* iz Londona (eno izmed njiju so včeraj izročili lastnikom) in dve 36.65d-ton-ski turbocisterni za družbo «BT Tanker* prav tako iz Londona. V kratkem bodo postavili na sani gredelj 35 OOCV-Jonske turbociaterne, ki jo bodo gradili za »BP Tan-kej* in gredelj 46.970-tonske turbocisterne, ki jo bodo gradili za družbo «Sicula Oceani-C8» iz Palerma. Iz teh podatkov je razvid-fto, da položaj v ladjedelnici Sv. Marka za sedaj nikakor ni slab, odnosno da se je celo nekoliko izboljšal, ker so povečali odstotek izkoriščanih naprav. Vendar pa ostaja še vedno " veljavi žalostno dejstvo, da v ladjedelnici grade izključno velike petrolejske ladje, za katere so podpisali naročila že pred daljšim razdobjem in da je bodočnost do. kaj negotova. V delavnici mostov in dvigal so izkoriščali naprave 74-odstotno (lani v istem mesecu 110) in je 292 delavcev delalo pri številnih žerjavih in drugi ladijski opremi za domače in tuje naročnike. V tovarni strojev Sv. Andreja so izkoriščali naprave 68,6-odstotno (lani 72,0) in je delalo 744 delavcev 23 pogonskih strojev raznih tipov in moči in 7 električnih aparatov. Kritičen je bil položaj v ladjedelnici Sv. Roka, kjer so naprave izkoriščali komaj 11,5-odstotno (lani 59,4) in kjer je delalo 75 delavcev. V ladjedelnici so 8. septembra končali dela pri modernizaciji motorne ladje «U. Vivaldi* ta. ko, da se je kriza še zaostrila in v sedanjih razmerah ladjedelnica nima nobene stvarne prespektive za obstoj. Se vedno je ugoden položaj ladjedelnice Felzegy, kjer so izkoriščali naprave 100-od-sttlno in kjer so gradili: 5.500. tonsko motorno tovorno ladjo za družbo «Triestina Marit-tima di Armamento«, dve J3.580-tonski motorni ladji, pr. vo za »General Navigatipn Teading* iz Londona in drugo za brodarja Grenville iz Paname in končno 1.50O-ton-sko motorno cisterno za «Na-vigaziope JSuropea Trasporto Liou*di» iz Trsta. Naravnost kritičen pa je položaj ladjedelnice Sv. Justa, ki je bila prisiljena suspendirati večje število delavcev. Izboljšala se je zaposlitev Tržaškega arzenala v katsrem so izkoriščali kar 105,6-odstot-kov naprav in kjer je delalo 1250 delavcev. Iz zgornjega pregleda je razvidno, da je za sedaj položaj v ladjedelnici Sv. Marka zadovoljiv, toda ne brez resnih nevarnosti. V tesni zvezi s to ladjedelnico je tako delavnica mostov in žerjavov kot zlasti tovarna strojev, kjer je bil položaj prav tako dober. Kritično pa je stanje v dveh manjših ladjedelnicah in to iz različnih razlogov. Vendar pa je treba ugotoviti, da obe niata obnovili in modernizirali naprav in da sta obe pred propadom. V tej zvezi je zna-čilrio, da je edino ladjedelnica Felszegy ni samo dobro zaposlena, temveč nima za sedaj nikake skrbi za bodočnost, in da je prav ta ladjedelnica po vojni temeljito raz. širila in modernizirala vse na. prave. Podobna ugotovitev velja tudi za Triašk1 arzenal, kjtr grade novi suhi dek, s čimer ga bodo povsem prenovili. «»------- Prva žrttv burje Včeraj je burja, ki ie pihala s sunki po 75 km na uro, že zahtevala svojo žrtev. Čeprav sunki niso bili tako moč. ni in divji, kot kadar se po- jgvi najhujša burja, pa se jim Raimonflo Malusa iz /Ul. Giu- lia zaradi svoje starosti ni mogel postaviti po robu. Med hojo po Ul. Rossetti in sicer prav na vogalu z Ul. Giotto, ga je sunek podrl-pa tla., pri čemer se je ranil nad levim očesom. Po 33-letnega starčka so prišli bolničarji Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga izročili v varstvo zdravnikov. Ti so si, predvsem zaradi možganskega pretresa pridržali prognozo. Včeraj dopoldne pa je sunek burje odtrgal velik kos ometa s šole v Ul. S. Nicolo, ki ’e padel na ustavljen avto in povzročil precej škode na vozilu. »»----------------- Zborovanje KPI Podpredsednik poslanske zbornice poslanec Girolamo Li Causi bo v nedeljo ob 11. uri govoril na javnem zborovanju KPI v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 o temi; «Borbe za demokracijo in avtonomijo na Siciliji ter proti reakcionarnim skupinam in mafiji*. «»------ ZAPRTA CESTA 2upanstvo sporoča, da bo zaradi tlakovanja od jutri naprej, m sicer za približno pet delovnih dni, zaprta za promet tovornikov Strada del Friuli od Ulice Perarolo do hiišne številke 407 od 8.80 do 17.30. va se je vnela edino okoli predloga komunističnega svetovalca, katerega je podprl dr. Dekleva in PSI, naj bi v pravilnik vnesli novo določilo, da morajo biti zastopani v občinskih ustanovah (na primer ECA in ACEGAT) tudi predstavniki ' opozicije, ki' bi tako lahko nadzirali ta podjet. ja in ustanove. O tem predlogu niso podrobneje razpravljali, odnosno niso ničesar sklenili, ker ne gre za tehnič-no-upravno vprašanje ki bi ga bilo mogoče rešiti v okviru občinskega pravilnika, temveč za politično vprašanje, o katerem mora odločati občinski svet. Vendar pa je bilo iz izjav predstavnikov odbora razvidno, da relativna večina, ki bo upravljala občino, ne namerava vključiti v te ustanove in podjetja tudi predstavnike o-pozicije in da bo glede tega važnega vprašanja ostalo vse pri starem. Govora je bilo samo o nekaterih predlogih, da bi vključili v ustanove in podjetja tehnike, strokovnjake, ki ne bi bili strankarsko vezani kar pa seveda zadeve bistveno ne izpremeni. O pravilniku občinskega sveta ki je sestavljen iz 18 členov, bo dokončno razpravljal občinski svet na enem iz prvih zasedanj. Po vsej verjetnosti do fčga' zasedanja še ne bo prišlo tako kmalu in verjetno ne pred 101, decembrom. V soboto ob 10. uri dopoldne pa bo svečana predaja poslov, ko bo prevzel župansko mesto dr. Frahzil in bo končal svoje delo prefekturni komisar dr. Mattpcci. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Javni dražbi Pri direkciji za javna dela vladnega generalnega komisariata sta bili 25. t, m. dve privatni dražbi za dodelitev naslednjih del; J. za izredno obnovo sodnih zaporov v višihi 5y8 milijona lir in 2. a gradnjo nove ceste od ceste Ric-manje - Prebeneg (bivša voja. ška cesta) do Boršta v vrednosti 4,8 milijona lir. URNIK MESNIC O Upravni oddelek prefekture je na predlog združenja trgovcev z zootehničnimi proizvodi odobril, da se prične zimski koledar mesnic 2. decembra namesto 1. decembra, zato da bodo lahko imeli mesarji redni tedenski počitek. »»— O Predsedstvo pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike obvešča delegate, da bo skupščina danes zvečer ob 20.30 v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo št. 5. Urnik Ljudske knjižnice Didaktično ravnateljstvo v Ul. Paolo Veronese je dalo Ljudski knjižnici pri Sv, Jakobu na razpolago za zvečer svojo dvorano za kinopredstave v šoli «Duca d’Aosta». Ljudska knjižnica je pripravila v dvorani svojo čitalnico. Od danes naprej bodo odpirali čitalnico ob 16.30, medtem ko jo bodo zapirali ob 20.15. Kasneje bomo sporočili, kdaj se prične posebna knjižničarska služba med 15.30 in 16.30. Urad za posojanje knjig v isti knjiž, nici v Ul. Scuole Nuove 5 pa bo odprt kot doslej vsak dan razen ob sobotah od 18. do 20.15 ure. Včerajšnje cene na trgu na debelo (Vse bla^o prodano skupaj s taro) Vrsta blaga pomaranče prve vrste pomaranče druge VTste iimone .... mandarini prve vršite mandarini druge vrste kostanj .... kaki ..... jabolka prve vrste jabolka druge vrste . hrušlke prve vrste hruške druge vrste . zelje ..... ohrovt .... cvetača z listi cvetača brez listov cikorija .... čebula .... Koromač .... razna solata . s krompir . . s . paradižnik i raddč špinača . . rdeči radič najnižja najvišja povprečna i 8» - 125 165 145 63 87 73 70 115 105 # • 165 207 185 J 80 138 115 # 3 30 95 48 30 55 45 s • 46 115 70 v 23 64 40 t 63 151 110 5 35 32 40 t % 23 46 35 s 18 40 23 • 40 69 53 % t 58 81 69 5 « 35 58 46 29 41 35 t 18 53 41 I # 140 360 140 3 % 21 49 31 S • 46 150 115 • 192 420 240 t 84 164 96 • 110 264 190 iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMtiiniifiiiiiiiiiiiintniMiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiu Iz sodnih dvoran Prizivno sodišče oprostilo bivšega kanclista iz Tolmezza Devet mesecev zapora tatu, hi je okradel gosta v gostilni cCader» - Pogojno obsojen zmikavt «Prosim vas, da bi mi dovolili nekaj bolezenskega dopusta,* ,ie pisal kanclist oktobra 1956. leta predsedniku sodišča v Tolmezzu. Toda še preden je prjšet odgovor, se je mož( 51-letai Carmine Luigi Damiapi, oddaljil s svojega službenega mesta in odnesel s seboj tudi ključe železne blagajne in pisalne mize. Dol mož so ligoi da si jih je pridržal. Ko so namreč V nj'egovi ' odsotnosti odprli blagajno, pi sicer manjkalo nič. Toda v enem izmed predalov njegove pisalne mize, katerega so morali vlomiti s pomočjo kladiva, sta bila dva zavoja z dvema samokresoma in naboji. Zaradi tega in predvsem ker ni Damiani prijavil posesti orožja, je predsednik sodišča uvedel disciplinski pošto; pek, o čemer je obvestil tudi predsednika prizivnega sodišča v Trstu. Ta pa je zahteval, da se proti možu uvede kazenski postopek na podlagi zakona in tako je bil Damiani najprej zaslišan v Foggi, kjer je marca lani prebival. Damiani je dejal da mu je orožje izročil v varstvo neki častnik letalskih sil. Ta je tudi povedal, da je dobil samokres od dveh kolegov kot garancijo za posojeni denar, I-stočasno je častnik naprosil Damianija, da bi samokrese vrnil lastnikoma, toda pod pogojem, da mu predložita potr. dilo o poravnanem dolgu. Sodniki Damianiju niso preveč verjeli, še posebno, ker jim je ministrstvo obrambe odgovorilo, da ni v seznamu častnikov nobenega imena kot ga je navedel kanclist. Zato so ga prijavili sodišču, ki ga je decembra lani obsodilo pogojno za dobo dveh let na 10 dni pripora. Toda s prizivom je Damiani dosegel, da so ga oprostili obtožbe in sicer kar s formulo, da dejanje ni kaznivo. Preds. Nardi, tož. Pascoli, zapisn. Zanetti, obramba odv. Amodeo. • * » Medtem ko je 31-letni Silvio Belič iz Ul. S. Zenone spal v gostilni «Cader» v Ul. Vidali, mu je neznani žepar segel v zadnji hlačni žep in mu ukradel denarnico s 4000 lirami. Ko se je okradeni zavedel, je tatvino prijavil policijskim organom, ki po nemudoma u-vedli preiskavo. Ze nekaj ur kasneje So imeli v rokah tatu, ki je dejanje tudi priznal. Med preiskavo so namreč u-gotoviii, da je bil blizu Beliča, ko je t* štel'denar le 25-letni SCTgift Cobau Iz Uk Vidali. Te- fa je gostilničar kasneje videl, o je nekaj skril v nogavico. Tako je moral Cobau najprej v zapor in nato še pred sodnika, ki ga je včeraj obsodil na 9 mesecev zapora in na 6000 lir globe. Sodnik Fienga, zapisn. Scel-zo, obramba odv. Padovani. * * • Tri prodajalke in neki u-službenec Upima so julija letos opazili možakarja, ki se je nekaj časa ogledoval v trgovini izobešene ženske obleke in nato bliskovito eno od teh skril skupno z obešalnikom pod suknjič ter izginil skozi vrata v Ul. sv. Katarine. U-službenci so tekli za njim in ga ustavili ter ga izročili karabinjerju, ki je uredil vse potrebno, da so akti z njegovo prijavo romali na tožilstvo. Mož, ki so ga identificirali za 37-letnega Attilija Guada-lupija iz Ul. delFOrologio, pa ni hotel priznati tatvine ter se je izgovarjal, da je neka žanska gledala obleko in jo prijela v roko. Pri tem ,ii je padla na tla in ker se tega ni ■zavedla je nadaljevala pot. On pa je obleko pobral in jo obesil. Seveda mož ni znal ob. razložiti, kako to, da so ga zajeli že na cesti z obleko pod suknjičem ip ker je bila njegova krivda jasna, so ga sodniki obsodili pogojno in brez vpisa kazni na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 4000 lir globe. Preds. Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Urbani, obramba odv Borgna. Valute Milan Kun Zlati funt 5.875,— 6.150,— Marengo 4.475,— 4 675 — Dplar . , . 623.— 627,— Frank franc. 133.— 135.— Frank gvlcar. 144.— 146.— Sterling t , 1.725.— 1.750 — Dinar , 72.- 74,— SUlng , . 23.60 24.— Zlato i t i i 707,— 709 — zah. n. marka 147.75 149,— ZLATA P SNG v TRSTU V nedeljo 30. novembra ob 15.30 v prosvetni dvorani »A, Sirk* v KRI2U GIGI komedija v dveh dejanjih Po noveli franc, pisateljice COLETTE, dramatizirala ANITA LOOS OTVORITEV SEZONE 1958 -39 V TRSTU V torek 2. decembra 1958 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu premiera ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija v treh delih po romanu F. M. Dostojevskega) Napisal DINO DARDI Režiser J02E BABIC Scenograf SVETA JOVANOVIČ Asist režije ADRIJAN RUSTJA Scenska glasba PAVLE MERKU’ Prevedel dr. ANDREJ BUDAL Osebe: Rodijon Roma- novič Raskolnikov, dijak - Miha Baloh; Porfirij Petrovič, preiskovalni sodnik - Rado Nakrst; Semjon Zaharovič Mar-meladov, državni urad-nik - Jožko Lukeš; Ra-zumihin, dijak - Julij Guštin; Arkadij Ivanovič Svidrigajlov, posestnik - Stane Starešinič; Sonja, hči Marmelad^va - pocestnica - Mira Sar-dočeva; Dunja, sestra Raskolnikova - Bogdana Bratuževa; Pulherija, mati Raskolnikova - Leli Nakrstova; Nastasja, dekla - Zlata Rodoškova; Katerina Ivanovna. druga žena Marmeladova -Štefka Drolčeva; Polječ-ka in Lidočka, otroka Katerine Ivanovne - *•*: Krčmar - Modest Sancin: Natakar - Silvij Kobal: Gost - Stane Raztresen; Pijanec - Josip Fišer; Kočijaž - Danilo Turk; Zdravnik - Justo Košuta; Poulična pevka z otrokoma - Nada Gabri-jelčičeva: Stražnik - Anton Požar; Čuden človek - Edvard Martinuzzi. Dogaja se v Petrogradu v letu 1865. PONOVITEV V SREDO 3. DEC. 1958 OB 20.30 V AVDITORIJU V TRSTU Veljajo gledališki kuponi! Prodaja vstopnic od sobote dalje v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. 75-Ietni Valentin Andrijašič in njegova žena 73-Ietna Ivanka Starc iz Skednja praznujeta danes zlato poroko o krogu svoje družine. Čestitkam in voščilom svojcev se pridružujeta tudi uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika», katerega zvesta litatelja sta zlatoporočenca OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. novembra 1958 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 56-letni Emilio Pa-cor, 80-letni Anselmo Cocetta, 76-letna Maria Salateo vd Co-celch, 83-letna Ida Penso, 63-let-nl Riccardo Chinehella, 59-letni ar nest 2erjal. NOČNA SLUŽBA LEKAHN v novembru Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5, Bcnussi. Ul. Cavana 11; Al Gale-no. Ul, S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Aila Minerva, Trg Sv, Frančiška 1; Ravasinl, Trg Liberta 6; dr. Migni, Barkovije' NiColi, Skedenj. 12.00 Prenos RL; željah; 13.40 Kmetljpki 13.45 Od melodije ™ 14.30 Domače aktualnosti. «*"^ deva,nje komun za izbol*Wj£ življenjske ravni*; 14.« g or. vansiki samospevi, 15.zu s jg kester Kostelanetz; 15-4» -Prenos RL; 17.00 Fjjfi* 17.30 Melodije za vsej, n- earla ;ejo Claudio Bernard n . CSJ Boni, Gino Latilla, Serg m.2215 in Rosa n n a Gherardi, Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 Ul, 282,1 m, “Jjjpu, Poročila: 5.00 6.010, 7- ,9^. 10,00, 13.00, 15.00 17.01 • 22 00 22.55. vt. 8.05 Pojo naš’ solistu 8*'p0je r:etč na valu 327,1 m, • vokalni kvintet ,0 i’o Od- pa igrajo Veseli god' -. ,o55 5 primo glasbeni aUrum- __ j. minut za novo Pff^co,a dom Kuhar: Naš muc; D-« * orKe- in žene; 11.10 Igra Le- ster Stanley Black, 11. . |r; M. skovic: 5 a nekdo. za kia Matj, Tomc: Suita za l2.00 Čič: Oaipriccio za kia , Qa- SlovenSke narodne poje JR ng0; Speršič, spremlja Av*V. ,2 25 Na-12.15 Kmetijski nasveti, van Si kolektivi česLtajo, tJ-Beethoven: Odlomki iz P nii-dtlio*; 14.05 Radijska *L.,nt0vani jo stopnjo; 14.35 lBra Radij-’ s svojim orkestrom; ‘a benc leski foto-tečaj; 1^,Qnovembr>; stitike za praznik 29.urJ; 15.40 Igo Gruden: D^aJ*^; 16 00 Petkovo glasbeno PjiLjnah: 17.10 Ljudske pesmi v P' rakih 17.40 Poje moški zbor P««"; študentov «Vinko v 18.00 Radijski leksikon. ]ekti-ka glasba; 18.30 Iz ja»h * mik vov, 19.00 Za jutrišni‘ E^vV, (r ozdravi delovnih ko1 M^ejn'i- 20.00 Prenos slavnostne < ffpU. je pa večer pred Dnevom ^ blike; 21.20 Veš poer sv J ^ (literamo-glasbena ° „ viadimi-in,. Otona Zupančiča m ’ odra Nazora); 23.10 Do k® ^ an- daje z domačimi orkestri samibli. TELEVIZIJA 1700 14.00-15.10 Šolski tepji-lia; Spored za otroke; l®-3® t. jg.30 1345 Oddaja za ženske )s „ Ljudje in knjige: l9,48 11meU'(>’ akademiji upodabljajoče st! «Brera» v Milanu; z • #yt. roči,la; 21.00 Robert SWJ»* v 3 liko potovanj«*. konveo‘J* dej ; nato poročila. [jai-. BPALI-SjjO VERDI lv- Danes ob 20.30 «Go|?er in nor*. Abonma C za Pa lože in A za galeriie nrečsts- Jutri ob 20.30 prva P huja». va: Bellini: »La Sonnam ^-ze Abonma A za parter 1 Qjj. in C za galerije. Dirigir“vnjii viero De Fabritiis, v ® gcot-vlogah nastopajo: Renat ^ to, Nicola Monti, LilianaBruna su, Plinio Clabassi in oroda-Ronchini. Nadaljuje se jstavi-ja vstopnic za obe Pre TEATRO NUOVO »i 'f >‘ as* Carl° nkU'**' Lodovici: «Ljudje pfj jja-Igra gledališka skupin® -seggio. Cene 1.000 lir, 300 lir 17 Danes ob predstava izvedbi Otroškega Jutri ab 21. uri: «11 CoTTieriv0’-,} C K I (pABOVI IN PKINPGVK1 Namesto cvetja pokojnemu bratrancu Ernestu Žerjalu darujeta družini Germani ih Tul 5 000 lir za Dijaško Matico V počastitev spomina pok. Ernesta Žerjala daruje Srečko Suman 1000 lir za Dijaško Matko. V spomin pok. Ernesta Žerjala daruje družiga Marce,! Sangin 1000 lir za Dija- Sko Matico. C RADIO ') PETEK, 28. novembra 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod ln... Življenja in usode: »Nelson Rockefeller*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 N .Oti vi Irvinga Berlin«; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: (2) »Pod domačim krovom*; 18.10 Bach: Brandembur-ški Jtoneert št. 5 v Dduru; 18 35 Vokalni kvartet Večernica; 19 00 Sirimo obzorja: Giacotno Cives-Antonio Tatti . Saša Martelanc: »Mladi državljan* — 13. oddaja; 19.30 Pestra glasba; 20,00 Šport; 20.30 Južnoameriški ritmi; 21.00 Umetno«. In prireditve v Trstu; 21.20 Monla Liter ln njegov orkester; 22.00 Znanost ln tehnika: »Letošnji Nobelovi nagrajenci za fizlko ln kemijo*; 22.15 Samospevi jugoslovanskih avtorjev; 22.35 Koncert pozavnista Itala De-sltie, pri klavirju Claudio Gher-bitz; 23.00 Fela Sovvande igra na orgle Hammond; 23.30 Polnočna glasba. „ radio trst 12.10 Tretja stran; 17.45 Spored na ploščah; 18.50 Koncert Agl-mu»; 21.00 Simfonični koncert. II. PROGRAM 9.30 Popevke iz Pledigrotte 1958; 13.00 Ansambel Carosome; 14.30 Oddaja o modi; 15.15 Orke-ster Calvi; 16.00 Tretja stran; 17.00 Ugo Togoazzš in Caprlce Chantal: »St ret ta la foglia*; X»00 Ljud*» univerza; 21.00 Glasbeni variet*. RADIO KOPER 5.00-6.15 In 7.00-7 15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00- Excetsior. 15.00: jaz#, Panny Kaye, CuN* gens. ih1*' renice. 15.00: »Ugaja prem*“ren5, Brlgitite Bardot C. — Cinemascope. Eastmanco Mladu-i prepovedano. Naztouale. 16.00: «KjlJjJ*%no |if- Ferraniacolor-totaiscope- .nInof- Arcobaleno. 15.30: »Starec Je», S. Tracy. TecftnM*»j> pjin-Supercinema. 16.00: «S>nov teCh-gis Khana*, clnemascop«-nicolor. -Gabrih , Filodrammatico. 16.00: <* A. lepe noge*, M. Van D° Cifariello. Giattacielo 15.30: »Veter y0iln' «Komisar Maigret«, - > Jutri: «Bonjour Trf* ušod Garibaldi. 16.00: «D°bnna j. G. Pečk in G. vsM Ideale. 16.00: «EskadrUJ» te», Tab Hunter. M pr Impero 16.3»; «Frauleh<». rer, D. VVinter n3 % Italia. 16.00: »Ogledalo Morga" strani*, I, Desny, • „ S Milo. „ Rh*o»' Moderno. 16.00: »Bratje Conte, D. Foster C ^jta**” S. Marco. 16.00: »Vel cinemascope, 1^h!!llCtli», S-Srvona. 16.00: «Timbu«“ gra» ren. J. Wayne » n c, Technicolor. pot#, »„ Viale. 16.00: ci^ Rajžmond, J. Cooper, scope. M. »MOJ* ul. Vlttorio Veneto. I«-«’- pica. bica policaj*, jm Riva. Ugo Tognaz^jovec g, Belvedere. 15.30. “L,at)le lfl Hongkornga*, ..»ivl Hayward. »Nen^ivC' Marconi. 1«-°°.lwSn, o. N‘ Godfrey». L Ai,1^hnicolor.^ti», Cinemascope l ev , r siriirle- nstsb. kovi», S. Mangano, jn darlz. rvivv er«**'” Odeon. 16.00: «D®vV p. pirati*. Technicolor. ;,eti», Radio. 16 00: »g^ler. Turner m J* KINO v M Severo 18.' Jl.f List iz «Mojih spominov » minut po mojem roj-®RJ so temni oblaki pokrili Oebo-. °d zahoda proti vzhodu f^vigniii bliski, grom je pre-r***l dolino. Nebo je prote--proti mojemu rojstvu, ‘olabo znamenje, nesrečen 0.1 lo prerokovali ljudje. “3m pa sem ležal v temni “■> se -jezil, ker me grme-1* ni pustilo spati in se ni-n zmenil za besede Mepe-•vih žensk, ki so prerokova-* mojo usodo. Pravzaprav ni. bile njih besede nič noVe-8®-Zavedal sem se že, da sem -f™*! v solzno dolino. Na-JProtno, njih besede so se mi še mile! Nesrečen' Kdo ni nesrečen na tem svetu? f°8lejte princese, imajo vse, hočejo, pa so vendar ža-°®toe, ker se ne smejo poroto z onim, ki ga ljubi srce! Takšne so bile moje prve ..'•h. Realist' sem stopal v vljen-je! Ni me presenetila Jeza neba, ne ono prero-®nje nesreče. «Sovražili te zavidali in nasprotova- li kov. kodo, M . tni je dejal Gospod, ko je j^hajai — «Ti pa jim vračaj Jnbezen, razumevanje in po-j^&jivost!« potrpežljiv sem že, če ne bi bU onim žen-_ 5th vrgel kaj v glavo, ko * neprestano klepetale pred Ih dokončno sem ugo-t>v®. da sem res potrpežljiv, ^ so vdrle v sobo, da bi u-Sotovile, komu sem podoben, Ce sem lep in močan. «Moč je ^stranska stvar! Pamet in v?*ja sta potrebni za življe-?Je,i) so govorile moje misli, vbkoliie so moje ležišče in j^lušal sem prvo neumno be-•dičenje v svojem življenju. •Kako je lep,« je pravila e-**■ Bdi sem ponosen. Hvalež-60 sem jo pogledal. •Sestri je podoben!« Te be-,e<*e so mi naznanile prvo Ustečo. ■tretja, obilna, mi je posta-h® svoj ogromen prst na nos. •A čdki, čiki, piki, čik!» "a{jezilo me je! ge danes ®e tni pozna oni prst na nosu. ‘apravil je iz njega krompir. ^*e|3al sem jih, se skušal na-^aehniti mladi in lepi gospe °zadju, pa mi ni uspelo. Po-?*bil sem bil, da se novorojenčki še ne znajo smejati. Z °ho sem si z odločno kret-6i° potegnil rjuho na obraz. •Ta bo lump,» je dejala 0-mlada gospa. Gotovo se ni pedala, revica, da je bila Jjena prerokba zadeta! Ona ebela me je sedaj prijela za in jo v roki tehtala. Nato1 Pa je, morda tudi sebi v tolažbo, dejala: •Težak bo!» *Ne, ne, draga gospa, težak Pa res ne bom! Študirat poj- •m, Vreče pa lahko vi no-®Je!» Tako bi bil rad zavpil, b preplašil, jih zalovil. Pa so »Male. ^"""■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiliii Jedli so dolarje ^Karadi zlorabe vojaške dis-^vline se je zagovarjal v JV rt Jacksonu ameriški starej- ši Žili vodnik George Sovie. Obto- so ga, da je ukazoval pod- lenim vojakom, naj požira Humoreska Ko so skupno ugotovile mojo usodo, so se lotile drugih važnejših stvari. Obrekovale so odsotno sosedo, mater županjo, nato je ena žalostno in vzdihujoče povedala, da čuti bolečine v želodcu, in takoj je drugo bolela noga, tretjo neprestano glava, četrto srce, peto tudi srce, šesto ni trenutno bolelo nič, pa je one bolečine že neštetokrat občutila. Začel sem jokati. Ne od bolečin, ampak v upanju, da se bodo spravile ven. Dosegel sem pa ravno nasprotno. Obkolile so me, me tolažile, ena je tresla zibelko in to mi je šlo zelo na živce. Zajokal sem še bolj. Tedaj se je ena zadrla na drugo: «Ti si ga preplašila z onim tvojim debelim glasom!« «Poglej jo neumnico! Jaz, da sem ga preplašila! Ko ves čas molčim! Ti čebljaš ves čas in trobiš neumnosti, reva!« «Cuj jo, kozo... Boš...!« In sta si bili v laseh. To me je navdušilo in nisem več jokal. Suvali sta se im porivali, se vlekli za lase, ostale pa so ju zadovoljno gledale. Ugajal in navduševal me je oni spektakel. Ce bi se novorojenčki znali smejati, bi se na ves glas amejal. Vpili sta in cvilili. sunili eno od onih, ki so dvoboju prisostvovale. To je tudi dvoboj prevzel, kajti z brcami se je zakadila za njima. «Kaj sem vama pa jaz naredila, a? Nate, nate!« In je suvala, da je bilo veselje. «Saj ni tako žalostno im trnjevo, kot je pravil Gospod, to življenje,« sem si mislil. «Ce človek tako uživa!« Ena je bila že upehana in ko je opazila, da samo prejema in nič vrača, se je pognala pTOti vratom in vpila, da gre po moža. Ona druga je skočila za njo. «Kaj, po moža? Ti bom že jaz dala moža!« Slišal sem ropot po stopnicah, ostale so tekle za njima. V sobo je legel mir. # * # Takšni so bili torej prvi trenutki mojega življenja, do katerih seže moj sicer pomanjkljivi spomin. - Pomanjkljivi, kajti po teh trenutkih ugasne in se prebudi šele čez mnogo let'. Pet let mi je takrat. Spominja me na prvo in zadnjo klofuto, ki sem jo do sedaj (nisem še poročen) dobil v svojem življenju. O če je sprevidel, da so klofute prenevarne, zato me je od tedaj naprej mlatil s palico. Pravil je, da se bom, ko bom odrasel, z veseljem spominjal na te njegove upravičene kazni. No, s prevelikim veseljem se jih res ne spominjam, pa naj bo! Bojim se pa poroke, da bi žena ne nadaljevala s to očetovo tradicijo. Dobil sem bil takrat, ko sem imel pet let, nekaj usnjenega v roke in nbtri je bilo mnogo lepih barvnatih papirjev. Gledal sem jih, se z njimi igral, končpo pa začel trgati na drobne koščke. Oče, revež, je prihitel prepozno, vpi'1 je, pri- oče. Oče, da bi mi jih nasolil, mama, da bi me rešila. In zmagala je mama. Pomagala sta ji sicer tudi brata. Srčka! Se sedaj sem jima hvaležen! Očetu je v tej zanimivi borbi uspelo priseliti mi le ono klofuto. Zakaj mi jo je prisolil? Verjetno ni bil mnenja, da denar v življenju ni vse. Draga, lepa, sanjava otroška leta. Ko se jih spominjam, močim robce s solzami in v grlu me davi kot kadar se najem krompirja. Draga leta, ko me zobje še niso vedno boleli in ko ni bilo treba hoditi, ko so delavci avtobusnega podjetja stavkali... Lepo je bilo v maminem naročju, ko še nisem vedel, kaj je hudobija in sovraštvo! Sedaj vem, kaj je vse to! Hudoben sem sam, sovraštvo pa je oni občutek, ki ga filmske zvezde gojijo med seboj. Majhen je bil takrat moj svet: domača hiša in dvorišče. Nisem se vpraševal, kaj je za gričem, za vasjo. Nisem gojil idealov, nisem delal načrtov, ki prej ali slej pogorijo, kot je pogorela naša uboga hiša! In uboga tudi mačka, ki je v njej zgorela. Lepa leta. pozdravljena! D. L. ki > & Spomenik Dragu Bajcu na vipavskem pokopališču PRED SPLOŠNO FAŠISTIČNO Preganjanje in smrt Draga Bajca (Nadalj. iz včerajšnje številke) Ono poletje 1928 se mu je zgodilo — bil je menda res rojen pod nesrečno zvezdo — da so mu policisti po povratku iz Padove zaplenili njegov «goli andski« klobuk. Študentje prava so nosili po prastari tradiciji ob slovesnih prilikah študentovski klobuk .znane oblike, modre barve z rdečim trakom. V oni dobi so fašisti zaradi krize v slammikarski proizvodnji uvedli gonjo nošnji slamnikov. «Goliardi» vseh italijanskih vseučilišč so temu sledili in so namesto klobukov uvedli študentovski slamnik. Po tej spremembi je imel »uradni« pravniški klobuk rdeč in moder trak okoli belega slamnikovega oglavja. V Padovi je bilo vse to lepo in v redu: en pravnišfki »goliardški« slamnik več med stotinami ali celo tisoči drugih. v Go-rici, posebno v oni dobi, pa je bilo to nekaj čisto drugega. Tu so kjerkoli najprej videvali politični ■simbolizem barv, slovenske trobojnice. Zgodilo se je zato takrat, da je Bajčev slamnik romal kot «conpus delioti« oz. kot priloga k drugim spisom njegove osebne mape na policijo političnega oddelka v Gorici, Kaj se je zatem spletlo okrog njega, ni znano. Oktobra 1928 je Bajec spet odšel na vseučilišče v Padovo. V Gorici so ga policijski a gerati legitimirali na postaji nun 11111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiniiiitiHiHiiiiinif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnintiiiiiitiniiMiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mili,Hlinil,lutimiiniiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii KER JE BIL TUJI PREDRAG, SO SE DELA LOTILI SAMI Nov uspeh slovensk elektronski mikroskop LEM-2 Izdelan je bil iz samih domačih sredstev in materiala in po sedanjem vzorcu ga bodo lahko delali v seriji Papirnate dolarje. Sodišče I tekla je mama s starejšima ^ sestavljalo pet častnikov in bratoma. Koščki tisočakov pa -J.« podoficirji. Po dveh u- tiu so Sovieja degradirali in i-~ naložili globo 450 dolar-fev- Mesto - ' - ■ Solarjev. 5-v- Mesečno bo plačeval po '0 f? - so kljub temu ležali na tleh. Od strahu moj spomin malo omedli, spominjam se pa, da sta se zame borila mama in Se pred kratkim smo pisali, kako so pri ljubljanskem pod. jetju «Avtoobnova» napravili tako imenovano umetno srce, ki so ga uspešno preizkusili pri operaciji mladega dečka, seveda potem ko so napravo že prej preizkusili na vrsti psov. Tedaj smo rekli, da je to velik uspeh, kajti takšne naprave niso kar tako. Potrebna ni le delovna vnema, ampak tudi posebna stro kovnost. Sedaj pa prihaja iz Ljubljane vest o še večjem tovrstnem uspehu. Gre za doma izdelan elektronski mikroskop, ki je delo dr. inž Aleša Strojnika in njegovih sodelavcev. Sodobna znanost se ne zadovoljuje več s povečavanji mikroorganizmov in drobcenih delcev tvarine v merilu 1 proti 1000—2000, ali kaj podobnega, pač pa hoče prodreti mnogo globlje. Zato «stari», navadpi mikroskopi ne pridejo v tem pogledu več v poštev in potreben je zato elektronski mikroskop. V sve- tovanjem teh preciznih naprav in zdi se, da so se ta podjetja med seboj dogovorila, da bi cene tem njihovim popolnim napravam bile čim višje. Zato stane dober elektronski mikroskop nemške znamke tudi do 220.000 mark ali okoli 30 milijonov lir v naši valuti, dočim so slabši elektronski mikroskopi seve-, ria cenejši, toda še vedno zelo dragi. Poleg tega je elektronski mikroskop tako zapletena naprava, da terja vsak popravek prisotnost posebnega strokovnjaka, seveda strokovnjaka dobavnega podjetja, kar prav tako veliko stane. Ti in še nekateri drugi elementi so vodstvo ljubljanske tehnične fakultete navajali k misli, da bi poizkusili izdelati elektronski mikroskop kar doma. Zadeva prav gotovo ni enostavna in zato 111 nič čudnega, da se je marsikdo čudil tem načrtom, mladi docent dr. inž. Aleš Stroj-pik in njegovi sodelavci pa tu je sorazmerno malo pod- so si do podrobnosti ogledali jetij, ki se ukvarjajo z izde- tuje elektronske mikroskope, "'m................................. mm........ Kamni v ledvicah so pogost P0?®«, pogostejši pri moških .0f pri ženskah. Kamenje je ? ko najrazličnejše velikosti: ®r°f>no kot pesek ter debelo 7°t lešnik ali oreh in še več-e- Tudi oblika in barva je čna, prav tako je lahko iPfršina ravna, trda, mehka 1 hrapava. Včasih najdemo ledvicah samo po en ka-v. • drugič po več. Bolnik, ima v ledvicah kamen, je J! 0 leta in leta brez bole-,n> razen da morda kdaj za-r**i zbadanje v križu. Ce so ,atnenčki trdi in če imajo ši-, **° ali hrapavo površino, o-"arijo sluznico ledvične pon-i*0*' kar lahko povzroči vnet . 'n gnojenje. Take poškodbe hsnice, zlasti še, če je ta '*fa, in če se kamen začne da v eni ledvici zastane vsa voda ali pa da poškoduje kako žilico, kar ima za posledi co krvavitev. Zastoj seča ter ranice v ledvični ponvici ali sečevodu olajšuje vgnezditev raznim klicam, ki povzročajo potem na teh mestih razna vnetja in gnojenja. Ce kamen prepreči za dalj časa odtok seča iz ene ledvice, se nad . ... ,.0 „= kamnom nabira vedno več se- . ••mikati, povzročajo bolniku ča, kar povzroča, da se ledvičke bolečine. Kamen pa tu-1 na ponvica razširi, poleg tega ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Nekaj o ledvičnih kamnih di lahko zapre sečevod, tako pa kamen tudi vedno bolj pri- Pogosto ga tudi močno sili na Pesem primorskih emigrantov Kot kaplje bežimo od dneva do dneva, v potoke se zbiramo, v reke široke’ In zbogom naš vedno glasneje odmeva, ko z morja k obali iztezamo roke’ Iščemo dela — mi delavci črni, iščemo kruha — mi brezdomovinci, gluhi za klic smo: vrni se, vrni! Iščemo sreče — ml krepki Tolminci, mehki Vipavci, Kraševci, Brici. 'Težko po sončni nam je Gorici. V rudnikih, farmah nam teče življenje, mesimo kruh tam za ženo, otroke. Kvas nam ljubezen je, sol nam trpljenje, večno se gibljejo trudne nam roke. Misel le ena varuh nad nami: vse za plačilo trpljenja, bolesti, žena in dom naš — 20 morjem, gorami... še se povrnemo k tebi — šni zvesti. DRAGO BAJEC tiska na ledvično tkivo. Taka ledvica vedno bolj propada in se polagoma spreminja v vrečo, ki je polna seča in gnoja, ledvičnega tkiva pa skoro ni več. To se dogaja samo v tistih primerih, ko kamen za dalj časa popolnoma zapre sečevod, kar se pa na srečo zelo redko dogaja. Navadno se kamen premakne naprej, tako da se pot za odtok seča odpre in se vnetje pomiri. Ce se pa zastoj seču večkrat ponovi in če je vnetje močno, se utegne zgoditi, da se bo .vnetje razširilo na vso ledni-co. Do zastrupljenja s sečem alt uremije navadno ne pride, ker je druga ledvica prevzeta tudi funkcijo proe. Razume se pa, da bo do uremije prišlo, če o boli tudi druga ledvica. To se dogodi tudi takrat, če pri zastajanju seča prodro v kri razne kužne klice, ki so se medtem nabrale v zastalem urinu. Bolniki, ki imajo v ledvicah kamne, dobivajo boleče krče, ki jim pravimo ledvična kolika. Ti bolniki dobivajo hude, neznosne bolečine, ki se krčevito širijo od križa pa do sečnega mehurja. Bolečine so mnogokrat tako neznosne, da se bolnik valja po tleh ter kriči in rjovi, včasih se pa tudi onesvesti. Ti napadi se včasih pojavijo kar iznenada, najbolj pogosto pa po raznih telesnih naporih, kar velja zlasti za naporno vožnjo, skakanje ali jahanj«. Napa d (raja včasih le nekaj minut, drugič spet po cele ure ali ves dan. Med napadom ima bolnik navadno zvišano telesno temperaturo, pogosto bruha, je bled in gu obliva hladen znoj. vodo, vendar pa ne more urinirati. Dogodi se tudi, da bolnik še dolgo časa po končanem napadu ne more urinirati. Ko bolnik prvič po napadu urinira, je seč navadno krvav. Zgodi se pa tudi, da je po napadu odšel z vodo tudi kamen ali vsaj nekoliko peska. Po napadu je bolnik močno utrujen, a se vendar hitro popravi ter se počuti do prihodnjega napada popolnoma zdravega. So pa nekateri bolniki, ki imajo od časa do časa bolečine v križu ali pa okrog sečnega mehurja. Napadi se lahko ponavljajo pogosto, spet v drugih primerih pa minejo leta in leta, dokler ne pride do ponovnega napada. Po če-stih in hudih napadih pride lahko do vnetja ledvičnih ponvic, do gnojenja ali zastrup-Ijenja s sečem zaradi zasta-janja seča oziroma uremije. Pri ledvični koliki je treba poklicati zdravnika. Dokler ta ne pride, moramo dajati bolniku na boleče mesto termofor ali toplo opeko. Zdravnik bo tudi predpisal dieto in odredil, kakšna zdravila je treba jemati. Ko napadi ponehajo in ko ni več znakov, ki govorijo za vnetje, je priporočljivo kopališko zdravljenje. Ce medikamentozno in kopališko zdravljenje ni imelo uspeha ter se napadi stalno ponavljajo, je potrebno operativno zdravljenje. V takem primeru ni dobro z operacijo predolgo odlašati, saj se utegne zgoditi, da bo ledvica zaradi zastoja seča in gnojenja tako poškodovana, da jo bo kirurg moral odstraniti. DR. S. B. primerjali njihove lastnosti, analizirali opise in kritike in končno prišli do zaključka, da s cenami tujih mikroskopov nekaj ni v redu in da bo bolje zato lotiti se izdelave mikroskopa kar doma. Delo ni bilo enostavno, posebno še, ker je tuja literatura o tem zelo skopa in nudi izredno malo osnovnih elementov. Kljub teirtu so se na fakulteti za elektroniko v Ljub ljani vrgli na delo in po treh letih napornega dela je bil ljubljanski elektronski mikroskop št. 1 ali na kratko LEM-I dokončan. Poleg tega, da so ljubljanski strokovnjaki elektronski mikroskop napravili sami in s sorazmerno pičlimi sredstvi, so bili z njim zadovoljni in si hkrati pridobili se veliko izkušenj. Izdelava mikroskopa LEM-1 je bila pra. wa visoka šola za fino mehaniko, regulacijsko tehniko in vakuumsko tehnologijo. Ko je bilo to delo uspešno dokončano, so se njegovi ini-ciatorji in konstruktorji prepričali, da je jugoslovanska tehnika, da je zmogljivost jugoslovanskih podjetij že tako daleč, da se lahko lotijo proizvodnje elektronskih mikroskopov ne le več kot prototipov, pač pa v širšem obsegu - za potrebe jugoslovanskih inštitutov. Kot bi bilo naročeno, je vprav tedaj dekan metalurškega zavoda v Ljubljani prof. ing. Rekar nameraval za svoj univerzitetni inštitut za metalurgijo kupiti v tujini elektronski mikroskop. Strokovnjaki, ki so izdelali LEM-l, so prevzeli nalogo, da izdelajo ta elektronski mikroskop, ki bi ne bil le laboratorijski instrument, kakršen je LEM-1, pač pa instrument, ki bi bil čim bolj avtomatiziran, čim bolj enostaven in za uporabo praktičen in ki bi cmogočal slike za čim večje povečanje. Poleg tega sq si konstruktorji novega elektronskega mikroskopa nadeli nalogo, da bi ga izdelali čim tolj poceni. — Njegova cena naj bi bila le 4 milijone dinarjev. In tako je letos nastal prototip serijskega komercialnega mikroskopa LEM-2. Novi mikroskop je, kot kaže, izpolnil želje njegovih konstruktorjev. Njegove povečave so od 1000 do 30.000-krat v neposredni povečavi. Te slike se pa dajo povečati za desetkrat, to se pravi tudi do 300.000-krat. Mikroskop more hkrati svoje posnetke snemati na filmski trak in ti posnetki so tako o-stri, da dopuščajo povečavo tudi do 200.000-krat. Konstruk. torji računajo, da bodo te posnetke mogli povečati celo do 300.000-krat. Poleg možnosti za povečavo slik ima mikroskop tudi posebno napravo za opazovanje razporeda atomov v kristahh. Poleg tega morejo opazovati tudi kristalno strukturo izredno majhnih kristalov, do veličine izpod 0,001 mm. O tem elektronskem mikroskopu bi mogli dodati se to, da se morejo z njim delati tudi stereoskop-ski posnetki, to se pravi tridimenzionalni posnetki. LEM-2 je skratka tako popoln, da izpolnjuje vse zahteve, kot katerikoli komercialni elektronski mikroskop Najbolj pozitivno dejstvo pri vsem tepi pa je to, da je bdi LEM-2 izdelan izključno z domačimi sredstvi in domačim materialom. To nalogo so si njegovi konstruktorji nadeli zato, ker je vsak uvoženi del zelo drag, poleg tega bi izdelovanje novih mikroskopov, pa tudi nadomeščanje tujih elementov bilo odvisno od tujine. Iz vsega tega je razvidno, da je LEM-2 za sedaj sicer še prototip, vendar prototip takega mikroskopa, ki se bo dal serijsko izdelovati. Elektronski mikroskop bi težko na kratko opisali in njegovo delovanje pojasnili. Toda že dejstvo, da tako veliko stane, nam pove, da je to zelo zapletena naprava, ki terja veliko strokovnost. zope Očitn prihtdu v Padovo. U0tt.no je bil že pod strogim policijskim nadzorstvom. Kmaliu zatem pa se ja zaupno zvedelo, da ga ima policija aretirati. Nekdo je takoj odšel, da ga obvesti, da se po možnosti umakne a- retaoijd. Ta je Bajca spremil z nočnim vlakom do Tržiča in od tod do Miima oz. železniške postaje v Rubijah, kjer se je od njega ločil, misleč, da je tedaj že na varnem. I-mel je le še kratko pot do Bilj, kijer je imel zaročenko v znani slovenski družini. BUa je ','emna jesenska noč dež je drobno pršil, da se je hilad zajedal prav v kosti. Kaj se je zgodilo s tenKOČut-nim Bajcem na tej mračni poti, ne bomo nikdar vedeli. Po-licijsko preganjanje ga je živčno silno pretreslo, ves je bil vročičen. Vztrajno se je širila vest, da so mu v Padovi v neki kavarni fašisti zavdali počasi delujočega strupa. To je bila tudi verzija, ki »i jo je napisala nevesta, njegova svakinja Olga po pripovedovanju soproga Ivana, Dragovega brata in njegovega očeta na starem, častitljivem domu Bajčevih v Vipavi, kjer je bil Drago rojen 28. okt. 1994, prav pod pobočjem razvaline starega vipavskega gradu. V Rubijah ali pri pokopališču v Mirnu je imel že 40 stopinj mrzlice. Dolgo je taval v mrzličnih blodnjah ono svojo zadnjo pot do Bilj, Našli so ga onesveščenega prav pri hiši njegove zaročenke. V tihi noči je ravno ona slišala njegovo stokanje v vročičnih blodnjah. Prenesli so ga v hišo na toplo in kmalu zatem na dom nekega drugega zanesljivega Slovenca, Perica Franca — danes že tudi pokojnega — ki pa ni bil pred policijo toliko kompromitiran. K vsemu je bolnika pritisnila še pljučnica. ,Kv ga j« pregledal zdravnik, je mogel le še ugotoviti, da je njegovo stanje brezupno, posebno ker je imel šibko srce. Zdravnik je bil Italijan — to je bilo edino izhodišče v onem položaju — vendar poštenjak, brez šovinizma in brej predsodkov do naših l-judi, in je tudi v tem primeru napravil, kar je bilo človeško mogoče. Dasi se je Bajec, tedaj že skoro v a-goniji, obrnil v zid, ko je le že bolj instinktivno čutil skozi mrzlično podzavest, da je zdravnik — Italijan. Po dveh dneh smrtnega boja je umrl, dne 24. oktobra 1928. Zdravnik je opravil svoje mračne formalnosti, in odnesli so ga takoj v mrtvašnico v Biljah. Njegova smrt je razburila vso okpHco, Gorico, Vipavsko dolino, vso deželo, ki ga je poznala. Krožile so-o tem vge mogoče, fantastične in bolj realne vfesti, toliko bo-lj razumljive v onem položaju. Ko se je razvedelo, so ljudje začeli dreti v stotirah in nato v tisočih v mrtvašnico, kjer je ležal na mrtvaškem odru. Čudovito, kako se v takih zadušljivih prilikah vesti širijo — kakor vihar, četudi tega niso posredovali ne brzojavi, ne časopisje. Naše takratno časopisje, viseče že prav na zadnji nitki, ni moglo tvegati več nobene vesti, italijansko pa je ni hotelo priobčiti. Seveda r,e je kmalu zavedla položaja tudi policija in ji je vse šlo močno na živce. Da bi vsaj nekoliko brzdala napeto razpoloženje, je blokirala vse IIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIttlllllllllllllllimilllllllllllltlllllllHIItlllHMIIIIMIIIIIIIIlllllllllll Fižolčki 47. Spisal in narisal Milko Kambič V'" v V: Minka je bila prijazna deklica. Tudi Fržulčku je se.šila oblekico. «Ljuba fižolčka!« je nato dejala. »Kar pri meni ostanita. Vsega bosta imela. Hišico vama napravim s posteljico belo in mizico zeleno. In 9kupaj bomo jedli. Pa še konjiča kupim in avto. Vse, kar m poželita!« Fižolčka sta ostala- To je bilo veselja v hiši, da še nikdar toliko! — Odstrani malčkej oddajajo telegram, fei ni za tako nežna usesal 1 dohode v Bilje, tako da je še domačin z vsemi legitimacijami komaj uspel priti na svoj dom v vasi. Kasnega večera sem prišel, na srečo še pred policijsko blokado, v mračno, le s turobno svetlobo sveč o-svetljeno mrtvašnico, po slovo od prijatelja. Seveda z nekim vozilom v družbi prijateljev, podprt z leve in desne po spremljevalcih zaradi »loma hrbtenice, !ki Je »daleč ni bila zaceljena, predvsem pa tudi zaradi policije, ki je bila opustila straženje, ko se je bila prepričala, da je bil zlom hrbtenice zelo resna zadeva. Drobni, trpeči obraz je bil skoro zakrit pod kupi vencev in cvetja, kot da še živi neko življenje ob migetanju plamenčkov sveč in od še pre-svežih spominov. Na mračnih obrazih ljudi, ki so tiho, brez besed prehajali mimo mrtvaškega odra, je sijalo ne le sočutje in solze — občutek pretežkih časov in brezup nad položajem brez izhoda. Sele tri dni po smrti, v nedeljo dne 27. okt., je imel biti pogreb na pokopališču v Vipavi. Ob prepeljavi krste po Vipavski dolini so se ljudje po vaseh zbirali v velikih gručah in se številni pridruževali sprevodu. Na domu so karabinjerji stražili mrtvaški oder in obližje. V tisočih so ljudje preplavili pokopališče in ves trg do cerkve in doma. Razburjena policija je prepovedala zvonjenje, ustavila sredi pesmi pevski zbor ter prepovedala pogreb še preden so dvignili krsto iz hiše. Začela je razganjati pogrebce, ki so se končno začeli razhajati oz. umikati bolj kot pod pritiskom in pendreki policije z obetom, da bo pogreb naslednjega dne, v ponedeljek dopoldne. Naslednje jutro se Je ponovilo isto. Četudi delavnik, se je zbralo vse črno ljudstva, >n policija je spet prepovedala pogreb — politično demonstracijo, po njihovem mnenju. Sedaj je hotela ubrati drugo pot. Popoldne je zapovedala pogreb komaj šibko urico pred 5. uro, to je toliko prej, kolikor je bilo potrebno za vse pogrebne priprave: za obvestila pogrebcem, duhovniku, cerkovniku itd. Toda kopica mladeničev je takoj stekla s kolesi v bližnje vasi: eden v Vrhpolje, drugi v Manče, v Ajdovščino, Lože... In preden se je začel pogreb, so se spet začele zgrinjati množice od Vseh strani. Policija, ki je bila te dni po vseh kotih Vipavskega trga in celo obližja — mrtveca so v hiši in spredaj stražili karabinjerji že od prvega dne — je pihala od jeze. Prisotni policijski komisar je takoj prepovedal zvonjenje Kljub pozni uri — konec oktobra se Je ob oblačnem dnevu že mreČLlo — je bilo medtem že vse natlačeno ljudstva na pokopališču in cesti do trga, cerkve in so dali vse — do že padlih. Krik vesti, da ne bi zaostali za njimi, pa naj že stane, kar hoče... 1 Olga Bajčeva, Dragova sva- Drago Bajec kinja, je pripovedovala, da je bil študent, skrit v sosedni hi-ši — pač eden prvih ilegalcev — ko se je mrtvaški sprevod premaknil brez zvonjenja, zgrabil cvetlični lonec s cvetočo goreeko, da ga vrže na glavo bližnjemu karabinjerju. Gospodinja ga je zgrabila za roko — je pač instinktivno čutila, kakšne bi bile posledice. Tako je primorsko ljudstvo počasi zorelo v duši v upor proti ubijalski zakonitosti fašistične drža/e. V množici se je nekaj zakrkni’«, zdaj tu zdaj tam, kakor je kdaj neugnano buhnito na dan: pol leta kasneje po obsodbi Bre-gantovah tovarišev, leto Kasneje po ustrelitvi Vladimira Gortana v Pulju, dve. leti kasneje po ustrelitvi mučeniških uBazovičanovi), štiri leta kasneje po drakonski obsodbi 13 mladeničev iz Kala na Banjški planoti na 330 let robije itd. itd., da ne naštevamo vseh procesov pred posebnim‘fašističnim tribunalom, ki so biM vedno prizadeli cele vasi, pa vseh drugih procesov pred navadnimi sodišči, vse polioij-ske ukrepe, konfinaoije, zapore, požige, nadzorstva, pretepe... Vse do zadnjega velikega procesa Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev. Dokler ni napočila velika zgodovinska prilika, ki jo je vse ljudstvo takoj instin/ktivno čutilo — začetek druge svetovne vojne, ko je NOB zagnala plamenico v nagromadeni smodnik, in je vse ljudstvo vstalo enoduš-no, kakor malokdaj v zgodovini, proti italijanskemu fašističnemu zatiralcu, aa si zavaruje bodočnost. Med temi borci so padli tudi brat Dragove zaročenke Rado in najmlajši br-t Draga Bajca, Milan Bajec, ki je padel med prvimi partizani feb-uarja 1943 med Erzeljem in Gabrijami — eden prvih tovarišev narodnega heroja Dremrla-Vojika. Izkoristili smo venutek, tajna organizacija je že rasla in se krepka v takih izkušnjah, m v nekaj dneh je bila že zbrana od vasi do vasi po vsem Goriškem potrebna vsota za postavitev spomenika. Nekaj le( pozneje, komaj so se sveže zaprla vrata zapora za aretiranimi «Bazovicani» in tovariši, je bil skoro neopaženo postavljen prvi spo» menik prvemu ilegalcu — fašistični žri /i. Opomin omahljivcem, v oporo vnem odločnim borcem, ki so vedno znova nastopali. ZORKO JELINČIČ HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spretno se boste lotili zelo različnih del in nalog. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite optimisti, kajti zdi se, da se bodo vaše gmotne razmere popravile. DVOJČKA (pd 21. 5. do 22. 6.) Prepir, ki bo sicer precej žolčen, bi vam znal vzbuditi razpoloženje za drznejše podvige. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte dobro izkoristiti nevsakdanjo priložnost in otresite se občutka manjvrednosti. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z navdušenjem si boste pridobili novo oporo, s spretnostjo pa naklonjenost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte privesti do sprave med sodelavci in v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nepričakovana okohščina vam bo pripomogla k spravi na delu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Drzno se lotite tveganega dela in če boste imeli pravo mero, boste usipeli. STREHC (od 23, 11. do 20. 12.) Čutili boste neutešeno željo po spremembi okolja im po novih poznanstvih. KOZOROG (od 21,’ 1?, do 20. 1.) Bodite hvaležni ljudem, kd vas imajo radi, da ne bi izgubili njih naklonjenosti VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Vsaka iniciativa, ki jo boste pokazali danes, ima moi-nosti, da uspe. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Poverjeno vam bo ' veliko delo, kjer boste pokazali, ali ste mu kos. Za dobro voljo Nasvet študentom; Napravi te nenapadalni pakt s svojimi očeti! Služil vam bo ob koncu prvega tromesečja! Ne morete spati? potem poslušajte Radio Trst A! V tre-nutku boste zaspali! Iz Boljunca nam pišejo, da so »kave« naveličani. Kaj moremo? Naj pijejo mleko! Komentar po nogometni tefc. mi Francija - Italija. «Ce b4 tekmi prisostvoval general Da Gaulie (Izg: de gol!), bi imela Francija tri gole, Jtalija p« samo divalg Goriško-beneški dnevnik Ob številni udeležbi delavcev Na poziv Delavske zbornice stavka delavcev livarne SAFOG Tokrat tudi UIL ni sodelovala zborovanje na Trgu v stavki - Sindikalno C. Battisti della Pergola 9, ki je šla zvečer 15. septembra letos čez ulico Jc neki prijateljici in je s seboj vzela psa, ki je bil odvezan. Na ulici se je takrat nahajal 9-letni Sergdo Us-sai, iz Drevoreda XX. septembra 16, 'ki je ponudil psu piškot. Ko se mu je pes približal, pa je mali Sergio takoj odvzel piškot in to je seveda psa razjezilo, da je ugriznil malega nagajdvca. Sergiov o-če je Guarinovo prijavil po-lioiji in včeraj jo je sodnik oprostil, ker ni kaznivo. Včeraj je bila v SAFOG dveurna stavka, ki jo je proglasila Delavska zbornica. CI SL in UIL. v stavki nista sodelovali. Ker včeraj niso delali vsi delavci (okoli 200 jih ob četrtkih ne dela), je v stavki sodelovalo manjše število delavcev kot običajno. Ob 10. uri je bilo na Trgu C. Battisti sindikalno zborovanje, na katerem je govoril tajnik FIOM Fulvio Bergomas, ki je orisal namen stavke. Rekel je, da Delavska zbornica zahteva od vlade in krajevnih oblasti, naj sestavijo točen načrt za modernizacijo podjetja SAFOG še preden se bodo na sedežu ministrstva za državne udeležbe sestali predstavniki sindikalnih organizacij in omenjenega ministrstva, da bi razpravljali o položaju v SA POG. Govornik je rekel, da je odvetnik Culot na seji občinskega sveta zelo jasno povedal, da se položaj okoli SA FOG ni v ničemer spremenil in da suspenzije sploh niso bile preklicane. Po njegovih besedah se je IRI šele zaupala naloga, naj pripravi načrt za SAFOG. IZPRED SODISCA Dve zgodbi o psih zapor in globa 41-leina Štefanija Kosmina, bivajoča v Ulici Brigata Pavia 63, je bila včeraj na gorički sodniji obtožena, da je imela letos julija odvezanega psička, ki je s tekanjem čez ulico povzročil padec kolesarke Silvane Marege iz Slovrenca. Stvar se je zgodila v večernih urah 16. julija t. 1. Marega je morala v bolnišnico, ker je dobila precej močan udarec na desnem kolenu. Sodnik dr. Fabiani je Kosmino obsodil, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 10.000 lir globe. | Ob 19.30 so z rešilnim avto- V drugo pasjo zgodbo je bi- j mobilom Zelenega križa pri-la vpletena 36-letna Elda Gua- peljali v bolnišnico Brigata rino por. Obizzi, iz Androna Pavia 34-letnega Maria Visin- MmilHiHiiiiimitiHiiiiimiiimimiiMiiiiiMiiiiunmitiHiMiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHli ATA ugodila težnjam Podgorcev Avtobusi na progi št. 7 bodo vozili po starem Še ena večerna zveza med Gorico in Sovodnjami Okrepitev zvez za Andrejev sejem Zaradi kraje kolesa Na gorišiki sodniji se je moral včeraj zagovarjati 40-letni Bruno Buttignon, iz Ul. Se-minario 9, stari znanec sodnih dvoran, kjer je bil že de-sektrat obsojen zaradi nedovoljenega prestopa državne meje, pijančevanja in kraje. Buttignon je malo pred polnočjo 14. septembra t. 1. ukradel v Ulici Morelli, pred gostilno »Al Sole», dvokolo, last Itala Pellizona. Ta, ki je poznal Buttignonovo slavo in ki ga je videl ob tisti uri v bližini, je to stvar povedal a-gentom na kvesturi, kamor je šel naznanit krajo. Naslednjega dne so agenti dobili Buttignona doma in ta jim je po kratkem zasliševanju povedal, da je kolo skril v neko vežo v Ul. Ascoli. Kolo so zares našli. Buttignon se je zagovarjal s tem, da je bil pijan in da je vzel kolo samo da bi šel kupit zavojček cigaret in da se ni vrnil zaradi svoje pijanosti. Sodnik mu ni verjel in ga je obsodil na 3 mesece in 10 dni zapora ter na plačilo 4.000 lir kazni. Poškodoval si je prste Družba ATA nam je včeraj poslal« v objavo sledeče pismo: Zaradi zahtev podgorskega prebivalstva in z namenom, da tem zahtevam ustrežemo, bodo avtobusi na progi št. 7 (glavni kolodvor - Podgora) od sobote 29. novembra dalje vozili po atarem, to se pravi; glavni kolodvor, Korzo I-talia, Korzo Verdi, Ul. S. Chia-ra, Drevored XX. septembra, pevmški most', Ul. IV. novembra, Ul. Cotonificio, Madon-nina, Ul. Brigata Campobasso, in sicer po sledečem voznem redu; DELAVNIKI: Izpred železniške postaje: 8.15, 7.00, 7.10, 10.00, 11.00, 12.35, 13.15, 15.00, 17.40, 20.00*, 21.35*. Iz Podpore: 7.20, 8.30, 10.30, 11.30, 12.5&, 14.10, 15.30, 18.10, 20.35*. 22.10*. PRAZNIKI: Izpred kolodvora: 10*, 12.40*, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00*, 21.35*, 22.30* in 23.30*. Iz Podpore: 10.35*, 13.15*, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.40*, 22.00*, 23.00*. Vožnje, ki so označene z zvezdico (*), imajo zvezo z Ločmikom in obratno. * # * Proga št. 6: avtobus, ki ob praznikih odpelje ob 19.30 z Verdijevega korza v Standrež, bo od sobote 29. novembra dalje peljal tudi v Sovodnje in nazaj. Ob Andrejevem sejmu bo popoldne dne 29. novembra in 1. decembra veljal za avtobuse ATA praznični vozni red, poleg tega bo na progi št. 6 vozil v Sovodnje še en avtobus, ki bo odpeljal z Verdijevega korza ob 22.30. Po potrebi bodo na vseh progah o-krepili število voženj. tina iz Ul. Cipriani 25, ki si je nekaj poprej pri popravljanju ključev na stroju v podgorski tekstilni tovarni hudo poškodoval prste na levi roki. Ozdravel bo v 10 dneh. Po nudeni zdravniški pomoči so ga poslali domov. *»------- Zidar je padel z odra Včeraj popoldne ob 13. uri je 21-letni zidar Tullio Alt iz Kaprive delal na gradilišču neke nove stavbe v Ul. Aqui-leia, ko je zaradi zloma deske padel na tla z višine dveh metrov. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili udarec in verjetni zlom levega rebra. Ozdravel bo v 10 dneh. Opozarjamo občinstvo, da imajo vsi zaupniki po vaseh na razpolago JADRANSKI KOLEDAR za leto 1959 Cena koledarja in štirih knjig je 300 lir. INCA bo poiskal delo gospodinjskim pomočnicam Na podlagi zakona št. 339 od 2. aprila 1958, ki skrbi za delovne odnose gospodinjskih pomočnic, in ministrskega dekreta z dne 9. avgusta 1958, ki je bil objavljen v uradnem listu št. 205, je urad INCA (Nacionalni konfederalni inštitut za pomoč) pooblaščen; da preskrbi delo gospodinjskim pomočnicam. Zaradi tega se delavci in delodajalci opozarjajo, da ima INCA urad pri CGIL (Delavska zbornica) v Gorici, Ul. 24. maja št. 1, kjer sprejema stranke vsak dan od 9. ure do 12.30 in od 15. ure do 18.30. Namestitev je brezplačna. ANDREJEV SEJEM Zabavišča so nared Včeraj je prišlo v Gorico na desetine lastnikov zabavišč najrazličnejših vrst, ki so se usidrali na Trgu C. Battisti, na Verdijevem korzu, v Ul. Boccaccio, Ul. Oberdan in tudi na Travniku, čeprav je nekaj časa prevladovala težnja, da se letos na Travniku ne bo dovolilo postavljanje zabavišč. Danes, še celo pa jutri, ko bo uradna otvoritev Andrejevega sejma, bodo raznobarvna zložljiva zabavišča nared. Seja gradbene komisije IACP zgradi v Ul. Colonia 12-stanovanjsko poslopje V Ul. Tominec pa nameravajo zgraditi 16-stanovanjsko hišo Pod predsedstvom odbornika za javna dela dr. Teren-zia se je sestala gradbena komisija, ki je odobrila sledeče načrte: Pahor Ana por. Pet-tarin; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Brigata Pavia. Goriška hranilnica; gradnja novega pomožnega poslopja na dvorišču Verdijevega korza. Sismond Pierina: nadzidava stanovanjske hiše št. 47 v Ul. L. Ciprjaiji- _. .. Pecorari Rosalia; gradnja stanovanjske hiše na Trgu S. Giorgio v Ločniku. Gradbena zadruga »Gori-zia»: novi načrt za gradnjo enajststanovanjske hiše v Ul. Colobini. Aquila; razširitev servisne postaje v Ul. Aquileia. Kocjančič Anton: razširitev in nadzidava poslopja št. 20 v Ul. Boccaccio. Avtonomni inštitut za ljudske hiše: gradnja dveh poslopij s skupno 12 stanovanji v Ul. Colonia. Vetrih Irene: nadzidava stanovanjske hiše v Ul. Buffolini št. 12. Z nekaterimi spremembami in priporočili, ki jih bodo morali prosilci upoštevati, so o-dobrili še naslednje prošnje: Mermolja Friderik; gradnja poslopja v Ul. Tri^ste 6. Klanjšček Alberto; gradnja stanovanjske hiše v Ul. degli Scogli. Madriz Guido: gradnja okri- la in ureditev gospodarskih poslopij v Ul. Leoni gt. 80. Podjetje Caselgrandi Augu-sto: v glavnem odobren načrt za gradnjo štirinadstropne 16-stanovanjske hiše v Ul. Tominec. Verelli Aurora: v glavnem odobren načrt za nadzidavo dveh nadstropij stanovanjske hiše št. 3 v Ul. Br. Casale. Kusterle Ida: gradnja lope v Ul. Lungo Isonzo 23-a. Občinskemu tehničnemu u- radu pa je zaupal odločitev glede načrta za gradnjo skladišča v Ul. Ossario 5. * * * 2upanstvo sporoča, da bo Ul. Bellinzona zaprta za promet 28. in 29. septembra, ker bodo čistili odvodne kanale. Kino v Gorici VERDI. 21.15: «Lina in kavalir*, gledališko gostovanje s Franco Valeri. CORSO: »Drevo življenja*. M. Clift in E Taylor, barvni film v cinemascopu. Pričetek predstav ob 15.30, 18.20 in 21.30 VITTORIA. 17.00: «2enska in cowboy», G. Cooper in M. Oberon. CENTRALE. 17.00: »Ubijajoči glas*, L. Tajoli in E. Cam-pagnoli, barvni film. MODERNO. 17.00: »Dva vesela prijatelja*. dežurna" ’ LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Ai-banese, Korzo Italia 33, tel 2443. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 11. uri, najnižjo pa 6 stopinj ob 3. uri. iiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiii« PLAVANJE LAUSANNE, 27. — Znana angleška plavalka Judy Grin-ham, ki ima dva svetovna rekorda v hrbtnem slogu, bo lahko nastopila na olimpijskih igrah, čeprav sodeluje pri nekem filmu. Ko je komentiral ponudbe, ki so jih dali Grinhamovi, je tajnik CIO Otto Mayer dejal, da »dokler plavalka ne bo vrtela filma o plavanju, nima CIO kaj oporekati in ji celo želi čimveč uspehov.* Deseti letošnji nasprotnik Triestine Alessandria prebolela krizo s povratkom Doriga v moštvo? Pedroni je optimist - Dvoboj Bernardin ■ Lorenzi Nasprotnik Triestine v 10. kolu A lige je Alessandria, ki je trenutno na dnu lestvice s 4 točkami oz. z dvema manj od Triestine. Ne glede na to, kakšen bi lahko bil izid tega srečanja, ki bo v Alessandriji, je to moštvo morda res tudi dejansko najslabše v letošnjem prvenstvu, kar dokazuje tudi število prejetih golov (22). Vendar pa bi bilo močno napačno, če bi se Triesti-na zanašala na zadnje rezultate svojega nasprotnika in podcenjevala njegove možnosti, ki so kljub vsemu večje kot bi se lahko zdelo. Predvsem je treba namreč vedeti, da spremlja Alessan-drio že od vsega početka smola in da še ni mogla nastopiti s svojo osnovno formacijo, čeprav je za nami že 9 kol. Najprej se je morala še pred začetkom tekmovanja odpovedati mnogo obetajočemu krilcu Pistorellu, pred dobrim mesecem pa še Dorigu, ki si je v tekmi z Genoo nalomil roko. Razen tega je že po prvih kolih ostala praktično brez vratarja in je morala potem na vrat - na nos angažirati mladega Notarnicolo. Sedaj kaže, da se v tem pogledu tudi njej vendarle obetajo boljši časi. Obstaja namreč možnost, da bosta že proti Triestini nastopila Pistorel-lo in Dorigo, s čimer bo rešen problem krilske vrste, v kolikor bo namreč tudi Dorigo, čeprav formalno v napadu, dejansko opravljal vlogo prostega srednjega krilca, kot jo je že nekoč pri Triestini in to s precejšnjim uspehom. Kljub temu pojačanju, pa ima Triestina še vedno velike izglede na uspeh, posebno še sedaj, ko je v Bresolinu končno dobila realizatorja. Obramba Alessandrie je namreč najslabša točka njene formacije, ne toliko zaradi- vratarja kot predvsem zaradi obeh branilcev Nardija in Bo-niardija in delno tudi zaradi ostarelosti Pedronija, ki sku-ška počasnost in neprožnost nadoknaditi z občutkom zn pozicijo in s svojimi izkušnjami. Po drugi strani pa je tudi obramba Triestine z Bernar- dinom na čelu tako močna, da bi napad Alessandrie zanjo ne smel predstavljati posebnega problema, čeprav nikakor ne kaže podcenjevati individualnih sposobnosti nekaterih posameznikov kot so Lorenzi, Tacchi in Vonlan-then, ki pa resnici na ljubo povedano, doslej niso opravičili slovesa, ki je povezan z njihovimi imeni iz preteklosti, kar velja še posebno za Vonlanthena. ki igra na splošno dokaj slabo. Še najnevarnejši bi utegnil biti Lorenzi, katerega pa bo čuval Bernardin nedvomno pravtako budno in učinkovito, kot je pazil minulo nedeljo na Tozzija, ka- terega je popolnoma onemogočil. Za srečanje s Triestino so pri Alessandriji optimisti, vsaj tako bi se moglo zdeti iz izjav trenerja in igralca Pedronija, ki si ne želi drugega, kot nekoliko več sreče kot doslej. NOGOMET LIZBONA, 27. — Z zmago v finalu nad Francijo z 2:1 (1:0) je Portugalska osvojila prvo mesto na mednarodnem vojaškem nogometnem turnirju. V tekmi za tretje mesto je Nizozemska premagala Belgijo s 4:3 (1:1). Po zmagi flrsenala nad Juventusom Ves angleški tisk kritizira igro Juventusain cCharles - ugašajoča zvezda* - duventus ne velja brez Sivorija - počenega groša~» • LONDON, 27. — Ves angleški tisk z navdušenjem komentira zmago Arsenrla nad Juventusom in posveča tej zmagi mnogo prostora. Predvsem pa poudarja izvrstno i-gro rezervnih igralcev Goul-dena in Barnwella in na celi črti kritizira »zvezdnika* Johna Charlesa. «Daily Express» piše, da je bila to «ena največjih zmag v triumfalni zgodovini Arse-nala. Charles vztraja pri trditvi, da je bil vso tekmo v dobri formi — piše Bob Pen-nington — toda moje oči tega ne morejo verjeti*. Za «News Chronicle* sta «Johna Charlesa in Juventus — dve slavni instituciji evrop. iliiiiiiiiiiiliiiiiiilillmlliiiHiillliiniiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimMiuuiiiliiiiiiiiHiuMMiiiiiiiimiimHmumitiiimii Trening tekma na igrišču v Ul. Flavia Pet golov Triestine proti ojačeni $• Anni Cole so dosegli: Sioke 2, Bresolin 2, Tortul 1 verjetno še ne bo igral Massei V okviru priprav za gostovanje v Alessandriji, je imela Triestina včeraj popoldne kljub neugodnemu vetru trening na dvoje vrat na igrišču v Ul. Flavia. Njen nasprotnik je bila enajstorica SantVAnne, katero so pojačili Rumich v vratih ter Massei, Del Negro in Cazzaniga v napadu. Tekma je trajala skupno 1 uro in sicer 45’ prvi polčas in 15’ drugi polčas. Zmagala je Triestina z rezultatom 5:1. Gole so dosegli za Triestino Szoke 2, Bresolin 2 in Tortul 1, za Sant’Anno pa Brunazzi (avtogol). Vsi titularci so v izvrstni fizični in moralni kondiciji. Pod vodstvom trenerja Olivierija sta v prvem polčasu enajstorici nastopili takole: Triestina: Gherdini (vratar SanfAnne); Brunazzi, Brach; Tulissi, Bernardin, Degrassi; Tortul, Szoke, Bresolin, Rim-baldo, Santelli, iimiiiiiHiiiiiiiittitiiiiiiMiiiiiiiHiiimiiiiiiiiimiimiitiiiHHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiii Teniško prvenstvo Novega Južnega Mfalesa Presenetljivi Buchholz (ZDA) finalist skupno Med posameznicami sta finalistki Schurrman (Afr.) in Lebane (Avstral.) SYDNEY, 27. — Amerika-nec Earl Buchholz in Avstralec Ashley Copper sta se kvalificirala v finale mednarodnega teniškega prvenstva Novega Južnega Walesa. Buchholz, ki sploh ni na lestvici najboljših ameriških tenisarjev, je veliko presenečenje tega turnirja. Izločil je vrsto najboljših avstralskih in drugih tenisarjev, v polfinalu pa še Avstralca Roya Emersona z rezultatom 5:7, 6:3, 6:2, 5:7, 6:4. Cooper je v drugem polfinalu odpravil mladega Španca Gimeno, ki je tudi prijetno presenetil, v štirih setih z rezultatom 8:6, 6:0, 3:6, 6:4. V polfinalu moških dvojic so nadaljevali včeraj prekinjeno igro, v kateri sta Avstralca Cooper in Laver po težki borbi premagala Anreri-kanca Richardsona in Olmedo v petih setih z rezultatom 3:6, 10:8, 11:9, 14:16, 8:6. V fi- nalu posameznic se bosta srečali Južnoafričanka Schurrman in Avstralka Lehane. V polfinalu je prva premagala Avstralko Reitano s 6:3, 6:4. druga pa rojakinjo Beverly s 6:2, 6:3. Pokat evropskih prvakov Young Boys in Reims že v četrtfinalu V osmini finala nogometnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov so bili doseženi naslednji rezultati: SOFIJA: CDNA - Atletic (Madrid) 1:0 (0:0). Ker se je prva tekma končala z zmago Atletica z 2:1, bo potrebna še tretja1 tekma na nevtralnem terenu. BERN: Young Boys - MTK (Budimpešta) 4:1. Young Boys se je kvalificiral v četrtfinale, ker je zmagal tudi v prvi tekmi z 2:1. PARIZ: Stade Reims - Pa-losuera (Helsinki) 4:0 (2:0). Sant'Anna: Rumich; Ugrini, Kert: Pisco, Zanella, Catania; Casale, Massei, Del Negro, Cazzaniga, Zonta. Igra je bila v prvem polčasu hitra in dobra. Predvsem se je odlikoval napad Triestine, v katerem sta izstopala Bresolin in Szoke, ki sta imela močno oporo v izvrstni kril-ski vrsti. Najboljši v njej je bil Bernardin, čeprav ni bil resno angažiran. Vsi goli so bili doseženi v prvem polčasu. Najprej je bil uspešen Szoke po pretfložku Tortula s krila. Nato so trenerji izenačili s pomočjo avtogola Bru-nazzija, delno pa tudi s pomočjo vetra, ki je( zanesel nazaj poslano žogo v mrežo. V protinapadu je nato Triestina v kratkem razdobju dosegla še 4 gole, najprej z Bre-solinom po akciji s Szokejem, nato z Szokejem po osebni akciji, potem spet z Bresolinom in končno s Tortulom po ostrem ogelnem strelu. V drugem polčasu je Rim-balda zamenjal Massei, Bernardin pa je prešel k Sant’An-ni. Polčas je, kot že rečeno, trajal samo 15’ in ni nudil nič posebnega. Po tekmi je Olivieri še posebej treniral s titularci na glavnem stadionu, glede formacije za Alessandrio pa se bo odločil šele po današnjem zadnjem treningu. Zelo verjetno je, da Massei še ne bo nastopil in da bo postava ista kot proti Laziu. OLIMPIADA Dosedanji kandidati za olimpijske igre 1964 LAUSANNE, 27. — Mednarodni olimpijski odbor je sporočil, da so predložili svojo kandidaturo za olimpijske igre 1. 1964 tudi Dunaj, Innsbruck in Lahti (Finska). Dunaj kandidira za poletne igre, Innsbruck in Lahti pa za zimske. Dosedanji kandidati za zimske olimpijske igre 1964 so potemtakem Innsbruck, Lahti.in Calgary (Kanada), za poletne pa Tokio, Dunaj in Detroit. i Kandidature za 1. 1964 sprejema mednarodni olimpijski odbor še do 1 dec. t. 1., izvedba organizacije pa bo poverjena na zasedanju olimpijskega odbora v Monakovem 1. 1959. * * • NEW YORK, 27. — Direk tor ameriškega olimpijskega odbora Lyman Bingham je po svojem inšpekcijskem potovanju v Squav Valleyu dejal, da so naprave za atlete, ki. bodo sodelovali na zimskih olimpijskih igrah 1. 1960 izvrstne. »Napredovanje gradnje — je dejal — poteka zadovoljivo in prepričan sem, da bodo igre v Squaw Valleyu doživele izreden uspeh*. KOLESARSTVO MILAN, 27 — Kolesarska dirka po Italiji 1959 bo skoraj gotovo razdeljena na 22 etap s" samo dvema prostima dnevoma. Največja italijanska e-tapna dirka se bo začela v soboto in zaključila V nedeijo. f) r & Poročali smo že, da je evropski prvak v ieku na 180 Ne mec Armire Hary pretekel 6(1 yardov v dvorani v času novega neuradnega svetovnega rekorda 5”9. Po najnovejših vesteh pa naj bi bil Haryjev start nepravilen. Tako trdi vsaj večina prisotnih, le star-ter vztraja pri trditvi, da je bil pravilen Na vsak način pa mečejo ti večni dvomi v Hary-jeve rezultate kaj slabo luč na nemške atletske funkcionarje in starterje. skega nogometa „„„,na- prestola dva skoraj n®P :tt na mladeniča Roy Goul John Barnwell». ^ »Daily Telegraph* trdi, je italijansko moštvo P mi, halo obstajati ze po ne* ,d, nutah igre*. “Dall.L„Jie<. »po pa pravi da se je Char es «P; prvem veličastnem g°lu ugašajoča zvezda*. ja dejal, da proga v Zandv „ ne nudi dovolj tehtnega stva za normalen potek \et da pa je bil ta sklep SP Je visel kakor Damoklejev meč neprestano nad našo svobodo. Ta sovražnik je bila — ljubezen. Zato smo iz najgloblje notranjosti mrzili to čustvo in ga zasmehovali povsod, kjer smo ga zasledili. Zakaj instinktivno smo ču-tali, da bi bil človek brez njega silen in nepremagljiv kakor bog ter bi mu bilo načeloma vse mogoče. Seveda smo mu prej ali slej vsi podlegli. Toda takrat, ko smo še bili svobodni in ni bila še posegla v naše življenje zenska, ta simbol človeške minljivosti, smo globoko zaničevali vsakogar, ki se je dal vkleniti v njegove suženjske vezi. Med te je bil zašel tudi Mario, naš bivši poglavar. Samo zaradi lepe sosedove hčerke se Je bil odrekel svobodi in življenju z nami! In to on, ki se je vča-si najbolj zaiclinjal, da se ne bo nikoli podal okovom družabnega reda! ... Pravijo, da nekatere zveri, Id so se zdele, zaprte v kletki ali priklenjene na verigi, že popolnoma krotke in domače, semter-tja nenadoma podivjajo. Postanejo zopet zavratne in krvoločne in napadejo človeka, kakor da so se v njih prebudili stari nagoni izza časov svobode ... Morda se je tudi v Mariu prebudilo nekaj podobnega. Oprezujoči za zidom smo ga namreč tisto jutro zasačili, kako je prišel s kletko pobirat ptiče, ki so se bili ujeli na naše limanice. Najbrž je mislil, da smo odšli, ker ni bilo dolgo nikogar na izpregled. Silovita jeza je zavrela v nas. Izdajalec, ki nas je bil nesramno zapustil, je kradel naš plen! »Priplazimo se mu za hrbet, naskočimo ga od zadaj!* je dejal Nind, naš vodja. »Kakor psa ga pobijem s kamenjem,* Je mrmral spotoma, ko smo previdno lezli okrog zida, za katerim smo prežala na ptice. Travnik, kjer smo bili nastavili limanice po se- menskih glavicah osata, je bil najmanj sedem sto korakov dolg in polovico te mere širok. Na enem izmed koncev ga je obdajala ograja iz bodeče žice, ki se je končavala v kake tri metre visok zid, na drugem pa je bil dohod nanj prost Od te strani smo nameravali napasti Maria, da bi ga pognali proti zidu ali ograji, koder bi nam ne mogel uteči. Naš bivši vodnik se je neprestano oziral naokoli, zato nas je kljub vsej previdnosti kmalu opazil. Nekaj trenutkov je počakal, ko da premišljuje, kako bi se rešil, nato je bliskoma vrgel kletko s ptiči od sebe in zdirjal proti ograji iz bodeče žice, kjer je najbrž mislil, da najde izhod. Usuli smo se za njim. Podili smo ga čez travnik. Nekolikokrat se nam je skušal izviti — pobegniti je hotel tam, od koder smo mi prihajali. Ali o pravem času smo spregledali njegovo nakano in jo preprečili s spretnim manevrom. Vedno bolj se je bližal ograji. Hipoma je moral uvideti, da ni za človeka, kateremu se zelo mudi, med bodečo žico prehoda. Spremenil je smer in začel teči proti zidu. Drveli smo kakih petdeset korakov za njim. Njegova hitrost je bila tolikšna, da nismo mogli zmanjšati razdalje. Samo dva izvrstna tekača med nami — bilo nas je vsega skupaj devet — sta ga polagoma dohitevala. «Teoite, fantje!* nas je izpodbujal Nini. »Kakor psa ga pobijte!* vendar spotoma nismo pobirali kamenja, da bi se preveč ne zamudili. Bolj in bolj se je bližala gonja visokemu zidu. Ce se je hotel rešiti, se Mario lil smel več pomišljati. Moral je tvegati obupni skok, ujeti se z rokama za rob ziau in se pognati na ono stran. »Ne bojte se! Ne bo se mu posrečilo,* je zatrjeval Nini med tekom. Mari je dosegel konec travnika. Za trenutek je obstal, ko da se hoče še enkrat prepričati, da zares nima drugega izhoda. Najbližji tekač je bliskoma pograbil kamen in ga zagnal proti njemu Sedaj ni več odlašal. S kratkim odločnim zaletom se je po- gnal proti zidu Pred njim je skočil v vis in se skušal prijeti z rokama za zid. Ujel se je ie z desnico. Težki protisunek ga je potegnil zopet navzdol. Obvisel je na enem samem prstu, obupno boreč se z ■evico za novim prijemom. Bilo je zaman. Moči so mu opešale. Zdrknil je na tla. Medtem smo se bili pri-podili na nekaj korakov lazdalje. Pograbili smo kamenje. Ko je cepnil z zidu, smo r.avrisnili od veselja. Sedaj je bil naš. Videti je bil kakor zver, ki so jo lovci do smrti preganjali in sena j, vdana v usodo, čaka, kaj bodo storili z njo. Nobene rešitve nt bilo zanj. Izročen je bil naši maščevalnosti na milost in nemilost. Zdajci se je zravnal in — svojim očem nismo verjeli — z veselim smehom stopil med nas. Kaj je bilo vse dosedanje !e igra? Ali je bil Mario še vedno naš starj poveljnik in se je ves ta čas samo pretvarjal, da nas preizkusi’ Smo se mar bili zmotili v njem? ... Kamenje nam je popadalo iz rok. »Nekam slab lov danes, kaj?* je vprašal Ninija in mu podal roko. Potem je šel mimo nas, ne da bi se c zrl. Bliskoma, preden smo se zavedli, je bil že v blaznem diru. »Preslepil nas je!» Je kriknil Nini. Pobral je kamen in se pognal za Mariom. Mi za njim. Toda bilo je že prepozno. Begunec je imel odprto pot pred sabo in bil že daleč pred nami. V naglem diru je dosegel cesto, nam pomahal z roko posmehljivo v slovo in izginil za oglom. Obstali smo. Nekdo Je dejal: »Mario je še zmerom nekdanji.* Ali Nini se je penil od jeze. šel je sredi travnika, pobral kletko, ki jo je bil Mario odvrgel in iz katere so bile ptice pobegnile, ta jo steptal pod nogami, zaklinjajoč se, da se Mariu ne bo godilo nič bolje kadar mu bo prišel v pest. Molčali smo, čeprav mu nismo verjeli. Izgubil je naše zaupanje ta kmalu potem se je naša četa razšla. (Iz leta 1927). Mednarodni t«rnir v električnem f,oretJfC. PARIZ, 27. — 6 i» J: d« bo na stadionu «P*® . jpdi* Coubertin* mednarodni erti vidualni turnir v eleKn floretu, na katerem jpoljši*1 stopili poleg vseh np.Qriol* Francozov, z izjemo ned*' Italijani Luigi Carp pel-Vittorio Lucarelli, Albe legrino, Mario Fabia yj\\. rice Petrarca; Angle, j^a. lim Hoskyns in Alan ga-džari Mihaly ^“'^.vivoivskf muti in Ferenc C*v» ter Rus Mark Midler. AVTOMOBILIZEM- 'Avstraliji An* b o Moss v MELBOURNE, 2?- ^ sS v gleški pilot Stirling iit)£ v nedeljo sodel° »Vstral'^ za veliko nagrado t ay. Melbournu. Dirkal pjr> n Cooper formule «. A,bert v to m ka bo na dirkališče katerega bodo _ mor1 ali Park, katerega fat ss »Sirto »Ferrari. * SEBRING, 27 - » torji avtomobilskih y se- bodo 21. in 22. marca jtall. hripgu so izjavili, da proS>'8 janskn hiša Ferrari 0b» za vpis 6 svojih vozu dirki. cohrinšll*’ «12-urne dirke v ® b0 hi*8 ki bo 21. marca se , >v Ferrari udeležila s n ene* tomobili, od katerih prV8* ga pilotiral svetovni Arnefi-Hawthorn skupno 8 Ost*1 kancem Philom Hillom^ b(bro trije avtomobili P8 .(to udeležili dirke za Xf11%are*’ grado ZDA, ki bo Odgovorni ar e« »J* STANISLAV , P*1 Ttok« Tiskarski x»v°* 2