ACANA V GOTOVIM V P. L E F O N UREDNIŠTVA: 25—67 TELEFON UPRAVE: 23—67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. -15—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 NAROČNINA NA MESEC Preleni an v upravi ali do ooštl M din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI SACUN: 1I.40S Maribor, sreda 8. januarja 1941 POŠTNINA Pl Uto XV. Štev. 5 Bolgarija ni sprejela nobenih obveznosti Ministrski predsednik Filov se Je že vrnil v Sofijo — Po švicarskih informacijah želi o< Bolgarija še dalje ob strani — Na bolgarski meji 400.000 turških vojakov GURJfi, 8. jan. ZPV. Po vesteh, ki so jih dobili švicarski listi, so bila poročila, da je Bolgarija sprejela nemške zahteve In da je treba pričakovati že v prihodnjih dneh novo nemško akcijo na evropskem Jugovzhodu, preuranjene. Bolgarski ministrski predsednik FHov ni sprejel ob priliki svojega bivanja v Nemčiji nobenih obveznosti glede kakršnega koli sodelovanja Bolgarije z Nemčijo pri kakih novih operacijah, ampak je odpotoval nazaj v Sofijo baje z izjavo, da ni pooblaščen sklepati dokončnih dogovorov. Ka- kor se je izvedelo iz Sofije, so tam na delu zelo močne sile, ki se upirajo ka-kršnemu koli angažiranju Bolgarije v to vojno. Te sile so tako močne, da vsaj trenutno prevladujejo nasprotne. Mimo tega so baje nastale tudi nove težkoče za tako akcijo na drugih področjih. Predvsem je treba računati z odločno voljo Turčije, ki napada preko Bolgarije tudi samo na Grčijo ne bi mirno dopustila. Vse pa kaže, da ne stoji za turško odločnostjo samo Anglija, ampak tudi Sovjetska zveza. Vendar ni popolnoma iz- ključeno, da se prizadevanja za tako nemško akcijo ne bodo še nadaljevala, verjetno je trenutno le to, da te akcije še ni pričakovati tako kmalu, kakor so nekateri menili. SOFIJA, 8. jan. United Press. Bolgarski ministrski predsednik dr. Bogdan Filov se je že vrnil v Sofijo in ob tej priliki izjavil, da so vesti, ki krožijo v Ameriki o njegovem potovanju, neresnične. Druge izjave ti! hotel dati. SOFIJA, 8. jan. Associated Press. Bolgarske čete so skoro vse koncentrirane Druga faza ofenzive v Libiji Pričetek bojev za usodo Tobruka — Angleži poročajo dalje o osvojitvi dveh trdnjav v notranjosti Libije in obkolitvi oaze Giarabub — Italijansko poročilo objavlja vest o padcu Bardije — Izgube v dosedanjih bojih DRUGA FAZA ANGLEŠKE OFENZIVE KAHIRA, 8. jan. Ass. Press. Angleška ofenziva se nadaljuje v zahodni smeri v Libiji na vsej dolžini od morja do notranjosti puščave. Angleške čete so v notranjosti osvojile trdnjavi El Gubi in Maddalena ter obkolile veliko oazo Gia-rabub z vso tamkajšnjo italijansko posadko in vso opremo vred, Um»k italijanske vojske iz oaze je popolnoma onemogočen in se vsak trenutek pričakuje, da se bo posadka vdala. Verjetno je, da bodo angleške motorizirane čete nadaljevale od tod pohod po puščavi v ravni smeri proti Benghasiju. Pred Tobrukom se bijejo že boji med angleškimi in italijanskimi četami. Angleži so osvojili več letališč pred Tobrukom, ki so jih Italijani zapustiti. Na teh letališčih so našli 40 uničenih letal, ki so postala žrtev prejšnjih angleških napadov. Pričakovati je treba v kratkem odločilne bitke za Tobruk. IZGUBE PO ANGLEŠKIH VESTEH KAHIRA, 8. jan. ZPV. Po dosedanjih podatkih se je število ujetih Italijanov zvišalo znatno nad 70.000. Mhno tega so izgubili Italijani v bojih na mrtvih in ranjenih tudi nad 20.000 mož, tako da znašajo njihove celotne izgube od 90.000 do 100.000 mož, t. j. najmanj eno tretjino celokupne italijanske vojske v Libiji. Armada, s katero sedaj še razpolaga general Graziani, je močno oslabljena in je veliko vprašanje, ali se bo mogla uspešno upirati Angležem. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI KAHIRA, 8. jan. Reuter. Uradno javljajo, da sta bila Tripolis in Tobruk ponovno napadena po angleških zračnih silah. LONDON, 8. jan. Reuter. Angleška letala so bombardirala Tripolis ter zadela večjo motorno ladjo v pristanišču ter verjetno še dve drugi ladji. Napadena sta bila tudi električna centrala in neko uradno poslopje. Nastalo je več požarov in eksplozij. Tobruk je bil napaden podnevi in ponoči od angleških letal. BARDI JA, 8. jan. AP. V Bardiji se vidijo požari iz Tobruka, ki leži 79 km oddaljen. Angleška letala so bombardirala tudi Derno in Martubo. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 8. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Afrike: Predsfnočnjim so padli zadnji obrambni položaji, ki so še držali Bardijo. Naše čete so 25 dni pi- sale divne strani hrabrosti in prizadejale sovražniku zelo težke izgube. Tudi naše izgube v materialu in moštvu (mrtvi, ra njeni, izginuli) so bile hude. Naša pomor ska protiletalska obramba je sestrelila dve sovražnikovi letali med letalskim napadom na Tobruk. ITALIJANI O BRANILCIH BARDIJE RIM, 8. jan. Stefani. »Popolo di Roma« piše, da »je protagonist bojev za Bardijo general Bergenzoli, ne pa generala Wa-vel in Wilson. Vse radijske postaje sveta priznavajo junaški odpor italijanske vojske v Bardiji. General Bergcnzoli, ki je znan ]w>d imenom »Barba electrica« (električna brada), je branil Bardijo 25 dni z majhno posadko proti 250.000 Angležem, britski sredozemski floti in zračnim silam Anglije. Ta hrabrost je legendarna. General je dal dokaza o tem že v veliki državljanski vojni v Španiji. Bil je večkrat odlikovan z visokimi redi, a jih ne nosi na prsih. Ima le znake o .petih ranah, ki jih je dobil v vojni. Kadar more država računati s takšnimi ljudmi in takimi, kakor je bil general Malleti, ki je padel v obrambi Sidi el Barranija, tedaj ne more izgubiti vojne.« V Albaniji zopet živahnejši boji Tako Italijani kakor Grki poročajo o uspehih — Tretji napad grških bojnih ladij na Valono ' — Večja aktivnost letalstva ITALIJANSKO POROČILO RIM, 8. jan. Stefani. Italijansko vrhovno vojno vodstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo iz Albanije: Na grškem bojišču se nam je z uspešnim podvigom posrečilo osvojiti važne položaje. Avtomatično orožje in strelivo, ki ga je bil sovražnik pustil, vse to je padlo v naše roke. V uspešnih bojih patrol smo ujeli nekaj sovražnikovih vojakov. Sovražna letala so napadla neko nase oporišče. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo tipa Blenheim. Enna lovska skupina se je med poletom spustila v bitko s sovražnimi letali ter sestrelila tri. Neka druga naša skupina je kljub slabim vremenskim prilikam bombardirala neki važni sovražnikov cilj. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. GRŠKO VOJNO POROČILO ATENE, 8. jan. Associated Press. Grško poročilo pravi, da so grške čete napredovale ob morju in severno od Kllsure ter dostavlja, da je položaj italijanskih čet v sektorju Tepeleni-Klisura postal težavnejši. Napredovanje severno od Hfana- re preti, da preseka prometno zvezo med Tepelenijem in Valono. | ATENE, 8. jan. Reuter. Uradno javljajo, da so grške čete zavzele skupino močno utrjenih pozicij, kar bo imelo za razvoj vojne v Albaniji veliko važnost. Ni pa rečeno, kje so bile te pozicije zavzete. Grški rušilci niso srečali pri bombardiranju Va-lone niti ene italijanske vojne ladje. GRŠKI NAPAD NA VALONO ATENE, 8. jan. Reuter. Grški rušilci so spet vdrli v Jadransko morje in že tretjič v sedanji vojni bombardirali Valono. ■ ATENE, 8. jan. UnHed Press. Mornari- ško ministnstivo javlja: Flotllja grških rušilcev je včeraj prišla skozi Otrantski preliv do Valone ter bombardirala to albansko pristanišče. Grške ladje so že tretjič prišle skozi Otrantski preliv. Na Valono je bilo izstreljenih 60 granat, ki so zadele vojaške objekte v pristanišču. Mornariško ministrstvo tudi javlja, da so grški zaupniki v Albaniji sporočili, da je bilo v zad-nih dneh evakuiranih Iz Valone 35.000 ranjenih ali bolnih italijanskih vojakov. Poročilo ministrstva za javno varnost pravi, da so italijanska letala bombardirala Ko-rico, ubila čez 100 civilistov, porušila 30 hiš in poškodovala katedralo. Siamcri so vdrli v Indokino NtSW YORK, 8. jan. Tass. United Press poroča iz Hanoja, da co 5. t. m. siamske čete vdrle v severni del pokrajine Kambodže in zavzele mesto Paillin, katero so indokinske čete Izpraznile. Istega dne so siamska letala bombardirala letališče v Savannakhetu. Francoska letala so pa v odgovor bombardirala Sakoniakon v se- verovzhodnem Siamu, Vrhovni poveljnik siamskih čet je izjavil, da so siamske čete prekoračile mejo Indokine pri Aranprah-detu in osvojile več krajev. HANOI, 8. jan. UP. Pooblaščenec francoskega guvernerja Indokine je izjavil, da Japonska pomaga Siamu v boju proti Indoklni. Guverner se bo preselil iz Sai- na turški meji. Turki imajo ob bolgarski meji okoli 400.000 mož. V turških krogih se govori, da bodo turške čete vkorakale v Bolgarijo, če bodo nemške čete prekoračile Donavo. MOSKVA. 8. jan. United Press. Sovjetski listi so prinesli o balkanskih zadevah samo demanti, da bi bili sovjetski poslaniki z Balkana poklicani domov na poročanje. Poleg tega javljajo tudi -italijansko in grško uradno poročilo. Rooseveltov govor j§ bil objavljen samo v izvlečku ter brez komentarja. gona. V ponedeljek je vrglo 5 siamskih letal 15 bomb na francoske položaje pri Savannakhetu. Pri Pailinu je bik) precej žrtev na obeh straneh. Bullitt in Leachy o nalogah USA WASHINGTON, 8. jan. Reuter. Bivši ameriški veleposlanik v Franciji, VViHiam Bullitt, je izjavil, da je najboljši način, kako končati vojno, če USA pomagajo z vsemi silami Angliji, Grčiji in Kitajski. VICI1Y, 8. jan. Reuter. Admiral Leachy, novi ameriški veleposlanik v Vichyju, je izjavil, da bo Amerika pomagala z vsemi silami Angliji, Istočasno.pa je zainteresirana na svetovni situacij in posebno na Daljnem vzhodu. Angleži se niso izkrcati BERLIN, 8. jan. DNB. V zvezi z vestmi angleškega obveščevalnega urada izjavljajo v Berlinu na poučenem mestu, da niso resnične vesti, po katerih naj bi se bilo 50 angleških vojakov izkrcalo nekje na francoski obali, kjer da jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Vest je od začetka do konca izmišljena. V SOVJETSKI VOJSKI ZOPET SABLJE MOSKVA, 8. jan. DNB. »Krasnaja Zvjezda« poroča, da so bile v sovjetski vojski zopet uvedene sablje za častnike. Po odredbi vojnega komisarja Timošen-ka bodo tudi pehotni in topniški generali nosili sablje, dočim bodo imeli generali tankovskih čet, tehničnih čet in letalstva bodala. VELIKA RAZSTAVA LIKOVNE UMETNOSTI V MOSKVI MOSKVA, 8. januarja. DNB. V prodorih državnega muzeja je odprta velika razstava sovjetskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstavljena so najpoljša dela zadnjih 23 let. Večje število teli je hi)o razstavljenih že na svetovni razstavi v Ncw Yorku ter so so pred tedni vrnila v Moskvo. Ob otvoritvi so bili navzoči predstavniki diplomatskega zbora, tuji novinarji in delegati raznih umetniških organizacij sovjetske Rusije. Razstavo je odprl predsednik umetniškega komiteja pri svetu ljudskih komisarjev, Hravčenko. V BERLINU NISO SLIŠALI ROOSEVELTA BERLIN, 8. jan. Associated Press. Kot opravičilo, da ni nemškeag uradnega komentarja o Rooseveltovem govoru, se navaja, da so nastale pri radijskem prenosu iz Amerike motnje ter ni bilo mogoče v Berlinu slišati celega govora. ^ SNEG V TUNIZIJI TUNIS, 8. jan. Havas. Po 40 letih je zdaj prvič padel sneg v Tuniziji. Hladen val se je razlezel do južnih mej Tunizije. Pred razlasnitvilo med Nemčijo in Francijo Pričakuje se, da bodo sporna v ;rašanja razčiščena in da bo Petainova Francija zavzeta jasnejše staižšče — Pred večjimi spremembami v v!adi in upravi CURIH, S. jan. ZPV. Splošno pričakujejo, da bodo v teku tega tedna razjasnjeni odnošaji med Nemčijo in Petainovo Francijo. Izključitev Lavala od vladnih poslov se sploh več ne omenja. Triumvi-rat sam je bil v Nemčiji sicer dobro sprejet, ni pa mogoče razbrati, kako se bo zadržala Nemčija *v nadalje. Javnost ;ntefesira zdaj le dvoje: ali bo v nadaljnji francoski politiki predrlo ono, kar je zagovarjal Laval, ali se pa bo v odno-šajih do Nemčije uveljavil kurz Lavalo-v ih nasprotnikov ter že spočetka torpediral francosko-nemške odnošaje. S tem v zvezi poudarjajo, da na odločujočih nemških mestih po odstopu Lavala zdaj znova ostro govore o vladajoči kliki v Petainovi vladi, ki da razvija protinem-1 ško propagando. Iz Nemčije veje po ted-! nih zdržanja ostrejši duh proti Franciji, kar naj bi bil jasen opomin Vichyju, da !oka ne napenja še bolj. Rimski listi naglašajo, da pomeni izprememba v francoski vladi le rešitev izključno notranje krize Francije. Dejansko se bije boj med dvema strujama, med ono, ki je po sestanku Hitler-Petain-Laval skušala po-gledati stvari realno v oči in sodelovati s silami osi ter skupino, ki še takšno sodelovanje odklanjala. Zadržanje Nemčije do V?h j 3 ^ g So , angleškth napaaih na mesto nastalo veliko I ’ . __ polarov ter škode. 19 oseb je bilo ubitih z vsak,m tedn0m man'se' DONOVAN V KAHIRI BF J RUT, 8. jan. DNB. Polkovnik ameriške vojske, Donovan. ki biva v Evropi v neki posebni misiji, je z letalom dospel v Kahiro. MEHIKA IN USA MEXICO CITY. 8. jan. DNB. Mehiški zunanji minister Padilla je izjavil, da je odstopitev vseh mehiških letališč za uporabo letalom USA samo dokaz, da hoče Mehika imeti čim tesnejše prijateljske stike z USA. JAPONSKI PROTEST TOKIO, 8. jan. Reuter. Japonski zunanji minister Matsuoka je izročil angleškemu veleposlaniku oster protest zaradi angleškega postopanja proti japonskim državljanom na Bermudskih otokih. NEMŠKI DEMANTI BERLIN, 8. jan. AP. Nemška vlada zanikuje, da bi nemška letala metala bombe v noči med 2. in 3. januarjem na Dublin. Pač pa je možno, da so nemška letala letela nad nevtralno Irsko v noči med 1. iu za ' 2. ian., vendar niso metala bomb. in 101 ranjena. PODNEVNI NAPAD NA LONDON MEHIKA — ŠPANIJA MEXICO CITY, 8. jan. DNB. Nacio-IZGUBE PRETEKLI TEDEN j lia]na organizacija mehiške mladine na- LONDON, 8. jan. Reuter. Zadnji teden' merava zaprositi predsednika republike, LONDON, 8. jan. Reuter. Nemški bomb- i ie bilo potopljenih skupaj 7 ladij s 37.500 cja naj se vzpostavili spet normalni niki so izvršil; včeraj podnevi najtežji tonam.? Od teh so bile 3 angleške. Izgube zrušili na tla. Daljnostrelne obalske bate-'napad v zadnjem času. škode je precej so veliko pod povprečjem. USA arzenaS demokracije WASHINGTON, 8. januarja. AP. Roosevelt je imenoval vrhovni direktorij za narodno obrambo USA. Predsednik je Wiliiam Knudsen, člani pa Sidney Hill-man ter vojni minister Stimson in mornariški Knox. WASHlNGTON, 8. januarja. Reuter. Roosevelt je ustanovil vrhovni direktorij za izvedbo obrambnega programa. Predstavnikom tiska je predsednik dejal, da ima direktorij vsa pooblastila, da predlaga in daje v delo produkcijo orožja. S posebnim dekretom je Roosevelt ustanovil tudi organizacijo obrambne vojne proizvodnje, ki je le nominalno pod njegovim nadzorstvom. Istočasno je Roosevelt novinarjem dejal, da so štirje člani omenjenega direktorija podpisali deklaracijo, v kateri naglašajo, da je njih naloga ne le velikega kritičnega pomena, nego tudi nujna. Obljubljajo, da bodo storili vse, kar je mogoče, da po direktivah Roosevelta stvorijo »arsenal demokracije« v VPOKLIC MLADIH MORNARJEV V FRANCIJI VICHY, 8. jan. Havas. Admiraliteta jav- USA za obrambo svobode in neodvisno lja, da bo v svrho dopolnitve posadk voj-sti. Direktorij je razdeljen v več oddel-1 kov. Mimo teh obstaja tudi posvetovalni svet. WASHINGTON, 8. januarja. DNB. Predsednik odbora za pomorstvo je v predstavniškem domu zaprosil za nov kredit v znesku 309 milijonov dolarjev za postavitev livarn za .topove in razširitev ladjedelnic. 10 milšfard dolarjev za pomoč AncsMli NVASHINGTON, 8. jan. Reuter. Ameriški kongres ima še veliko vprašanj na delovnem programu, vendar pa je že sedaj jasno, da bo Roosevelt zahteval kredit 10.000 milijonov dolarjev za pomoč Ve- ne mornarice sprejet nov kader mladeničev med mornarje. LETALA AMERIŠKE VOJNE MORNARICE NVASHINGTON, 8. jan. Ass. Press. Vi-ceadmiral John Topers je izjavil, da bo letos ameriška mornarica dobila novih 4000 letal. V januarju jih bo dobila 334. ROOSEVELTOV DEMENTI NVASHINGTON, 8. januarja. DNB. Roosevelt je demantiral včerajšnjo vest. da se bodo ameriške čete izkrcale na •Grenlandu. ZA UKINITEV JOHNSONOVEGA ZAKONA NVASHINGTON, 8. ' januarja. DNB. Predsednik vojnega odbora v predstavniškem domu je predlagal, naj se John-onov zakon ukine. Ta zakon prepove- ki tiki Britaniji. Ta vsota je računana, da bo namfefi dajanje posoju državam, porabljena v več letih. V kongresu se nisQ y redu plačevalc svojih dolgov USA, govori, da bo ta načrt predložen posebej zaostalih od e .svetovne vojne. ter nezavisno od rednega proračuna. V Italiji že 1000 nemških JetaS RIM, 8. jan. ZPV. Sodelovanje nemških letalskih oddelkov v letalsko-pomorski vojni na Sredozemskem morju bo zavzelo, kakor se zatrjuje, velik obseg. Doslej je po zanesljivih informacijah prispelo v ItaHJo več kakor 1000 nemških letal. Na trditev v Angliji, da bo s tem pošiljanjem nemških letal v Italioj oslabljeno nemško letalstvo ob Kanalu, izjavljajo v Italiji, »la ta letala ne prihajajo z zahodnega bojišča in da je maršal Goerihg nedavno izjavil, da v dosedanjih napadih na Anglijo ni bilo uporabljenih niti še polovico nemških letal. S tem moč Nemčije ne bo oslabljena, pač pa bo Anglija prisiljena, da pošlje več letal na Sredozemlje in s tem oslabi svoje letalstvo pri obrambi t!°BERLIN, 8. jan. Havas. Pošiljanje nem-j >ava<. kj i° J° dal ze 3. decembra. Čeprav ških oboroženih sil v Italijo pomeni samo «e n, dotaknil vprašanja Daljnega vzho-prijateljsko gesto do zaveznice, pravijo prve ODMEV ROOSEVELTOVEGA GOVORA NA JAPONSKEM TOKIO, 8. januarja. DNB. Japonsko zunanje ministrstvo izjavlja, da še ni obveščeno o poedinostih govora Roosevelta k Novemu letu. Zato japonska vlada še ni mogla zavzeti uradnega stališča k Rooseveltovi poslanici. V splošnem naglašajo, da je Rooseveltov govor le razširjena iz- v Berlinu. Nemč.ija je zainteresirana na da, je vendar omenil podporo, ki jo USA dajejo čangkajšku, kakor tudi Angliji in tem, da se porazi s skupnimi silami Ve- j Grčiji. Iz tega se jasno vidi namera, da lika Britanija tudi lja, kjer je postala tam odstraniti. IZl S SKUpTHUlI olidiHl V v.- | •> v- . r\ i* • t.« 1 di na področju Srcdozem- j ** evropski spor razširi na Daljni vzhod, ala močna, a se mora od kar je v nasprotju s politiko iskrenega miru. Vsi japonski listi pišejo v podob- Smrt ustanovitelja »kavttema LONDON, 8. jan. Reuter. Lord Baden Povvell, ustanovitelj skavtizma, je umrl v starosti 83 let na svojem domu v Kenyji v vzhodni Afriki. Bil je že dalje časa bolan ter so agencije že poročale, da Je pred nekoliko tedni umrl. Rodil se je 22. februarja 1857 v Londonu. Leta 1890-97 je poveljeval četam v pohodu proti Ma-tabeli. Kot polkovnik je v burski vojni branil od oktobra 1899. do maja 1900. ubtesanl Mafeking. Po sklenjene m :u:ni! Amko. je kot generalni major organiziral južnoafriško policijsko službo. Od 1903. do 1907. je bil generalni inšpektor brit.ske kavalerije. Od I. 1908. dalje je vod I skavtsko gibanje »Boy scouts«. Bil je zaslužen organizator skavtizma ter posrednik tesa gibanja v vseh napredn;j’ih državah sveta, katerih odl^ovunja je tudi nosil. Napisal jc vrsto knjig o skr.V zmtt ter nekaj zemijcpisnMi nogleaov na ’ japonski nem duhu in obsojajo politiko tako ime novane miroljubne demokracije, ki hoče razširiti sedanjo vojno. RAZPUŠČEN OPBOR NVASHINGTON. 8. jan. Ass. Press. No trame ministrstvo ie razpustilo mešani amevi.V-o-španski odbor za nabiranje pro stovoljnih prispevkov za vojskujoče se države. Utemeljitev pravi, da ni prave kontrole. mOFMVIA INFLUENCE V USA AUSTIN, Texas, S jan. AP. Najtežja 'lidemlia influence je izbruhnila po 20 , ’' 'i v T " asu. V soboto je bilo 32.98 /Irlev, diplomatski odnošaji s Španijo. V spomenici se naglaša, da ni več razlogov, da bi Mehika in Španija ostali še dalje daleč narazen. AMERIŠKI KAPETAN VOJNI UJETNIK BERLIN, 8. jan. Associated Press. Ameriški kapetan Charles Davis Morgan je v nemškem vojnem ujetništvu. Zajet je bil zadnjega junija, ko se je boril v angleški vojski v Flandriji. Smatra se, da je regularni vojni ujetnik. »JAPONSKA MORA ZMAGATI« TOKIO, 8. jan. Na včerajšnji avdienci pri cesarju je japonski vojni minister podal referat o instrukcijah, danih suhozem-ni vojski, ki bodo stopile v velavo danes, ob peti obletnici bojev na Vzhodu. Vojska bo po novih direktivah dobila navodila za uresničenje japonskega prostora na azijskem vzhodu. Japonska mora končno 1 zmagati, vojsko mora prežeti ofenzivni ! duh ter ljubezen za domovino, ki bo morala doseči zmago. NALOGE NEMŠKE MLADINE BERLIN, 8. jan. DNB. Vodja nacistične mladine Axmann je sprejel vodje narodno socialistične delegacije, ki je potovala tri mesece po Japonskem in se zdaj vrnila v Nemčijo. Naglasil je, da mora mladina Velike Nemčije vzdržavati redne tike z mladino prijateljskih držav in se pripravljati za novo Evropo. Nemška mladina mora v novem t redu Evrope prednjačiti ostalim naraščajem v svojem delu po sporazumevanju in trajnem miru. OSTRA ZIMA V ŠPANIJI MADRID. 8. jan. Stefani. Veliki snežni /iharji še dalje besne po vsej Španiji. Iz raznih krajev poročajo, da so ceste in železniške proge zasute s snegom, brzojavne in telefonske zveze pretrgane. Škoda je velika. Potopilo se je tudi nekaj vlačilcev z blagom ob obali razburkanega morja. DENTZ O POLOŽAJU SIRIJE BEJRUT, 8. jan. DNB. Francoski vrhovni komisar general Dentz je sprejel v Damasku predstavnike tiska ter jim izrazil priznanje za lojalnost Sirije. Poudaril je, da bo prebivalstvo Sirije v sodelovanju s francosko vojsko na Bližnjem vzhodu delalo skupaj za varnost dežele. Opozoril je na nevarnost tendencioznih vesti, ki se širijo od zunaj pa tudi doma, po Siriji. Mariborska napoved: Oblačno in megleno. Včeraj je bila najvišja temperatura —‘2.2. danes »njniijn 5.2. onoidne —3.0. Ruma zisrsmn’a po!iiika Aliss Barbara W a r d je napisala kratek pregled ruske zunanje politike, ki je izšel pod gornjim naslovom 4. julija v Londonu. Miss Barbara Ward je pomožni urednik londonskega »E c o n o m i J s t a«. Napisala je tudi že dve knjigi, Ker ni oslepljena od ideološkega dogmatizma, ker torej stvari po nepotrebnem ne povzdiguje in tudi po nepotrebnem ne graja, bo njen pregled tudi za nas, ki smo pogosto hudi dogmatiki, zanimiv in poučen. Miss Barbara Ward gleda na stvari kot so, ne pa, kakor bi želela, da so. NACIONALNA IN REVOLUCIONARNA ZUNANJA POLITIKA »Zunanja politika ni nikoli originalna. Določa jo izvesten red dejstev, zemljepisnih, zgodovinskih in gospodarskih«. Ta sestavek je izrekel Benito Mussolini 1. 1924. Pove nam, da nobena država ne more uiti svojemu zemljepisju m zgodovini, t. j. pravilo, za katero tudi Rusija ni izjema. Ruska država je rasla skozi 500 let stalnega vojskovanja iz majhne kneževine, brez pravih meja na evrazijskih stepah, do imperija, ki se razteza od Visle do Rumenega morja in od arktičnega kroga do Kavkaza. V nobenem primeru ni bila razširitev miroljubna, razen v sibirski smeri, kjer so bili kmetje, in ne vojaki, predstraža. V ostalem je Rusija za ceno težkih bojev in često težkih porazov širila svoje meje, dokler ni prišla do svojih naravnih zemljepisnih meja: morij in velikih rek. Ta razvoj je zapustil globoke sledove v ruski zunanji politiki. Dolga leta vojn in sovaržnost zunanjega sveta proti ruskim poizkusom, stabilizirati meje na črtah naravne obrambe, je rodil v njenih državnikih globoko nezaupanje do sosedov, posebno še po zahodnih, katerih višja civilizacija in višja umetnost voje-vanja je bila stalna nevarnost za relativno primitivno organizacijo Rusije. Iz istega nezaupanja se je rodilo drugo osnovno načelo ruske zunanje politike: večno iskanje sigurnosti. Obširna, slabo organizirana, mogočna ruska ozemlja in bogastva so bila stalna vaba močnih napadalcev, sosedov. Zato je bila glavna skrb ruskega zunanjega ministrstva, da ohrani svoje meje in dežele nedotaknjene. Lahko se dokazuje, da nimata zgodovina in tradicija od revolucije 1917. dalje, ki je porušila stotetno moč carjev in ustoličila boljševiško diktaturo, nobenega vpliva na sodobno rusko zunanjo politiko. Lahko se dokazuje, da je ta revolucija tako globoko zasezala v rusko preteklost, da se mora novi čas soditi samo IX) njenih lastnih načelih, to se pravi po načelih marksistične dialektike in proletarske revolucije. Toda ruska revolucija je bila le v toliko marksistična, v kolikor so njeni voditelji pretresli v Rusijo marksistično ideologijo in jo prilagodili na upor množici za mir in zemljo. Ruska revolucija je bila zelo daleč od ortodoksnega razrednega boja v visoko industrializirani »pozno kapitalistični« državi. Četudi bi se pogledi voditeljev izkazali za pravilne, bi majhna skupina revolucionarjev, ki se je polastila oblasti, imela ogromno nalogo, kljubovati tisočletni zgodovini ter solidnim zemljepisnim dejstvom. Kakršne so bile, njihove teorije so bile napačne. Pričakovali so takojšnjo razširitev razrednega boja, zrušitev imperializma pod vojnimi težavami in ustanovitev komunističnih držav v Evropi in Aziji. Ko se niti ena izmed teh nad ni izpolnila, so se povrnili k starim načelom zunanje politike težavnega ruskega razvoja, t. j. k načelom samoobrambe in sigurnosti Že v samih besedah je nastala čudovita izprememba. Staro sovraštvo do Zahoda in stari strah pred obkrožit-vijo sta se pojavila preobražena v boj proti kapitalizmu; varnost ruske nacionalne države je bila maskirana z gesli očuvanja ruske predstraže internacionalne revolucije. Bivša ekspanzija in iskanje izhodov ter sigurnosti je sedaj postala ekspanzija komunizma ter poudarjanje skupnih interesov delavcev. Prvi ruski revolucionarni voditelji so bili, razume se. popolnoma pošteni, ko so unorabliali te besede in ni njihova krivda če so se novi manevri izkazali le ma'o ve. kakor novi »šlagerji«, za staro po!!tiko Premagal jih je svetovni položaj. ki ie nstal trdovratno proti revolucionaren Premagala jih je tudi teža rus- Junaška smrt letalke Amy Johnsonova „The Fiy ng Bafey", leteča dama Ang.re, e zgubita življenje v s tub, domov e Po Reuterjevi vesti poročajo iz Stockholma, da je v nedeljo utonila v valovih morja slovita angleška letalka Amy J o h n so n o v a. S padalom je skočila iz svojega letala, čoln RAFa, *ki je pohitel na pomoč, je ni mogel več najti. Johnsonova je bila zaposlena kot pilotka-preizkuševalka novih letal za frontno službo. Videli so, kako je njen stroj padel v morje ob ustju Temze. »The Flying Baby«, slovita »leteča dama« Anglije se je rodila 1908 v Hullu kot hči ribiškega podjetnika. Sprva je bila stenotipistka pri nekem odvetniku, v 18. letu je že letela s svojim majhnim aparatom »Motte«. Proslavila se je v vztrajnem poletu v Avstralijo, ki ga je kot prva ženska podvzela 5. maja 1930 iz Anglije. Dne 24. maja je prispela v Avstralijo, po 17 dnevnem poletu. Nekaj dni potem je njeno letalo strmoglavilo pri Brisbaneu pred množico gledalcev. Za hraber podvig je Johnsonova prejela od angleškega kralja odlikovanje, od angleškega inženirskega društva pa naslov častnega člana. List »Daily Mail« ji je dal 10.000 iuntov šterlingov denarne nagrade. Dne 27. julija 1931 je startala Johnsonova k drugemu poletu preko Berlina, Moskve in Sibirije v Tokio, kamor je dospela 6. avgusta. Nekaj dni kasneje se je po isti poti vrnila domov. V oktobra 1932 se je poročila s kapitanom Jamesom A. Mollisonom, ki je nekaj dni prej preletel razdaljo London—Capetovvn. Johnsonova je pa nadkrilila tudi svojega moža, preletela je to razdaljo v 4 dneh, 6 urah in 53 minutah, to je 10 ur in 29 minut prej, kakor Mollison. V novembru 1924 je skupaj z možem poletela v Avstralijo, zaradi defekta na stroju je pa izgubila naslov zmagovalca, pa tudi vse svoje imetje, ki ga je vložila v priprave za polet. Še enkrat je letela iz Londona v Capetovn ter dobila zlato medaljo Royal Aero Guba. Bila je predsednica angleških pilotk National Women’s Air Reserve, zdaj je končala svoje junaško življenje v službi domovine. mnogo porabi v Libiji, kjer se vozi z avtomobilom. Uporaba je velika tudi v mornarici. Avtor je mnenja, da ima sicer Italija še rezerve bencina, toda, če bo vojna zanjo še dolgo trajala, ji ga bo zmanjkalo. Grkioitalitanskemorožfu Atenski list »Proja« piše z bojišča: »Italijani imajo odlično opremo, ki predstavlja kvalitativno^ zadnje izdelke moderne vojne tehnike. Čete so po večini motorizirane in sestavljene iz dveh mitraljeskih oddelkov, enega artilerijskega in dveh pešadijskih oddelkov. Na nekaterih krajih so njih artilerijska gnezda oddaljena v utrjeni črti komaj 20 m eden od drugega. V letalstvu so močnejši od Grkov.« »Angleški napad« na Krf so izvedla angleška letala o božiču. Toda, to ni bil napad z bombami, nego 500 paketov, ki so jih vrgli letalci kot božična darila za grško deoo na otoku. Nekatera letala so letela 40 m nad mestom. Korporacijska akcija v Franciji .»Figaro« piše o novi korporacijski morali, ki se je začela propagirati v Franciji in pravi: »Korporacijski režim ima v prvi vrsti za cilj, da zagotovi vsem delavcem človečanske pogoje življenja. Morala, ki terja korporativizem, ni profesionalna morala. Korporacijski sistem daje svoje dragocene sadove, blagostanje in socialni mir samo v družbi, ki je globoko prežeta z moralnimi principi.« Bombnik, ki je hitre*ši od lovcev! Pred tedni je bila objavljena vest o novem modelu bombnikov, ki jih izdelujejo v USA za Veliko Britanijo. Tovarne v Baltimoru delajo zdaj s polno paro. V »New York Timesih« piše Frederic Graham, da »so prvi poizkusi z novim bombnikom zelo dobro uspeli. Ameriški piloti in letalski častniki riaglašajo, da bodo ti bombniki hitrejši od dosedanjih lovskih letal, ki se uporabljajo v evropski vojni. Strokovnjaki so mnenja, da bodo novi bombniki potencialno najjačje udarno orožje v zračni vojni. Tak bomb- nik ima namreč premakljiv mehanizem za dirigiranje topov na električni pogon, zaščitni oklep za pilota in posadko, dalje tanke za bencin, ki se sami zapirajo, zelo močno artilerijo za obrambo, veliko hitrost ter popolnoma natovorjeni akcijski radij' 1600 km. Hitrost novih bombnikov je 544 km na uro. Prvih osem bombnikov v vrednosti 131 milijonov dolarjev se za Veliko Britanijo že izdeluje. Od celokupne, proizvodnje teh letal, jih bo dobila Anglija 50%.« Vo'ne lad e USA v angleške konvoje »New York Herald Tribune« piše: »Angleška vojna mornarica je v prvi bojni črti za Ameriko. Naša prva in glavna naloga je tedaj, da pomagamo Angležem. Naši mornarji morda ne žele, da prodamo Veliki Britmiji še več rušilcev. Oni bi najbrž želeli, da na ameriških ladjah plovejo na pomoč Angliji. Zakaj bi torej ne zadržali naših rušilcev v sestavu ameriške flote ter jih uporabili za spremstvo ameriških ladij, ki prevažajo blago v Veliko Britanijo? Ne smemo dopustiti, da se angleška mornarica cepi. Zaiagati moramo Anglijo z vojnim materialom, če nočemo, da bi bila vojna tudi za nas izgubljena Kakšna strahovita kombinacija bi bila, če bi se dve največji vojni mornarici sveta zedinili k Problem bencinskih rezerv v Italiji V zadnji številki »Petroleum Press Servi-cea« prinaša strokovnjak podatke o zadregah Italije s preskrbo nafte. V mirni dobi je porabila Italija blizu tri in pol milijona ton nafte. Domača proizvodnja donaša nekaj nad 10 tisoč ton. Rafinerije v Bariju in Livornu lahko predelajo vse surovine, naprave v Bariju, Na-poliju in Valoni so pa izpostavljene bombardiranju. Romunija in Albanija edino prihajata v poštev za dobavo goriva. Iz doline Devolija vodi 80 km dolga cev v Valono. Maksimalna pro- izvodnja v Albaniji je 300.000 ton na leto. Iz Romunije ne more več bencin po morju, plovba po Donavi je ustavljena. Do Trsta je pa železniška pot do 500 km dolga, iz Plo-estija v Trst celo 1000 km. Železnice so drage in neprimerne za prevoz večjih količin nafte. Preko Egejskega morja je Italija še lani uvozila 635.000 ton nafte, zdaj je ta pot zaprta. Italija je navezana le še na rezerve, ki jih ima v Napoliju, Bariu, Livornu, Genovi, Rimu, Spezzii, Benetkah, Trstu in Reki. Bencina se KuHura Beograjsko kulturno pismo Kulturno, življenje v Beogradu teče dalje po že izvoženi poti. Mednarodne spremembe, nastale v zvezi z vojno med evropskimi velesilami, ki so se tako močno odrazile v našem gospodarskem in političnem življenju, so zaenkrat ostale brez večjega vpliva na kulturno življenje Beograda. Večjih sprememb tu ni in vse se razvija po starem. Le kje pa kje lahko človek opazi tendence, da se tudi tok kulturnega življenja preusmeri. Te tendence so pa zaenkrat še slabe, bi pa v primeru, ako bi se mednarodni dogodki še dalje razvijali v dosedanji smeri, mogle postati močnejše. Opisal bom tu vse važnejše kulturne dogodke, da bo lahko vsakdo sam presodil, ali je gornja trditev točna. Najprej nekaj o delovanju beograjskega gledališča, saj je gledališče nedvomno ena najvažnejših kulturnih ustanov. O kakih večjih spremembah v letošnjem repertoarju ni mogoče govoriti. Operni repertoar vsebuje skoraj le dela, ki so se že igrala, bodisi lani, bodisi kdaj prej. Verdi. Puccini, Čajkovski, Musorgski, Offenbach. Rossini, Donizzeti itd. Stara imena in že znane opere. Novost je pa ta, da nastopata letos kot dirigent Slovenec Polič, bivši ravnatelj opere v Ljubljani, in kot stalen gost Slovenec Rijavec, bivši član velikih tujih oper. Kar tiče izvedbe oner le to-le: Brez dvoma ima beograjska opera v Matačiču dirigenta, ki daleč ke tradicije: čim bolj se je revolucija oddaljevala. tem bolj je bledela nova ideologijo. in tem močnejše so postajale stare tendence. * (Dalje) prekaša vse ostale v Jugoslaviji. Človek mora priznati, da so opere, v pogledu glasbene izvedbe in to seveda opere, kjer nastopa Matačič kot dirigent, za naše razmere na zavidni višini. To še posebno zato, ker je tudi operni orkester precej dober. Res je pravi užitek poslušati glasbeno izvedbo »Pikove dame« ali pa »Wertherja«. Le škoda, da Matačič redko dirigira. Ostali dirigenti: Polič, Podreš in tudi Slovenec Brezovšek daleč zaostajajo za Matačičem in njihove glasbene izvedbe niso nič boljše kot one ljubljanskih ali zagrebških dirigentov. Kar tiče režije oper, moram pribiti, da je tu zelo slaba. Ertl, Hetzel in Polič so vsi režiserji starega stila in so%m glavni principi pompoznost, patetičnost, romantika in ceneni efekt. Sicer v tem niso večinoma nič slabši od opernih režiserjev v Zagrebu in v Ljubljani, toda to ni nikakršno opravičilo. Skrajni čas je že, da v operni režiji zavlada nov duh, duh realizma. V tej smeri je deloval v Ljubljani pred leti dr. Bratko Kreft (recimo pri režiji »Carmen«), toda je bil kaj kmalu onemogočen. Končno kar tiče - pevskega ansambla, ima beograjska opera nedvomno najboljše moči. Letos gostuje tu, kakor sem že omenil, kot sta'en gost Rijavec: tukaj so tudi .Turenjev in še mnogi drugi dobri pevci. V tem Beograd daleč prekaša Zagreb in Ljubljano. • Dramski repertoar beograjskega gledališča pa je za razliko od opernega mno-;?(!. pa le 211 milijonov din. Devizni promet s;; je dvignil zaradi velikih nalogov za nakup klirinških mark, saj je znašal nakup kii-. rinšiuih mark v zadnjem četrtletju 1i)t() 180 milijonov din. g SOK din za 100 kg pšenice so moral? dajali kupci v nekaterih krajih .lužne Srbi, je. V nekaterih primorskih predelih ljudskega kruha sploh ni bilo mogoče dobiti in je bila konsumenlom na razpolago In bela moka po 8 do 9 din kg. g Padec hranilnih vlog je znašal pri državnih zavodih po podatkih Narodno banke, 1 .nov. lani za .'Jftt milijonov din manj. kol predlanskim istega časa ler je bilo naloženih 2014 milijonov din. -Hranilne vloge samoupravnih zavodov pa so med lem časom narasle za 190 na 2529 mi, Ujonov din, pri zasebnih pa za Kil na 5.097 milijonov din. W, E. I5ARTIIELL: 16 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman Iz INDIJE Nočem te žaliti, ,Mawasa!« »Moje misli so zmerom pri tebi, o meni - sahil) — in pri mali miss-sahib! Toda kako jo najdeš, če ne boš imela nobene moči več? Če zboliš in umreš? —« »Tiho, Mawasa!« je prosila Beata z negotovim glasom in skrila obraz v dlani. »On, ki sem ga ljubila, je mrtev —l« Dvignila je oči in so zagledala v daljo. »Toda Agnes živi! Eno leto jo že iščeva — Ne morem, nočem verjeti, da je mrtva — tudi ona! — Pokažite mi rano, ki je na njej umrla — pokažite mi grob! Tedaj se upognem — nič prej!« Brezglasno naigne Mawasa čelo na Be-atino roko. >Ne pošlješ me proč. o mem-sahib — in če me. tedaj 'bom hodila za teboj kakor senca!* Sredi palmovega gaja je ležala vas, ki je n njej govorila Beata, Le nekaj sob je bilo, v katerih so ležale obrabljene preproge na ilovnatih tleh. Postelja je obstajala iz oguljenih blazin. Trudna od deseturne vožnje je sedla Beata na blazine. Mavvasa pojdi in poglej, ali je dobiti kaj tople hrane najprej moram malo počivati.« Indijka je ubogala; Beata je ostala sa- dna. Izvlekla je zemljevid severne Indije. Z rdečilom je bila začrtana tenka, neštetokrat zavita črta. To je bila pot, ki jo je doslej preromala Beata, iščoč Agnes. Oprla se je z levico in mislila, zroč na karto. In kakor#vsak trenutek počivanja ob večerih tega minulega leta, je tudi to pol v duhu ocenila svoje dosedanje delo. V Dardshillingu je začenjala tista tenka rdeča črta. Po obisku James Wilgarda je Beata ostala še teden dni v bolnišnici in se krepila. Stričevi pomoči, ki jo je pričakovala, se je morala odpovedati. »Kar hočeš storiti je blaznost! Nikoli ne bom podpiral zločina, ki ga počenjaš sama s seboj,« je dejal trdno in odločno na vse njeno prigovarjanje. In prav tako jekleno je odgovorila ona: »Potem bom svojo namero izvedla brez tvoje pomoči.« Pri tem je ostalo; niti nasveti zdravnika niti sestre je niso omajali v njenih sklepih, j Od strica si je pridobila pravico do svo- ■ hodnega razpolaganja nad svojim imet- j jem. »Izgubila ga boš, zapravila s tem nesmiselnim načrtom!« jo je svaril on. Ona je odgovorila: »Kaj naj počnem s premoženjem, če ni* imam svojega otroka?« še enkrat je proučila vse, kar je storil James, Wilgard, da bi našel Agnes. Bilo je mnogo; na tej poti ji ni ostaio nič več storili. »Dali bomo oglase v vsak list in za vsak dan,« je določila. »V vsakem mestu damo natisniti lepake z velikimi črkami. Policijo bom sproti obveščala o svojem iskanju. Podobo Agnes bomo razširili po vsej Indiji v neštetihi izvodih. Trumo zasebnih detektivov povečam. Vso to pokrajino preiščem še enkrat!« »Vse to se lahko zgodi, ne da bi se bilo treba tebi spustili v to pustolovščino —« »To ni nikaka pustolovščina —« »Imenuj to kakor hočeš, samo opusti —« »Ne!« Tedaj je James Wilgard zmignil z rameni in stopil k vratom. »Nočeš me poslušati — drviš v svojo pogubo, indija ni dežela, kjer si osamljena mlada žena lahko dovoli romantične sprehode. Vse razmere so v krizi. Povsod se pripravlja upor. Anglija je zaprla Ma-hatmo. Svarim te — poslednjikrat!« »Ne morem drugače.« »Potem te naj čuva tvoj angel varuh!« In ne da bi se še enkrat ozrl, odide James Wilgard. Beata je vzdihnila nad svojim zemljevidom in sledila s prstom rdeči črti. Tam je začela svojo pot... Ut \ Daleč tja v Sikkim je prodrla z domačim pod vodstvom konjevodca, tja do daljnega budističnega samostana, ki leži visoko gori v gorovju. Menihoma je Beata pripovedovala o svojem izgubljenem otroku. Neki star mož, ki je bil samostanski sel, si je zamišljeno gladil dolgo brado in dejal plavolaski,da je pred tedni videl onstran meje v neki nepalski gorski vasici belo deklico ... ki je bila močno plavolasa, tako plavolasa kakor men-sabih. In nosila je belo obleko .., Beatino srce je vztrepetalo. Le z muko se je obvladala; vpraševala je ... toda drugega sel ni vedel.. še istega dne se je Beata odpravila s svojimi ljudmi pod vodstvom starca, ki si ga je bila z bogato odškodnino izprosila v ! samostanu. Toda šele po petih tednih je po samotnih in nevarnih stezah na južnem ; pobočju Himalaje, vedno v višini dva in ; trifisoč metrov, dosegla tisto nepalsko ■ vas. Beata je planila k vaškemu jioglavarju. O bridko razočaranje! Tista deklica je bila hčerka nekega na- I ravoslovca, ki je z družino na svojem raz-[ iskovalnem potovanju prišel skozi Nepal. Le s težavo je premagala Beata pretres. V svojem šotoru je z Mavvaso ure in ure dolgo premišljevala. Vedno znova je ugibala: Kaj se je moglo zgoditi z Agnes? Njeno srce se je branilo misli na smrt, — Otrok živi! jj je, govoril notranji glas, in temu glasu je zaupala z nadnaravno vdanostjo. Od tedaj je minilo četrt leta, in njene misli so neprestano krožile okrog usode bednega otroka. Polaščalo se je je najgloblje malodušje. »V c ’{a r n 5 k« — V « J.S nister dr. Budisavljevič govoril za zimsko pomoč Po radiu ,ic preteklo nedeljo naslovil | za tiste, ki stradajo in prezebajo? Večina /minister za socialno politiko in narodno teli je potrebna naši narodni in državni j zdravje g. dr. S r s'j a n B u d i s a v 1 j e-: skupnosti, v kateri moramo vsi imeti enake pravice in enake dolžnosti. Zato zim- j ska pomoč ne sme biti samo dejanje do-! brodelnosti. marveč "tudi dejanje vzajem- j nosti. Ce ste že kaj dali za zimsko pomoč, dajte še enkrat, ali še večkrat. Ako! niste še ničesar dali. dajte zdaj čim več. j Nikoli ni mogoče zadosti dati za bedne; v i č v okviru '»tedna zimske pomoči« tale apel na jugoslovansko prebivalstvo:. »Obračam se do vas, ki zdaj sedite v toplih s obali pred večerjo in vas želim spomniti na one druge pod našo skupno ne.-ndno stre!"), ki ždijo v hladnih sobicah in nimajo na mizah niti kruha. Vpra- še zadosti pomoči potrebnih. Človekova duša in vest morata biti nad silo zakonov. Zato naj bo tisto, kar se da, dano po duši in vesti. Nikoli ne pozabimo, da smo pripadniki naroda, čigar narodna pesem pravi: »Bolje ti je izgubiti glavo, nego svojo ogrešiti dušo.« Pregrešil pa se bo tisti, ki v današnji težki dobi s svojim prispevkom ne pomore trpečim, prezeblim in lačnim!« šajmo se vsi: Mar smo že kaj storili I in gladne. Kolikor koli dajemo, vedno bol Navodila za primer, če priletita tira ietaia nad naše ozemBie Ker smo doživeli že dva nepričakovana napada tujih letal, je potrebno, da vojaško oblastvo z -najstrožjimi ukrepi prepreči ponovne pomote tujih letalcev. Zato ■je izdalo ljubljansko mestno poglavarstvo naslednje opozorilo, ki velja za prebivalstvo cele Slovenije: »Zadnji čas se je že ponovno dogodilo, da s;) se letala tuje narodnosti pojavila nad ozemljem Jugoslavije. Da se v bodoče prepreči, da bi tuja vojna letala kr- šila našo nevtralnost in poškodovala naše ozemlje, je izšla naredba, po kateri morajo v bodoče v vsakem takem primeru stopiti v akcijo vsa naša protiletalska sredstva. Ker ob takih prilikah niso izključene nesreče, opozarjamo vse prebivalstvo, naj se v lastnem interesu v vsakem primeru udejstvovanja naše aktivne protiletalske obrambe nemudoma zateče v hiše, oziroma v zaklonišča.« Salam s kratkovalovno oddamo postalo v gorjuškern gozdu zelena lovska bratovščina, ki se je na grobu poslovila od svojega tovariša z ^govorom ir, salvo. s Odpovedana tekma. Ker je južno vreme vzelo sneg, se za nedeljo napovedana smuška tekma podružnice SPD ne ho vršila. Pač pa je na Mrzlici še toliko snega, da se ho učiteljski smuški tečaj nemoteno vršil. A Zena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere V gorjuškern gozdu je našel te dni neki kmet neznan balon, ki je obvisel na drevesu. Na balonu je bila pritrjena škatla z aparatom v notranjosti. Ko je snemal zanimivo najdbo, mu je balon ušel, škatlo pa x odnesel v vas. da bi si aparat ogledali. Pri natančnem pregledu so ugotovili, da je to majhna kratkovalovna oddajna postaja, ki je bila zvezana z mete- : urološkimi instrumenti. Radijska postaja j je bila tako urejena, da je od časa do | časa avtomatično oddajala na določenem kratkem valu vremenske podatke. Vsa pri : prava je najbrže last kake meteorološke postaje. Radijski aparat je nemške tovarniške znamke. Najdeni aparat je prevzela oblast, ki bo skušala dognati, odkod je Priletel neznani balon. Nesreča strojevodje ekspresnega vlaka Ko je včeraj zjutraj drvel ekspresni vlak (Orient-Simplon) skozi postajo Mo-Mavma-Popovača, je po nesrečnem naključju udarila pipa za polnjenje lokomotive / vodo z drugega tira v steklo ekspresa in ga zdrobila. Drobci so močno ranili strojevodjo ekspresnega vlaka Mijo Tuciča. Poškodbe so bile tako hude, da se je mož onesvestil. Na pomoč je Priskočil njegov pomočnik, ki je ekspresni vlak takoj ustavil. Ranjenca so odnesli v bolnišnico v Slavonskem Brodu, ekspres pa je po polurni zamudi nadaljeval vožnjo. Trboveljski drobiž Zadnja pot tragično preminulega podjetnika Jožefa Haucka je včeraj pokazala, koliko ugleda je imenovani užival v Trbovljah. Četudi tujec, se je v svojem dvaintridesetletnem bivanju v Trbovljah cako vživel, da se je čutil s trboveljskim ljudstvom eno. Zato ni hilo nič čudnega, da je bil povsod, kjer je bilo treba pomagati. Alcd svoje podpornike ga ie štela Delavska godba, gasilci in vse človekoljubne ustanove. Predsednik Čebelarske podružnice in odbornik SPD, Lovskega društva, Posojilnice, Zadružne elektrarne, je imel vedno dober nasvet in odprto roko za vsako koristno stvar. Na zadnji poti ga je spremljala ogromna množica z Delavsko in Sokolsko godbo. Gasilci so se udeležili pogreba s častno četo in praporom, Sokoli pa so mu bili za častno stražo. Prav številno je bila zastopana 1 tudi v — si) seplet v mali Cefte c Mesino gledališče. V torek. 1 I. t. m. uprizorijo ('-lani ljubljanske dram.' ..Romeu in Julijo". 1’rieelck predstave ho že ob ti). c Umri je v Zavodni pri Celju poštni upravnik v pokoju g. Anton Mirnik v 7! letu starosti. Pokojnik je prevzel upravo celjske pošte v prevratnih dneh leta 1511S in jo je vodil do leta 192!». Bil je vedno zaveden Slovenec. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico L«) v torek, 1L 1. m. od .S. 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova S. pritličje, levo. * l'nicin2 in narodne pesmi Celju in Žalcu živečifi skladateljev na sporedu koncerta, ki ga priredi bratov Živkov iz Maribora jutri dvorani Celjskega doma. c Celjski Šahovski kini) je v nedelj« popoldne odigral prijateljsko tekmo s prvakom Posavja Šahovskim klubom Radeče. Dobili so po eno točko Hriber.šek. Pohar. Kožuh Anton. Simončič Ludvik in tllelni. izredno talentirani Hočevar Niko ter Uog-dan Koren pol točke. Za Celje pa so si priborili |n> eno točko Schneider, Csor-go jun. Davidovae, (Jrein in Uačer pol točke. Takoj po tekmi se je še vršil medklubski brzoturnir z !> : ! za Celje. Tudi pri hrzolurnirju je presenetil mladi Niko Hočevar, ki je edini rešil čast Ra-dečanov s svojimi hitrimi kombinatoričnimi odločitvami. Radeče ima \se pogoje, da ostane še vnaprej žarišče šahovskega življenja v Posavju. e Razstava načrt a v natečaja za regulacijo in zazidavo Medloga v celjski okolici je od danes do sobote 11 t. m. dnevno od i). IT v sejni dvorani mestnega poglavarstva. m 4-KLEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK eIADIO (i. z o. z. LIUB&IAM, Miklnsiccvai cesta ? RADIO VAL. LIUBIJANA, Halmaiinova ulica 13 ANTON BREME E. CELJE, MiUIoSICeva sifisa 2 L. LIIŠICKV, fMtiiBOR, Koroška cesia 11 o V \oveui mesili so ustanovili mestni muzej, ki bo jutri slovesno odpri. o Bivši okrajni načelnik dr. Vladimir Cuš iz Krškega je bil imen >van za šefa samostojnega upravnega odseka banske uprave v lian ja Luki. o. Za namestnika dr. Mliksa Kovačiča, vršilca dolžnosti ravnatelja' privatne trgovske dvorazredne šole v Soboti, ki je bil po dveh letih reaktiviran, je bil imenovan inž. Hreščak. o. Naglica pošte. Advokat dr. Meznarič iz Čakovca je 5. nov. 1939 oddal v nabiralni:-: pismo naslovljeno na Hran. in posojil, v Središču. Na kraj naslova pa je dospelo šele lani 28. decembra-in je potrebovala za 12 km ! dolgo pot nič manj ko eno leto, tri tedne in I 2 dni. Prizadeta stranka in uprava pošte Sre-‘ dišče bosta zahtevali pojasnilo v Čakovcu, o. Divje gosi letijo v velikih jatah vsak večer čez Muro. Ljudje se bojijo hudega mraza, | i:i navadno sledi potovanju gosi na jug. j o Strah škofjeloških stanovanj zaprl, Ts ‘lni se je posrečilo razkrili šlevirne vlom.: | v Škofji Loki in okolici. Orožniki so {»rije I i nezaposlenega delavca Antona Kur,Tja ! iz Hoč, ki je bil .kolovodja vlomilske tolpe. Ptuj DELOVANJE OLEPŠEVALNEGA IN TUJSiKOPROMETNEGA DRUŠTVA V PTUJU zasluži največjo pozornost vseli Ptujčanov. Društvo si z vso vnemo prizadeva, da polepša zunanje lice Ptuja, da ohrani i;i izpopolni lepote in privlačnosti našega mesta, skratka da ustvari vse one pridobitve in ureditve, ki zagotavljajo tujcem jn domačinom prijetno in udobno; bivanje. Urejevanje Ljudskega vrta, enega naših najbolj prijetnih zatočišč, zalite va mnogo skrbi in žrtev. Številne m tnnogostranske so naloge, ki si jih je društvo zastavilo in vse to delovanje zahteva izdatna denarna sredstva. Ker Pa društvo s skromnimi dohodki komaj zmaguje najnujnejša dela. bi bilo želeti, da ga vsa naša javnost podpre in da se naše meščanstvo v čim večjem številu ■včlani v društvo. P Tujski promet. Preteklo leto je obiskalo Pluj 2)71 Jugoslovanov. l.N Bolgarov, / Cehov, l \nglvž, 2.'» Italijanov, K) Ma-, irov. Tl I Nemcev. 2 Švicarja, ■’> Poljaki. T 11 i* ■ «.; • g« | * iz ostale Lvrope pa i oseb. lo inozemcev 221 z 1578 nočni- Nevesinjski trgovec - kitajski mafor Bil je avstrijski redov, srbski kaplar, ruski podporočnik, 'aconski poročnik in kltaiok* maf&* 1 Komuni, Skupaj je h nami P Ti:*slni • preskrbovalni urad dostavlja Je (Im vsenv družinskim poglavarjem vprašalne pole Tiskovine naj vsak družinski poglavar izpolni, podpiše' I;Da ste videli tedaj, gospoda, to zavzetje in presenečenje! Mahoma je bilo žalosti konec in rajna kakor pozabljena. Domači in sosedje in znanci so občudovali samo krsto. Bilo mi je skoraj žal, da sem jo naredil.« >. Najlepše je bilo na dan pogreba. Da, da, gospoda, tudi tu se mi je pokazal košček Rusije in drobec iz duše ruskega človeka, ki ste prej tako vneto modrovali o njem. Ko torej spuščajo krsto v zemljo, se začne jok in stok, da se je človeku v bolečini krčilo srce. In nenadoma plane k meni ženska, Sonjina teta, ter se me kakor v brezupni boli oklene z obema rokama Hočerh jo tolažiti, ona pa vsa iz sebe: »Osip, Osip, poglej, kai delajo! Reci jim no, naj preiože Sonjo v navadno krsto! Ali naj taka krasota segnije v zemlji?!« »Streslo me je, da sem bil kakor omotičen in sem se jezno iztrgal ženski iz rok. Toliko bolj me je pogrelo, ko sem nato opazil, kako vsi pogrebci razočarano strme v grob, ki jim je pogoltnil naUepšo krsto, kar so jih dotlej videli na vasi. Son>e ni nihče niti omenil več.« Jože je utihnil. Oči zastrla mrka senca in bnod nje je poblestevalo kakor odsvitanje Nemški slikar pred umri Žena z lahkoto mo enega. mož kot sa- (A. P. Čehov) Ljubica, ki ni vse, ni ničesar. — (Ho-nore de Balzac) dahnili spominov. Učeni profesor, zgovorni vsj dn,cTi. kar nas je bilo v družb' novinar m. ....... . ghio molčali, ko je lože ponovil: Res, tudi to je drobec Rusiie, ki ie nihče ne pozna, tudi ne jaz, dasi sem cela leia* preživel tam,« § 'iv5i ***"*'. ko‘ besede razšli. ’ " uvC v trgovini s efevm. - Maribor Kopičenje živil ne bo več mogoče Mestni prehranjevalni urad je te dni izvedeel popis mariborskega prebivalstva, da bi se čim bolje rešilo vprašanje dodeljevanja živil v bodoče, ko bodo uvedene karte za nakup živil. Danes ko se cene s&alno dvigajo ter po nekaterih trgovinah event. zmanjka tega ali onega, skuša marsikdo vsejati med ljudstvo vznemirjenje z razširjanjem izmišljotin. Deloma imajo prav oni, ki se izprašujejo, zakaj se niso uvedle živilske karte že popreje, ker bi se bilo lahko s tem preprečilo kopičenje živil v raznih zasebnih zalogah. Toda na drugi strani je bilo mnogo tehtnih razlogov, ki takrat še niso dovoljevali uvedbe živilskih kart. Kopičenje živil je povzročilo pomanjkanje na živilskem trgu ter je tudi v prvi vrsti vzrok, da je bilo treba uvesti posebne ukrepe, med katere spadajo tudi živilske karte. Tudi banska uprava je budno spremljala prizadevanja zasebnikov, da se založijo z vsem potrebnim, in to celo preko mere, ter se založijo z vsem potrebnim, in to celo preko mere, ter je pravočasno tudi sama spravila v skladišča precej žita in moke, precej pa še bo dobila, tako da bo mogla v dovoljni meri preskrbovati prebivalstvo Slovenije z živili. To bo pa mogoče le tedaj, ako se pravočasno prepreči, da si bolje situirani sloji še nadalje kopičijo živila, kajti tedaj bi tudi blago iz banovinskih skladišč po tej poti izginjalo v zasebne roke, čim bi ga dali v promet. Oni, ki živijo tako rekoč iz rok v usta in si ne morejo nakupovati zalog, pa bi zopet ostali praznih rok. Zaradi tega so bile karte potrebne. Kakor izjavljajo na merodajnem mestu, bodo karte za moko, kruh in testenine prišle v obrat okoli polovice januarja. Prehranjevalni urad bo delal v najtesnejšem stiku s trgovci in raznimi zadrugami, tako da 'bo možna točna kontrola porabe zalog in dodeljevanja novega blaga. Živilske karte bodo dobili vsi hišni posestniki na podlagi prijav v popisu ter jih bodo razdelili svojim najemnikom. Kakor v Mariboru, so bili ustanovljeni posebni prehranjevalni uradi tudi pri ostalih občinah, in občine bodo sedaj tiste, ki bodo skrbele za razdelitev živil. Zaradi tega bodo industrijski konsumi, ki bi se morali ustanoviti pri vseh večjih industrijskih __ podjetjih, tudi popolnoma nepotrebni. 2e svoj čas je vest o ustanovitvi teh konsumov zbudila med trgovstvom precej razburjenja, saj bi ti izgubili na ta način na tisoče konsumentov, zlasti pa bi to veljalo za naše mesto, kjer je industrija jako razvita. Preko tega je celo jasno, da bi bila pravična razdelitev živil celo jako težka, ako pomislimo, da je nn r)f. v mariborskih industrijskih podjetjih mnogo delavcev, ki stalno prebivajo v raznih podeželskih občinah, kjer imajo prav tako pravico na živilske karte pri svoji občini. Razen tega pa bi dodeljevanje hrane tem podeželskim delavcem v mariborski industriji v veliki meri zadelo tudi preskrbovanje našega mesta s prehrano, ker bi padlo tako v breme mestnega prehranjevalnega urada nekaj tisoč odjemalcev z njihovimi družinami vred. Zaradi tega je jasno, da si tudi mestni preskrbovalni urad prizadeva, da bi se industrijski konsumi, ki bi tudi za podjetja sama pomenili precejšnje breme, ukinejo ter se dodeljevanje hrane v celoti poveri občinskim prehranjevalnim uradom. Obračun dela studenških gasilcev Studenška prostovoljna gasilska čela je imela le dni svoj 20. redni letni občni zbor. ki ga je vodil predsednik A. K a lob. ki sc/je uvodoma spomnil umrlih članov čele. Podal je kratek pregled vsega dosedanjega požrtvovalnega delovanja čete, nakar je podal tajniško poročilo g. Srajber. Tajniški posli so se jako povečali. Med drugim je četa. ustanovila tudi pogrebni odsek, ki je stopil 18 krat v akcijo. Iz poročila poveljnika Pregla je razvidno, da so bili lani 3 požari, 3 predavanja za gasilce, 7 šolskih in 5 rednih vaj. Posebno je obsodil one, ki kličejo četo k požarom, ki jih nikjer ni. Blagajnik Maks Lešnik je poročal, da je čela imela lani 207.221.50 din dohodkov ter 20(3.881.23 din izdatkov, dolg se je znižal od 92.28G din na 65.010 din. O samarijanskem delu je poročal g. Ulrich. Na predlog nadzornega odbora je dobil cel odbor razrešnico. blagajnik pa še posebno pohvalo. Predlagano je bilo, da naj bi se vršil letošnji župni zlet v Studencih. Tudi letošnji občni zbor studenških gasilcev je bil obračun požrtvovalnega dela, ugotovljen pa je bil tudi vsestranski napredek. Prostovoljnim čuvajem imetja studenških občanov gre zalivala vse javnosti. m Hišo podirajo na Tržaški cesti 5 radi vhoda k novemu paviljonu splošne bolnišnice .bi ga v notranjosti dovršil jejo. m Nevarnega vlomilca so prijeli na delu v Delavski ulici v osebi komaj 16 letnega Henrika L. iz Nove vasi. Ko je prišla hišna posestnica Antonija Menaček proti večeru domov, je slišala sumljiv šum iz prvega nadstropja ter je tam presenetila gori imenovanega, ko je odpiral z vitrihom omaro. Prestrašeni vlomilec je skočil kar skozi okna na ulico, kjer ga je zadržala hčerka hišne lastnice, ki je prišla pravkar na obisk. S j>omoejo sosedov so ga nato oddali orožnikom, kjer je priznal, da je vlomil tudi pri industrijcu Spragerju na Zrinjskega trgu ter mu odnesel listnico, denarnico in gojzerice. Henrik L. ima kljub svoji mladosti že mnogo sličnih grehov na vesti. * Naša kola na V. Sokolskem plesu. Midi v plesni spored letošnjega Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto, dne 11. januarja 1941 v vseh prostorih Sokolskega doma, bodo na splošno željo uvrščeni naši priljubljeni in slikoviti narodni plesi, razna kola. Da bi se tudi širši javnosti nudila možnost, da si osveži svoje znanje oziroma, da se nauči plesati naša kola, bo meddruštveni odbor Sokolskih društev v Mariboru v sredo 8., Četrtek 9. in petek 10. januarja 1941, ob 20. uri v Sokolskem domu predvajal in vežbal narodna kola. Odrasli in mladina prisrčno vabljeni Vstop prost! * UJMA priredi dne 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem ge. Osterc-Valialo koncert slovenske mladinske klavirske glasbe. Na sporedu bodo izključno slovenski skladatelji. Vstopnice so * v predprodaji v knjigarni Koren v Gosposki ulici. * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejemi' obiske v hotelu „Zamorc“. ŠTAMPILJKE ,.S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — (el. 23-19 Lanski december je bil suh in mrzel V plošnem je bil lanski december kljub višji absolutni minimalni toploti še mr-zlejši, glede padavin pa bolj reven kot Predlanski. Toplota se je v preteklem mesecu gibala med + 10.4 in — 20.6 in je znašala razlika med najvišjo in najnižjo toploto 31 stopinj. Najtoplejši je bil 8., najhladnejši pa 28. december. Z maksimalno toploto pod ničlo je bilo 18 dni, minimalna toplota pa je celi mesec neprenehoma bila pod ničlo. Zelo mrzlih dni z minimalno toploto 10.0° C pod ničlo je bilo 17. Lanski december je bil zato mrzlejši od predlanskega, ker je imel lanski december povprečno toploto — 5.7 povprečno maksimalno — 1.3 in povprečno minimalno — 10.8° C, medtem ko je imel Predlanski december samo najnižjo minimalno toploto še nižjo vse povprečne toplote pa precej višje. V osmih padavinskih dnevih je višina Padavin dosegla komaj 16.5 milimetrov. Na posamezen padavinski dan je povprečno padlo 2 mm ali okrog 0.5 mm na vsak decembrski dan. Največ padavin je bilo v decembru izmerjeno na Božič zjutraj in sicer samo 6.6 mm, zato tako malo, ker je stopljen sneg bil zelo suh. Snežno odejo je imtel Maribor 24 dni in ie maksimalna višina snega dosegla 20 centimetrov ravno za božič na praznike. Petrolejske nakaznice za januar V svrho izdaje nakaznic za petrolej za mesec januar poziva mestno poglavarstvo prebivalce, ki uporabljajo za razsvetljavo petrolej, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu med uradnimi urami v svrho dodelitve količine petroleja. Obenem se pozivajo vsi obrtni in industrijski obrati, da takoj .javijo dejansko potrebo petroleja za razsvetljavo in posebej za stroje (čiščenje itd.). Prijava mora biti izpolnjena s sledečimi podatki: 1. naziv obrti ali industrije; 2. sedež obrti ali industrije; 3. število oddelkov (sob); 4. dejanska mesečna potreba na petroleju za razsvetljavo v letu; 5. dejanska mesečna potreba na petroleju za stroje v letu; fi. ali ie obrtni oziroma industrijski obrat angažovan za potrebe državne obrambe ali ne: 7. opomba. Rok prijave nepreklicno do. 15. jan. 1941. Barometer se je v lanskem decembru gibal med 755.8 in 716.1 milimetra. Povprečni zračni tlak je pokazoval 739.4 mm. Glede decembrskega minimalnega zračnega tlaka je zanimivo omeniti to, da je na dan, ko je bil tlak najnižji, padlo samo 2.6 mm dežja, medtem ko navadno spremljajo tako nizek zračni tlak veliki deževni nalivi in prelomi oblakov. Istega dne, to je bilo namreč 7. decembra popoldne, smo imeli lani poslednjo m Umetno drsališče na ledu ob Tržaški cesti je SK Železničar iioveeal, tako da meri sedaj 2040 kv. metrov. m V kletno drvarnico je nekdo vlomil hišniku Rudolfu Zakelšku v Smetanovi ulici ter mu odnesel razno orodje v vrednoti 300 din. m Kovčeg 7. raznim orodjem je nekdo odnesel iz zaklenjene kletne drvarnice hišni posestnici Ljudmili Kantnerjevi v Kejžarjevi ulici. m Celo eno krilo okna, ki je bilo samo priprto, je nekdo snel in odnesel gostilničarki Magdaleni Gradišnikovi «a Fran-kopanovi cesti. Dva vloma brez uspeha. Kranjcu , , , „ . .. , , I'ranču v Kolodvorski ulici je nekdo vlo- nevihto, katero je v začetku spremljalo | mil v drvarnico ter prebrskal dve omari tako zvano babje pšeno, pozneje pa Alab dež. Povprečna relativna vlažnost je v lan skem decembru dosegla 85.4%, maksimalna vlažnost 100, minimalna pa 60%. Z ozirom na oblačnost omenjamo, da je povprečna decembrska oblačnost pokazala 5—6. Jasnih dni je bil 5, popolnoma oblačnih pa 9 dni. V splošnem je bila prva tretjina minulega meseca najbolj suha in pretežno jasna. Zadnja tretjina meseca pa je bila pretežno oblačna, nekoliko mokra in najbolj mrzla. Popolnoma tihih dni je bilo 5. Od vetrov, ki so bili opaženi, je najgosteje pihal zapadrii veter. / optični predmeti?.. dipi. optik peteln m V policijski službi je napredoval iz ti. v 5. skupino višji policijski komisar železniške in obmejne policije v Mariboru Uroš Zun. m Občni zbor gasilske čele v Mariboru lio v petek, 10. januarja, ob 20. v četnih prostorih na Koroški cesti. KARTO T E K E „S O F It A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Pričetek pouka na šolah v Studencih bo 13. januarja in ne 11., kakor je bilo prvotno sporočeno. m Smučarski avtobus v Ribnico aa Po* Uorju bo peljal iz Maril>ora v soboto ob 15. za posetnike Senjorjevega doma. Prijave sprejema g. Senica v Ljubljanski kred. banki, tel. 21-4(3. Voznina v obe smeri din 50*-. * Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. m Kompletna orkestralna vaja Glasbene matice bo danes, v sredo, ob 20. v običajnih prostorih. m Svoja skladišča povečuje tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška v Trstenjakovi ulici. Gradbeni stroški bodo znašali okoli četrt milijona din. in kovčeg. a ni našel nikakih vrednosti. Ka\no tako se je zgodilo drugemu zlikovcu, ki je vdrl v shrambo trgovca Maksa Kanca v Tyrševi ulici v hišni veži, a je našel samo prazne zaboje. m Zaradi siabosii po preslani operaciji se je zgrudila v Dvoršakov!' ulici 28 letna delavka Rozalija Jurjevičcva iz Bresterni-ce. Rešilci so jo prepeljali v bolnišnico. m Stroj je odtrgal štiri prste 20 letnemu delavcu Leopoldu Vulolenu v neki mariborski tovarni. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. SIGN1RNE ŠTAMPILJKE IN BARVA „S O F R .4“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Pri smučanju sc je ponesrečil in si poškodoval ramo 15 lelni dijak Vrhovnik Vojnimir iz Maribora. m Šivalni stroj je skoro odtrgal kazalec 52 letni viničarjevi ženi Amaliji Vernikovi od Sv. Jakoba v Slov. goricah. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Obiskovalce Sokolskega plesa, ki se vrši 11. januarja v Sokolskem domu »o vljudno opozarja, da se mora ples po na-redbi kr. banske uprave zaključili ob 2. url zjutraj. Iz tega razloga bo pričetek plesa točno ob 20’30 uri kar naj ugl. občinstvo upošteva. * Delavstvo tekstilne tvornice Marko ROSNER se lem polom najtopleje zahvaljuje svojemu šefu g. Rosnerju za božično obdarovanje in mu želi srečno in uspešno novo leto! m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 4. do vključno 10. januarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Narodno g led a liiie mmmmmmaKL Sreda, 8. jan.: zaprto. Četrtek, 9. jan.,ob 20.: „Lepa Vida". Premiera. Red A. Petek, 10. jan.: zaprlo. Nova slovenska ..Lepa Vida“. V Kozakovi sodobni realisUčni družabni drami, katera se naslanja na motiv narodne pesmi one „Lepe Vide", ki je po Prešernu poslala v slovenski lileraluri pojem človekovega hrepenenja po sreči, je avtor zagrabil v problematiko slovenskega meščanstva v odnosu do življenja. Opozarjamo, da je to delo najboljša slovensko dru-abžna drama od Cankarjeve smrti sem. Kino * Esplauade kiuo. Do vključno četrtka „Ljubim Te“ po istoimenskem gledališkem komadu z Lmzo Ulrichovo. Petek original-ni-rusko-sovjetski lilm »Najdenček". * Grajski kino. Danes senzacionalni kri. minalni film „Trgovci z dekleti". Svetislav Petrovič, Ita Rina. Najnovejši žurnal prinaša pogrebne svečanosti dr. Antona Korošca. * Kino Union. „Polnovna bitka", velika napela drama, bojev podmornic in torpe-dovk v sodobni vojni. Junaštvo in smelost. I. božični»Večernikov« šahovski turnir H II Turnir je tik pred zaključkom. Trenutno je vrh tabele Mlšura, ki pa je v zadnjem kolu prost ter se bo moral s tega mesta z vso verjetnostjo umakniti prof. Stupanu. Pretekli petek je bilo odigrano 10. kolo, ki je bilo najbolj dramatično, kajti v njem so se srečali vsi štirje favoriti za nagradna mesta. M i šu r a je drzno tvegal proti prof. Stupanu Budim-peštanski gambit. Stupan je z dobro igro v središnici dobil močne izglede na zmago. Že je bilo pričakovati, da bo sigurno zmagal v navidez dobljeni končnici, v katero sta oba partnerja po hudi časovni stiski zašla. To‘da tu se je nenadoma stvar zasukala. Mišuri je uspelo, da je za las ukanil svojega nasprotnika ter na zanimiv način izsilil remis. Še bolj dramatična je bila bitka med G e r ž e 1 j e m in Kukovcem. V Španski partiji je slednji poskusil z navidez dobrim manevrom na damskem krilu ki pa ga je Ger-želj odlično zavrnil, dobil kmeta in zma- ga je bila samo še vprašanje dobre tehnike. V hudi časovni stiski pa je Gerželj zapravil vse izglede ter tako rekoč prisilil samega sebe v poraz, ki je seveda sledil po nadaljevanju prekinjene partije. Izguba dobljene partije bo seveda vrgla Gerželja med nenagrajence. B a b i č je v lepem napadu dobil proti Marvinu, prav tako K u s t e r proti K n e h 11 u, dočim je končala partija M a r o 11 i -Lobkov po težki borbi remis. Stanje po 10. kolu: Mišura 7A, prof. Stupan 7. Kukovec 6, Babič in Vidovič 4 Vi (6), Gerželj in Kuster 454, Lobkov 3 (3), Marotti 2A, Marvin 2 m Knehtl 1 (1) točko. Ker nekaj prekinjenih partij še ni odigranih, bo zadnje kolo šele v petek, 10. t. m. ob 20. Prekinjene partije pa se bodo igrale v četrtek, in sicer partija Vidovič-Lobkov ob 14. uri, partiji Knetotl-Lobkov in Lobkov-Babič pa ob 20. uri. OBVESTILA MALI OGLASI SLU2BO dobi VOZILA OPOZORILA STANOVANJE ODDA SOBO ODDA SOBO IŠČE RAZNO SLUŽBO IŠČE STROJI VAJENCI-(KE) POHIŠTVO-OPREMA STANOVANJE IŠČE Zenski kotiček s. Zagrebški Gradjanski je v prijateljski tekmi premagal Železniarja 7:1 (4:1). s. V mednarodni nogometni tekmi je Szeged iz Budimpešte (tretji madžarski klub) v Subotici premagal Bačko z 2:1. s. Dve medmestni tekmi. Reprezentanca Rima je premagala enajstorico Monakovega S 5:2, v Milanu pa je reprezentanca Berlina proti domačinom remizirala z 2:2. n Za sušaške žrlve je poslala zagrebška občina 50.000 din kot prvo pomoč. n Zagrebški peki, ki ne bodo pekli ljudskega kruha po predpisih, bodo kaznovani z globo 100.000 din. Soorl v "Ujetniku"! s. Gostovanje slovenskih drsalnih prvakov na drsališču SK Železničarja je zaradi odpovedi naših mojstrov na ledu odpadlo. Drsališče, ki je bilo zaradi nastopa zaprto, je športnikom zopet na razpolago. SK Železničar bo priredil drsalne tečaje. s. V table-teniškeni turnirju za prvenstvo Gorenjske na Jesenicah je v konkurenci moštev Hermes v finalu premagal Mladiko s 3:1, med seniorji je odnesel zmago državni prvak Marinko, ki je v finalu premagal Stroinika (Mladika) z 21:12, 21:15. do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din PAKET (ETAM1N) ki je bil izgubljen, naj se proti nagradi izroči pri tvrdki >Biidefeldt«. 21740-27 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din OBVESTILO Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki iih dela moj sin Ivan Ivan Pečuh, Srn- Palanka. 21723-26 orilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno*za nakup Continental Spomnite se CMD l Maribor.Gosposka 15 do 20 hesed stancio z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaKnla beseda I.— din. Kdor išče službo, nlača za tak oulas namesto 1'.— din samo 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise noest. trgo.Utc in obrtno reklamo pa staneio namesto IS— dtn 20.— din. Vsaka nadalinia beseda • teh oghsih stane 2.— -Jln. Za pismene odgovore rlede naslovov v malih oglasih znaša posebna oristoiblii" 3.— dtn. kateri znesek ic treba oriložltl v znamkah. Male oglase le treba nlačatl tako< pri naročilu. Pri pismenih naročilih sc lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, vclia dvojna tarlla. Vsakovrstne odtuuUtž Zaklani SOBA IN KUHINJA s shrambo se takoi odda v bližini broda. Naslov v ogl-ogl. odd »Večernika«. ______________________21731-5 ~ STANOVANJE soba in kuhinja, Se odda. Najemnina 260 din Vprašati: Stritarjeva ul. 29-1, Gulda. 21733-5 papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maribor. Pobrežje. Cankarjeva 16 Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Seps? b* na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 33 Ljubljana Prešernova ni. 44 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Kupim' dobro ohranjene FIJAKERSKE SANi z določeno ceno Čelofiga Adolf, Gorica, Pragersko. 21729-22 Jo 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din postreznica sc takoi sprejme. Ciril-Meto-dovu 12, pritličje levo. 21734-2 TRGOVSKA POMOČNICA mlajša moč, se sprejme takoj. Ponudbe o dosedanjem službovanju poslati na naslov Kac Hubert, trgovina. Sv. Duh na Ostrem vrhu, Selnica ob Dravi. 21725-2 kg dm ZZ'— skladtsce Koražija, Aleksandrova 51 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din GOSPA HILDA JANŽEKOVIČ opozarja vse. kateri širijo neresnične vesti o njej, da bo postopala proti njim sodnij-skim potom. 21724-25 Od ŽMorave do Save od 3)onave do 3)rave Dioti kašlju vzemi do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din * STANOVANJE se išče v centru, 2-3 sobno, s kopalnico, pritličje ali I-nadstropje. Ponudbe na ogl. odd lista pod »Center«. 21727-6 Ljubezen? BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja * Zavojček din 5’- v apotekah joZObršcdlSainTvsaka r.adalinia beseda 1 din prazna soba se odda v bližini parka Vpraša še v ogl odd. »Večernika« _____________________21748-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim^ vhodom se takoj odda. Slomškov trg 16-1. 21726-8 Grafolog F. T. Karmah, sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan. za sigmranje zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd. KANC Štampiljke iz gumija in kovin POMOČNICE sprejme damski modni salon. Gregorčičeva ul. 12- 21720-2 DELAVCI se sprejmejo na stanovanje, event. tudi s hrano. Ipavčeva ul- 9. Pobrežje. 21716-2 Starejša STREŽNICA za popoldanske ure se sprejme takoj. Kejžarjeva 14, levo 21737-2 sofra« Gregorčičeva ilico 24 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din GOSPOD išče opremljeno sobo z vso oskrbo za 1- februar v mestu ali v bližini. Naslov pustiti v ogl. odd »Večernika« ________________________21730-9 Iščem 2 SOBI v centru mesta za odvetniško pisarno. Ponudbe pod »Odvetniška pisarna« na ogl-odd- lista. 21721-9 t!o 20 besed 15 din, vsaka nadalinia beseda 1 din VEVERICE, DIHURJE. LISICE ku.ne, zajce in vse ostale vrste divjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova cesta 13. _____________________20774-28 SMUČI na prodaj. Vprašati v »češkem magazinu«, Ulica 10. oktobra______________21743-28 PEČ NA ZAGOVINO z dvema kotloma se proda poceni. Vprašati Ulica kneza Koclja 24-1, Knez. 21741-28 SAMOKRES dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Brezhiben«- 21715-28 Zahvala Za izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih sprejeli ob izgubi našega nenadomestljivega soproga, očima, bratranca in svaka, gospoda SKOK F 'lo 20 bese J 12 din. vsaka nadaljnja beseda I din Starejša PRODAJALKA izkušena in pridna, ki bi opravljala vsako delo. išče službo takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd- lista pod »Dela-voljna«- ______________21738-3 Iščem POSTREŽN1CO za popoldanske ure, lahko tudi za pisarno Smetanova n). 46, vratu 4-_______21719-3 ŽENSKA srednjih let, želi službo kot pomoč pri gospodinjstvu. — Cvetlična ul. 2, levo. 21713-3 železničarja se zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Marinu in primariju dr. Lutmanu za požrtvovalno skrb in lajšanje trpljenja pokojnikove bolezni. Nadalje pevskemu društvu »Krilato kolo« in »Dravi« ter godbi »Drava« za žalostinke, zastopnikom društev, vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno U. J. N. Ž. B., stanovskim tovarišem ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. MARIBOR, 7. januarja 1941. žalujoča žena in pastorek ter ostalo sorodstvo. Jo 20 besed 20 cin. vsika nadaljmn beseda 2 din STANOVANJSKA HIŠA hlev in drvarnica, zraven stavbena parcela 40.000 — Travnik, circa 6 oral., 85.000 din — »Triglav«, realiletna pisarna, Maribor, Aleksan-drova 12.___________21744- 1J Prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom. Vprašati Spodnja Radvanjska c- 31 Nova vas. 21732-11 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Kupim dobro ohranjen STROJ ZA GUMBNICE Ponudbe z navedbo cene na ogl- odd. lista. 21722-14 io 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din FRIZERSKA VAJENKA ali vajenec se sprejme takoj. Drlievlč. Valvazorjeva ul 30 21745-4 UČENCA inteligentnega za brivsko obrt sprejme takoi brivnica Fran Novak 21718-4 Dotrpcla je naša blaga in dobra soproga ter mamica, gospa do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« Dod »Navedba cene«. 21221-17 do 20 besed 13 din. vsaka nadalinia beseda 1 din SOBO IN KUHINJO oddam. Ruška c- 29. 21747-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam v I. uadstr. s 15. januarjem pri Rapid« igrišču. Vprašati Maribor. Stritarjeva ulica 18. ______________________21746-5 ENOSOBNO STANOVANJE se odda takoi ali s 1 februarjem, Vprašati Vetrinjska J3 21728-5 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, v novi hiši, ugodno oddam 1- iebruarja Ljubljanska ul. 14-1. 21712-5 K večnemu počitku jo bomo spremljali v petek, dne K), januarja 1941 15. (3.) uri popoldne, na pobreškem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 7. uri v stolnici. Prosimo tihega sožalja. MARIBOR, 8. januarja 194-1. lo 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko oerilo najceneje pri S Ketlš-u Stolna 1. 11406-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine. Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice. 16799-18 STEKLENICE '/■2 1 in V\ 1 kupi Drogerija Kanc, Maribor 21736-18 Dr. ANDREJ KORENČAN, soprog, ANDREJ, FREDI, MARENKA, otroci in ostalo sorodstvo. Izdaja in urejuje ADOLF HIHMKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. cL. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi st ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvo štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11 409.