63. Številka. V LJubljani, v petek 18. marca 1921. cnr. iefo Izhaja T**k dan popoldne, tiniali aedel{» in prasalko. Imer ti t Prostor 1 m/m X *>4 m/m za male oglase do 27 mlm viSIne 1 K, od 30 mlm viSine dalje kupcijski in uradni oglati 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 83 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—» Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov ni- se priloži znamka za odgovor. rjprsvnlitvo „Slov. Naroda«' In »Narodna ^tatara«" ^nallova nllca st. 5, nriflifitio. — Talafoa at 304. M3loteii9*i ntaroa' vsM« v JngoaUYi(l: celoletno naprej plačan . K SOO*-pollctno. 150*— 3 mesečno. ...... 75 — 1 n .... „ 2V v Ljubl'ant in po poitl i ▼ lnozeamatvoi celoletno • K42«J*—• polletno >,,,a"— 3 mesečno 10V— 35 — Pri moreblt-ia-n povišanju se ima daljfu naročnin« doplačati. Novi naročniki na ooSlieio v t»rvic naročnino *enr slove"**f"*Vi \Tr»r-~-d--»" domi nekdaj v Celiu ali Mariboru. Danes, v svobodni. v«em Slovanom enako 'oravični Jnsroslaviji, pa moramo poznati vsi isti dom. Ako so 'Ugoslovenski Narodu^ domi postali za naša društva pretesni bhko rečemo le: hvala Botru! Ker to dokazuje, da imamo čim đal»e več narodno zavednih in kulturno fcfvfh Ifndf. Treba bo pač te Narodne dome čim pre»e razširiti, i?rn prizldnti novTh nro-storov ter morda po periferijah ve^'-h mest preskrbeti nove d orne nov1****** društvom. Vsekakor pa se mor.** ti*<*T* za Cehoslova'-e n*»iti Povsod dovoli Prostora, za Čehoslovake. M ne s*meio biti med nami ro--*i*». narod za**e. nego bratie med brati. Ne br'**"*h* b? se za to nesrečno Tmsel. ki ie v pragi nrnv gotovo ne mor^io odobrava H*. r»Vo fv r*-c-reb*?kl »Č. L.« ne rmeniali tudi |i ib-liansk*» č. s. ob-i. Trdno ae *i^*i^ifl**io. da v L'uMiam ni ?el»oslova&c*h sena-rarl«fof*f. Če na so. nai premT***iio naše besede, ki izvida io ?r nače! dejanske vseslovauske vzajemnosti! 8e8tanelt tomJslieTiikoT JĐS za vnđTna'tskl okraj ae vrši t petek dne IS. t. m. ob 8. uri zvečer t gostilni Pizjak, Bohoričeva ulica, nasproti me-Etne Jubilejne nbožnice. Poročata gg. Plbnikar in dr. Pavel Peitot-n i k o aktualnih političnih. **?oapodar-akih in aorijalnih vpra§anjih, ter o delu pol. ztrank v ustavotvorni skupščini. Somišljenike poživljamo da se v velikem Ptevilu udelete te**?a sestanka. — Definitivni Izstop slovenskih Vmetov 5» •Bcmlforađnl$ke ertvanke. Beo-aTftd, 16. marca. Vferaj dopoldne- io Imel »emliorodnleld klub važno žejo, na kateri je došlo do definitivne ločitve slovenskih poslancev. Na e>lu e dr. VoJnfnknm je o*em poslancev izstopilo iz zemljoradničke ga kluha in ustanovilo svoj posebni klnh pod imenom ssmostojna kmeti jnkn utrank**. T)r. Vošnink je že pred naknterimi dnevi predložil demokratom pogoie. a katerimi bi s ivoiirm tovariši podpiral vlado z vstopom zvoje skupine v vladni blok. Glavni pogoji »o, da dobi njegova akn-pina eno listnico in da se r^či rprn^a-njo evobodnepa izvoza Iz Slovenijo. Ti pogoji so sprejeti. Od Slovencev jo ostal v zemljoradniškem klubu samo op poslanec, namreč "Drofenik. Govori se, ri-i bo iz te skupina vstopil v vlado g. Pncelj. Dr. Vošnjak bo menda dobil mcMo kraljevega firvsianika v inozemstva. Včeraj popoldne je izstopil iz zemljoradniškega kluba tudi booenaki poslance Mai'ko O a kovic. Pridružil ae l>o novemu zlovcnskemu klubu ali pa demokratom. = Za*E*otovIjet:a večina za a.-.tava. Ker so izjavili muslimani, da vstopijo v vlado in kor je tudi predsednik zem-liora^iniškega kluba Avrauiović izjavil, da bo njegova skupina glasovala za ustavo, bo dobila vlada pri glasovanju za ustavo 3/» večino vseh glasov. ssi I« ii-rtavne^-A edeek*. S"a seji ustavnega odseka drte 16. t. m., ki j« trajala od 9. do 1,1, jo bilo sprejetih [H členov sociftinogospodarskpga oddelka ustave, — Zakal se se osamosvoji i nssi lmie**ski poalanci? Dr. Vošnjak ie izjavil dopisniku >rajećic, da so sloven-skl člani eemljprad ni širega k luna uvideli, da so so prenaglili s vstopom v klub, ker so v tem klubu e-lemrmti, ki so blizu komunistor.-. To je razvidno iz načina pisanis organa tega kluba, časopis >Selo<, ki je ncprect*-jio nnpa-dal dr. Vošnjaka, Dr. Vošnjak je izjavil, da se ne potecjule za listnice, kakor i»e mu je to očitalo. Pravi, da ss voditelji zemljoradnikov nikoli niso res no poarajali z vlado, vslod čeaar je morala vlada skleniti sporazum z muslimani. Sedaj mora predsednik A\Tnrno-vir pod vplivom slovenskih članov kluba Izjaviti, da bp glasoval za ustavo. Slovenci zahtevTajo. da se ustanovi vrhovni gospodarski svet v okvirju enodomnega sistema. Slovenska skupina bi dobila listnic za poljedelstvo. = iz seje vcriTrvaciJ^keg* o-*Ibr>i"a. Beograd. 16. marca. Verifikaoljski odbor ja imel sejo, na katevi je bil namesto hrvatskega bana TomljenovicA sprejet kot po«Ian<°r* raodružko - rc-^ke županije dr. Milan Popovi?. Po smrti poslanca Feric-a je na njegovo mesto stopil posl. Stanko Protits kmet iz Tovariševa, — Ustava fcn pod streho maja! Dopisnik >Riječi« javlja, da ho ostava »Jo sr^ie maš**, žo gotovo sprejeta, čeprav Radić ne pride v skupščino. >Ri-•eć< javlja tudi. da bo iz zemljoradničkoga kluba izstopilo ie nekaj poslancev. = Sporazum med vlado in niasli-rrsani. Včeraj se je po dolgih ].ugajanjih dose-jel sporazum med vlado in juero-slovaneko muslimansko organizacijo. PaSieovs vlad« se obvezuie, da N> država plačala 2.r>5 milijo^mv dinarjev onim družinam katerih posestva so odvzeli kmetje, fctevilo t^h družin, ki so ohutvif.ele, zn»^a nad 15.000. Plačalo M s** takoj 60 milijonov dinarjev, ostanek pa v obrokih. Ministrski svet jo na svoji včerajšnji soji ta sporazum sprejel in določil, da se predloži v odobre- nje "Tlrrinim klubom. 5noč: je ze začela o tem razprava v d**mokratsIv^iu in radikalnem klubu. V demokratskem klubu -*n ye Trnovi poflanci lxja\ili | ti taki rešitvi agrarnega vprašanja, kakor ga predvideva sporazum. Dane« bodo klubi predložiH svoja sklepe in po vs» j p t i T i k i sprejeli sporazum. -Tu-j*r menda pr-sta! minister za narodno zdravstvo. O razdelitvi listnic so bo vlada danes končno vel javno sporazumela z musi-inani. JvAA-'notako *© oo vlada dan**s končnovelfavno sporazumela s slovenskimi ssmljoradniki o tem. katero 1 i * t -nico bo dobil g. Pucelj. predsednik kluba samostojne kmetijske stranke. — O londonskem pakta. V polemiki proti zaizrobSkomu >Hrvatu< pi-^e beogradska >Epoha*r s oziron* na londonski pakt med drugim tole: »V Srbiji nismo nikdar mosjli razumeti, da bi mogli Hrvati in Nemci imeti posebne interese, ki bi ne bili ob jed nem tudi interesi na*F ostalih. Ako bi Srbija stvar tako pojmovala in ako bi hoteia voditi neko posebno svojo provincijalno politiko, a ne ostre narodne, bi do rapallsko pogodbo sploh ne bilo prišlo. Srbiji kot Srbiji bi bila popolnoma dobra londonska pogodba v zvezi z obveznimi Izjavami, ki so jih srbski vladi podali vsi zavezniki in tudi Italija. A po vseh teh dvojnostranskib in enostranskib mednarodnih pogodbah bi Srbita imela dobiti vso Dalmacijo južno od rta Plank*v vso Bosno in Hercegovino, vse dele Hrvatske v katerih žive Srbi v večini, vso Slavonijo ne gleue na narodnost. Srem in BaČko, razen tega bi Srbije, tudi dobila še nekat'^r'* krate, ki selaj ne pripadajo naši kraljevini, kateri pa so prav za Srbijo in njeno gospodarsko fcivlienie velike važnosti. Ako bi bila Srbija hotela voditi egoisnčno politiko in se brigati samo za sebe, kakor ji to podtikajo go-spndje iz Narodnega kluba in klerikalci, bi to gotovo storila. Ako bi bila te ponudbe sprejel*, bi ne --fino ne imela nobeneea snora z Italijo, marveč bi jo Italija eelo kot svojo prirodno zaveznico podpirala tudi na vseh drugih atran***h in v vseh drugih vprašanjih, na kar se jo je vrglo cesto in vrlo odkrito opozarjalo. Mesto Jugoslavije z 12 mili:oni prebivalci bi Imeli Srbijo a 10 milijoni, v kateri bi ne bilo treba računati z najbolj zmedenimi in z najbolj neupravičenimi občutljivostmi, in v kateri bi fce davna vladal red* in mir. Tei in taki Srbiji bi ne bilo treba snrejiti vas*» nobene pristojbino za osvobojen je, kakršne je naložile eaintgermairska mirovna posrodba; v taki Srbiii bi ne prihajalo nikomur na misel, da bi plačeval bankovce propadle av«tro-o?r>*ke banke po tej ali druri relaciji* takšna cr imela pravico, da »i poraba vso šl-^ do, ki jo je povzročili vojn s, o4 vasla ostalih pokrajin od bivše Avstro - Ogr ske. torej tudi od onih, v katarUl lune nu zlasvi go\ori >Hrvate. Prorok o vanfe o bo^otfn-*«*! I*s-si)e in Nemčija. Nemški kulturni bisto rik (b-. Maks Kemmerich je izdal v jv* i'žbi Hubor v Ifonakovcfl brošuro, n* slovljeno >D'e Perechnnng c^e-1 G*1-»» h i oh te Bbor Dentsebland Ziiknnfu Na tanelju metodi r.a isTaiNtnanja H(a> dovin«kega razvoja.ki jo je sestavil bas ron Stromef - Reiehonbaeh ^rihaj'i (W. Kemmerirh do teb-Io Baklju iov; >Ru-ska rcvolr.rija, ki se je pri^o'a 1. 1917., je korfonmna n frontnimi borlmmi v Franciji, začetkom 1^. stoletja. Tr t^*"a d**i*«tva ie trebs zaključiti, da bo rnsk* revotacija n"*jka«no;a l«»t- 1929. končala z zrisjro «r-irega režima Nstaško revolurifo je treba rarunati kot ko*a forrr.no z veliko francosko r**vobulie leta o»i.iosno y. veliko angb ravoiucijo, ki je nri^els 1697. Ts t*»h dat »e treba sklepati: Norčka rove> lu'ija bo trajali te najmanj 2^ lol Koti' čftla ae bo, ako tvoštsvarno Strotnarjo-vo metoL#ota 1^2^. t>o v Rusiji zavladal -zopet ear iz rodhir*«* Romanov. Imel bo nezaslišano moč in oblast. Ohrabreni veleđ dogodkov v Rusiji, bcnlo monarhisti v Nemčiji izzvali državljanske vojno. Ta držav, Ijanaka rojna bo trajala dve leti in a<* bo končala s porazom vladarja. Monorb bo pobemil. vendar pa ne l>o mog>* prekoračiti nemških mrla. Ujeli ga bodo, postaviti prod rcdiAče ln nsmrtib. Ta viadar be pripadal a^ki severonem iki dina«tiii. Vsi H dr-frodki se bodo izvršili, kakor računa dr. Kemmerich, v letih 1927—19St Nato bodo sledili časi nsfstraSneiSsea terorfnu ki bodo trs jali šest let. Takrat bo nastopil velik mo>. ki bo nroglasil vojaško diktat*!--o. Ta diktatura Iro trajala net let. Nj-*- bat sledila monirbija. Dr. Kemmorich aa-kliučuje svoja izvajanja: >0otovo je toliko, da stojimo Sele ob začetku, da no rečem, na predvečeru, na£e veliko re> volucijec. r= Nemški protest pri Zveza narodov. V protestu proti sankH'am. ki e* je nemška vlada dvignila pri zvezi na rodov, se veli: Postopanje zaveznikov nasprotuje versaillski mirovni pogotr-bi. Vpoštevati bi se mogle samo te določbe: 1.) f 18., dodatek 5.. priloga VIII.; 2.) kontni odetar^L člena 429. In &.) člen 430. Nobena teh določb pa ne dopušča nove zasedbe nemških tal zunaj ozemlja zapadno od Ib*»na in mostišč. Kot druga sankcija uporabljeno lasezenje nakupne cen« nemškega blaga bi izrecno nasprotovala po belgijski, britanski in italijanski vladi zagotovljeni odpovrdi glede rporabe $ 1&, Zatorej ni nobene obveznosti, sprejet« predloge. Kemika vlada, ki je eopod-. pisala akte zveze narodov, prosi svet Dr. R. Kušef: V Bačkl in Sremu. Samo kratek rx> odločno mađarsko lice in Enačaj. Sedal se to dosti hitro boljša in za to gre na vsak način priznanje smotrenosti naše uprave, ki zasleduje trdno svoj cilj. ne da bi pri tem delala z nasiljem. Mažarski jezik je pri uradih še sedaj dopusten, mažarske vloge se sprejemajo, precejšnje število ma-žarskih uradnikov je ostalo v službi. Precej je uradništva iz zasedenega ozemlja. Seznanil sem se z nekaterimi vrlo inteligentnimi Dalmatinci, a tudi Slovencev ne manjka. Narod so mi opisovali vseskozi kot dober. Domač človek, pa bodi bunie-viški (katoliški) .ali pravoslavni Srb, plačuje vestno davke in je povsem mirne narave. Večino prebivalstva tvorijo Bunjevci, ki jim pastirjulejo često še mažarsko navdahnjeni župniki, katerih vpliv na ljudstvo je, kakor v Prekmurju. kvarljlv. Da se povzdigne v ljudstvu narodni čut. je bil sosebno tudi namen, ustanovitev pravne fakultete v Subotici. Bodoča naša uradništvo in učiteljstvo bo v nrvi vrsti poklicano, ukoreniniti v narodu idejo ujedinjenia. misel za !er>oto veličino in neizmerno bogastvo naše osvoboiene širne nove domovine. Da posveča naša osrednja vlada v Beogradu pravi vzgoji učiteljstva in pravnikov največjo skrb, ie znamenje, da so njeni računi trezni, a širnimi. Imel sem priliko, nekaj dni pozneje govoriti v Novem Sadu s šolskim inšpektorjem v naučnem ministrstvu v Beogradu. V različnih krajih v Vojvodini se vzgaja v posebnih konviktih mladež iz vseh krajev Srbije za bodoči učiteljski poklic. Posebno pažnjo posveča naučna uprava ženskemu naraščaju. Vsa ta mladež, čestokrat ponnlne sirote, ki so jim roditelje nemški, av-stro-ogrski in bolgarski krvniki obešali In streljali pred njih lastnimi očmi. da se v SDominih na te grozote še sedaj od zone stresajo, je spravljena v moderno urejenih in hir?He*nič-no opremljenih konviktih. V njih se polaga največja važnost na to. da se vsak gojenec ali gojenka na teden vsaj enkrat skoplje in tudi sicer privadi snažnosti. Le tisti, ki mu je postala nega telesa in stanovanja po načelih higiiene druga narav, neobhodna potreba, bo v istem smislu lahko vzgajaj narod. In ravno pri Srbih v Vojvodini so v tem pogledu razmere vzorne. Treba samo pogledati v poljubno hišico navadnega seljaka, in čudili se bomo redu in snažnosti, za katera skrbi tam pridna gospodinja. Vsaka hiša ima vsaj eno sobo. ki je navadno ne uporabljajo in ki velja za nekako rodbinsko zakladnico. Tam se lahko sprejme tudi najintimnejšega gosta. Nemški vojaki, ki so bili ob času vojske po srb. vaseh v Vojvodini nastavljeni, so se tam kaj dobro počutili. In kar je glavno: Srbkinjam v Vojvodini gre čast, da niso podlegale nikakim skušnjavam in da so ohranile neoskrunjeno svojo narodno čast in žensko krepost. Vsaj tako mi je zatrjeval kasneje častiti arhimandrit samostana Grgete?v na Pruski <8ori, in nimam povoda dvomiti o resničnosti njegovih besed. Kakor je tedaj važno za bodoče učitelje, ki bodo imeli širiti kulturo v najbolj zaostalih krajih naše države, med ljudstvom, ki je še pred kratkim ječalo pod turškim jarmom, da se vzgajajo v okolici, ki se odlikuje po narodni probujenosti, kreposti in stari kulturi, tako je velike važnosti tudi za mlade juriste, da si pridobe strokovno naobrazbo v krajih, ki se odlikujejo v mnogem ozira po najnaprednejši zakonodaji Uprava v nekdanji Ogrski je trpela na marsikaki hibi. ali napredku se ni nikoli in nikjer upirala. Srbi v BaCki in v Banatu so se mirno privadili celo obveznega civilnega zakona, med tem ko imajo njih brati onstran Donave strogo cerkveno noroko in tudi še cerkveno sodstvo v zakonskih sporih. Seveda ni postni Srb v Bački in Banatu zaradi teg* versko mlačnejši od svojih bratov. Ker je cerkvena poroka globoko ukoreninjena v narodnen/ duhu In prepričanju, izpolni vsak pogoje, ki so zanjo potrebni, ir- tako prideta država in cerkev na svoj račun. Zato se srbski cerkveni krogi tudi morebitnega obveznega civilnega zakon« nikakor ne boje in ga ne odklanjajo*, ker vedo dobro, da se vsak Srb poroči navzlic temu tudi cerkveno, na da narod kot tak tudi ne bo priznal nobene razporoke za veljavno, če js ni kot talco potrdila tudi cerkev. Praznik sv. Save se ie imel slaviti po načrtu akademične omladine v Subotici kot nekak narodni praznik. Proslava na fakultetah naj povzdigne narodno zavest, naj podžge narodno navdušenje, naj nanovo utrdi vtz med to vejo narodnega srbskega telesa hi njegovim osrčje-**. Tej ideji je bil prikrojen ves slavnostni program. (Dalja prih.1 2 stran .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. marca I92i. fc3 Itev. sveze narodov, naj stori korake za n ved L>o v aktih predvidenega spravnega postopanja in naj skrbi za to. da se od zaveznikov uporabljane nasilne odredbe takoj ukinejo. = Rubki begunci v Solunu- »Mor« ning Post« priobcuje poročilo nekega angleškega polkovnika, ki pravi, da živi 14.0U0 ruskih beguncev, ki so bili nastanjeni še za časa Venize'osove vlade v koncentracijskem taborišču pri Solunu, v največ, i bedi. V taborišču vlaia lakota in pomanjkanje najpotrebnejše obleke. Dnevno umre vsled onemoglosti do 50 Rusov. = Nemška odpornost napram an-tanti. V »Berliner Tageblattu« je napisal poslanec dr. Ludvik Haas članek z naslovom Ostanimo močni! V članku pravi med drugim: Nemški narod ima svojo usodo sam v rokah. Z močjo in potrpežljivostjo se lahko sedaj zelo veliko doseže, s slabostjo in malodušnost o pa se lahko vse izgubi. Rešiti se morajo vprašanja, ki se ne morejo rešiti z nasiljem. Lahko nas trpinčijo z bajoneti in kanoni, toda z bajoneti in kanoni se ne bo uredilo evropsko gospodarstvo. Dolžnost nemške politike Je. da razširi to spoznanie no vsem svetu. Duševno razpoloženje nasprotnikov onemogočuje rešitev vprašanj, ki jih ie odprla svetovna vojna. Nemčija Ima za svoie otroke in za svet misijo, da razkrinka nasilje in nacijonalni egoizem z njihovo neoorabnostio lu škodljivostjo. Kdor pozna versaillesko mirovno pogodbo, ve, da ne moremo ničesar izgubiti, da pa moremo za se in za svet mnogo pridobiti. Mi smo lahko močni, ker le sovražni Imperija-lizem s svojimi puškami in kanoni v se- danjem evropskem položaju brez moči. ] Vojaška sila more zasesti mesta In j ustaviti carinske meje, toda s tem še ni rešeno vprašanje evropskega položaja. sn Italijanski socijalisti In nove molitve. Kakor poroča sPopolo d* Ita-Iiac, eo socijalisti rndi splošnih novih \olitev zelo v skrbeh. Boje ae popolnega poraza in zmanjšanja parlamentarne skupine od 156 na 70 ali 80 poslancev. Turatti se je po naročilu stranke pogajal z Giolittijem. Listi zagotavljajo, da bi bila socijalist i čna i stranka pripravljena Gtolittijev kabi- j net tekom nekaj zasedanj uspešno pod- | pirati in svoio opozicijo v splošnem | omejiti, da bi tako zavlekla no\e volitve. = Konec vojnega stanja v I ta h jI. iz Rima poročajo: Uradni list objavlja odreclho, v kateri se Izjavila, da le volno stan e v anektiranih pokraianah Julijske Benečije odprnvlieno. Nadalje je določeno, da ie splošna mobilizacija armade nrenehala dne 25. marca. ss Proti boljševički internacijena-H. Iz Toulonse poročajo: Rudarji strokovne zveze avevrenskega premo- (■ovnega ozemltn so ?e Izrekli z veliko večino za amsterdamsko strokovno in« ternaciion*lo in proti moskovski internacijom! I i. ss Venizelos, jguverner Smirite? >Journal« objavita brzojavko, po kateri kn l\ v londonskih uradnih krogih vest da namerava vrhovni svet Veni-zelosa imenovati za guvernerja svobodnega me?ta Srr.irne. Ta vest je med grškim odposlanstvom zbudila razburjenost, ker se boji. da bo nova pokrajina pod upravo Venizelosovo postala neodvisna in Konstantinu sovražna. Telefonska in brzoiauna poročila* POŽAR v KVARNERSKI LADJEDELNICI. Nad 8 milijonov škode. — Reka. 16. marca. Včeraj malo predpoldne je izbruhnil v poslopju spadaiočem k ladjedelnici, par metrov od morja požar. Pos'opje je zgorelo. K sreči ni bilo vetra in gasilci so prišli še precej kmalu. Po večurnem delu je bil požar pogašen. Zgorelo je skladišče motorjev fn dragocene železne žice. ikoda se ceni nad S milijonov. Ogenj ni nastal po nesreči. Obiast išče požigalce. francosko odlikovanje ma-saryku. —d Praga, 16. marca. Včeraj je predsednik republike Masarvk sprejel francoskega poslanika Congeta, ki je izročil predsedniku veliki križ častne legije in pismo predsednika francoske republike. Cehoslovaška ne mobilizira —-d Praga, 16. marca. Na seji brambnega odseka senata je minister za narodno obrambo general Iiusak na vprašanje nemških socijalnih demokratov kategorično izjavil, da so vse govorice o mobilizaciji v Ceho-slovaški popolnoma neresnične, in da noben oddelek vojske ni mobiliziran. Cehoslovaška - madžarska POGAJANJA. —d Budimpešta, 16. marca. »Ma-gyar Orszag« je dobil o pogajanjih v Brucku nastopne informacije: Člani čehoslovaške vlade so bili zelo prijenljivi. Obe stranki sta se popolnoma soorazumeli glede določil splošnega značaja. Včeraj in predvčerajšnjim se ie najbrže razpravljalo o obveznostih, ki jih nalaga tri-anonska pogodba. Zd! se, da se le razpravljalo tudi o vprašanju državljanstva, o vpokojencih. o vprašanju pravne pomoči, o državnem imetlu In o finančnih deootih. Istotako se le mnogo razpravlialo o gospodarskem vprašanju. Predvsem pa se je obračala pozornost na vzpostavitev prometa in na določitev gospodarskih ugodnosti. Na željo madžarske vlade bo Češkoslovaška vlada v Bratislavi In v Košicah ustanovila urade, kt bodo izdajali potne liste, da se s tem olajša promet na Madžarskem. —d Budimpešta. 15. marca, fz Brucka ob Litvi se poroča: Ministrski predsednik grof Teleki in minister za zunanje posle dr. Orarz sta se tukaj sestala s čehoslovaškima ministroma dr. Benešem in dr. Ho-tovtzem, da bi se porazgovorili o razmerah obeh držav in o različnih vprašanjih, izvirajočih iz mirovne pogodbe. Glede enotne ureditve teh vprašanj se je pokazala na obeh straneh naklonjenost. Ministri so se dogovorih, da bodo določili modalitete pomiloščenja zaradi političnih zločinov ali prestopkov obsojenih oseb. in da se bedo posvetovali o vprašanju ukinjenja zaradi nacijonal-nih deliktov uvedenih kazenskih oo-stopanj. kakor tudi o vprašnniu '7 narodnih razlogov interniranih oseb Dogovorili so se tudi. omogočiti po-vratek beguncem in iztiranim osebam, ako se bodo pokorile zakonom. Sklenili so nadalje, da se bosta v Budimpešti in Pragi obstoječi diplomatski zastopništvi preobrazili v poslaništvi. Za pretres juridičnih. gospodarskih, trgovinskih in finančnih vprašanj so se sestavili štirje odseki. Ti odseki se bodo po velikonočnih praznikih posvetovali v Pragi ali pa v Budimpešti. RAZOROŽITEV NEMČIJE. —d Beri in 16. marca. Danes se je sestal odsek, ki ga je sestavila zbornica, in ki ima nalogo izdelati razjoroževalni zakon. Socijalno-de-mokratični poslanec Hoffmann-Kai-serlautem je zahteval, naj se objavi korespondenca med bavarsko In nemško državno vlado. Zahteval Je tudi, da se do pičice izpolnijo določbe versaiileske mirovne pogodbe in kritiziral zadnji govor bavarskega ministrskega predsednika, ki vidi v vseh sosednjih narodih samo sovražnika. Zastopnik zunanjega urada je naglašal potrebo po razorožitvi z ozirom na zunanji položaj Nemčije, ANGLEŠKA VOJSKA. —d London, 15. marca, V spodnji zbornici je vojni minister predložil proračun za vojsko. Obžaloval je. da so zaradi tega, da se prihrani 400.000 funtov šterlingov, črtali štiri konjeniške polke. Sedaj ni več vojske, ki bi bila enako vredna kakor vojska pred vojno. Na Irskem je sedaj 59 batljonov Dehote, 7 konjeniških polkov in 32 baterij s potrebnimi tehničnimi oddelki vred. Odgovarjajoč na vprašanje je vlada izjavila, da le upati, da se bo r kmalu preklicati bbsedno stanje v Egiptu. Sedaj pa to ni mogoče, USTAVA NA POLJSKEM. —d Varšava, 16. marca. Deželni zbor se je včeraj pričel posvetovati o načrtu ustave in o izpre-meinbah, ki so jih predlagali levičarji. Glasovalo se je poimensko, zato je trajala seja od včeraj od Šestnajstih popoldne pa do danes do pete ure zjutraj. Prvih 21 Členov ustavnega načrta je bilo sprejtih z malimi izpremembami. Prihodnja seja je danes. VILJEMOV A JAHTA, —d Pariz, 16. marca. V Barceloni Je na prodaj jahta »Meteor«, ki I je last bivšega nemškega cesaria. J EGIPTSKA VLADA ODSTOPILA. —d Kairo, 15. marca. Ministrstvo je odstopilo. Sestavo novega kabineta so poverili Adiy paši. G1NLJIVI PRIZORI OB EKSEKUCI-JAH V DUBLINU. — London, 15. marca, V Dublinu so obesili 6 mladih >Sinfeinovcevc, or> dolženib umora angleških oficirjev v novembru lani, oziroma napada na angleške čete. Ugledne osebe so prosile Llovd Georgea, naj se eksekucija ne izvrši, pa vae je bilo zaman. Dva sta bila obešena včeraj zjutraj ob 6., dva ob 7. in dva ob 8. Pred izvršitvijo je bilo dovoljeno starišem, govoriti s obsojenci. Mati 231etncga Tomaža Bry-ana je objela sina in vskliknila, da je vesela, da je vzgojila tako dobrega sina, ki urnre za domovino. Okoli ječe Je bila v Času eksekucij zbrana množica 20.000 oseb, Jako mnogo žensk, ki j so molile a prižganimi svečami in pele 1 svete pesmi. Obsojenci so mogli dobro slišati vsklike: Pogum, mladeniči, ki umi m te za domovino! Ko je zvon turobno naznanil izvršitev, se je množica v žalosti razšla. Ves Dnblin je bil potem kakor izumrl. Vse zaprto, nobenega voza, nobenega človeka na ulici, še železniški promet je porival. BORBA PROTI BOLJŠEVIKOM v RUSIJI. —d Kodanj. 15. marca. T« flel-slngforsa so brzojavlja; Kakor do- 4 znava finski »Notis Bureau« Iz Moskve, se revolucionarno gibanje neprenehoma širi. Boji v Kronstadtu in Petrogradu so postali zadnje dni iako ljuti. Sovjetska vlada je naredila ponesrečeni poizkus in je poslala artiljerijske častnike iz Moskve v Pe-trograd. Čete se branijo udeleževati operacij zoper Kronstadt. Po dose-daj še nepotrjenih poročilih Je Kras-naja Gorka v soboto prešla k revo-lucijonarcern. —d London, 15. marca. Listi poročajo, da se je napad kitajskih najemnikih čet na Kronstadt izjalovil. Zadnje dni so rdeče čete izgubile 8000 mrtvih. —d Hel&ingfors, i5. mana. Ponoči od 13. na 14. so buljseviki obstreljevali sprednje torte in baterije kronstadske. Trdnjava Je odgovarjala jako energično. Po odredbi poveljnika vojaškega okraja petrogradskega so zasegli v obrambno svrho vse parnike, katere mora sovjetska Rusija oddati Leiouski iu ki so prezimili v Petrogradu. Kakor vse kaže, nameravajo boljševik! vpo-rabiti te ladje proti Kronstadtu. —d Kodanj, l/S. marca. Kakor se brzojavlja itistu »Berlingske Tiden-de« iz tleisingforsa. je baje Trockij stavil upornikom v Kronstadtu nove mirovne predloge na mnogo ugodnejši podlagi nego prei. Nadalje se poroča, da zn ša število vojakov v Kronstadtu sedaj 50.000 in da še na-šča. Revolucijonarci da so popolnoma zanesljivi in med njimi delujoči boljševiški agenti nimajo nobenega uspeha. Obstreljevanje Kronstadta ni naredilo nobene posebne Škode. Tudi ni izbruhnil noben požar. V Kronstadtu so celo Ženske sodelovale pri obrambi. Kronstadtska vlada Je naznanila Rdečemu križu, da se prizadeva vzpostaviti Rusijo. Ona noče spraviti Rusije na rob propada, kakor so to storili boljševiki. — Moskva, 16. marca. Na sejah komunističneiga kongresa so se vršile tuc'i volitve v ruski komunistični osrednji komite. Med drugimi so bili izvoljeni tudi Buharin. Sinovjev. Ka-lenin, Kamenjev, Ljenin, Radek. Ra-kovskij, Stalin, Tomskij, Trockij in Slapnikov. —d Varšava, 16. marca. Kakor se poroča iz Heisingforsa, so slušatelji vojaških šol, katere so smatrali za popolnoma vdane sovjetski vladi, prešli k vstašem. —d London. 16. marca, »Daily Mali« Je prejel brzojavko iz Bjoerne-berga na Finskem, ki poroča, da so izpovedali begunci, ki so dospeli na finsko mejo, da je položaj v Petrogradu silno resen. Od dne do dne je pomanjkanje živil in kuriva večje. Mnogo rdečih čet se je zbralo ob finski meji, da bi bile na mestu, če bi se s finske strani primerilo kako presenečenje, — Brzojavka, ki Jo Je prejel »Daily Express« iz Helslng-forsa poroča, da se je 15. t. m. bila ljuta topniška bitka med Kronstad-tom in obrežnimi trdnjavicami. Sestrelili so boljševiško letalo, ki je na Kronstadt metalo bombe. . — d Dunal. 16. marca. Ukrajinski tiskovni urad javlja Iz Lvova: Znani vodje ukrajinskih vstašev, atamanl Struck, Machno in Antonow so se pričeli pogajati za organizacijo skupne fronte proti boljševikom. Rdeča kavalerija v Kamjencu Po-dolskem je odpadla In organizira po okolici ponočne napade na sovjetske oblasti in črezvičajke. Pri enem takem napadu na Mogilev PodolskiJ so bili vsi člani mogiievske črezvičajke pomorjeni. —d Moskva, 16. marca. Na sejah komunističnega kongresa dne 12. in 13. marca so se vsi govorniki izjavili proti zmanjšanju rdeče armade, ker buržujske nevarnosti še ni konec, ampak še celo raste In dobiva novih moči. pil Jih 1800 in plaval za nje 200 lir V kavarni >A1 Corsoc pa mu je /.a. Uj z razglednicami izginil. Razglednice ho imele eloveneke napise ki najbrž«- niso bili všeč kakemu fašistu. — Bon> be se dobi vsepovaodi. Ponoči so jhj-gledali karabinjerji v startni mesti, v neko Ližo, kjer je bi!** zbranih n«kaj sumljivih mladih fantov. Pod dlvs so natli tri boinLe in nekaj nabojev. — Italijanski učitelji v Primorja koleba}o hem ia tja fe svojimi zahtevami« Enki.it so nad vso pravični vsemu prebivalstvu, potem pa j i 1 * prevla italijanska £;!na, da obrnejo proti Jugoslovanom. Na zadnjem zborovanju so izrekli v resoluciji obžalovanje vla di, da ne zna v mešanih krajih ščitili italijanskih čustev, malo prej pa so povdarjall da mora biti politika vlade navdahnjena s čustvom svobodo 1 j ubj a Iz vseh takih in slifnih izjav posnemamo le sovraštvo do jugoelovi n koga ljudstvo. Nikjer ni niti trohice prija- teljstva in pofitono volje za mirno eo-Sivljenje. — Reka In BaroS. O Reki in Bat-rosa je spisal povsem stvarno razpravo Anton Bui uga, ravnatelj tr£ del. društva na Sušaku Zgolj i gospodar* fkega vidika izvaja, da za Reko ni življenja, ako n*» bo imela nemoten*v pa prometa z zaledjem. To morajo imeli preti očmi pri bodočih pogajanjih in tozadevno trebi odstrai iti vse ovire. V svojem laatpem interesu *n da izvedela svoj trgovsko - politični program« bi momla Italija In roška vlada dati ju-proslovenski trgovini In Jugoslovanom na Reki vsakovrstne prednosti. Tako bi se jUgOSb venski trgovski svet prepričal, da [e Reko za promet njegovega blaga najbolj praktična in najcenejša luka. Znamenja kažejo italijansko na-, klonjennst v knpčiiekem prometu. Ako I je ne bo, poj le Jugoslavija mimo re-I rko gospodarske usoda '-i 7 Liuhfiant. 17. marca 1921. Iz naše kralieulne. — Regent na soknlskcm »letu. Kakor javlja dopisnik »BijOcic, namerava rogent posetiti Osjek, ko ae bo tam vr-ftil vidovdanski sokolski z let. Nato bo regent posetil še Crno goro, meseca maja pa pride najbrže v Zagreb. — Princ Gjorgje v Ur ogradu. Dne 15. t m. je prišel v Beograd princ Gjorgje, ki ostane dalje časa v domovini. neodreSena domo-ulna. — Tržaške vesti. Bkof Bartolom^ si si je nekaj premislil pa je zopet dovolil zjutranjo slovensko propoved pri Sv. Antonu. V nedeljo je že bila taka propoved. Popoldanske službe božjo sa slovenske vernike na ni bilo. — Finančni položaj mestne plinarne in elektrarne je tako slab, do treba energične odpomoči. Predsednik upravnega sveta Arch pravi, da je to posledica neizkušenosti upravnih organov. Samo lani jo imela plinarna sedemnajst milijonov primanjkljaja. Tržačani so pričakovali da se radi padanja cene premogu zniža cena plinu in elektriki. Bodaj pa so izvedeli, da o tem ni govora ni. Uzorno italijmsko gospodarstvo 1 — Iz Gorice je prišel v Trst Friderik Beoini kupit razglednice. Ku- — Odlikovanja. Regent prest' lo-naslednik Aleksander |e na predi predsednika ministrskega sveta odlikoval dr. Ivana Tavčarja, ljubljanskega župana in bivšega narodnega poslanca, z redom Sv. Save II. vrste, na predlog ministra notranjih del pa Ojorgja Karajo v a -novica, bivš. predsednika mestne občine beograjske, in Vekoslava H e i n c I a , načelnika svobodn« a in kraljevskega mesta Zagreba, z redom Sv. Save III. vrste. — Z naše univerze. Red. u ni v prof. dr. Ivan 2olger, ki |e bil doslej po nujnih državnih poslih zadržan predavati, je oglasil za sredo, 16. t. m. ob 11. svoje nastopno predavanje o »n o v e m meddržavnem prav u.« Zbornico deželnega dvorca, sedaj univerze, je posluš d-stvo napolnilo dubkom. Med odličnimi gosti smo opazili preds. viš. d l sod. Kavčnika. dvom. svet. Oabrijel-člča, viš. dež. sod. svet. Pajniča in Sterleta. ravn. Senekoviča. vi. svet. Stesko, viš fin. svet. Spindleria i. dr. Od univerze so prisostvovali mimo mnogobrojnega dijaštva raznih fakultet rektor Zupančič, dekana Krek In USeničnik, pa skoro vs! profesorji juridlčne fakultete. Poslušalstvo ie z velikim zanimanjem sledilo predavatelju, ki je v enournem prostem govora očrtal najpreje stanje meddržavnega prava pred svetovno vojn na to pa podal vzorno-sistematično razpredeljeno sliko meddržavne-prava po težnjah pariške mirovne konference. Ob koncu se je poslušalstvo oddolžilo prof. Zolgerju z navdušenim ploskanjem in iskrenimi l st:tkami. Zolgerjeva predavanja obetajo, da bodo izmed najimenitnejših na naši univerzi. — Občinske volitve v Sloveniji. Uradno razglašajo: Po naredbi ministrstva za notranje stvari se bodo vršile občinske volitve v Sloveniji najprej v večjih, potem pa v manj ših krajih. V Ljubljani se bodo vršile 26. aprila. Vse to smo poročali že pretekli teden. — iz seje deželne vlade z dne 16. marca 1921. Deželna vlada jc v današnji seji sklenila naroČiti vnovčevalnicl za živino in mast, da konča likvidacijo najkasneje do 15. aprila t. L — Nadalje Je deželna vlada sklenila, da se razpusti Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo ter se preosnuje zavod v državno institucijo; njene posle bo Izvrševal vladni komisar. Za vladnega komisarja te imenovala deželna vlada vladnega svetnika dr. [gnadja R u t a r-j a. S tem je konec Ogrinovega paSeva- j nja v Gosp. komisiji za kar je bil že • zadnji čas. — Kmetijska družba. Klerikalci skušajo z vsemi sredstvi občni zbor »Kmetijske družbe« zavleči vsaj dotlej, da bi se končale občinske volitve. Te dni bi moral biti imenovan komisar. Njegovo imenovanje se le začasno še preložilo. — Žalna manifestacija 20. t m. Vsi člani ljubi anskih pevskih zborov so vabljeni, da pridejo v petek. 18. t, m. ob pol 9. zvečer v pevsko dvorano ^Glasbene Matice* (Vegova ulica) radi skupne vaje za žalno manifestacijo, /;/ se bo vršila 20. t. m. Društvom vposlune note za skupne pesmi naj prinesejo seboj. Prosi se za polnoŠtšvflno udeležbo. Priprav, odbor Zveze pevskih društev. — Nov vozni red na progi LJubljana-Trst Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Od 19. marca naprej vozijo na progi Ljubljana - Rakck-Trst nastopni osebni in brzovb.ki: Mešani vlak samo do Rakeka, odhaja iz Ljubljane ob 6.40, prihaia na Rakek ob 10.25: brzovlak odhaja iz Ljubljane ob 12.10 in prihaja na Rakek ob 13.35, v Trst 16.35; osebni vlak odhaja iz Ljubljane cb 14.20 in prihaja na Rakek ob I 16.15. v Trst ob 20.40; osebni vlnk samo do Rakeka odhaia Iz Ljubljane ob 18.20 in prihaia na Rakek ob 20.21 V nasprotni smeri odhaja osebni vlak z Rakeka ob 5.50 in prihaia v Ljubljano ob 7.30; osebni vlak Iz Trsta ob 8.50. odhod z Rakeka ob 14.14. prihod v Ulibljano ob 16 05; mešani vlnk z Rakeka ob 15.34, priha'a v Liublano ob 19: brzovlak odhaja Iz Trsta ob 12.30, Iz Rakeka ob J7 in prihaja v Llubliano ( ob 13.17. — Radieev agitator. 15. t m. le prijela mariborska kolodvorska poiui-ja češkoslovaškega podanika Josipa Retmaneka, ki ss je mudil zadnje čase v Velik ii Zdencih, okraj Garešnica pri Bjelovaru. Med vožnjo iz Zagreba proti Mariboru io v vlaku sil io zabavljal proti n;^i državi rekoč: Slovenci so sami krivi, da jim gospe,darjio Srbi. če bi se Si venci združili s Mrvati, bi imeli že zdavnaj lastuo republiko. Nato se je zelo r. .zal.ivo izrazil o kralju in prestolonasledniku ter smešil n-JŠe častnike. Izzivača. pri katerem so našli 12 kg masla, večje število jajc iu večjo množino slanine, so oddali okrain>:mu sodišču. F*o prestani kazni ga Izčcneio preko meje. — Krvava borba z boUše-dkoin. Včcraj popoldne okrog 16. se ie odigral na glavnem kolodvoru v Mariboru jako razburljiv prizor. Pred nedavnim časom ie prispel v Maribor boljševiški agitator, ruski kapetan generalnega Slaba Vladimir p!. Rosenbcrg. Tu so ga sicer prijeli, a kmalu izpustili ter mu dovolili nadaljevanje pota v Beograd, seveda s tajnim opazovalcem. V Beogradu so kmalu spoznafi v nJem nevarnega agitatorja ter se jc izdala iz-g«..nska zapoved. Danes je prispel v spremstvo zagrebškega orožnika v Ma» ribor. kjer so ga prevzeli v varstvo kolodvorski varnostni organi. Do prihoda ekspres nega vlaka, brzo vlaka in osebnega vlaka iz St. Ilja se ie zadržal Ro* senbcrg mirno, ko pa je videl, da imajo organ! varnostne straže polne roki dela, sklenil jc uiti. Pograbil je v kotu stoječo knvalerijsko sablio ter 2 njo udaril nadstražnika Ostrevška trikrat po glavi. Prizadejal mu je te2ke poškodbe. Ko se je nadredar Octrevšek v krvi zgrudil. ;c planil Rasenberg na peron ter hotel med vlaki uteči. Vihtel je pri tem g lo sabljo in grozil vsakemu, ki mu je hotel zastaviti pot. Številno navzočega občinstva se Je polastil velik strah, osobito, ko je začela k^ lo-dvorska straža streljati za njim. Beže* čemu je prišel nasproti železniški urad-n;k, ki mu ie hotel zastaviti pot. a mu je Rosenherg zopet grozil s sab'jo* Končno se mu je približal redar Skr-janc, ki ie sicer dobil eno s sabljo, a ga Je podrl na tla. nakar se je straži posrečilo nasilnega boljševiškega agitatora ukrotiti In spraviti na varno. Redar Skrjasc Je zadobil neznatne poškodbe, težko ranjenega nad redarja Ostrevška, ki ima tri g! boke rane na glavi, pa so morali prepeljati v bolnico. Sumi se, da ima ruski kapetan-boljse-vik na vesti razne delikte v Avstriji« ker bi se sicer ne branil tako proti Izgonu ravno v Avstrijo. Cel dogodek Je občinstvo na kolodvoru jako razburil. — Belokranjski piruhl. Naše občinstvo opozarjamo, da prispejo v kratkem lz Bele Krajine umetuiško-narod-ne pisanice. Naj nihče ne zamudi prilike jih videti in kupiti. Prodajale se bodo v Ljubljani v trgovini P. MagdičL pred poŠto in P. Šterk. Stari trg v korist Jugoslov. Matice. — Stavbena dela. PcČasi in polagoma so vrše na stavbiSčih priprave za letošnjo stavbno dobo. Dovoz materijala je za novoproiektirane stavbe zadosten, ker jih rudi lete s ne bo — preveč. Marčevo hladno vreme seveda za zunanja in sploh zidarska dela pri dograjenih hišah, odnosno Še nerriče-tih, vsekako še ni ugodno, zato bodo prišla ta proftsionistovska dela v tir šele v štirinajstih dneh. Tesarska cUla se izvršujejo v boljšem zatilju, istotako mizarska in ključavničarska. Koliko je dozdaj projektiranih novih stavb? Večjega obsega samo — tri bančne hiše; od teh se n. pr. za uradniško in stanovanjsko poslopje gospodarske zadružne banke ob Mikosičevi cesti pričenja kqpanje tal. a stavbni prostor še ni niti zagiajen. V Prtilah in drugod malo prednrirrav. Pri stavbah na bivšem vojaškem oskrbovafišča se pri novi stavbi Kreditne banke in na stav-bisču za novo palačo nekaj dela. drugod pa se čaka še na delavce in na to-plciše vreme. Tu in tam vidimo izvrševati manjša dela, n. pr.: V priti čin Pr. Mally cve hiše se KzvrSuiejo adapcil-ska defa za risarno: šenlpetersko vojašnico, to staro relikvijo naših slavnih »kraniskih Janezov«, so prlcc'i pri glavnih zidovih nel.ai odstrravad, baje jo bodo tudi od znotraj prenovili. Inače it?.k ni unorabna za kakSne modernejše namene, stanovanja ali podjetja. Kakšna adaptacija bi ce ?e dala v malem obsegu Izvesti, drugih stroškov bi bilo na škoda« ker bi samo strohneli okvfrji in pobite šipe požrli lepe tisočake. V VVolfovi ulici bo lastnik bivše P. Lastnikove liiše dal poslopje renovirati, za k^ir so odri že postavljeni. V Vokačevi (bivši Mahrovi) hiši so izvršena v pritličju ob Krekovem trgu adapcijska dela za »Slovensko banko«. Ometavati se bodo pričela dograjena bančna stanovanjska poslopja Šele po praznikih. Ta uradniška stanovanjska poslopja pa nam dajo edino sigurno nado, da se bo meseca avgusta letos, ko bodo lastniki dobili od magistratne komisije uporabno dovoljenje, stanovanjska mizerija v Ljubljani za 50 do 60 stanovanj zmanjšala, če ne bo potem pri izpraznjenih slavnoznani ljub. drž. stanovanjski urad z Blei\veisove ceste u tikal preveč svojih prstov vmes in strel al pri nakazovanju teh izpraznjenih stanovanj birokratskih kozlov, kakor jih je — dozdaj! Zato pa nam take-le stavbne sezone kot je bila lanska in kakršna bo letošnja, rudi v desetih letih ne bodo odpravile stanovanjske bede. — Sestre v Kolo! Pripr. odbor Kola S. Sester vabi še enkrat vse članice, da se zanesljivo in v kar največiem številu udeleže ustanovnega občnega zbora v nedeljo 20. marca ob pol 2. popoldne v Narodnem domu. Udeleženke shoda izven Liubliane kupijo na kolodvoru cel vozni listek in naj puste tega z društveno izkaznico žigosati pri blagajni. Na občnem shodu se jim bo na izkaznico in na vozni listek potrdila da so se udeležile shoda in na ta način Imajo prosto vožnio iz Ljubljane nazaj. To velja na državni železnici od \S. co vštetega 29. marca, na južni Železnici pa od 1°. do vštetega 21. marca. — Pozdravi iz Čme gore. Vsem roiakom in rojakinjam želijo prav ve-pele velikonočne praznike slovenski isntje 24. pe^id. puka v Podu (Crna gora): Podnar. Bor«tner Joško. Celje; T*r»«rina Anton, Podgorje: Repina Jo-iko, Stična: Zupane Viktor, Raibon-bu.-g; Formvs Cenko, Z?cror?e; Steblaj Joško, Boštanj*, Grum Slavko. Litija; Onter Rudolf. Smarfeta; Sredovnik Mirko, Cebe; Rehar Mirko. Celje; Gril Jo^ko. Vuzenic«; Lopert Viktor, Rib ni<~a; Mihelič Alojz, Ribnica; Sertclj Peter, Št. Ilj; Skarlovnik Edi, Celje; Kopusar Franc. Ljubno; Delakorda Fran. Petro veo: Gregi Bernard, Rem-snik. — BI vsi poverjenik za pravosodje zopet v službi. Iz Maribora poročajo: Bivši poverjenik za pravosodje, višji r^.dni svetnik Fon je 15. t. m. zopet nastopil svojo službo. — Govor o Kristusovem trpljenju se vrši v petek ob pol 8. zvečer, govor o sv. pismu v nedeljo ob 3. Dopoldne v cvangeljski cerkvi na Gosposvetski cestL — Ob smrti dr. Oražna je prejel Zdravstveni od6ek za Slovenijo obilo brzojavnih in pismenih sožaljk, tako med drugim od ministra za narodno zdravje dr. M i 1 e t i č a, od njegovega pomočnika dr. Nikoliča, od načelnikov, inšpektorjev in referentov ministrstva, od predsednika drž. sanitetnega saveta prof. dr. Ha t u t a. od dr. S u b o ti č a imenom Srbskega lekar-skega dru.-tva. od zdravstvenega odseka v Splitu, od kola srbskih sestara v Beogradu, od raznih uradov, organizacij in vseh bolnic v Sloveniji, — Mesto venea na krsto pokojnega sanitetnega feefa dr. Ivana Oražna je daroval v prid medicinskim fondom Slovenski lekarniški gremij v Ljubljani 500 K in načelnik gremija gosp. R. Sušnik, lekarnar v Ljubljani 500 K. Ginljivi prizori obxr.oeaRžl- Šbfsk — Za slepe. Namesto cvetja na krsto dr. Ivana Oražna je darovala rodbina Juraskova K 50 podpornemu društvu slepih v Ljubljani. —Podelitev koncesije kr. carinskega posredništva v Ljubljani. Generalna direkcija carin v Beogradu je podelila tukajšnjemu špedicijskemu in komisijskemu podjetju F. & A. U h e r v Ljubljani. Šelenburgova utica 4, koncesijo carinskega posredništva. — Nered na Vodnikovem trgu. Ob tržnih dneh, ko je trg za živila na dolgo in Široko nabit prodajalcev in kupu-jočcga občinstva, prihajajo med to množico od vseh strani nemoteno s konji upreženi kmečki vozovi z Živili, tako da pasanti in kupujoči v tej gnječi ne vedo kam ogibati se številnim vozovom. Ce je za mlekarske vozičke določen prostor, naj se še upreženi vozovi dirigirajo ob cesti ne pa na napolnjeni trg. — Dogodba treh mladenk iz Loža. V Ljubb'ano so došle tri mladenke iz Loža, Amalija Komidar, Marija Ule in Marija Repež. Ogledovale so si razne izložbe. Slednjič jih ie povabil na vino neki verižnik Vinko. Plačal jim je vino, a potem jih je povabil v hotel. Bil Je Vinko sprva v sobi ž n'imi zelo uljuđen, pozneje pa siten, tako da sc jele mladenke klicati na pomoč. Slučajno navzoči policijski agent ie napravil red in odvede! Vinka na puhcllo. — Pobite plinove svetilke. Kakor s kandelabri je ravnala avstrif>ka soldateska med vojno tudi s plinovimi svetilkami, česar ni polomila, to Je po-blla, in če bi hotela danes mestna občina spraviti uh'čno in cestno razsvetljavo v preišnif stan, bi morMa vzeti v rnVe npr stotfsočakov. Kdo bo povrnil občini samo to 5ko 'o na svetilkah? — Prebrisano goljuflca, Natakarica Z^fUa Kovač ]e zelo premetena In zvPa tatica, prebrana goljuflca. V Karlovcu fe leVamarin V?Worinti odnesla za 31.7S0 K ra?ne obleVe In novega perfV V T.lnbUanl je n?oPiifafa go«MlnI?arkn Fanf Parde 'evo 'a 20ft K. gostflntcaHtn F^anlo Kovač v Rožni ulici na za toon K. Prijeli so Jo In Uročili deželnemu aodiiču. — Velika tatvina usnja. Na zaloškem kolodvoru se vedno množe Številne tatvine. Te dni so neznani tatovi odnesli iz tovornega voza KS0 kg močnih tinih podplatov. — Tatvina vola. Mesarju Ivanu Ml-lerju v Streliškl ulici je tat odnesel 156 kg govejega mesa v vrednosti 3500 K. — Ukradeno kolo. Krojaikemu mojstra Josipu SuSniku na Sv. Petra cesti )e bilo ukradeno 1500 K vredno kolo, znamke >The Rex«. — Tatinska družba. V Ljubljani obstoja že dalj časa dobroorganizlrana tatinska družba, katere izsleditev si je stavila za nalogo policija. — Poškodba. Zidarju Josipu Glo-bočniku je stroj zmečkal desno stopal. — Ubežnl bolnik. Josip Ercegovlč Je bil v bolnici na 4. oddelku. Včeraj je izvabil od svojih sobolnikov 466 kron in pobegnil — Poneverba. Trgoveu Ivo Premrlu Je poneveril kontorist Albert Moravec znesek 4481 K 40 v. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl brzojavni mojster-pripravnik g. Ivan Cimperman. P. v m.! Izpred sodišča. — Zanimiva pravda. Pred sodnika ljubljanskega okrajnega sodišča, soba št. 28, sta stopila dva trgovsko dostojno oblečena gospoda, eden drobno-zvito mežikajoč, drugi zelo zgovoren in odvažen. Sodnik: »Gospod Anton De-ghenghU. Pred njega stopi mal, prijazno žareč mož. Gospod Anton Deghcn-glii mora kot toženec sodnik** odgovarjati, toda na obrazu mu je citati, da se v našem domačem jeziku silno nerodno izraža. »Koliko let ste v Ljubljani?« »Trideset!« Drugi gospod, tožitelj Ant. Srebotniak: »Sto milijonov je zaslužil, pa še slovenski ne zna.« — sKedai in kie rojeni?« — »Se-damnajst januar 1860 v Pnliu . . .« »Kam pristojen? — »Zustandig? . . .« »V Ljubi ano«. Sodmk mu na to poias-ni, da je tožen zaradi ža'ienja Časti, ker ie nedavno no neki rp.znravl pred deželnim sodiščem očital A. Srebot-niaku, da ga le ogoljufal. Anton De-ghengbi je očitek priznat. Izfavliajoč. da nastopi dokaz resmee. vsled česar je bila razprava preložena. — Idila pri polnočnlcah. V cerkvi v Spod. Gorjah je bilo pri pomočnicah lanskega leta nenavadno . idilično življenje med skupino veselih fantov in deklet. Fantje so napravili velik dirin-da1'. snemali so dekletom naglavne rute, jih ščipali in zbadali, tako da one niso mogle moliti. Posebno glasna sta bila Matevž Rekar in Tomaž Jensterle. Rekar je govoril nekemu mlademu dekletu: »Ali si kaj pobožna. Na rožni ven'c. Pa kolikor je jagod, toliko oče-našev zmoli še zame. da bom šel v nebesa.« Jensterle pa je tud rekel: »Napravili bomo cirkus«. Ljubljansko deželno sodišče ju je obsodilo na 14 dni strogega zapora zaradi motenja vere. Reperioir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama: Četrtek, 17. marca: Razvalina življenja. Ob znižanih cenah. Izven. Petek, lo. marca: Bajka o volku. Red A. Sobota, 19. marca: Mrakovi. Izven. Nedelja, 20. marca: Bajka o volku. Izv. Ponedeljek. 21. marca: Razvalina življenja. Red B Turek, 22. marca: Zaprto. Sreda, 23. marca: Mrakovi. Red K. Četrtek, 24. marca: Zaprto. Petek, 25. marca: Zaprto. Sobota, 26. marca: Zaprto. Nedelja, 27. marca: Golgota. Izven. Ponedeljek, 28. marca: Razvalina življenja. Izven. Torek, 29. marca. Zaprto. Opera: Četrtek, 17. marca: Zlatorog. Red C. Petek, 18. marca- Thris. Red D. Sobota. 19 m^rca: Fra Disvolo. Izven. Nedelja, 20. mare*: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek, 22. marca: Koncert gdčne Ame- lije de Bartfeldovo. Izven. Sreda, 23. marca: Thnis. Red B. Četrtek, 24. marca: Zoprto. Petek, 25. marca: Zaprto. Sobota. 26. marca: Zanrto. Nedelja, 27. marca: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 28. morea: Tosca. Izven. Torek, 29. marca: Zaprto. — Bachov Pasi Ion po »v. Uatevza, II. del. sg j s izvajal »noči zopet v na--tiačeno polni cerkvi. Ker prinesemo e vsem delu še posebno poročilo, nal konstatiramo 1« na kratko, da je g. kapelnik dr. C e r i n dokazal, kako energična vztrajnost in navdušenje premagata tudi največje težkoče Bachovega velikega umotvora. S pevci raznih pevskih društev, našega opernega zbora, frančiškanskega cerkvenega zbora in rajnih rado vol jk in rado vol jcev si je v kratki dobi jedva dobrega meseca ustvaril instrument, ki je docela ustrezal ter pel sigurno in nijansirano. Vsi zbori in korali so bili izvajani brezhibno, sveže in pogumbno. Tudi z glavnimi solisti, izbranimi iz naše opere, in ia konservatoriisHh učiteljev in gojencev, je Imel srečo, ker niti najmanjši soli niso pokvarili vobčo zelo ugodnega vtipka. Orkestralni del je bil Izvajan sijajno in ta.kisto so se orgle odlikovale vseskozi. Vztrajna požrtvovalnost vseh ucinkuiočih je nndila tako v celoti krasen užitek, ki ostane zabeležen Častno v naši glasbeni zgodovini. —t— — Galerija naših umjetnika: Rosandič. Svezak I. God. 1930. Nakladom Jugoslavenske galerije umietnina u Zagrebu. V veliki albumski obliki, na naj boljšem papirju za umet. tisk so izšle po izbornih fotografijah prav fine reprodukcije velikega ju&oslovenskega kiparja Tome Rosandiča. Umetnik je bil rojen L 1878 v Splitu, se učil umet. kiparstva v Rimu, Florenci ln Ben-tkah ter končno na Dunaju. Tovariš in prijatelj rojaka Iv. Meštroviča, je deloval in živel več let ž njim. 2e 12 let razstavlja svoja dela po evropskih in narodnih središčih, kakor v Milanu. Zagrebu, na Dunaju, v Beogradu, Splitu. Londonu, Edinburgu, Brightonu i. dr. Iz seznama, ki našteva 74 del v gipsu, mramor j u, granitu, orehovini, palisan-dru in ebenovini, nekatera tudi i detajli, je razvideti, da je že več Rosandiče-vib umetnin last jugoslovenske države, Strossmayerjeve galerije in v privatni posesti na Dunaju. Beogradu in I-ondo-nu. Že ta dejstva dokazujejo, da Dal-matinec Rosandič ni poprečen kipar. Večina njegovih kipov in plastik je izvršena v naravni človeški veličini: v prekonaravni velikosti je troje del. Vsa pa kažeo, da je Rosandič v tehničnem oziru kipar najvišjega znanja, da je v anatomiji velik mojster, a po svojem obzorju univerzalen; klasiki, impresionisti, futuristi in kubisti so pač vplivali nanj. a obr.mil si je vseskozi svoj posebni, individualni in iugoslovenski umetniški značaj. Pisateli A. Njevič je spisal za album prav dober uvod. ki je poleg srbščine natisnjen tudi v francoščini. Žalostno je. da je umetniku mnogo prvovrstnih plastik, nekaj prav velikih dimenzij, uničila vojna doba na njegovem domu v Splitu, medtem, ko ie živel kot begunec v Franciii in An-ediii. Dalmacija s svojimi irrnetniki fMe-s*trović. Rov-andić, Packi. Krizman, Vi-dovič, Daskovič ?. dr) predniači v Tu-goslaviji vsem drugim nokrajinara. Rosandič «toii v prvi vrsti. —c— — Narodno gledalHče v SnPtn. 5 prihodnjo sezono se otvori tudi v Splitu stalno narodno KJrdslHče.. VI mu ilc imenovan m upravnika hrvatski pisateli in dramatik, bivši uradnik »KnUr. Jura« Niko Partu'ić. — Ro*rkow*k! Stanislav, in?.: S. H S. $zk?c* z Jn*osf»wf!, VVarazava. F VVende i snottea. Towarzvstwo wbr!awn!ctw mird zvnarodowvcr». T 921. Tn/?. Posr k ow«k1 podaja v tej 85 str. obserajoči b-ošurf sv^ie vfiske s potovania po fncoslavftt; Ljubljana. Beograd. Sarajevo, Dubrovnik opisuje oM»"fieie in obfekttvuo, se Ha vi r. jujjroslo? nsr<>dno *kun?5Ino In konstftnsnto. z iueo-slov. polit, strankami, s pobskiml prijatelji v JrJcnftlavfU. ruskim! begunci ter podaia nrert'vino sHke dana^njera pofožafa v na-5: dr?avi Kamen mu je pospeševati knTrtir-uo in ooTirTrno zMi^anie Jtnroslavfla s Poljsko ter naglasa, da so simpatije obojestranska. SoitDlstoii. — Sokolsko društvo v Siliti vabi na predavanje »Kosovo in srbske narodne pesmi«, ki se vrši v petek, dne 18. t. m. ob pol 20. v I. razr. deške ljudske šole v biški. — LiubHanskS Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo savez, legitimacije in znaki izdajali pričenši s sredo dne 16. marca od 5. do 7. ure zvečer o odborovi sobi v Narod, domu. Po legitimacijo mora priti vsak osebno in mora prinesti seboj tudi svojo sliko format 6krat o. Rrez slik se legitimacij ne bode izdajalo. Obenem se tudi lahko plača članarina. Opozarja se, da imajo pravico do legitimacij le oni, ki so že tri mesece člani oz. članice društva. k Tyr!sfilt2 ln sport. — Program nogoraoinih tekem 19. In 20. t m. Na praznik 19. t. m. ob pol 16. uri Ilirija : Rapld, Maribor, pred tem ob 14. uri Ilirija rez, : Jadran. V nedeljo, 20. t. m. ob 15, uri Ilirija : Rapld. Maribor, pred tem ob pol 14, uri i'irija rez. : Hermes. Mariborski Rapid ie za Ilirijo prvo moštvo v Sloveniji. Z igralci Herte, ki se je razdruŽila. ie dobil znatno okrepitev, tako da bo nastopil te dni v doslej najmočnejši postavi. Druitoene oesfl in prtredUiie. — Klub »Soča« naznanja članom in prijateljem, da predava v petek (ne v soboto!) dne 18. t, m. ob pol 9. zvečer v restavraciji pri »Zlatorogu« gosp. Ivan Ren čel j: O Tailorjevem delavnem sistem il —» Člani kluba »SoČe« se zbirajo radi udeležbe pri nedeljski manifestaciji ob pol 10. v restavraciji pri »Zlatorogu«. — Žalna manifestacija slovenskih zdravnikov. Za 14. t. m. napovedana mešana seja slovenskega zdravniškega društva je postala nepričakovano žalna seja po pokojnem dr. I. Oražnu. Predsednik dr. V. Oregorič se je spominjal vrlin pokojnega, radi katerih ga je plebiscit slovenskih zdravnikov dvignil od navadnega praktičnega zdravnika na prvo mesto zdravstva v Sloveniji. Pokojni dr. L O ražen pa je tudi vrnil zvestobo za zvestobo in postavil slovensko zdravništvo za dediča svojih plemenitih idej. ker je trdno zaupal, da bodo slovenski zdravniki zvesti izvršitelji negove oporoke. Hotel ie zasigurati obstoj medicinske fakultete v Ljubljani in to njegovo oporoko moramo prevzeti slovenski zdravniki, da vsi, vsakdo po svojih močeh, zida na temelju, dokler ni mogočna 1 stavba popolne medicinske fakultete v j Llubiianl dograjena. Ne plašimo se de- | la! Navidezno vidimo nepremagljive ovire, vsa tainost. te ovire premagati, obstoji v trdni volji: »Pričeti je treba«. Imejmo vsi trdno voljo in po- i kažimo, da smo vredni zaupanja pokojnega dr. I. Oražna. Njegov spomin ne bo v srcu slovenskih zdravnikov nikdar Izumrl! Sklenilo se je mesto venca darovati po Intcncijah blagopo-kojnega večjo svoto za pokojninski vdovski zaklad. Tovariši jc naprosila da pošljejo nameravane svote direktno »Pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove In sirote v LJubljani«. Nato je predsednik zaključil žalno sejo. flainouelša poročila. KEJA KLUBA SAMOSTOJNE KMETIJSKE STRANKE, —d Beograd, 16. marca. Klub Samostojne kmetske stranke Je ime! ob 14. sejo. Razpravljal jo o občinskih volitvah v Sloveniji. V klub se jo sprejel poslanec Drofenik. Izvršilo so je konstituiranje kluba: Predsednik Pucelj. tajnik Drofenik, blagajnik Majcen. Drofenik je pred vstopom moral podnfi i7javo, da on in njegovi tovariši ne izstopijo iz seljačkoga pokreta vse dru-žave, temveč da so Je ločil od zemljoradnikom radi nekvalifieir. držanja tajnika in nekaterih članov odbora. Nekateri člani bodo še danes odpotovali v razne kraje, da priredijo ghodo. petorica pa bo vodile klubov« posle v Beogradu. ANEKSIJSKA PROSLAVA V TRSTU. — Trst, 16. marca. K proslavi pride \% Rima minister osvobojenih dežel Raineri. deputacijo senata bo vodil Melodia. deputacijo parlamenta Berenini. V pristanišče priplule eskadra. ki jo bodo tvorili brodovi: dreadnought »Diiillo«. križarka »Vit-torio Emanuele« in 4 dru^i brodovi. Eskadra nrispe že Jutri Pozdravijo jo topovski streli. V Rim je odšla deputacija, da izroči kralju v imenu odrešenih provinc spominsko listino. Besedilo je sestavi! Hortis. Povabljena so na proslavo vsa najrazličnejša italijanska društva. Proslave se udeleži vsa Šolska mladina v mestu. >LIoyd Tri est in o« je v spomin aneksije votiral 500.000 lir za penzijskl fond svojih uslužbencev in 100.000 lir za vpokojence, vdove in sirote. Vrše se neprestano seje posvetovanja, pritisk na prebivalstvo je ogromen. ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim, 16. marca. Predsednik De Nicola se je v včerajšnji seji s toplimi besedami spominjal ponesrečenega poslanca Piccolija. Podtajnik Corradini je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da se je poslanec Piccoli na železnici ponesrečil in da je neutemeljena vsaka vest o kakem zločinu. — Zunanji minister grof Sforza poda svoje izjave o zunanji politiki koncem tedna. Skupina Rin-novamenta pritiska, da bi priSlo skoro v razgovor stavljeno vprašanje tflede baroškegii pristanišča. Razgovor o zunanji politiki hoče vlada preprečiti, ker želi rešiti še nekaj nujnih zadev do srede, ko potem parlament nastopi velikonočne počitnice. KONFERENCA V RIMU IN POR. TOROSE. — Rim« 16. marca. Konferenca v Rimu se snide najbrž še tekom marca. V smislu čiena 265. saintger-mainske pogodbe se udeleže te konference samo Avslro-O^rsko na-sledujoče države. Gre za ureditev vprašanj, tičočih se državljanov bivše monarhije, njihovega imetja, pravic in privilegijev novih držav. Na konferenci v Portorose. ki se bo vršila najbrže sredi aprila, se bo raspravljalo o kritični situaciji Avstri- je. Konference se udeleže pote* fia-sledujočih držav tudi delcgatje en-tente. VILJEM SE BRANT. — Curlh, 1/6. n\irca. Bivši nemški cesar Viljem je spisal nekako zgodovinsko obrambo, ki obsegra dobo od 1884 do 4. avgusta l°14. Skuša lzpodbiti razne obddžitve, aH dasi v BeroUmi Hohenzollemoni še ud.uii Nemci pridno čitajo cesarjevo samoobrambo, vendar ne morejo na i:i v njej ničesar, s čemur bi se otresel pred svetom nanj vrženih obdolžitev. GRŠKA OFENZIVA PROTI AN* OOR1? — Parfz, 16. marca. »Temp«* poroča, da se Orki pripravliajo. m* napadejo Turke, čere v LBaku %<% pomnožene. List obžaluje to in izvaja da je dolžnost entente. da vzorvstavl v oTijermi mir in prepreči nameravano vojne operacijo. RUSKO T^RODOVJE V CRNFM MORJU NA STRANI UPORNIKOV, — Pariz, 16. marca. »Agence flavas« poroča iz Bukarešte, da je zavladalo pnx1 dnevi med mornarji v Črnem morju živahno gibanje glede na represalije, Izvršene nad tovari*! v Baltiškem morju. Mornarji so se nato uprli, ponetall rc^?če komisarja v morja in stopili na stran uporni* kov. ANGLEŠKO - RUSKA TRGOVSKA POGODBA. — d London, 16. marca. Po u*-a> dnih poročilih se Je danes dopoldn« sklenila angleško-ruska trgovinska pogodba. — d London, 16. marca. LIovđ freorge je IzJavfl v spodnji zbornic^, da je angleško-rusko trgovinsko pogodbo danes dtpoldne podpisal trgovinski minister za veliko Britan(Jo> ln Krasta za sovjetsko Rusijo. KRALJ VELIKE ROMUNIJE. —d Bidimpesta, 16. marca. Iz Bttj kare?te poročajo, da bo kralj Ferdinand dne 24. seni^mbra t. L r Karlaburpu in 25. septembra v BukareAti eb velikih-" svečanostih kronan ca kralja Velika Romunije. ZA ALBANSKI PRESTO** — d Beograd. lfx marca. Kakor poroča >Meesaggeroc, so se agenti princa VVicda razšli po Albaniji, da Itv rijo propagando sa eventualni povit*, tek na prestol. Ako bi bilo to mogoča* M manevr-r princa TVieda meril n* to* da proglasi svojega najmlajšega sina« sa kralja Albanijo in bi potem mat$ prevzela regenta t vo. ker bi kralj bil mladoleten. BOLJ9EVISKA OFENZIVA. —d Varšava 16. marca. (Havaji. Od finske mejo se javlja, da delajo boljše vi ki fedaj velike priprave rm odločilno ofenzivo proti Kronstadto, katere naj se udeleži mnogoStevilnd tepničarstvo, mnogo pehote, letalcev-in parnikov, katere lzkusajo izpeljv ti ii ledu pred Petrogradom. Ofenziva naj se prične okoli 20. do 25. t m. Gospodarske oesfi. — z Tržne eene v Mariboru. Vo- lovsko meso I. vrste 21 K. II. vrste 25 kron, biki, krave, telice 24 K, telečje I. vrste 25 K, II. vrsve 23 K, prešičje 32 K, slanina 42—48 K; prekajena slanina 52 do 56 K. mast 50—52 K: prekajeno meso 42—46 K; konjsko meso L vrste \2 kron, II. vrste 10 K. Pšenica 10—11 K. rž P* -10 K, ječmen 9 K. oves 4 K, proso 9 K. koruza 5—6 K, ajda 9 K. fižol 7 K. leča 10 K. —g Prigltefte? kmetiJskih kultur fozimine) ter kmetijskega orodja in strojev. Vsled odloka kmetijskega ministrstva s dne 18. februarja 1921 ae vei kmetovalci poživljajo, da najkasneje do :2i. marca 1921 naznanijo približno površino ploskve posejanih kmetijskih kultur (ozimine) ter svojega kmetijskega orodja in strojev. V mestnem okrožju ljubljanskem zadeva ta prigiv sitev vse one posestnike s Barja, Trnovega, Spodnje šidk«, Vodmata itd., ki se pečajo s kmetijstvom in imajo svoje kmetijsko orodje in stroje. V gori omenjenih krajih in v mestu stanujoči posestniki - kmetovalci naj prigla* ee svoje kulture tn orodje pri mestnem magistratu (gospodarskem uradu) najkasneje do 24. marca 1921. Kdor bi se temu pozivu ne odzval, zapade kazni. —g Slovenske tovarne. V Slove-n jem gradcu na Štajerskem Je ustanovil g. Angel Hribar tovarno za kravate. Tovarna temelji na strogo strokovni podlagi in je že začela obratovati. Izdelki eo prvovrstni, tako. da lahko tekmujejo glede oblike z vsako svetovno tovarno te vrste, kar pa eo tiče materijala, pa celo prekašajo tuje izdelke, G. Hribar ustanavlja tudi tovarno za gumbe in glavnike. Strokovni inženir in kemik bosta vodila podjetje. V6i izdelki te tovarne pridejo v promet pod znamko >Togigc. G. Hribar je vrl narodnjak. —g Cene roinenfh Izdelkov. Crtie izdelkom volnene industrije nepresta^ no padajo. Coprav so spričo visokil» delavskih plač ne more pričakovati, da hi ceno padlo na nivo predvojnih cen* jo vendar precej verjetno, da bo Jo padV 16 cene tako, da bodo volneni izdelki samo ie enkrat in pol dražil, kakor isti Izdelki lete 1914. —j Prtstojnlne t čekovnem promet^ Ker so b!!e pristojbine v čekovnem protne* tn zadnje leto večkrat Izpremenjene, bd marsikoga zanimalo zvedeti, katere pristof* bina se sedaj pobirajo v čekovnem prometa in v katerem mesku. Od vsakega Čeka te mora plačati kolkovlna. Ta znaSa od L ! Januarja 1921 dalje 32 v. Kdor kupi čekovni zvezek, ob enem *e plaća tudi ko!kovtn<* Čekovni zvezek, M Ima 50 čekov, stan* 30 K. Od tega zneska odpade 16 K za koU kovino, 14 K pa ra papir, tisk in vezave čekovneza zvezka. Položilca stane vsaka 12 h. torej 100 ^oloinic 12 K. Mani ko *ta položnic naj se ne naroča. Kakor znano* se • položnico vplačuie eri poštnih urad'* aH pri blagajni čekovnega urada ▼ Ljub, Ijani na čekovni račun. Na ta način se Imovina, naložena na čekovnem računu, vedna veča. Co teli lastnik čekovnega računa razpolagati s to Imovino Izpolni ček In ga odda, aH osebno ali pi po po§H. čekovnemm uradu v LJubljani. Na ta način se zopet zmanjša imovin« na čekovnem računu. Od vsakega prlois* aH odpisa, torel od vsake vtmffžbe na čekovnem računu, se plnča ma-nlpulacMska Pristojbina. Ta znaSa 20 v. Od vsake položnice in od vsakega čeka zaračuna čekovni urad 20 v manipulacije. Ta manipulacija se pa ne zaračunava vsak daa posebej, temveč največ mesečno enkrat, navadno po odpravi 30 računskih Izpiskov. Razen manlpu'aclje In kolkovfne se pobira v Čekovlem prometu tuđ! provizija, vendar pa ne od vsake vkniPbe. temveč samo od obremenitve. Če torej kdo plača s položnico na čekovni račun, &a od tesa ne plača ni- / kaka provizija. Provizija se zaračuna samo, če kdo razpolaga s čekom čez svojo Imovino Vendar tudi tu ne v vseh primerih. Posebno važno je vedeti, da so obremenitve v klirinškem prometu oproščene provizije. Ce torej nakaže trgovec Franc B., ki ima račun pri čekovnem uradu, trgovcu C ki Ima ravnotako čekovni račun, s čekom n, pr. K 300.000.-^, se od te obremenitve ne zaračuna nikaka provizija. Znesek K 300.000— se odpisa od čekovnega računa Franca B. in pripiše čekovnemu računu Josipa C. Stroški za vsakega trgovca majajo v tem primeru 20 v. za manipulacijo. Čeki, ki 5« odpisujejo od enega čekovnega računa ia pripisujejo obenem drugemu čekovnemu ra-unu, takozvani klirinški čeki, se lahko glase na vsak znesek V gornjem primeru izpolni trgovec Franc B. en sam ček na svoto K 300.000.—. Ni mu treba izpolniti za vsak'h K 20.000.— poseben ček. Kdaj pa se računa provizija? Navadno pri blagajniških čekih In pri Imenskih čekih, kjer se opravi plačilo v gotovini s čekovno nakaznico. Kdor torej pride po denar v blagajno Čekovnega urada, oziroma nakaze denar s čekom osebi, ki nima čekovnega računa In se jI mora zato poslati denar s Čekovno nakaznico, takemu se zaračuna provizija. Provizija znaša do K 10.000.— polovico pro mllle, od zneska nad K 10.000 pa en četrt pro mille. Ako dvigne torei trgovec Franc B. z blagajniškim čekom 36 000 K, se mu zaračuna poleg manipulacije tudi provizija. Ta znaša od K lO.ooo I K (50 v od tisoč kron), od zneska 25000 K pa en Četrt pro mllle (t j. 25 v od 1000 10 6 K 50 v. Provizija od K 36.000 znaša torej 11 K 50 v. Provizija se ravnotako kakor manipulacija ne zaračunava vsak dan posebej, temveč največ mesečno enkrat, navadno pa po odpravi 30 računskih Izpiskov. — % Nemška vajronska industrija. Nemški železniški minister je izjavil na zaposlenostno zahtevo po novih vagonskih naročilih, da jim ne more ugoditi v laželjenem obsegu, ker mora vendar enkrat nehati breznačrtno milijardarsko gospodarstvo. V nasprotju z vladnimi dispozicijami stoji dejstvo, dt primanjkuje v ruhrskcm revirju vagonov tako zelo, da večkrat manjka tretjina zahtevanih dnevnih množin. Privatne male železnice ne naročajo skoro nič, ker delajo skoro povstdi z izgubo in ker vlada odklanja prevzetje železnic v državni obrat, da se država preveč ne zadolži. Občine iz jednakega vzroka ne naročajo materijala za cestne železnice. Iz inozemstva ni skoro nič naročil. Dežele, ki so potrebovale nemški va^onski materijal, so si zgradile lastne tovarne. Posledica je izredno silen boj v cenah za malo objektov. — g Na&a industriia cementa. Petkov »Obzor« prinaša zelo zanimivo razpravo o paši cementni industriji, ki je pred vojno zelo dobro uspevala, tako da je delala celo za eksport na .Madžarsko. Bolgarsko In v Romunijo. Danes je zastalo proizvajanje cementa in na tudi konzum. Treba pa le posvetiti tej panocri naše industrije posebno pažnjo, ker ho nam samim pri obnovi naše zemlje treba silnih količin cementa. V področju naše države je 13 tvomic cementa, ki izdeluiejo na leto ob rx>l-rrm delu 100.000 vagonov. Od te količine proizvaja tvornica v Beoči-nu eno tretiino. Danes pa se v vseh teh tvomicah ne proizvaja niti 1 desetina one količine cementa, ki se le proizvajala pred voino. to pa vsled pomanjkanja nrvovrstnesrn premoga, vsled snlosnih prometnih težkoč. vsled valutne razlika in vsled nri-manjkovanja delavnih sil. Poleg beo-činsko cementne tvornice imamo cementne tvornice v Trbovljah, na Zidanem mostu, v Laškem, Mojstrani, v Podsusedu, Popovcu, Ralii. Riplju, Beremendu. Bakru in kakih 6 manjših tvornic v okolici Splita. Ce bi delovale naše tvornice take kakor pred vojno, bi mogli celo izvažati, ker je naš cement po svoji kakovosti enakovreden z najboljšimi vrstami tujega izvora. Treba je paziti na to. da ostane ta industriia v naših rokah, kar seveda ne izključuje, da pokličemo v deželo naj' iše tuje strokovne sile. Glede BeoCinske cementarne se je zatrjevalo, da preide v tuje roke, haj? so jo hoteli kupiti Angleži, ki bi izvažali cement na Romunsko in Bolgarsko. To bi bflo iz narodno - gospodarskih ozirov zelo obžalovati, ker ima ravno ta tvornica nad vse usrodno letr^ in hi mogla preskrbovati velik del naše države s cementom. Borze. —d Zaar>b. 16 aaarea. Devize* Be-rolin 230—230.50 Budimpešta 55.50 no .V>, Itallia 536--5?8, Novi Jork 143 .V» do 145, Pari? 1010—1030, Praga 188.50 do 189. Svira 2460—2490, Dunaj do 20.75, Valute Dolarji 141.25—141.75, avstrijsko krone 21—21.50, bolgarski lovi 168—0. c.-Arski ruMji 70—74. čežko-slovačko krone 177—0. Francoski fr-n-ki 0—1060. napoleonđori 486—492 nemške marke 224—romunski lrji 0—198, ftouvsreismi 590—0. !?*!ijan-*L • lire 532—535, turške lire 0. —d Prajra, 1f>. m*r<\--. Deviz«. Amsterdam 2oM Berolin I2l.7.r>. Curili 1F-08.S0, Milan 2*2 50, P^iz 636.50, London 300.50. Novi Jork 75.50, Beograd 209.50, Bukarečt* 103, Sofija 83.25, Dunaj 10.56, Variava 8.50, Za-greb 52, Budimpešta 18.2^. Valute. Ho-landski goldinarji 2640, name k a marke 1-M.75, švicarski franki I30&50, italijanske lire 279.50, franooaki fraiki 533.50, angleški funti 298.50. ameriaki dolarji TJ.oO, jugoslov. dinarji >j0 50, romunski leji 1U3, bolgarski levi 89, avstrijske krona 10.55, poljska marka 7 60. — d Dur.nj, 16. marca. Devize. Amsterdam 24.450— -M.550, Zagreb -4:*>8 do 492, Berlin 1117—1123, Budimpešta 7ki goldinarji 24.350—24.450, italijanske lire 2620—2640. jufoslov, dinarji 1910 do l^oo. poliske marke 82 50-85.50. romunski leji 930 940. carski n,blji 317 do 322, Švicarski franki 12.025—12.075, češkoslovaške krone 917.50- 923.5,0. madžarske krone 169—171. — Oirih. \Cy. marca. Davizrn. Belin 9.S2K, Hofandija 201. Novi Jork 584 London 21.80, Pariz 40.90. Milan 21.65 Bruselj 4280. Kodani 101 50, Stoekholm 133.50, Kristijnniia 95, klad rid 81.50, Buenoa Airea 210, Praga 7.70, VarSava 069, Zagreb 4, Budimpešta 1.42H, Bukarešta 7.95, Dunaj 1.35, avetr. krone 0.85. Raznoterost!. * Nenavaden pogreb v Hill^bom v Ameriki. Jan»e» H< u*er t Hilel>oru, 75 let atar, je bil vedno pri pravi jer umre- ti. Bil je tega mnenja gleda pogrebov, da je nespametno, priie;ati aijajne grehe potem, ko jt človek mrtev. Lev*« bi bilo, ako bi i&m videl in allSal, kako jo priljubljen in koliko ljudi pr-© za pogrebom. Zato je oklenil prirediti »i sijajen pogreb, doklor je *• živ. To j» ■ toril. Peljali m ga na mrtvaakem volu na pokopal iaca in obilo ljudi se ja udeležilo pogreba. Prav zadovoljnega ae jo počuti! v krtti. Ivo eo pa pogreb-ei hoteli krato spusti ti v grob, se ja oglaail in rekel, da ja ra enkrat dovolj pogrebne ceremonije, jama naj po« čak a do drugoga pogrel.a. • Paaji pogreb. Na Pirr*pnaoveiii ndiliičnem savodn v Alilani, Tex.**a. v Ameriki ja poginil pee po imenu I>ammit, s katerim eo »e dijnki igrali, V aavodu Jo bil štiri l"ta. Pe«t m p rili v rak«v in nesli v svečanem spro-podu na ucillftčzti >rampue<. kjer eo g t pokopali. Pri sprevoda je godba igrala kaloetinke. Vam po položili na gr-^b ploščo ll marmorja* Pogreba te je udeležilo nad 600 oeeb. * Modri kadija. Turški ribici to ali na lov. Ko eo ee vrnili, je jed q opazil, da nima mrože. Sol j* h katiji to povedat. Kadija je takoj pozval vas ribice prod se. Vaakemn je dal Jednako dolgo vejico, rekoč, da veji« \ onega, ki je ukradel mreio, t-o Bez noć" rra°t:a. I'nigi dan *o so vrnili in kadija j<* tv koj prrjol najmlajšega, rek--": Ti *l kriv. ker ei odrezal kos ve>ice. da bi te no izdala. Kfdija je imel pri v in ribič )% priznal tatvino iu viTiil mrežo Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Bnssingov tovorni avto i prik'ornfm vozom v dobrem stanu se proda. Ponudbe na npravništvo onnožke frajsčine t Ormožu. Jugoslavija. 1S81 NaiBoljse okrepčnjoče i^ete sredstvo za odrasle in otroka je Se^snato vino lekarnarja Oc PiccoJf ji y Ljabljani._1_J» M n flEfludl aparat "f ^ aa 30 svetilk, lttoum te tudi proda popolnoma nov sokoUki kroj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1932 s. ■ ■ —---———— 9 na'gTB se odda majhna m a« đežeii f vso epravo, lelenjadnira in sadnim vrtom Naslov pove uprava Siov. Naroda. 1944 Športni nviomeSi! pod ugodnimi pocroji aa prodaj. Več se posve v risanv Pođ'esnlk * Ce, Liob-Ijana. Knailjeva nUca 4, 194C' JvClad volčji pes in psica naprodaj. Naslor pove npravn^t^o Siov. Naroda. 1917 Klavirje, godala, loke. pihala in potreb, sčine. Strune na drobno in debelo. Specijalitete: Reliahce, Blaek Endi, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. Bfiusidj IVjubli&aa« Ćelenbnrgrva ui. 6. Motcmo kols. preia, mjžor lt 13 P8 (Sanggsa) at proda. Čopova u . 10, na dvorišču v garaži. 18-9 Išče sa stavbeni risar eventuelno tudi samo za popoldaniKe ure. Pismene ponudbe b navedbo sr>o-«obno«ti in zahtevo plače na Obrtno centra'o v Ljubljani, PraJakova ulica 3. Mlad fiBrti tmmt 1X1^- n h aodov in 1000 hI hraramh sodov želi vf topit: v vinsko trgovino. Ponudbe p d ] .Vino 1943* na upravnistvo Slovens'*-??!' Naroda. 1943 Sščcrao strojevodja ;-ke moči, ki so bile zaposlene pri ozko imiu ;Tcieinicah ba^er-kih obratov. Neoženjeni rere«ftanti naj po*: tjo tvoje ponudbe rudniikemu vodstvu v Kočevju. 110.- Proda te popninoma m risalni 9»2 Stczrelša služhlnla se i§če iS takr»j5nji nastoo k dvema osebama v Zidani most. P ednost Trai"1 one, katere se razumejo na kuhanje in z več etni-n spričevalom. Naslov rove uprava Slov. Nar< da. 1928 Del prodaja in nakup posestev, fosojila. — Jrgovske izravnave. #nsriške zadeve. 5siJ!- ■ianka wm Dr. It. bm MM\im tena S, iel. 37. m* Brrj ♦»mrt«. I °f aVHUvt bo k'«va^t bovEs-tks elels- Umetno in s'avbfno klui-čavn i carstvo (Tre»bz Iseleur) arevzema-nie \teh v te stroko spadaj ^člh rr^d-metov «*. VI. Wisn, 25. decembra 1920. Dr. Kliaatseb stampUia pravks 1 plssral- 320 vod;A Joba> Proda se hiša 2 vrtom in zemli^rem v Novem Vod m a tu Cljlerjefa illca št. 108. ItOVSlSl atir.resastr dla^e. rjavngrahast poooi iona iza "en in lina accjletka drocevka kal. 1?, n« ^rodsj. Pon idbe na Ivaaa Lavriča, L tibJjaas, M klosičera cesta S. i9-";3 Kupim konia ŠJŠ t V£Z Slovenskega Nareda pod pResi 1165". dob^o obranjeno, fe bode prodajalo na javni dra?bt v paf©!*, 13. Rtrct 1921 dcfroldce ob G. uri v sblad^lču 9. 3aa' zle^eria, Cesta na lažno železnico. šče slu?-pod š'fro .Srr*t«* 1182" aa upravništvo Slovenskega Nerada. 19621 Tini^ahriiri isvefbana trgovska so-&;u4dUU!.đ trudnica, 26 let stara, r-eporočena, *e i vstopili v kako Že ob--to;eLe trgovsko podjetje v m atu ali na deželi. Stroka r^ljubna. najrajf aa;en-tur« in komiki ia. Go'ovina 75 do lOOOOO kron. Ponudbe m ucr>vo S ovenskega Ssroda pod ,25 iorj.000 1961". iŠ^StS SS eventuatnefele-gantno opremiicni sobi s prvovrstno postiežbo po mogočnosi v vili. Cena •ostranaica. Ponndr»» pod .Ravnatelj 1960" na rpravo S'ov. Naroda. 1960 Hfe se dobra hrana. Fonudb* rod .B. P. 1959" aa uprsvo Sov. Narode. 1959 G8e!cSienber!k9 Emin in Konstontlnou orelc 9 »9 v kateri je dobro idoča trgovna z mešanim blagom se z vso ŠtacurTsko opravo proda. Pozlc-j'a prvAvrs*-^, pripravna za vsako drugo obrt. Naslov pove urrava Slov. Naroda. 1945 Ceno proBam: novo kompletno spalno sobo, hrastovo errajlirsno. Naslov pove upfav. 51ovenskega Naroda. 19.58 Oinsra s pr&rfll! (Sc^ubl.^dkasten) M po nirki cen1 iroda. N slov pove nprava Slovenskega Naroda. 1957 Oijreata ii 19f)Xl50 cm, orig nalno delo. se nroda. Nasiov pove upravnirftvo Slovenskega Naroda. 1949 Proda se ceno nova kožubovinasta garnitura, 5 m fine svetla svile in novi damski čevlii. Na-vov v nnravi Slov. Naroda. 1956 so ceno prodajo. A. Logar, Dalmatinova al. 7. 195 Najnižje cene! Mddna trgovina L Kit MM Ljubljana Mestni trs ?tev. 19. Točna postrežba. Priporoča veliko Izbiro perila za dame, gospode in novorojenčke. Pletene jopice, ro-L, kavice, nogav!ce. Kravate, svila, stezniki. Toaletne potrebščine. Galanterlla. Vse potrebščine za šivilje In krojače. I LJubljana, nasproti glavne poŠte. zdravo, dobro, polsladko, proda na vagone Ivan L6trefenifj£. Sonarje ari Jtiftan. 1970 Mizarsko podjetje ■ e tre In'"a obrat eni v letoviščn v Sloveniji is'e- družabnika v svrho razSir enja podfetja. Prednost se d«je intere sentom, kateri imaio zveze z Balkonom. Ponudbe p"d ,150.000" na An. zav. Dr^go Bcseljak, Ljubljana. 19j1 Illimosa atall^ aa alifeania in gradlio 6led. odrov talna p. Višnja 9ora9 Đol- Faos^skii na zahtevo- Opozarja se na razstavo dne 19. in 20. marca. Najnovejše damske obleke, phšči in bluze. Klobuki za gospode in perilo. Vse zadnje novosti! Pnomloo fctem. wlti cene! i fftnin. in tisk »Narodne tiskarne* Za ioseratni d*l oduovoren Valeuilu Kopitar I7