60100200 le? 855^ * OSREDNJA KNJIŽICA P.P.12^> Primorski nevmk ‘nina plačana v gotovini rtrkrk i» ftbb. postale i gruppo Cena JUU lir Leto XXXIV. Št. 125 (10.037) TRST, nedelja, 28. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK p« 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ) dveh referendumih s. , ^erendum. čeprav je zapisan # STno zani izvedeli šele pred e (. ai ko sum prvič glasovali . °“pravo ali ohranitev zakona o |*)0rofci. čez dva tedna bomo ^ Blas ovali, tokrat o dveh loče-;e vPrašanjih. Zato je morda prav, |JJf °k v$ra&aniu referenduma ne-l , 0 Pomudimo in poglobimo ne-tere aspekte. p v°dajna skupščina je hotela ^faendumom, se pravi Ijud-" klel ^souanjero za odpravo ne-iRepeoa zakona, dati ljudstvu jamstvo pred morebitnimi ami najvišjega zakonodajne-6sa ~ parlamenta. Jasno je tej.reč. da bi večina glasov za raz-Ravitev določene zakonske nor-. Pomenila, da parlament, v tre-Hj. U.’ ie odobril te norme, ni volje ljudstva, ki ga je iz- P ,Rav zato pa je referendum iz-un° ostro kritično orožje, s ka-I^ ™ ne gre igračkati, saj lah- Cepogosto objavljanje referen-o najrazličnejših vprašanjih med javnostjo vzdušje an-^vpttma do parlamenta in torej demokratičnega predstavniške-„ .Sterna, Renem pa je vendarle potreb-^Priznati, da je marsikdaj grož-2 objavo referenduma prisilila na katerem sloni re- mj >bi da se je lotil problemi L.k* ^i sicer zaradi zaviralnih bi so še vedno močne, ostali v zaprašenih predalov. Brez fRa je zato dobra volja, ki so jo demokratične stranke v mesecih, ko so se lotile za-jj|re!9i zakonov, glede katerih je Izpovedan referendum. Tako re-!i v Preiskovalnega postopka pro-Rln]strom, tako zakon o ukinitvi It! Vrtih umobolnic», zakon o splavu Ifr .dno, zakonski osnutek, ki k svinja norme za zaščito javne-* feda It PfV je sklepalo o izvedljivosti iitt ^Banih referendumov je ustav-^ s°dišče že od samega začetka nekaj predlogov, ker so ^v nasprotju z ustavnim du-'Pako, na primer, predlog o HjL °vi vojaških kazenskih zakola'0 vojaškega sodstva, kakor i ' Predlog o odpravi konkordata (Revijo, ker ga določa sedmi H, Ustove, poleg tega pa je med-IfrPi sporazum, o katerih so re-prepovedani. Ustava po-ttRsa določa, da niso dovoljeni Ilt!j.rendumi o republiški ureditvi Rfcnske države in o davčnih za-prJff1- Tako je od prvotnih devet ™°0ov obveljalo le pet. Ceniki celega rafala referen-U s° P° sklepih ustavnega so-hR, In zaradi pospešene zako-t^e dejavnosti parlamenta spo-R’ da se število referendumov SQrn° oži. Od prvotnih devet bi !eč ostal samo eden, ki zadevno finansiranje strank. *ifRSeh ostalih vprašanjih je na-Porlament, v katerem se je !7n oblikovala nova večina Plovnih demokratičnih sil, po lre<< S iijjj1 svojo dejavnost in odobril ^t!*ne za/cone- Nedavni sklep u-(o f^Oa sodišča o veljavnosti ene-hJ*7necl členov zakona, kj ureja kRbek za podobna ljudska dlo-(q nia. namreč nedvoumno dolo-napovedani referendum od-Iqu' de je medtem parlament na fcjodajm ravni ugodil težnjam foteljev ljudskega glasovanja e *oto slednje brezpredmetno. ^>1° se je pri vprašanju za-h^01! 0 zaščiti javnega reda, kate-(L ,e Morova ugrabitev in smrt <0jj sfoer težko in bridko aktual- R^orskj strankj sta namreč p°0aionji za oblikovanje nove O večine, pred nekaj meseci, to*^0 zahtevali spremembo *za-^ea*e». ki je uvajal strožje bk, Iv* JV' l*IA*yw* J j,!,1 2a nekatera tipično politična a’ ugrabitve, prevratniško in tjj/Jfdno dejavnost. Čemu? Pred-jR , ?Qto. ker je zakon bil v svo-Uu neučinkovit v boju s te-SR in nasilnimi skrajneži, v tq|/ vsebini pa tudi dvourne■ do tui ^ere, da ni jamčil nekaterih žq Rženih osebnih svoboščin. Naj lltR*. velja primer člena o *kon-osumljenih skrajnežev, s lq phi je držam javno priznava-lojj;.® Uh ni sposobna spraviti pred 5q oe in obsoditi nd osnovi redne-kR^ožnega postopka in torej do-,lQIa svojo nemoč. josnovi zahteve levičarskih sil vladna večina sestavila nov • zaščiti javnega reda, ki marsikatero od omenjenih nedoslednosti odpravlja, med temi tudi člen o konfinacijah, zaostruje kazni za fašistično dejavnost, omejuje samovoljo policijskih oblasti na strpni minimum. Ta zakonski osnutek, ki je dejansko odpravljal šefov delegacij, med njimi tudi zastopnika Sovjetske zveze in ZDA, Djuranovič pa je bil prvi govornik. «Poslanica tovariša Tita — je izjavil Djuranovič — je naletela na širok in ugoden odmev. Imam vtis, da so jo sprejeli kot resno opozorilo človeka — državnika, ki je izredno veliko prispeval k boju za mir in ki je pobudnik ideje o posebnem zasedanju ZN o razorožitvi.* Po besedah Djuranoviča je večina govornikov v prvih dneh splošne razprave na sedežu svetovne organizacije podčrtala vlogo neuvrščenih držav, ki so predlagale zasedanje, To je nova uveljavitev neuvrščenih kot pomembnega mednarodnega političnega dejavnika, ki ima vse večji vpliv na reševanje aktualnih problemov sodobnega sveta. Po oceni predsednika jugoslovanske vlade so dosedanji razpravljavci izrazili pripravljenost za sodelovanje na posebnem zasedanju, za iskanje določenih rešitev in smernic, za določitev ključnih prioritet, ki morajo biti izhodišče za nadaljnjo dejavnost Združenih narodov. Razumljivo so se že na žačetku zasedanja iz razprave pokazale prve-cej velike razlike pri tem, kako posamezne države gledajo na problem razorožitve v celoti in tudi na nekatere vidike razoroževanja. Te razlike so, kot je dejal Djuranovič, objektivne in logične, saj so rezultat razmerja sil v svetu. Geo-strateškega položaja posameznih velikih vojaško-politiarih grupacij ter posebnih stališč nekaterih drugih velikih držav, ki so se zdaj prvič nekoliko bolj zavzeto lotile problemov razoroževanja. Tu gre predvsem za Francijo in Kitajsko. Predsednik ZIS Veselin Djuranovič je v izjavi menil, da je začetek splošne razprave pokazal vso upravičenost sklicanja posebnega zasedanja. «Samo dejstvo, da se je začel dialog o enem najbolj zapletenih, rekel bi tudi najbolj občutljivih problemov sodobnega sveta, je velik uspeh. Mislim, da bo precej težav pri iskanju soglasja o nekaterih vprašanjih, ki morajo dobiti prostor v sklepnem dokumentu, ker So razlike precej velike, precej različni so tudi pristopi, pa formulacije določenih problemov so različne, tako da mislim, da ne bo šlo lahko. Nasprotno, mislim, da bo to precej težko in zapleteno, toda v okviru sedanjega mednarodnega političnega položaja je posebno zasedanje pomembna ohrabritev za svet.* Ob koncu izjave je Veselin Djuranovič podčrtal, da je začetek splošne razprave upravičil pričakovanja, da so na dnevnem redu v glavnem vsi problemi in da je zdaj na vrsti precej naporna pot do iskanja rešitve za sprejem sklepnega dokumenta posebnega zasedanja ZH q razorožitvi, (vb) VČERAJ V WASHINGTONL’ Carter sprejel Andreja Gromika WASHINGTON - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je včeraj dalj časa razgovarjal z ameriškim predsednikom Carterjem o vprašanju omejitve strateškega orožja. Pogajanja se vlečejo že dalj časa, ne da bi rodila stvarmh sadov. Kaže, če naj verjamemo izjavam obeh' strani, da so včeraj vendarle naredili korak naprej na poti sporazuma, pa čeprav bo treba še precej napora za sporazum. Poleg vprašanja strateške oborožitve sta državnika razpravljala tudi o afriškem vprašanju, pri čemer naj bi prišla do izraza različnost pogledov in politike velesil do črne celine. Vendar — po besedah obeh strani — ta nesoglasja naj ne bi vplivala na pogajanja SALT. gega vprašanja, in sicer zamenjave notranjega ministra. Vse je kazalo, da bo vlada izbrala novega ministra še pred Andreottije-vim in Forlanijevim obiskom v ZDA, toda to se ni zgodilo. Po prvotnih zagotovilih je vsa stvar propadla, Andreotti pa je tajnikom strank vladne večine sporočil, da ga bo imenoval šele po referendumu 11. junija. Vodstvo PSI še enkrat poudarja, da je za imenovanje ministra bila zadolžena KD, posebno še glede na dejstvo, da je vlada enobarvna. Da bi ji ne otežkočali izbire niso socialisti, kakor niti druge večinske stranke, izrazili mnenja o posameznih imenih. Pr| tem poudarjajo, da je itak bila vlada v celoti sestavljena brez predhodnega posvetovanja s strankami večine in da torej ne razumejo, čemu skuša KP zvračati na partnerje lastne notranje težave in spore. Socialistična stališča ostro kritizirajo republikanci in sicer tajnik Biasini in glasilo «Voce repub-blicana*, k| se sprašuje, čemu se PSI tako pogostoma in drzno razlikuje od drugih strank vladne večine v bistvenih problemih, kot je boj proti terorizmu. Glasilo PRI se sprašuje, ali ne spada to v o-kvir daljnosežne taktike novega tajništva socialistične stranke, ki bi morda želelo zrahljati odnose v večini in nato skušalo prodreti z rovimd formulami. Posredno odgovarja republikancem «Avanti», kj objavlja uvodnik izpod peresa poslanca Vittorellija. Slednji zagotavlja, da se PSI ne namerava »ločiti* od vladne večine, čeprav namerava ostati v njej samo toliko časa, kolikor ga Italija potrebuje za premostitev najhujše krize. Ce se pa razlikujejo v tem, da kritizirajo vlado, ni nič čudnega, dodaja »Avanti*. saj je vlada e-nobarvna in torej izpostavljena nujnim in potrebnim pritiskom večinskih strank, ki v njej neposredno ne sodelujejo. Stranke vladne večine imajo pravico, da povejo svoje mnenje, ne pa »dolžnost molčanja*. Obema odgovarjajo socialdemokrati. Di Giesi je namreč mnenja, da se v vladni večini uveljavljata dve zgrešeni težnji. Prvo predstavljajo «tisti, ki se skušajo razlikovati za vsako ceno* (torej socialisti, drugo pa »tisti, ki kršijo duha in črko vladnega s (»razuma in se požvižgajo na tolikanj poveličevano kolegialnost odločanja* (torej demokristjani). Na koncu je Di Giesi a >omnil vse stranke, da so oo izidih 14. maja «oozahile, da je terorizem še vedno glavna nevarnost*, (st.s.) Andreotti jutri v Združenih državah Udeležil se bo vrha NATO ter zasedanja OZN o razorožitvi RIM — Predsednik vlade Andreotti bo v ponedeljek skupaj z ministroma za zunanje zadeve Forlanijem ter za obrambo Ruffi-nijem odpotoval v Washington, kjer se bo udeležil sestanka na vrhu Atlantske zveze ter zasedanja generalne skupščine OZN o razorožitvi. V Združenih državah se bo predsednik vlade sestal tudi s šefom Bele hiše Carterjem. Na srečanju na vrhu NATO se bodo udeleženci morali izreči o dveh »študijah*, ki zadevata politični in vojaški razvoj Atlantske zveze. Na politični ravni bodo o-bravnavali predvsem oanose med Vzhodom in Zahodom, na vojaški pa vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo ugled NATO ob čedalje naraščajočem vojaškem potencialu držav članic varšavskega pakta. Sklepi, ki jih bodo sprejeli 30. in 31. maja v Washingtonu bodo pogojevali dejavnost Atlantske zveze v prihodnjih desetih letih. Kar zadeva zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi, bo Andreotti orisal prispevek Italije k pripravam ter predlagal splošno in popolno razorožitev. Italija bo predlagala prepoved jedrskih poskusov ter omejitev in odpravo vsega jedrskega orožja. Od danes poletna ura —.. . / U) ll Sinoči ob "olnoči smo prešli iz srednjeevropskega časa na poletno uro z enostavnim premikom kazalca za uro naprej. Dejanje kot tako nam ni povzročilo večjega truda, le okradlo nas je za u-ro spanja, ki pa jo bomo nadoknadili 30. septembra, ko bomo ponovno prešli k srednjeevropskemu času. Čisto drugačne in konkretnejše težave pa imajo sestavljavci železniških, ladijskih, avtobusnih in letalskih voznih, redov. Uskla- diti morajo namreč nove poletne vozne rede z voznimi redi drugih držav. Prav zato bodo že prihodnje leto uredili istočasni prestop k poletni uri v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti, in sicer od 1. aprila do 14. oktobra. Že ta podatek nam dovolj zgovorno priča, da je ukrep nadvse važen za večino evropskih držav. Pri energiji se verjetno ne prihranijo ogromni zneski, a nedvomno se to izplača. ■iiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VČERAJ V ZAHODNOBERLINSKEM ZAPORU MOABIT Z drzno akti jo ženski komandos osvobodil terorista Tilla Meyerja Obtožen je bil sodelovanja pri uboju sodnika Von Drenkmanna in ugrabitvi Petra Lorenza BERLIN — Včeraj zjutraj nekaj minut pred deveto uro je skupina petih ali štirih žensk, podatki niso točni, osvobodila 33-letnega terorista Tilla Meyerja iz zahodno-berlinske jetndšnice Moabit. Akcija je bila do potankosti preračunana, ženske so se pripeljale mimo straž z dvema kombijema volksvvagen. Dve sta z lažno prepustnico na ime dveh odvetnic prišli v stavbo v trenutku, ko sta se terorista Till Meyer in Vogel pogovarjala s svojima zagovornikoma. Ženski sta naperili orožje in osvobodili Meyerja, Vogla pa je neki paznik pravočasno potisnil v neko sobico in zaprl vrata za seboj. Med streljanjem je bil en jetniški oaznik ranjen v nogo. Ženski in Meyer so nato nemoteno zapustili jetnašnico. Till Meyer je pripadni' teroristične skupine »gibanje 2. junija*, ki je baje pridružena organizaciji Rote Armee Fraktion, sodijo mu skupaj z drugimi petimi teroristi zaradi uboja berlinskega sodnika Gunterja Von Drenkmanna in zaradi ugrabitve voditelja berlinske krščanske demokratske stranke Petra Lorenza. Včeraj osvobojenemu teroris‘tu je nekaj podobnega uspelo že leta 1973, ko je zbežal iz neke zahod-nonemške jetnišnice, kjer bi moral presedeti tri leta kazni zaradi Till Meyer Z REFORMO VIŠJE SREDNJE ŠOLE KORAK NAPREJ ZA SLOVENSKO ŠOLO? Preprečiti je treba nadaljnje diskriminiranje Slovencev na področju izobraževanja Razpoložljive informacije o reformi višje srednje šole, ki je nekako pred vrati, ne kažejo, da bi si Slovenci lahko od reforme obetali icak korak naprej na šolskem področju. Združeno besedilo zakonskih trsni tkov za reformo višje srednje šole, ki ga je pred meseci sestavil ožji odbor 8. stalne komisije v poslanski zbornici, je obravnavalo potrebe manjšin na dveh mestih, . 11. in v 27. členu. Prvi od obeh se je glasil: «Na področjih državnega ozemlja, na katerih živijo jezikovne manjšine, morajo biti, poleg tega, kar predvidevajo statutj dežel s posebnimi statuti in obstoječa zakonodaja o manjšinski zaščiti, programi ali učni načrti, o katerih govori sadeči člen..... prikrojeni tako, da Vido zagotovili primeren razvoj študija jezika in kulture posameznih manjšin.» Sedemindvajseti člen pa je določal, da se pri ustanavljanju novih višjih srednjih šol ne upošteva najnižjega dopustnega števila dijakov (500), ko gre za manjšinske šole. Kakega izrecnega jamstva, ki naj bi manjšinam zagotovilo možnost izobrazbe v vseh predvidenih smereh in s tem tudi jamstva, da bi Slovenci končno le prišli do celotnega loka izobrazbenih možnosti, ni v združenem besedilu zakonskih osnutkov. Isti 27. člen sicer postavlja načelo, naj bi v vsakem šolskem okraji bile Vpisnine vse smeri razen umetnostnih, vendar pod pogojem, da je v okraju zadostno število dijakov. Slovenci bi ge sicer zadovoljili, ko bi le v vsaki pokrajini imeli vse smeri, vključno z umetnostnimi, toda iz razgovora z uglednim članom parlamentarne komisije za šolstvo izhaja, da bi po kriterijih, ki vodijo delo komisije, niti to ne bilo mogoče. V teh dneh se bliža koncu dokončen pretres in odobritev združenega besedila zakonskih osnutkov. Pri tem je komisija i..ko močno oklestila 11. člen, da je s trohico pesimizma mogoče postaviti pod vprašaj nadaljnji obstoj manjšinskih višjih srednjih šol. V končni redakciji se namreč navedeni člen glasi: *Na področjih državnega ozemlja, na katerih živijo z obstoječimi zakoni priznane manjšine, morajo biti programi ali učni načrti prikrojeni tako, da bodo zagotovili primeren razvoj študija jezika in kulture posameznih manjšin.» Če je prejšnje besedilo zagotavljalo Slovencem v go-riški in tržaški pokrajini ohranitev obstoječih šol in tako spremembo programov aV učnih načrtov šol v videmski pokrajini, ki bi zagotavljala primeren razvoj študija slovenskega jezika in kulture, novo besedilo odreka Slovencem v videmski pokrajini tudi tako skromno (in v bistvu nezadovoljivo) rešitev, ostalim pa zagotavlja samo to. Na srečo bo dokončno besedilo osnutka zakona šlo še v zbornico, kjer bo mogoče s popravki izbolj Sati zakon. Najmanj, kar moramo zahtevati od strank, ki se sklicujejo na republiško ustavo, je to, da sprejmejo besedilo ožjega odbora in ga dopolnijo z jamstvom, da se manjšinam zagotovi v vsaki pokrajini možnost izobrazbe v vseh predvidenih smereh. Izkušnje nas namreč učijo, da je pomanjkanje možnosti za nekatere smeri izobrazbe v materinem jeziku v bistvu samo prefinjeno orodje diskriminacije. Ker demokratične stranke načelno odklanjajo vsako diskriminacijo manjšin, bi morale tudi konkretno onemogočiti vsako še tako prefinjeno obliko diskriminacije. ■ i površen vpogled v bodočo u reditev višje srednje šole nam jasno pokaže razsežnost diskriminacije, kateri smo Slovenci danes podvrženi. Po 5. členu doslej dokončno odobrenega osnutka bodo v višji sred- PODROČJE, SMER nji šoli štiri izobrazbena področja: 1. umetnostno področje 2. jezikovno - leposlovno področje 3. matematično, fizikalno - tehnološko in naravoslovno področje 4. področje družbenih ved Slovenci imamo danes petletne višje srednje šole samo za 2. in 4. področje, in smo s tem že petdesetodstotno pohabljeni. Če pa si ogledamo še smeri, ki jih predvideva ta isti 5. člen, vidimo, da je naša šola z že obstoječimi zavodi še veliko močneje pohabljena. Sledeča razpredelnica naj plastično prikaže voložaj. SAMo PAHOR (Nadaljevanje na zadnji strani) Pokrajina Gorica Trst Videni umetnostno področje glasbena smer 0 0 0 upodabljajoča in ambientalna smer 0 0 0 jezikoslovno - leposlovno področje klasična smer 1 1 0 moderna smer 0 1 0 matematično, fizikalno - tehnološko in naravoslovno področje biološko sanitarna smer 0 0 0 kemijska smer 0 0 0 fizikalno - elektrotehniška smer 0 0 0 fizikalno - mehanska smer 0 0 0 informatsko - elektronska smer 0 0 0 agronomska smer 0 0 0 gradbeniška in ozemeljsko ureditvena smer 0 0 0 področje družbenih ved ekonomsko pravna smer smer humanističnih in družbenih ved 0 1 0 1 1 0 SKUPNO 2/13 4/13 0/13 ropa v blagajni berlinske univerze. Kasneje so ga prijeli in je v celoti presedel kazen. Junija 1975 so ga v policijskem spopadu aretirali; t. 'crat ga je policija že iskala zaradi ugrabitve Petra Lorenza. Prve reakcije na včerajšnji beg so povzročile v berlin.kih političnih krogih pravo zaprepaščenost. Jetnišnica v Moabitu je bila namreč med najbolj varnimi. Nedvomno so v varnostne naprave vložili kar štiri milijone mark (približno poldrugo milijardo lir), a vse ni nič zaleglo, še več, nemška policija je bila obveščena, da se nekaj dogaja, saj so med šifriranimi dokumenti, ki jih je i-mel pri sebi Stefan Wisniewski, ko so ga pred dnevi aretirali na pariškem letališču Orly, c !’ rili tudi sporočilo o napovedi bombnih a-tentatov in poskusih bega iz nemških jetnišnic. Vse kaže, da so slepo zaupali v varnostne naprave, to pa bo marsikoga stalo glavo. Ob podobnem begu šiirih teroristk, ki so se po rjuhah spustile iz berlinske jetnišnice na Lehr-terstrasse, je bil odstavljen tedanji načelnik berlinskega pravosodja. Podobna usoda lahko sedaj doleti tudi njegovega laslednika. Medtem so preiskovalci zbrali prve ugotovitve, obračun pa je vsekakor reven. V bližini jetnišnice so našli enega izmed obeh kombijev, vneto pa zaslišujejo oba odvetnika, k. sta bila nehote priči drznemu begu. Kot je že skoraj postalo običajno, so namreč preiskovalci skoraj popolnoma prepričani, da je kdo od odvetnikov sporočil teroristični skupini točno u-ro razgovora. Policija namreč le s težavo prizna tak poraz in skuša na vse načine opravičiti neuspeh. Prav tako nj obrodila nobenega uspeha takojšnja zapora vseh cest. ki peljejo iz Berlina, kot običajno v takih primerih je policija i-vedla vrsto hišnih preiskav in aretirala potencialne »teroriste*. (voc) V ponedeljek zasliševanje prof. Lorenzona CATANZARO — Ker jim je spodletel poskus, da bi dosegli prekinitev procesa zaradi pokola v Kmečki banki, zagovorniki neofa-šistov Frede in Venture skušajo z obstrukcijo zavleči sodno obravnavo v nedogled. Daši je v petek prisedni sodnik prebral prepis vseh magnetofonskih posnetkov pogovorov prof. Lorenzona s Fredo in Venturo, so včeraj zahtevali, da bi z neposrednim poslušanjem posnetkov v sodni dvorani preverili točnost prepisov. Točnost so lahko ugotovili, obenem pa so dosegli, da bo sodni zbor zaslišal prof. Lorenzona, ki je s svojo prijavo dal povod za sodni postopek proti neofašistični celici, šele v ponedeljek. Posnetki pa so vsekakor znova potrdili, da sta bila založnik in odvetniški pripravnik iz Castel-franca Veneta vpletena v teroristične atentate. PRIČETEK VLAGANJA LIST ZA DEŽELNE VOLITVE Tudi Slovenska skupnost je objavila imena kandidatov za občino in deželo Včeraj so vložili spiske kandidatov na tržaškem prizivnem sodišču KPI, KD, PRI, MSI in Furlansko gibanje Mladi Otonu Župančiču .... Prizor, ki smo mu bili priča predvčerajšnjim na občinskem tajništvu, se je včeraj zjutraj ponovil na prizivnem sodišču, kjer se je začelo vlaganje kandidatnih list za deželne volitve. Tudi na glasovnici za te volitve so si namreč komunisti, ki so dva tedna stražili tako pred občinsko kot pred sodno palačo, zagotovili prvo mesto. Včeraj so za tržaško volilno okrožje vložili kandidatne liste poleg komunistov še KD, za njimi republikanci, mi-sovci in malo pred večernim zaprtjem urada še Furlansko gibanje. Ostale stranke imajo še tri dni časa za vložitev list. Rok za vložitev list za deželne volitve zapade namreč v torek opolnoči. Nekoliko več časa je na razpolago list za občinske in rajonske svete. Včeraj se na občinskem tajništvu ni predstavila nobena stranka, medtem ko so si predvčerajšnjim zagotovili mesta na glasovnici KPI, KD in MSI. Nekatere stranke niso še dokončno izpopolnile kandidatnih list, predvsem kar zadeva rajonske volitve. Rok vsekakor zapa de v sredo ob 12. uri. Včeraj je končno tudi SSk objavila kandidatni listi za deželne volitve (okrožje Trst) ter za tržaški občinski svet. Nosilec liste za deželne volitve je, kot znano, dosedanji deželni svetovalec Drago Štoka. Sledijo Andrej Bratuž (ravnatelj), Gradimir Gradnik (vinogradnik), Vinko Ozbič (uradnik), Rafko Dolhar (zdravnik), Zorko Harej (uradnik), Alojz Debeliš (kmetovalec), Alojz Tul (profesor), Mario Maver (uradnik), Ubald Vrabec (skladatelj), Majda Cibic - Cergol (profesorica) .Milan Sosič (inženir), Ivo Kralj (delavec), Boris Gombač (sindikalist) in Ladi Rebula (uslužbenec). Na listi za tržaški občinski svet kandidirajo Aleš Lokar (univerzitetni profesor), Ninko Černič (profesor), Marjan Jevnikar (inženir), Boris Artač (Študent), Marino Ažman (trgovski potnik), Marjan Bajc (uradnik), Vladimir Bak - neodvisen (trgovec), Marija Besednjak (učiteljica), Gabrijela Bevilacqua (študentka), Nadja Birsa - Dolhar (gospodinja), Marija Brecelj (študentka), Bojan Brezigar (časnikar), Bogdan Kralj (študent), Milko Cibic (kmetovalec), Boris Kuret (komercialist), Alojz Debeliš (kmetovalec), Eva Fičur (študentka), Jožko Gerdol (radijski napovedovalec), Silvana Glavič (študentka), Karel Grgič (inženir), Nadja Hrvatin (u-radnica), Magda Jevnikar (študentka), Evelina Jeza - Vidau (učiteljica), Aleksander Korošic (uradnik), Bruno Kuk (železničar), Mirjam Levstik (študentka), Stojan Lisjak -neodvisen (trgovec), Marko Lupine (študent), Majda Maganja (študentka), Nives Maganja - Hrovatin (u-radnica), Ignac Marc (upokojenec), Franc Mljač (uradnik), Vinko Milič (zdravnik), Marcel Nadlišek (trgovec), Marta Mužina (kmetovalka), Vinko Ozbič (uradnik), Pavel Pavlica (zobozdravnik), Danilo Pertot (uradnik), Anka Peterlin (študentka), Tanja Prinčič - Mamolo (univerzitetna asistentka), Helena Prelc (uradnica), Radoslava Premrl - Pahor (učiteljica), Liča Roth - Pahor (profesorica), Milko Sedmak (uradnimi nik), Mario Sedmak (fotograf), A-drijana Selj (uradnica), Tomaž Simčič (študent), Stanko Škrinjar (ravnatelj), Boris Slama (kemijski delavec), Milan Sosič (inženir), Milojka Sosič - Operti (učiteljica), Milan Starc (zdravnik), Peter Starc (študent), Alojzija štrajn - Mozetič (gospodinja), Marinka Theuerschuh -Piščanc (igralka), Ubald Vrabec (skladatelj), Alberta Vremec (uradnica), Milan Vremec (uradnik), Da-rio Žerjal (delavec) in Mara Žerjal (študentka). O kandidatnih listah drugih strank so stvari v glavnem znane. Sezname nekaterih strank smo objavili v celoti, so pa za nekatere stranke, ki niso še vložile svojih list, nastale rahle spremembe. Listo PSI za občinske volitve so namreč dopolnili še z enim prestižnim imenom iz tržaških umetniških krogov. Poleg To-mizze, Spacala in Mascherinija bo namreč kandidiral tudi znani slikar Sormani. S tem tednom bodo priprave na volitve prešle v pravo fazo volilne kampanje z raznimi sestanki in srečanji posameznih strank za dokončno izdelavo volilnih programov ter z raznimi shodi. KPI je že odprla kampanjo. Danes bo osrednji shod na »Vatikanu* pri Sv. Jakobu, kjer bodo govorili član CK KPI Lucio Libertini ter Stojan Spetič in Mario Colli. Poleg tega bodo volilni shodi ob 10.30 v Ul. Benussi, ob 11.15 v Ul. Forti, ob 11.45 v Ul. Grandi, ob 12.30 na Kolonkovcu in ob 12. uri na Nabrežju 3 novembre. Ob 17.30 bodo v Rocolu v okviru tamkajšnjega festivala Unita predstavili kandidatno listo in program za volitve v tem okrožju. PSI bo volilno kampanjo odprla prihodnjo nedeljo s Signorilejem, zaključila pa 23. junija z vsedržavnim tajnikom Craxijem. SSk svojih predvolilnih pobud še ni objavila. Med pomembnejšimi shodi naj omenimo današnji shod na Goldonijevem trgu, kjer bo ob 11. uri govoril radikalec Pannella. .......................................................H POSL. LIBERTINI O PROMETNIH PROBLEMIH TRSTA Ugoden trenutek za uveljavljanje naše luke v mednarodnem prometu Potrebni pa so skupni napori za čimprejšnjo posodobitev luških naprav in speljavo novih prometnih infrastruktur z zaledjem Ponovno odprtje Sueškega prekopa in naraščajoča blagovna menjava - čez nekdanjo «železno zaveso* sta ustvarila za mednarodno uveljavljanje Trsta nenavadno ugodne pogoje: zdaj gre za to, da se trenutek pravočasno izkoristi, za kar pa so potrebna enotna prizadevanja vseh zainteresiranih krogov. S to ugotovitvijo je začel svoj poseg predsednik komisije za promet pri poslanski zbornici Lucio Libertini na včerajšnjem srečanju o prometnih problemih na Tržaškem. Srečanja, ki ga je vodil podpredsednik parlamentarne komisije za izvajanje o-simskih sporazumov Antonino Cuffa-ro, so se udeležili številni delavci in predstavniki poslovnih krogov, med temi predsednik in ravnatelj pristaniške ustanove M. Zanetti in L, Colautti. , Ov itj., Posl. Libertini je posebej razčlenil vprašanja tržaške luke, prometnih infrastruktur z zaledjem in lad-jedelstva. Pristanišče: zaman je pričakovati, da bi vlada sprejela «iz-redne* finančne ukrepe v korist Trsta. Rešitev (vsaj delna) je v čimprejšnjem izglasovanju novega zakona o pristaniščih, ki daje na razpolago 1,100 milijard lir za vrsto luk «pretežnega» državnega pomena. Koliko pristanišč bo uvrščenih v to kategorijo, ni še določeno, Trst pa bo brez dvoma med njimi. Zakon je že prišel tako daleč, da bodo čez petnajst dni o njem glasovali v poslanski komisiji za promet. Gre za normo, ki sestoji iz dveh delov: prvi se nanaša na omenjeno finansi- iiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiumiiiiiiiiuiiitmiiimuiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiniiiiiiiMiimmiiiiiitiim NA POBUDO SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA Diskusijsko srečanje o prostorskih ureditvah Slovenski strokovnjaki so si izmenjali mnenja o urbanistični politiki na Goriškem m Tržaškem Na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta je bilo v petek v go-riškem dijaškem domu zanimivo diskusijsko srečanje v zvezi z urbanističnimi ureditvami na Goriškem in Tržaškem. Udeležili so se ga člani SLORI in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, predstavniki nekaterih javnih uprav ter gostje iz Slovenije, prof. Vladimir Klemenčič in mag. Marjan Klemenčič z ljubljanske univerze, zastopnik urbanističnega inštituta SRS arh, Mušič in predstavnika zavoda za spomeniško varstvo Slovenije Šumijev« in Peterlin. Po uvodu v diskusijo, ki ga je i-mel ravnatelj inštituta dr. Karel ši-škovič, so arhitekti Igor Jogan, Jože Cej in Mitja Race podali izhodiščna poročila. Jogan je spregovoril o deželni urbanistični politiki in o povezavi ter vplivih te na finančno stanje občinskih uprav. Cej in Race sta prikazala urbanistične probleme goriške in tržaške pokrajine na osnovi regulacijskih načrtov posameznih občin in z ozirom na življenje slovenske narodnostne skupnosti. Na osnovi poročil se je razvila poglobljena debata o razvojnem prostorskem modelu na našem področju ter o potreb; preusmeritve tega. Poudarjeno je bilo, da moramo v našem okviru posvečati večjo pozornost urbanističnim vprašanjem in si izpopolniti podobo čimbolj ustreznega modela razvoja teritorija, na katerem živimo Slovenci v Italiji. Vzporedno s tem naj bi si še nadalje prizadevali za uresničitev soodločanja glede urbanistične politike, ki nas je vse do danes potiskala v o-brambni položaj. Danes pa je primerno, da na osnov; jasno izdelanih konceptov preidemo v konstruktivnejšo fazo, ko bomo tudi Slovenci pobud- niki in soustvarjalci urbanističnih izbir. Diskutanti, ki so menili, da so take pobude izredno primerne, saj o-mogočajo izmenjavo mnenj ter glo-balnejšo vizijo celote teritorialnih problemov v povezavi z družbenoekonomskim razvojem, so se v svojih posegih dotaknili vrste pomembnih in tudi perečih vidikov obravnavane tematike. SLORI, ki bo prostorskim problemom posvetil še druge pobude, bo o diskusijskem srečanju pripravil akte. (sk.) Predstavništvo MO pri SKGZ na Dnevu mladosti v Beogradu V sredo je predstavništvo mladinskega odbora pri SKGZ prisostvovalo proslavi ob priložnosti Dneva mladosti v Celju na povabilo občinske konference klubov OZN in občinske I onference ZSMS. Na slavju so odlikovali najzaslužnejše mladince in mentorje in pa sprejeli v vrste ZS MS mlade pionirje in pionirke. Naslednjega dne se je predstavništvo mladincev mladinskega odbora pri SKGZ skupno z mladinci iz Celja in predstavništvom ZSO s Koroške odpeljalo v Beograd, kjer si je najprej ogledalo Avalo, nato na prisostvovalo tradicionalni mladinski manifestaciji na stadionu Jugoslovanske ljudske armade. Celoten program, i-zredna izurjenost mladincev, ki so nastopili, je prisotne resnično presenetila. Za predstavnike mladinskega odbora pri SKGZ je bilo slavje na stadionu JLA prav gotovo enkratno doživetje, (mv) ranje, drugi pa na preustroj luških uprav oziroma podjetij. Ker bo drugi del zahteval daljšo razpravo, bodo po vsej verjetnosti ta del odložili, norme o finansiranju «prista-niškega* načrta pa odobrili Prometne infrastrukture: glede železniške proge v predoru je posl. Libertini opozoril na birokratska zavlačevanja, ki bodo po vsej verjetnosti še zavlekla gradnjo; glede podvojitve pontebske železniške proge preti nevarnost, da bodo stroški zaradi zarjavelih operativnih mehanizmov v okviru državnega železniškega podjetja občutno prerasli nakazana finančna sredstva; nevarnost birokratskih zavlačevanj preti tudi avtocesti Videm - Trbiž, Ladjedelstvo: EGS predlaga, naj bi sedanjo zmogljivost v deveterici skrčili s 4,4 na 2,5vmilijona ton. Temu se države članice seveda upirajo, izida pa še ni mogoče predvidevati. Italija je pred kratkim nakazala ladjedelnicam pomoč 180 milijard, zato pa ji EGS grozi s prijavo na evropsko sodišče v Haagu. Rešitev prometnih vprašanj, ki zadevajo neposredno Trst in njegovo pristanišče bo po vsem tem zahtevala še znatne napore. Treba pa je pohiteti, da se promet ne bi preusmerjal na druge luke. V ta namen se pripravlja poseben sestanek parlamentarcev iz naše dežele z ministrom Stammatijem. Na koncu je posl. Libertini omenil, da je EGS pred kratkim prevzela sklep o finansiranju važnejših prometnih zvez med deveterico in tretjimi deželami. Zveze, ki bodo vodile čez našo deželo, bi bile torej lahko deležne finančne pomoči iz evropskih skladov, če ne bo vlada zamudila tudi te priložnosti. V torek iu sredo na Opčinah Zbiranje pdpisov proti razlastitvam Lastniki zemljišč na Opčinah, ki jih je občinska uprava namenila za ljudske gradnje bodo, kot znano, vložili ugovore na ta predlog variante. Istočasno bodo vložili ugovor v imenu širše openske skupnosti. V ta namen bodo v torek in sredo, 30. in 31. maja, od 16. do 20. ure zbirali podpise v Prosvetnem domu. PROTI RAZLASTITVAM Jutri na Kolonkovcu sestanek prizadetih s Kmečko zvezo Kmečka zveza priredi jutri zvečer ob 20. uri v gostilni Škabar na Kolonkovcu (Erta S. Anna št. 63) sestanek z domačini v zvezi z novimi načrti za ljudske gradnje in z razlastitvami, ki grozijo zaradi tega tamkajšnjim vrtnarjem. Prisot- ni bodo strokovnjaki, ki bodo na voljo vsem z nasveti za sestavo ugovorov, katerih splošno besedilo so že sestavili in jih bodo prizadeti mogli zato podpisati že na sestanku ali od jutri dalje tudi na sedežu Kmečke zveze. Rok za vložitev u-govorov zapade v četrtek, 1. junija. NA OPČINAH Zborovanje SSk o ljudskih gradnjah Slovenska skupnost — sekcija Opčine priredi - v torek, 30. t.m., ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah javno zborovanje o novih ljudskih gradnjah. iVabljeni so vsi domačini. V) * Komemoracija talcev na proseški postaji Danes poteka 34 let, odkar so nacistični okupatorji zverinsko umorili deset talcev na proseški železniški postaji. Na ta dogodek, ki nas spominja na najbolj mračno in hkrati najbolj junaško obdobje našega naroda, se bodo danes spomnili na Proseku. Na spominski svečanosti, ki bo ob 9.30 in jo prireja krajevna sekcija VZPI, bodo nastopili recitatorji proseške osnovne šole, pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela, krajevna godba na pihala in slavnostni govorniki. Včeraj dopoldne so imeli učenci na slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu lepo in prisrčno zaključno prireditev, ki je bila posvečena stoletnici rojstva Otona Župančiča. Prireditev je bila zadnjo uro pouka v največji učilnici in je poleg vseh u-čiteljev ter ravnatelja Strnada privabila veliko število staršev in sorodnikov otrok, ki obiskujejo to šolo. Na proslavi so nastopili učenci vseh petih razredov. Proslavo je odprl učenec Mitja s kratkim nagovorom in je med drugim dejal, da čeprav smo Slovenci majhen narod, imamo vrsto zaslužnih mož, med katere spada tudi Oton Župančič. licenci so zelo lepo in povezano z recitacijami orisali življenje Župančiča od ojstva na Vinici do njegove smrti v Ljubljani. Vmes so učenci preprosto in učinkovito podali vrsto Župančičevih otroških pesmi. Na koncu proslave je še Katja dodala, da nam mnoge Župančičeve pesmi odpirajo vrata v bogato zakladnico naših narodnih običajev. Za zaključek je nastopil šolski zbor, ki je zapel «Po vodi plava», «Vrabec», «Tam gori» in «Slovenski smo fantje». Prisotni so bili s proslavo zelo zadovoljni ter nagradili nastopajoče z burnim ploskanjem, (mm) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (SETTIMO: RUBA UN PO’ MENO) komedija v dveh dejanjih Prevod BORUT TREKMAN Scena ' DORIAN SOKOLIČ Kostumi RUŽIČA NENADOVIČ - SOKOLIČ Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Pantomima ANDR6S VALDES Režija JOŽE BABIČ Predpremiera: v četrtek, 1. junija, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo — abonma red E - mladinski v četrtek Premiera: v petek, 2. junija, ob 20.30 — abonma red A - premierski — abonma red J Ponovitve: glej pod rubriko «Gledališča». Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ponovitve komedije Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*: v soboto, 3. junija, ob 20.30 - abonma red B (prva sobota po premieri); v nedeljo, 4. junija, ob 16. uri - a-bonma red C (prva nedelja po premieri); v ponedeljek, 5. junija, ob 16. uri - abonma red H in abonma red I; v soboto, 10. junija, ob 20.30 -abonma red F (sindikalni - druga sobota po premieri); v nedeljo, 11. junija, ob 16. uri - abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika). Prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10.30 do 12.30. Ocenjevanje n« m in izpitni roki na osnovnih šolah Šolski skrbnik je objavil datume o ocenjevanju in izpitih na osnovnih šolah. Zaključno ocenjevanje za šolsko leto 1977/78 za L, 2., 3., 4. razred bo takoj po zaključku pouka, izidi Pa bodo znani najkasneje do 15. junija. Izpit; za peti razred o-snovne šole pa se bodo pričeli 16. in končali 23. junija. • V tednu od 15, do 21. t.m. So v Trstu zabeležili 77 primerov ošpic, 22 primerov noric, 6 primerov srbečice, 4 primere rdečk, 3 primere škrla-tinke in eri primer nalezljive revmatične bolezni. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Jutri, 29. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma PIHALNI KOMORNI VEČER študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane Umetniški vodja: docent FEDJA RUPEL Klavirska spremljava: prof. NADA OMAN Na sporedu: Ramovš, Handel, Quantz, Ravel, Debussy, Pierne, Ibert. Vljudno vabljeni! VSTOP PROST VČERAJ NA ŠOLI «S. GREGORČIČ* V DOLINI Uspelo ustvarjalno srečanje pod geslom «Šola-družina» Na Zupančičevi proslavi so se srečali starši, šolniki in dijaki Dolinska srednja šola «Simon Gregorčič» je imela včeraj svoj praznik. Pod geslom «Šo!a - družina: ob stoletnici Župančičevega rojstva* so se zjutraj zvrstila športna tek movanja, popoldne pa je bil na šolskem dvorišču kulturni spored, ki so se ga poleg staršev, šolnikov in učencev udeležili tudi številni ravnatelji slovenskih šol in dolinski župan Edvin Švab. Na popoldanski proslavi je prvi spregovoril predsednik zavodskega sveta Marino Pečenik, ki je pozitivno ocenil demokratizacijo šole, ki je danes v teku, saj šolo oblikujejo danes tudi predstavniki staršev, ki pa se morajo še bolj zavzeti, da bi bila šola taka, kakršno si vsi želimo. Ravnatelj srednje šole rSimon Gregorčiča dr. Aldo Štefančič je izrazil zadovoljstvo, da so se na včerajšnji Župančičevi proslavi srečale iiiiiimtiiicfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniHiiiimiiii,„1,1,1,,„n,inninummmumm OD DANES DO 1. OKTOBRA STOPILA JE V VELJAVO POLETNA LEGALNA URA Za prihodnje leto napovedujejo poenoteno legalno uro od aprila do oktobra za vse države Evropske gospodarske skupnosti Ko smo se danes prebudili smo bili za celo uro «starejši», saj je opolnoči stopila, kot že 13 let, v veljavo legalna ura in smo tedaj morali zato premakniti kazalce na urah za šestdeset minut naprej. Tolažimo se lahko z gotovostjo, da se bomo 1. oktobra, ko se povrnemo k sončni uri, za prav toliko pomladili. Vmes pa bomo, kot zatrjujejo vladni strokovnjaki, uživali vsak dan uro več svetlobe in, kar ni od muh, prihra nili precej električne energije in s tem prispevali k blaženju zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ki je v tako veliki meri odvisen prav od uvoza energetskih virov. Z uvedbo legalne ure stopijo seveda v veljavo tudi novi vozni redi vlakov (ki smo jih objavili v petkovi številki) in poletni umiki za trgovine vseh vrst. S prihodnjim letom pa napovedujejo «evropsko legalno uro*, ki naj bi jo uvedle vse države Skupnega tržišča v času med L aprilom in 14. oktobrom. vse tri komponente, ki oblikujejo šolsko življenje, in sicer šolniki, starši in učenci. Le s konfrontacijo in medsebojno pomočjo vseh teh dejavnikov, je nadaljeval dr. Štefančič, bo na naši šoli prišlo do tistega sožitja in ustvarjalnosti, ki je porok za njen razvoj in obstoj. V kulturnem sporedu je najprej nastopil pesnik Marij Čuk, ki je orisal pomen književnosti in književnikov v razvoju vsakega naroda. XI-stavil se je predvsem ob liku Župančiča, ki je slovensko besedo privedel do take stopnje izraznosti, ki jo je težko preseči. Nato so nastopili dijaki dolinske srednje šole, ki so v kratkem, a pestrem in živem sporedu posredovali prisotnemu občinstvu Župančičeve recitacije, glasbene točke, zborovsko petje in svoje literarne, šaljive izdelke, medtem ko je proslavo zaključila godba na pihala iz Boršta, ki je pod vodstvom Emila Smotlaka zaigrala nekaj znanih skladb. Vsi udeleženci včerajšnjega šolskega praznika so se nato zadržali v prijetnem in prijateljskem pogovoru ob kozarcu vina in prigrizku. «Te voio ben, Trieste» sinoči v Rossettiju Ob stoletnici gledališča Rossetti je bila sinoči v tržaški Taliji predstava bivših gojencev rekreatorija «E. Totn pod naslovom «Te voio ben, Trieste». To glasbeno komedijo v dveh delih sta napisala Bruno Cap-pelletti in Ruggero Paghi, glasbo pa je oskrbel Galliano Buttignoni. *Te voio ben, Trieste» je podana vsa v narečju in pripoveduje o zgodovini Trsta v zadnjih sto letih. Ta prikaz pa ni bogve kaj verodostojen, saj delo ne razglablja o raznih komponentah, ki so oblikovale življenje mesta, pač pa se raje zaustavlja ob folklorističnih prikazih različnih in tipičnih tržaških likov. Sinoči je bil občni zbor Zadružne kratke mlekarne Sinoči je bil redni občni zbor Zadružne kraške mlekarne v prostorih občinske kopalnice v Repnu. V prisotnosti povabljencev in članov zadruge je predsednik Alfonz Guštin podal poročilo upravnega odbora, kjer je poudaril, da je minilo že skoraj osem let od uradne ustanovitve zadruge. Kljub vsem težavam, s katerimi se je odbor srečeval, ki so bile odvisne predvsem od zgrešene politike do kmetijstva, so zadružniki vztrajali s svojo pobudo. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA je prevzela tehnično plat izgradnje mlekarne in v upanju, da mlekarna bo v kratkem zgrajena, se lahko gleda z večjim optimizmom na bodočnost. Predsednik je nato poudaril, da je zemlja v rokah kmetov ena najvažnejših komponent za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti. Za nadzorni odbor je spregovoril predsednik Milko Križman. P0 poročilih se je razvila plodna diskusija, v kateri so člani in povabljenci obrazložili problem iz raznih zornih kotov, a vsi so si bili edini, da je Zadružna kraška mlekarna ne-obhodno potrebna za razvoj živinoreje na Krasu, (bš) Dr. LuijSi Giannuzzi laže ranjen v prometni nesreči Glavni državni pravdnik tržaške ga prizivnega sodišča dr. Luigi Giannuzzi se je v petek ponesrečil na avtocesti Padova - Bologna med Ferraro in Rovigom. S službenim avtom je bil namenjen proti Bologni na študijsko zasedanje, ko je zaradi nenadnega zaviranja tovornjaka, ki je vozil v isti smeri, sodnikov avto silovito trčil v zadnji del tovornjaka. Giannuzzija so prepeljali v bolnišnico v Ferraro, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. V isto bolnišnico so sprejeli tudi njegovega šoferja, podčastnika jetnišniških paznikov Alberta Biondija. T. Barbo potrjen za predsednika ACLI Pokrajinski svet ACLI je po nedavnem občnem zboru ponovno izvolil Tarcisia Barba za predsednika tržaške organizacija. V nastopnem govoru je Barbo poudaril, da je treba okrepiti razredni značaj in avtonomijo združenja, tolmačiti družbene potrebe in delovati «kot kristjani v delavskem gibanju za spremembo družbe*. ACLI si bo prizadevala združevati delavce, ženske in mladino za utrjevanje demokracije, ohranjajoč mnogovrstnost političnih izbir v okviru verske enotnosti. Za podpredsednika so izvolili Co-stantina Gherso in Fabia Marchet-tija, predsedstvo bodo pa sestavljali še Enzo Cutezzo, Mariano In-gannamorte, Mario Paron, Bruno Prestelli, Enzo Pianigiani in Roberto Spadon. Svet se bo ponovno sestal po vsedržavnem kongresu ACLI, ki bo v Bologni od 15. do 18, junija. Koncerti MUSIČI Dl TORINO V mali dvorani gledališča Verdi bo v torek, 30. t.m., ob 19. uri koncert kvarteta «Musicsi di Torino*. Na sporedu so Schubertove, Brittenove, Ma-riattijeve in Borodinove skladbe. Vstop prost. ORGELSKI KONCERT V cerkvi Santa Maria Maggiore se drevi zaključi ciklus orgelskih koncertov «Tržaški maj*. Nastopil bo Sergio De Pieri, organist v cerkvi «Town hali* v Melbournu v Avstraliji. Začetek ob 20.30. Kino Ariston 16.30 — 18.20 - 20.10 - 22.0» j bagnino d’invemo». Režija G°r Paskaljevič, Irfan Mensur, y°r.. na Kosanovič, Danilo Bata Stojšo'^ Mignon 15.00 «Pantera rosa Nazionale 16.30 «Guerra spa®8: Grattacielo 16.00-22.15 «La Excelsior 16.00 «American Gr**11 Penice 16.00 «Morte di una carolP’ Alain Delon, Omella Muti. Eden 15.30 — 22.15 «Una donna sola*. Jill Clayburg, Alan Bates-Ritz 16.00-22.15 «11 tocco deUf ” duša*. Lino Ventura, Richard ton, Lee Remick. Prepovedan dini pod 14. letom. _ Cristallo 16.00 «Telefon». Charles ® son. Lee Remick. Barvni fih**- ,, Filodrammatico 15.30 «Eviratio8 bramosia dei sensi*. Prepu'® mladini pod 18. letom. Barvni _ Aurora 16.00 «Von Buttiglk*)® sturmtruppenftihrer*. Barvni fn®,^, Capitol 15.00 «Un altro uomo, u tra donna*. James Caan. ... Moderno 15.00 «Salvate il Gray dy». C. Heston. Barvni film- g. Ideale 15.00 «La fuga di Loga®. cael York. Barvni film. . g. Vittorio Veneto 15.00 «L’uomo n« ^ rino*. Prepovedan mladini P00 letom. Barvni film. «j). Astra 16.00 «D bel Paese*. laggio, Silvia Dionisio. Barv® Radio 15.00 «Classe mista*. . ,iall|) Volta 15.00 «Africa Express». G®11 Gemma. Barvni film. Petdesetletniki iz Križa ob P1 — ]teK izgubi drage vrstnice, sošolke ^ prijateljice Irene Švab por. Ged*01 rekajo svojcem globoko sožalje- Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga IRENE ŠVAB por. GERDOL Pogreb bo jutri, 29. maja, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bol" nišnice na pokopališče na Katinaro. Žalujoči: mož Marcelo, sin Giorgio ter drugi sorodniki Trst, Sv. Križ, 28. maja 1978 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame PINE LOVRENČIČ vd. PERTOT se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali *er vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posel®8 zahvala g. župniku Župančiču, darovalcem cvetja ter vsern» *** so jo spremili na zadnji poti. Družini Pertot in Kuhar Barkovlje, 28. maja 1978 Uiit t,lt».lX Kf j.MfUrii rvJl ai iij.tKU i i l . .. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval* ob izgubi naše predrage VI0LETTE DANIELI roj. VATTA Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župniku za gov°r’ cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki so jo spremili na nji poti. Žalujoči svojci Opčine, 28. maja 1978 ZAHVALA Ob izgubi naše predrage AVGUSTE RADOVIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. sebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja in v dobrodel**e namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družini Radovič in Drašček Nabrežina, Barkovlje, 28. maja 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA KOBALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znance*11 in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence-cvetje, nam izrazili sožalje in darovali v dobrodelne namen®' Posebna zahvala vsem zdravnikom in osebju nevrološkega °° delka bolnišnice Ankaran, duhovnikoma, govornikom in pevce®' Žalujoči svojci Štanjel, Trst, Renče, 28. maja 1978 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih ^ deležni ob smrti našega dragega PETRA ŠTURMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami & vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Trst, 28. maja 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) PROSVETNO DRUŠTVO — MAČKOLJE vabi danes na tradicionalni < < PRAZNIK ČEŠENJ j < DANES, 28. MAJA { 14. uri odprtje kioskov J O# 16. uri začetek kulturnega programa — Domači mešani pev- , ski zbor — Domači otroški pevski zbor «Slovenski ( šopek* — Moški pevski zbor društva upokojencev iz ' Kopra — Mešani pevski zbor «Lipa* iz Bazovice — J Koncert ansambla «Taims» z Opčin — Godba na pi- < hala iz Pridvora. < Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom «The Lords« J Delovali bodo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasaj mi in domačim vinom. ( V primeru slabega vremena bo praznik 4. junija ( STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU N torek, 30. maja, ob 20.30 v Kaltumem domu (mala dvorana) EN SREČEN, veseli inu troštov Poln DAN VOŠČIM ^čer govorov vipavskega redov-JANEZA SVETOKRI&KEGA Nastopa: JOŽE ZUPAN ^ANI PEVSKI ZBOR DIVAČA J*bi ob svoji 85-letnici obstoja 04 jubilejni koncert, na katerem J^lujeao Mladinski zbor osnov-ne šole Trnovo - Ljubljana, Lo-??®ki oktet, Mešani zbor Brje, pfišani zbor Svoboda II • Trbov-ženski zbor Sežena, Komorni T~°r Glasbene matice . Trst, Me-zbor Boršt, Moški zbor Šent v™ Pri Stični in Mešani zbor °cs Julia - Ronke. r*>anes, 28. maja, ob 16. uri v u#,no kulture v Divači. Šolske vesti SLOVESNOST BO 4, JUNIJA LETOS OSNOVNA ŠOLA V NABREŽINI BO NOSILA IME PO ŠČEKU Scekovo življenje in pomen njegove osebnosti - Slavnostni govor bo imel dr. Milko Matičelov Učenci likovnega tečaja osnovne šole Sv. Jakob razstavljajo svoja likovna dela v prostorih Slovenskega kluba. Ul. sv. Frančiška 20/11. Razstava bo odprta do konca meseca, dnevno od 9. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Vabljeni! Prosveta Bienale umetnikov amaterjev. SPD Tabor - Opčine vabi zainteresirance. da prinesejo svoja slikarska ali kiparska dela med 18. in 20. uro v dneh od 29. do 31. maja v dvorano Prosvetnega doma na Opčinah. Otvoritev razstave bo v petek, 9. junija. kleti >štvo slovenskih upokojencev ob-tržaške člane, da bo odhod av-1- junija t.l. ob 7.30 z Ober-^kovega trga. ) nedeljo, 11. junija 1978, prišla Sekcija Slovenske skupnosti v dolinski občini enodnevni izlet NA OTOK RAB Jjfer je bilo med vojno (1941-43) ^borišče slovenskih deportirancev. Cena potovanja (avtobus in “Aiekt) je 7.000 lir. Vpisuje Ma-ifjo Zahar (Zabrežec 12) telefon f®*61 do 30. maja oziroma do Ssedbe mest v avtobusu. S P D T Pireja v soboto, 17., in nedeljo, junija, dvodnevni avtobusni IZLET ZA N>ŽJEŠOLSKO MLADINO v Kaninsko pogorje in Rezijo ^se informacije in vpisovanje J® sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Franca 20, tel. 767-304) v dopoldan-urah do sobote, 3. junija. ..w S P D T P^eja v petek, 30. junija, so-č?®' 1. julija, in nedeljo, 2. julija, ldnevni avtobusni IZLET ZA V|$JEŠOLSKO MLADINO v Kamniške Alpe ^se informacije in vpisovanje J sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Fran-/T*ta 20) v dopoldanskih urah do ^bote, 3. junija. OBVESTILO ODSEK ZA ZGODOVINO, ETNOGRAFIJO IN SLOVENSKI JEZIK pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu delujejo v novih prostorih, Ul. Petronio štev. 4 (poslopje Kulturnega doma) — telefon štev. 73.3-086 z urnikom od 8. do 13. ure. SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA ' TRST priredi v sredo, 31. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PREDAVANJE O GOBAH Z DIAPOZITIVI Predaval bo inž. SELJAK G D Nova Gorica Vabljeni! Razstave V dvorani palače Costanzi so odprli veliko razstavo (jel tržaškega slikarja Giannija Brumattija". Znanemu tržaškemu likovniku prireja to razstavo tr žaška občinska uprava v znak prizna nja za njegove dosedanje dosežke Razstava bo trajala vse do 25. junija V tržaški občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Tullio Clamar, ki bo razstavljal do 2. junija. Na sedežu Turistične in letoviščar-■ske ustanove v Sesljanu bodo jutri, 29, t.m., odprli razstavo Giuseppa Calleje. Odprtje bo ob 19. uri. Letos dobiva na Tržaškem več slovenskih šol svoja imena. Ob tem so na šolah slovesnosti in prireditve. Prihodnjo nedeljo bo takšna slovesnost v Nabrežini, kjer bo o-snovna šola nosila ime po Virgilu Ščeku. Virgil šček je bil narodnoobrambni delavec, politik in pisec. Rodil se je v Trstu 1. januarja 1889. Po končani šoli je v Gorici študiral bogoslovje. Postal je duhovnik in bil nekaj let duhovni pomočnik v Trstu. Bil je tudi kaplan v Lokvi pri Divači, tajnik Zbora svečenikov sv. Pavla na Primorskem, tajnik Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani in Mohorjeve družbe v Gorici. Od leta 1932 do 1934 je bil konfiniran v domačem kraju. Leta 1940 je «moral izginiti* s Krasa. Preselil se je v Trst, od tu |ia bežal v Osp in leta 1941 v Lokev ter se boril za priključitev tržaškega ozemlja Jugoslaviji. Do leta 1945 je bil bolan in brez službe. Umrl je 6. julija 1948 v Ljubljani. Virgil šček je opravljal predvsem široko narodnoobrambno delo na Primorskem. Za dobo štirih let je bil pred vojno poslanec v rimskem parlamentu. Zastopal je 300.000 Slovencev in Hrvatov, ki so po rapalski pogodbi ostali pod I-talijo. Naslovil je 34 interpelacij na vlado in se boril proti svetni in cerkveni oblasti (škof A. Santin) za narodne, gospodarske in politične pravice Slovencev in Hrvatov v Italiji. Kot poslanec je med drugim tudi dosegel visoko vojno odškodnino. šček je ustanovil tudi eoriško Mohorjevo družbo, lastno tiskarno, več desetin zadrug in prosvetnih društev na Krasu in v Istri. Ustanovil je tudi Našo založbo v Trstu. Dosti je tudi pisal in sodeloval pri raznih listih. Prva seja za poimenovanje na-brežinske osnovne šole je bila pred približno dvema letoma. Takrat sta bili med predlogi, poleg ščeko-vega imena, tudi imeni Vinka Vodopivca in Slavice Tence. Poimenovanje, ki bo v nedeljo, 4. junija, ob 17. uri, bo verjetno na prostem. Nastopila bo nabrežin-ska godba na pihala, ki bo poskrbela za glasbeni uvod. Sledil bo pozdrav ravnatelja Mira Tavčarja, spregovoril bo tudi nabrežinski župan Škerk. Slavnostni govor bo i-mel dr. Milko Matičetov, etnolog v Ljubljani in zbiratelj zgodovinskih dokumentov. Nastopila bosta ! tudi mešani pevski zbor «Igo Gruden* in mladinski pevski zbor «Kra-ški slavček*. Učenci osnovne šole bodo deklamirali nekaj ščekovih del. Prireditev bo zaključila nabre-žinska godba na pihala. Naj omenimo, da je letos po naključju tudi 100-letnica prve šolske prireditve v Nabrežini. Zanimivo je tudi, da bo na nedeljski slovesnosti razstava, na kateri bo tudi nekaj fotografij ščekovih intervencij, ko je bil poslanec. • Tajništvo šole za poklicne bolničarje «Giulio Ascoli* sporoča, da zapade rok za vpis v šolsko leto 1978/79 31. avgusta. Triletni tečaj, ki se prične že septembra, lahko obiskujejo vsi, ki so dopolnili 16. leto starosti in ki so opravili vsaj tretji razred višje srednje šole. Zainteresiranim nudi vse morebitne informacije tajništvo šole. Ul. Stuparich 1, tel. 793882, vsak delavnik od 11. do 12. ure. Mladinske Delovne Akcije Informacije : SKGZ, ul.S.Francesco ŽO tel. 744249 vsak dan od 17. do 19. ure O mladinskih delovnih akcijah pišemo in govorimo letos v primerjavi s prejšnjimi leti veliko. Menimo namreč, da so mladinske delovne akcije dragocena izkušnja za vsakega mladinca. Kot smo že večkrat poudarili, je delo v mladinskih brigadah pomoč nerazvitim območjem v matični domovini in kovačnica tovarištva med mladino iz vse Slovenije in z mladino drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ker je letos zanimanje za mladinske delovne akcije precejšnje smo poskrbeli razgovor s komandantom mladinskih delovnih akcij Brkini 76 in 77, Stanetom Kogojem. To bo prilika za tiste, ki nameravajo poleti v mladinske delovne akcije ali pa za tiste, ki razmišljajo o tem, da se pobliže seznanijo z vsemi značilnostmi dela in življenja v mladinskih brigadah. Posege tovariša Kogoja bo popestrilo predvajanja dia pozitivov, prisotnost na večeru so zagotovili tudi mladinci s Tržaškega, ki .;o se v prejšnjih letih udeležili S PETKOVE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Kraška gorska skupnost mora poslovati dvojezično V občinskem antifašističnem odboru odslej predstavniki organizacij in strank VABILO Društvena gostilna, na Opčinah z omejeno zavezo vabi svoje elane na redni občni zbor Vi bo jutri, 29. maja 1978, ob 20.30 v društvenih prostorih v Proseški ulici št. 39, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega in nadzornega odbora 2. odobritev obračuna 31.12.1977 3. imenovanje upravnikov in nadzornikov 4. razno Občni zbor b0 sklepčen pri vsakem številu prisotnih članov Odbor 4 Danes si bosta obljubila večno zvestobo MARJAN NADLIŠEK in IRENE KRALJ Vso srečo v skupnem življenju jima želijo starši ter brat in sestra. Na petkovi seji je dolinski občinski svet nadaljeval prejšnji teden prekinjeno sejo. V začetku sta svetovalca Mahnič (KD) in Kuret (KPI) predeči’.a oroblem poljskih poti oziroma potrebo po čiščenju raznih cest. Soglasno so sprejeli sklep, da se podjetjama Duke in Dukcevich prizna forfetizacija živinozdravniških pristojbin. V bistvu gre za to, da bosta ti dve podjetji, ki uvažata meso, odslej plačevali za pregled občinskega živinozdravnika določeno vsoto na leto in ne več na vsak kilogram pregledanega mesa. Svetovalci so spremenili tudi namen e-notnega občinskega protifašističnega odbora, ki bo odslej ta, da se ohranja in razvija duh antifašističnega boja in osvoboditve zoper terorizem, v smislu duha republiške ustave in za omikano sožitje med občani slovenske in italijanske narodnosti. Odbor bodo odslej sestavljali predstavniki raznih organizacij in strank, medtem ko je bil do sedaj sestavljen poimensko. Na seji se je razvila vneta debata o kraški gorski skupnosti. Svetovalci so izrazili svojo obsodbo, da ta uprava ne more delovati, ker še vedno nima statuta iz edinegairazloga, ker so ga deželne oblasti zavrnile, ker je predvideval dvojieačno poslovanje. Potrdili so še enkrat zahtevo, da se konča z raznimi izmikanji in izvijanji, ko gre za probleme zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Župan je na koncu poročal o predlogu za ureditev parka v Borštu, o večjih javnih delih v teku (hiša v R:cmanjih, vodovodno omrežje, vrtec v Boljuncu) in o hitri cesti v Trst. Glede tega problema je se- PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in zabrežca priredijo v Borštu 8. PRAZNIK VINA V SOBOTO, 3. junija, ob 14. uri otvoritev, ob 20. uri nastop mešanega pevskega zbora iz Divače, sledi ples ob zvokih ansambla Supergroup. V NEDELJO, 4. junija, ob 17. uri koncert godbe na pihala Breg, nastop otrok osnovne šole iz Boršta, nastop domačega mešanega pevskega zbora Slovenec in moškega pevskega zbora F. Venturini od Domja, nastop tržaške folklorne skupine «Stu ledi* in harmo-nikaškega ansambla Miramar. Za ples in za dobro voljo bo igral ansambel Supergroup. V PONEDELJEK, 5. junija, od 20. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. V naših kioskih vam bomo vse tri dni stregli s pristnim domačim vinom in jedačo Vabljeni! ob Lu- Včeraj - danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Fran čišek) 1. Danes, NEDELJA, 28. maja $0«. GOJKO vzide ob 5.22 in zatone ib ~ Dolžina dneva 15.20 — Vz'de ob 1.01 in zatone ob 11.56. J«tri, PONEDELJEK, 29. maja MAJDA Ji j® včeraj: Najvišja temperatura Ju ®k)pinjel najnižja 15,3, ob 13. uri Vjsl ..Popinje, zračni tlak 1017.8 mb vlaga 35-odstotna, nebo 4/10 veter 23 km na uro se-t^^hodnik, morje rahlo razgibano, Matura morja 14,8 stopinje. Rojstva, smrti in poroke lo 27. maja se je v Trstu rodi-b-Otrok, umrlo pa je 8 oseb. ChjUDIU SO SE: Alessandra Zac-Matteo Untenvager - Viani, Mi,. ,e Belci, Christian Covacich, Ah,.0 Bčusaferro, Gabriella Prato, ,, Maria Rizzi. >RLI Hj-J^LI SO: 37-letna Regina Co-por. Turina, 59-letni Gin Coslovich, 79-letni Micbele 82-letna Uršula Starc vd. tli °fec’ 66-letni Francesco Gagliar leL”* ure star Davide Poma, 93-tfoj. Giovanni Cozzi in 83-letni Do-Tamburin. tli RLlCI: šofer Alessandro Domi-n0 frizerska pomočnica Putri->n fRucich, študent Samo Sancin t^.Kuspodinja Danica Krancic, uči-ItlvL Franco Stibiel in socialna de-Ojj ® Giuliana c"'—’,v” -""i-1"’ Enzo Salvador, socialni Burchiellaro in uči- leiaVec ' Ca Mariagrazia Stepan, inšt.ala- M: „ Franco Viviam in gospodinja ltjj°a Consiglia Vergaro, karabi-r Antonio Parisi in gospodinja Silvana Pelligra, delavec Giovanni Cosimo Massimi in likarka Graziel-la Dobrigna, uradnik Mario Del-treppo in bolničarka Tsabella Lou-vier, uradnik Silvio Ogrizek in bolničarka Rosanna Medos, uradnik Antonio Umani in učiteljica Fulvia Scabar, delavec Roberto Rozzi in prodajalka Marina Berlingerio, o-brtnik Renato Borean in uradnica Anna Ginetta D'Andrea, častnik Giovanni Šansone in študentka Anna Baselice, bolničar Aido Novacco in gospodinja Deana Rcdivo, urad- POT L spofarM p/iosr/ if 1 fi i- i i nik Daniele Radovini in prodajalka Lorena Pelosi, kapitan Vittorino Crusi in učiteljica Mariarita Van-zan, elektrikar Paolo Cemiani in uradnica Lory Riccardi, delavec Stelio Grippari in otroška vzgojiteljica Loredana Andrini, pristanišč-nik Claudio Fachin in točajka Ma-rinella Zottich, uradnic Giuseppe Scarpa in frizerka Barbara Dcw, pomorščak Mauro Spagnoletti in šivilja Maria Mastronicola, upokoje nec Francesco Sangiorgio in gospodinja Elda Ferro, uradnik Erman-no Ražman in uradnica Paola Bertah, delavec Aido Vivoda in uradnica Alma Viola, delavec Giulio Carriero in trgovka Estetla Levi, uradnik Franco Bosio in uradnica Maurizia Ferro, uradnik Diego Zuc-ca m gospodinja Marina Lapagna, avtoličar Giampaolo Ferrazzoli in frizerka Patrizia De Giusti, mehanik Egidio Muratore in uradnica Rossella Di Drusco, zdravnik Gian-carlo Runti in zdravnica Maria Sa-veri, delavec Francesohino Moi in delavka Marina Pecikar, trgovski potnik Sergio Colbasso in uradnica Elisabetta Toffoli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2. Ul. Vecelho 24, Ul. Zorutti 19. Largo Osoppo 1 (Greta), (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Fran čišek) L LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211001; Prosek tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213137. Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627. V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočri pa na številki 732-627. LOTERIJA/ BARI 56 13 5» 82 84 CAGLIARI 59 44 86 3 38 FIRENCE 50 56 89 M 42 GENOVA 40 53 58 6 45 MILAN 75 37 76 61 30 NEAPELJ 13 68 67 21 11 PALERMO 73 27 65 15 23 RIM 67 89 15 40 1 TURIN 51 66 19 85 55 BENETKE 10 20 77 39 71 ENALOTTO XXX X 2 1 2 2 X 1 2 2 KVOTE: 12 točk - 14.526.000; 11 točk - 467.800; 10 točk - 48.100 Ur. znanil o sestanku s tržaškim občinskim odbornikom, ki bo 1. junija popoldne in na katerega je župan povabil načelnike skupin s svojimi strokovnjaki, prizadete prebivalce in Kmečko zvezo, (vi) V Zgoniku sestanek za poimenovanje šole Po srečanju s predstavniki občinske uprave in raznih društev, ki delujejo na občinskem območju, je medrazredni svet osnovne šole v Zgoniku sklenil, da skliče javno srečanje z vsemi občani, na katerem bi se dogovorili za poimenovanje zgoniške osnovne šole. Izbira primernega imena ni vprašanje, ki bi ga lahko rešil; učitelji sami ali samo starši, ki imajo trenutno otroke v šoli, temveč je stvar vseh občanov. Prav je. da se za poimenovanje šole izrečejo vsi. V ta namen bo v torek. 30. t.m., ob 17.30 v prostorih zgoniške osnovne šole javni sestanek, na katerega so toplo vabHeni vsi občani, da dajo svoj doprinos, (bs) mladinskih delovnih akcij. Razgovor o pomenu, delu in življc nju v MDA bo v dijaškem domu «Srečko Kosovel* v Trstu v torek, 30. maja 1978, ob 20. uri. Vabljeni! Mladinski odbor SKGZ Gre za biti ali ne biti V ZGONIKU Čez teden dni razstava vin V Zgoniku so že mrzlično pripravljajo na 14. razstavo domačih vin, ki bo od petka do nedelje na običajnem razstavišču pred občinskim sedežem. Vsega skupaj bo razstavljenih 11 vzorcev belega vina in Ih vzorcev terana. Pripravljalni odbor, v katerem so poleg zastopnikov občinske uprave tudi predstavniki krajevnih športnih in prosvetnih društev, je poleg pokušnje vi - pri pravil bogat kulturni, športni in zabavni s[xired. V soboto bodi odigra li mednarodna turnirja za Kraški pokal v moški odbojki in v namiznem tenisu nastopili bodo tudi športniki iz Bosne), v nedeljo pa bo izredno pester popoldanski kulturni spored z nastopom štajerske folklorne skupine »Anton štrofela* iz Markov rev pri Ptuju, tamburaškega ansambla »Pobratenje* iz Tržiča na Gorenjskem in Tržaškega narodnega ansanib'a. Zjutraj pa bo briškola z res izrednimi dobitki, zvečer pa ombola. v,sak večer bo do ene ure igral za ples domači narodtio-zabav-ni ansambel Lojze Furlan, (bs) Samo še danes «Exporama 78» Samo še danes si na sejmišču pri Montebelu lahko ogledamo edinstveno razstavo strupenih živali z naslovom «živalski strup v službi človeka — Exporama 78». Razstavo si je doslej ogledalo na desettisoče obiskovalcev, posebno številne pa so bile skupine šolarjev iz našega mesta, pa tudi iz drugih središč iz naše dežele, mnogo ljudi pa je prišlo tudi iz sosedne Jugoslavije. Razstava bo po vsej verjetnosti ostala «unikat», v smislu da je ne bodo ponavljali leto za letom kakor dru?o specializirane prireditve na sejmišču prj Montebelu. Danes bo odprta za občinstvo neprekinjeno od 9. do 20. ure, organizatorja Angelo in Guido Lombardi pa bosta ves dan na razpolago občinstvu s pojasnili, nasveti in podatki. OBVESTILO Obveščamo vse. ki bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravah za ustanovitev slovenskega prosvetnega društva Union, naj se obrnejo na sedež združenja Union na Lonjerski cesti 177, kjer se lahko dogovorijo o vsem potrebnem. Sedež je odprt ob torkih od 18.30 do 19.30. Za seje odbora prosvetnega društva Igo Gruden ne bi mogli reči, da so redkost. Nasprotno. Tudi ne bi mogli reči, da ni o čem razpravljati. Nasprotno. Kakor pač vsa naša društva, tako tudi Igo Gruden. Če bi vi sledili sejam, bi si bili brž na jasnem, o čem se tu najpogosteje in tudi (upravičeno) najbolj glasno pogovarja. Zdi se kot refren dobro znane, uporabljene, pa tudi malce obrabljene pesmice: kako in kam s tem prostorom, v katerem je temu našemu agilnemu slovenskemu društvu usojeno živeti. Kam s to mizeriio, ki smo ji primorani reči, tako drage in spoštljive besede: naš dom! Ne vemo sicer, kako dolgo se to društvo bori za svoj prostor pod soncem, niti koliko truda je bilo že vloženega v ta cervantovski boj s strahovi, niti si ne moremo zadovoljivo odgovoriti na vprašanje, zakaj drugi imajo, zakaj Nabrežin-ci ne. Vemo, kaj boste rekli in hvaležni smo vam za nasvet. Takole boste rekli: Nabrežinci. kako presneto prav i mate, ko trdite, da ste narodnostno najbolj izpostavljena občina na Tržaškem. Priznamo, da v ta rog že dolgo trobimo. Priznamo (pa saj to tako ali tako že veste), da je pogača, ki vam jo delimo, skromna. Nimamo! Priznamo, da vam že dolgo obljvbV.amo, česar vam pravzaprav v tem trenutku ne moremo dati. To, kar smo vam obljubili, kar vam lahko, bomo dali! Potrpežljiva prizadevnost vaše občinske uprave, da se Nabrežincem zgradi moderen kulturni dom, bo, upamo, rodilo sadove. Pa vendar, mar naj vam. prosvetnemu društvu Igo Gruden iz Nabrežine, zamerimo, če bi radi nekaj svojega, lastnega za vse čase in za vsako priliko? Tega vam pač ne moremo zameriti! In vendar, če ne zamerite, vas vprašamo, ali ste tudi vi sami storili vse, ali ste bili dovoli vztrajni, da ne rečemo sitni, ali ste storili vse. kar so drugi, da zdaj imajo? Ob vsem in ob vsem za vse vas opozarjamo na to. da bi bilo nepojmljivo tragično, če bi vi padli na izpitu za preživetje! Tako boste rekli in imeli boste čisto vrav! I. Pertot Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE. V počastitev spomina tete Urše Starc Korošec daruje Slava Slavec 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU. Daruje Peter Gregorič 20,000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na pok. očeta Pepeta Sedmaka daruje Veno 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKOV NA OPČINAH PADLIH V NOB. Openski petdesetletniki so na jubilejnem srečanju nabrali 38.000 lir in jih darujejo za vzdrževanje spomenikov na Opčinah. ZA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL. Namesto cvetja na grob učitelja Edvarda Sosiča darujejo Marčela Cibic in Dragica Regent 10.000 lir. Zala Regent in Vera Krečič 10.000 lir, Zofka in Franc Kapun 10.000 lir ter Danica in Emil Regent 4.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE. ■ V spomin na Jožeta Kocijančiča daruje sin Andrej 10.000 lir. 4) 5.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Edija Vršeja daruje Marija Milkovič (Gro-pada 38) 10.000 lir za Dijaško matico. Ob smrti očeta prof. Fedore Cre-vati darujejo njene kolegice 33.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Romana Sika darujeta družini Tul in Zonta (Mačkolje 4) 10.000 lir za ŠD Breg. V spomin na pok. Avgusto Radovič daruje družina Ladi Petelin 20.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Viktorja Štoke daruje Albina Fonda 10.030 lir za Dijaško matico. Ob zaključku sezone darujejo Srečko Sedmak 5.000, Mitja Bitežnik 15.000 in Felice Ostrouška lOuOO lir za Slovenski klub. V spomin na strica Dinka Kaplja darujeta Aljoša in Sergij Vesel z družinama 20 000 lir za Dijaško matico. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGILU ŠČEKU Drujejo Lina Caharija 5.000, Mira Kojanec (Postaja 51) 10 000, Stana Caharija 3.000, Rožica Franko-vič 5.000. Cilka Pertot 5.000, dr. E-gidij Vrš«j 50 000, Evelina Pahor Vršeja darujeta Pepi Macarol 5.000 lir in Justina Grgič z družino (Gro-pada) 5.000 lir. V spomin na pok. Ferdinanda Ška barja iz Repna darujeta Ivanka in Franc Raubar iz Dola pri Repnu 15.000 dinarjev. Namesto cvetja na grob Marte Puntar por. Terčič daruje Mario Daneu 10.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Žarka Ra-ceta daruje Danilo Kocman 10.000 5.000 in Trieste-auto 50.000 lir. lir za FC Primorje. ZA POIMENOVANJE SOLE čitelj Srečko Renko 20.000 in Lidija Caharija 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Avguste darujejo nečaki Radov'0 20.030 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Darujejo družina Boi') 10.00C. T-van Košuta 5.030. družina Dolhar 10.000. družina Kermec 10.000. Marija Coccoli 5.000, družina Siviz V spomin na očeta Antona Kobala daruje Vida z družino 10.000 lir za TPPZ in 10.000 lir za ŠZ Bor. V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU Vas Praprot daruje: Camillo San- POPRAVEK V našem nedeljskem poročilu o obnavljanju prosvetne dejavnosti v Rovtah se je vrinila ob koncu drugega odstavki neljuba pomota, ker bi se odstavek moral zaključiti takole: Da se je pevski zbor uveljavil in pridobil kvalitetno zelo visoke dosežke, gre gotovo velika zasluga Celestinu Vecchietu, ki ga je vodil od vsega začetka, sedanje napore za oživitev dejavnosti pa požrtvovalno vodi Karlo Valentinčič. Namesto cvetja na grob Edija dri 10.000, Ivo Širca 10 000. Angelo Vršeja daruje Ana Brce Malalan Pien 5.000, Stanko Pieri 10.000, 10.000 lir za Glasbeno matico. I Albin Jakončič 1.500. Bogdan Can-Ob 3. obletnici smrti Karle Vitez te 10.000. Angelo Dalja!. 5.000, A- daruieta družini Gerdina in Vitez mali ja Doljak 5.000. Jožef Trampuž 30.000 lir za ŠZ Bor. | 10.000, Aido Šušteršič 10.000. Boris Namesto cvetja na grob Avguste Škrk 30.000, Ivanka Škrk 10.000, darujejo nečaki Radovič 30.000 lir, Palmiro Gabrovec 10.000. Ivo Žida za Slovensko skupnost. I rič 10.000 in Mirko 3riščak 5 ti- Namesto cvetja na grob Avguste soč lir. Radovič daruje dr. Dušan Gruden I Vas šempolaj daruje- Alojz Bdta- 10.000 lir za SPD Igo Gruden. V isti! gelj 10000, AJfredo Cantarut 10 namen daruje Renato Jazbec 30.000 tisoč, Giovanni Ciacchi 2.000. Bruno lir za SPD Igo Gruden. | Franza 10.000, gostilna Gruden 100 V spomin na predrago Pino daru- j tisoč, Albin Gulič 10.000, Josip Gni- jeta Štefi in Marjo Bratina 2.000 lir; den 5.000. trgovina Gruden 50.000, za Dijaško matico. Viljem Kralj 10X30. Karlo Kante V spomin na pok. svaka Viktorja ; 6 000. Stanko Legi.ša 19.000 Jožko Košuto darujeta Franc in Milijana Leghissa 10.000, Anton Legi.ša 5.000, G''lic 5.000 lir za kriško godbo in Srečko Milič 10.030. Marija Pman 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc. 10.000, Mario Pipan Ič.OOO, Mario V spomin na prerano preminulega Pernarčič' 5.000. Viljem Rebula 10 Darija čoka daruje družina Smotlak | tisoč. Silvano Rebula 20.000 Franc (Mačkolje 96) 15.000 lir za ŠD Breg. Sardoč 10.030. Ivan Sardoč 5.000. Jo- Namesto cvetja na grob Darija, žica šušterčič 10.000. Štefanija Čoka daruje družina Tul (Mačkolje škerk 10.000. Danica skerk 10 01)0, I Ladi Širca 10.000. Danilo Trampuž 110.000, Jožef Trampuž 3.000. Franc i Trampuž 20.000, Dario Zidarič 5.000, j Rihard Zidarič 10.000. Rudolf in j Darko Zidarič 30.000, Albina Zavad-I lal 5.000 in podjetje Zidarič 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU Namesto cvetja na grob Atilija čuka in Hermana Kralja darujeta Katerina in Roza (Trebče št. 21) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Atilija Čuka darujeta Jolanda in Aleksander Čuk (Trebče št. 40) 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI PO MARICI GREGORIČ - STEPANČIČ Ob priliki poimenovanja šole so prisotni darovali 286.000 lir. Ob priliki poimenovanja šole je združenje staršev osnovne šole Karel Širok darovalo 50.000 lir. Družina Jerkič 10.000. Viktor in Andi Sirca 25.000 in družina Ma-russi 3.C00 lir. ...............Hilli,......■>■•.......................................................I... NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE ■v. nomfun m •*» ,«» , POHIŠTVO. AVTO. BARVNI TELEVIZOR itd ? Obrnite se na KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI Posojilo je cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste! KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI — TVOJA BANKA Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186 KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO ---------------------------PI$E VET. BORIS ŠTREKEU. Od česa je odvisna zmanjšana plodnost Vprašanje: V hlevu imam popreč no osem glav živine. Problem, s katerim se srečujem, je zmanjšana plodnost, kar se odraža v zmanjšani proizvodnji mleka. Razumljivo je, da s takimi pogoji dela reja goveda postaja še bolj neekonomična. Rad bi vedel za vzrok in kaj lahko naredim, da tako stanje odpravim. Odgovor: Motnje v plodnosti, oziroma zmanjšana plodnost je problem, katerega moramo obravnavati iz različnih zornih kotov. Kot prvo bi rad poudaril, da spolne bolezni oziroma bolezni rodil lahko zdravi le veterinar. Seveda živinorejec mu mora pomagati, tako da pravočasno zasledi vsako nenormalnost pri kravi, predvsem po telitvi. Pri tem mislim predvsem na zaostalo posteljico in izcedek iz rodil, ki je lahko spremenjene barve ali celo spremenjenega vonja ali konsistence. V takih primerih je pomoč veterinarja nadvse potrebna, če želimo žival še oploditi. Poleg omenjenih bolezenskih vzro kov, ki pogojujejo plodnostne motnje, obstaja najvažnejši vzrok, ki je prehrana. Nekateri avtorji trdijo, da je nepravilna prehrana goveda posledica plodnostnih motenj v več kot 70% živali. Kraška tla so izredno revna fosfora in bogata s kalcijem kar omogoča, da pridelana krma vsebuje veliko več kalcija kot fosfora. Tako nepravilno razmerje mineralov se odraža tudi v organizmu živali in posledice so plodnostne motnje oziroma zmanjšana nlodnost. Poleg nepravilnega razmer-ia teh dveh mineralov tud; pomanjkanje beljakovin, vitaminov in drugih mineralov deluje izredno negativno na' plodnost. Da se takemu stanju izognemo, moramo živalim redno dodajati mineralne mešanice in vitamine. V primeru, da hočemo sistematično odpravljati plodnostne motnje moramo delovati tudi v smislu sistematične analize travnikov in pašnikov, kot tudi krme, da na strokovni bazi ugotovimo pomanjkanje tistih mineralov, vitaminov itd., ki pogojujejo zmanjšano plodnost. Le na tak način bo pristop do tako važnega problema tudi učinkovit. Zelo važen je tudi čas osemenitve. Danes, ko živali redko gredo na pašo. opazimo, da so pri nekaterih kravah znak; gonjenja neizraziti. Izredne važnosti pa je, da živinorejec pravočasno opazi začetek gonjenja in pokliče veterinarja za umetno osemenitev. Znano je, da se 75% krav začne goniti ponoči ali zelo zgodaj zjutraj. Razumljivo je. da živ.norejec opazi gonjenje šele zjutraj. Najprimernejši čas za osemenitev omenjenih krav je pozno popoldne. Ostale živali, ki so se začele goniti šele popoldne osemenimo naslednjega dne zjutraj. Kljub tem orientativnim napotkom, nekatere živali imajo podaljšano pojatev in h krave osemenimo pozneje. Pravočasna osemenitev temelji na dejstvu, d« se dr ""p ic najboljši rezultati, če se živali osemenijo trinajst do šestnajst ur po začetku gonjenja, a najpozneje po osemnajstih urah. Živinorejec mora kravo pazljivo o-pazovati tudi po osemenitvi in pravočasno ugotoviti, če se je žival pre-• onila. Večkrat se postavlja vprašanje, kdaj je najprimernejši čas, da se osemeni krava po telitvi. Najprej bi omenil, da prve znake gonjenja lahko opazimo že po šestnajstih dneh, v večini primerov pa do devetde- setega dne po telitvi. Tudi rodila krave potrebujejo po porodu določen čas, da se vrnejo v naraven položaj in da so sposobna ponovne o-ploditve. Iz te predpostavke je nesmiselno oploditi žival v prvih šestih, sedmih tednih po porodu. V primeru, da se žival goni pred šestimi tedni, je umestno, da je ne osemenimo, ampak počakamo naslednje gonjenje (spolni ciklus pri kravi je poprečno enaindvajset dni), ki bo čez enaindvajset dni. Rezultati dokazujejo, da s prezgodnjo o-semeniivijo ne dosegamo tistih zaželenih rezultatov, ampak ravno obratno Imeli bomo večje težave med gravidnostjo in tudi zdravstvene probleme. Orientativno naj velja, da živali ne osemenimo vsaj šest do sedem tednov po telitvi, priporočeno pa je, da se krava osemeni med osemdesetim in devetdesetim dnevom po telitvi. Iz kratke obrazložitve je razvidno ,da problem zmanjšane plodnosti in plodnosti nasploh je izredno zamotan, čeprav je vitalne važnosti za ekonomsko zrejo krav, kot za ekonomično proizvodnjo mleka. V članku sc nisem dotaknil pomena kvalitete semena, pravilnega uskla-diščevanja tega in strokovnega dela pri umetnem osemenjevanju. Danes predstavlja umetno osemenjevanje izredno važen dosežek pri razvoju živinoreje. Nenadomestljiv dosežek je tudi v preprečevanju in izkoreninjevanju spolnih kužnih bolezni. kot tudi za izboljšanje kvalitet goveda. Čeprav so to pozitivne plati umetnega osemenjevanja, se moramo zavedati, da so za pravilno izkoriščanje omenjenih lastnosti potrebni živinorejci z vedno večjim znanjem. OB UDELEŽBI PROFESORJEV IN DIJAKOV TER NJIHOVIH STARŠEV PDG TA TEDEN NA POLJSKEM Šolska prireditev na trgovski šoli ob poimenovanju po Ivanu Cankarju Govor prot. J. Šavlija o kulturno umetniškem in družbenem delu velikega umetnika slovenske besede ter borca za odpravo krivic ■ Nastop gledališkega igralca Staneta Raztresena Uradno poimenovanje slovenske trgovske šole v Gorici po našem pripovedniku Ivanu Cankarju so včeraj proslavili s šolsko prireditvijo, na kateri so odkrili sliko tega velikega umetnika slovenske besede, poudarili njegove velike misli ter pripravljenost zgledovati se po njih. Poleg profesorskega zbora ter nekdanjih mivosti našega mesta ter okolice, popoldne pa so obiskali Sovodnje, Kjer so imeli krajši kulturni spored. Poldni urniki trgovin Pokrajinsko združenje trgovcev profesorjev so se prireditve udele- sporoča, da istočasno s pričetkom žili predstavniki zavodnega sveta na čelu s predsednikom Saverijem Rožičem ter dijaki. Uvodoma je navzočo pozdravil ravnatelj prof. Albin Sirk, ki je opisal nagel vzpon tega, pred desetimi leti ustanovljenega slovenskega stro kovnega zavoda. Šolsko vodstvo ter zavodni svet sta sodila, da bi zavod poimenovala po Cankarju ter so predlog sprejele tudi šolske oblasti. Za Cankarja so se odločili zaradi njegovega vodilnega položaja v slovenski kulturi. Jezik in vse, kar je povezano z njim, pa je neprecenljivega pomena za naš narodni obstoj in razvoj. Potem ko sta dijakinji odkrili sliko Ivana Cankarja, delo tržaškega slovenskega slikarja Klavdija Palčiča, je prof. Jože Merkuža o-pravil verski obred. Profesor slovenščine dr. Jože Šavli je nato prebral govor, ki ga je napisal skupno s kolegom Marjanom Bednarikom. Cankarjeva osebnost bo v prihodnjih rodovih našla naiširše in najgloblje utemeljitve, je dejal. Bil je ubog in uboštvo mu je odprlo oči. Spoznal je, da kar je pri nas v deželi pod Triglavom, je tudi pri drugih narodih: klane.- se je razširil ter postal kozmična razsežnost. Tako veliko spoznanje je dosegel samo človek, ki je bil izredno socialno čuteč in human. «Človeka pojmuje Cankar kot bi tje, ki teži k sreči, lepoti, zadostitvi naravnih potreb, kar se vse izraža v njegovem silnem hrepenenju, ki je tem večje, čim večja je človekova prikrajšanost. Socializem mu je pomenil boj za preosnovo družbe na načelih, ki bodo proletarcem omogočala živeti tako, da se bo v polni meri izživela njihova težnja k sreči. Potem ko je govornik omenil njegov boj za lepši jutri, ki je temeljil na pisateljevem in družbenem angažiranju, je Šavli dejal, da je današnji svet, kljub gangsterizmu in raznim ubojem, boljši od preteklega, je bolj socialen in human. Da živimo v boljši socialni in človeški dimenziji, gre zasluga socialnim reformatorjem kot je bil naš Cankar: pokazal je napake, pisal slabosti, postavil je spomenik človeku, materi, bogu, do- movini. slovenski besedi in lepoti. V drugem delu programa je bil krajši kulturni spored, ki so ga pod vodstvom člana Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Staneta Raztresena pripravili dijaki. V zboru so deklamirali Cankarjev «Kurentov testament*. Še pred njimi je Raztresen podal monolog Jernejeve pravice. Sledila je zakuska, ki so jo s samoprispevkom pripravil' dijaki. Obisk dijakov iz Škofje Loke V okviru kulturnih izmenjav med pobratenima občinama Sovodnje in Škofja Loka, je prišla včeraj na enodnevni izlet v naše kraje ^ečja skupina dijakov škofjeloške osemletke. V jutranjih urah so si ogledali goriški grad in druge zani- milili || lillllllll lili mil III Hilli OD 3. DO 21. JULIJA legalne ure. stopajo v veljavo poletni urniki trgovin v goriški občini. Urniki so sledeči: Trgovine z jestvinami: odprte bodo vsak dan od 8.20 do 13.00 in od 16.30 do 19.30; mesnice: od 7.30 do 13. ure (ob sobotah tudi od 15.30 do 19.30): pekarne in mlekarne: od 7.00 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Trgov nc z raznim blagom: odprte bodo od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Včeraj stavka »T tretjih razredih nižje šole Dijaki tretjih razredov nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Gorici so včeraj stavkali iz protesta proti krivičnemu zadržanju ministrstva za šolstvo, ki je samo dan pred nameravanim izletom v Slovenijo, prepovedalo, da bi se dijaki odpeljali na tridnevno ekskurzijo. Včeraj pa so nam člani profesorskega zbora iste šole poslali nasednjo izjavo: «Podpisani profesorji javno izražajo svoje nezadovoljstvo in ogorčenje ob negativnem odgovoru ministrstva za javno šolstvo glede napovedanega izleta v Slovenijo*. S Cankarjevim Kačurjem v Varšavi in v Sčečinu Cecilija Bertulin vdova VValtritsch Novogoričani vračajo obisk «Teatru Adekwatnemu» iz Varšave SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Sklicuje v nedeljo, 4. junija 1978, ob 3.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicu, v Avditoriju v Gorici, Ul. Roma 20 22. redni občni zbor. DNEVNI RED Otvoritev Izvolitev volilne komisije in verifikacijske komisije Poročila Razprava Volitve novega odbora Sklepi Razno Predsedstvo Med 27. majem in 3. junijem bo Primorsko dramsko gledališče s predstavo «Martin Kačur» Ivana Cankar ja-Janeza Povšeta trikrat nastopilo v Varšavi oziroma Ščečinu. Predstava, katere premiera je bila maja 1976 'v počastitev 100 letnice Ivana Cankarja, je — kot je znano — doživela izredno ugodne strokovne odzive tako doma kot na gostovanjih. Z izvirno zamislijo treh i-gralcev — to so Iztok Jereb, Tone Šolar in Matjaž Turk — ki realizirajo znano temo idealizma ter njegove usode v zgodbi Martina Kačurja, je med drugim obiskala Reko, Festival v Ljubljani, Beljak in Celovec, dalje rojake na Koroškem (Šentjakob v Rožu, Škocjan in Pliberk) v času pred zloglasnim preštevanjem, Borštnikovo srečanje 76 kot otvoritvena predstava kakor tudi Goriško srečanje malih odrov 77 kot ena najizrazitejših predstav prireditve. Vsi odzivi so poudarili resnično avtorstvo gledališke zamisli kot tudi posebno učinkovitost igralske izvedbe. Posebno priznanje je predstava doživela v obliki nagrade Prešernovega sklada 78, ki jo je prejel Janez Povše še za priredbi Svetinove «Ukane» in «Balade o trobenti in oblaku» Cirila Kosmača. Primorsko dramsko gledališče je ob Goriškem srečanju malih odrov zavestno razprlo mednarodno pro-pozicijo prireditve in eden od rezultatov je tudi vabilo «Teatra Adek- ■iiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiimumiiiiiiiiiitiiiiiiMtiiiitiiiiiiiiitmimitiiniHiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiitiiiuiiiitufiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiititiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii MESEC DNI PRED VOLITVAMI Skoraj vse stranke javile imena kandidatov v pokrajinski svet Na Usti PSI v goriških okrožjih kandidirata tudi VVaiter Reščič in Jože Cej Včeraj smo poročali, da so prve tri stranke že vložile volilne znake na goriškem sodišču za volitve v pokrajinski svet. Na prvem mestu je znak KPI, na drugem KD, na tretjem pa PSDI. Rok za predložitev list poteče 31. maja. Medtem pa so stranke v glavnem že tudi objavile imena kandidatov za pokrajinski svet v posameznih o-krožjih. Ker smo v stiski s prostorom, se bomo danes omejili na objavo kandidatnih hSfsartio v sedmih goriških okrožjih in to za stranko KPI, PSI, SSk in KD, medtem ko bomo podrobnejše pckJhtkč objavili v prihodnjih dneh. Na listj KPI kandidirajo v goriških okrožjih Ulian, Battello, Pirel-la. Brajnik, Coceani, Lamberti in Marega. Na listi PSI Scorianz, Baruzzi, Lassig, Fontanini, Reščič, Cej in Massi. Za Slovensko skupnost Emil Valentinčič. Hadrijan Corsi, Marilka Koršič, Heana Sirk, Nikolaj Klanišček, Božo Tabaj in Franc Podveršič. Na listi KD: Pagura, Gallarotti, Lodi, Agati, Grinover, Gallas. Predvajanje diapozitivov razstave Dia Primorska 78 Prejšnji teden smo imeli prilož p'-s<: prisostvovati predvajanju sprejetih in nagrajenih diapozitivov na 5. republiški razstavi in razstavi V dijaškem domu bodo odprli slovensko poletno središče Jutri pričetek vpisovanja šolarjev Pri slovenskem dijaškem domu ♦Simon Gregorčič* na Svetogorski cesti v Gorici bo od 3. pa do 21. julija odprto slovensko poletno središče, namenjeno vsem slovenskim o-trokom in mladini od petega leta starosti dalje, ki obiskujejo vrtec in osnovno ter srednjo šolo. Središče bo odprto od 7. do 18. ure (vsak delavnik razen sobote) ter bo gostom nudilo kosilo te’’ dopoldansko in popoldansko malico. Zanje bodo skrbeli vzgojitelji ter usposobljeni animatorji, ki bodo gojence angažirali v »kupinskem delu. Program bivanja je zelo pester ter vsebuje športnorekreacijske ter dejavnosti na področju jezikovne izobrazbe. Gojenci se bodo udejstvovali v dramsko-recitacijskih krožkih, v petju, pogovoru ter pismenem izražanju. Spopolnjevali se bodo v zemljepisu, zgodovini in problemih narodnostne skupnosti. Na sporedu so tudi izleti v bližnjo okolico. Pobuda je zelo koristna, saj omogoča mladim, da živijo počitniško razdobje v družbi svojih vrstnikov, da se kre- Domska skupnost slovenskega dijaškega doma •Simon Gregorčič* v Gorici vabi vse starše, vzgojitelje, prijatelje in dobrotnike na zaključno prireditev v domskih prostorih v soboto. 3. junija, ob 20.30. pijo in razvijajo svojo osebnost. Ne nazadnje je takšen center tudi pomoč staršem. Kogar zanima, lahko svojega o-troka vpiše v to središče. Vpisovanje se prične jutri, in se zaključi 12. junija. Prijave sprejemajo med uradnimi urami v domu na Svetogorski cesti. RTV Ljubljana o šfandrežu Od vsakega jutra raste dan Konec aprila se je mudila v Štan-drežu ekiva ljubljanske televizije in posnela dejavnosti PD Oton Župančič. štandreški kulturno prosvetni delavci in vaščani so goste iz Ljubljane prisrčno in lepo sprejeli ter jim izkazali bogato gostoljubje, tako da se je med oboji ustvarilo tesno prijateljsko vzdušje in je snemanje potekalo gladko, brez zastojev. Tedaj je bilo rečeno, da bo RTV Ljubljana, predvajala oddajo enkrat jeseni, vendar so zaradi sprememb v programskem načrtovanju oddajo uvrstili na spored že v pomladanskem terminu, tako da jo bodo predvajali v sredo, 31. maja, ob 18.45. V oddajah iz cikla OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN so bile od zamejskih vasi doslej predstavljeng že Dolina, Boljunec, Boršt, Ricmanje in Domjo s Tržaškega, Štandrež pa je prva vas z Goriškega, ki je bila vključena v ta ciklus, pripravili pa so jo režiser Igor Košir, snemalec Janez Cimperman, mnntažerka Andreja Bolka, redaktor Boris Pangerc ter Marika Šarkezi in Tone Žerovnik. (pb) Dia Primorska 78, ki je bilo v dvo rani sodne palače v Novi Gorici. Zanimanje fotografov za ti razstavi iz leta v leto raste in, kar je najvažnejše, raste tudi umetniški nivo predstavljenih del. Presenetila nas je kvaliteta diapozitivov, ki smo sj jih ogledali: seznanili smo se tako s «klasično», kot z «novo šolo* n oderne, avantgardne fotografije. Razstav se je udeležil tudi naš fotoklub »Skupina 75», katerega člani so želi zadovoljil 'uspeh. »Skupina 75» je izkoristila dano priložnost, (Ja predstavi tudi pri nas ti razstavi in tako seznani ‘ši»gj krog naših rojakov z zadnjimi dosežki te umetnostne zvrsti v Sloveniji. Predvajanje diapozitivov Dia Primorska 78 bo jutri. 29. t.m., ob 20.30 v prostorih Kluba «S. Gregorčič*, Verdijev Korzo 13. Istočasno bo ta projekcijski večer uvod k tečaju o snemanju diapozitivov, ki ga bo «Skupdna 75» organizirala še pred poletjem. Z. V. Zaklruine prireditve Glasbene matice Tudi za gojence Glasbene šole se bliža konec pouka in sc v teh dneh pripravljajo na zaključne prireditve. Tisti, ki obiskujejo šolo Glasbene matice v Sovodnjah se bodo predstavili v torek, 30. maja, ob 20.30 v kulturnem domu v Sovodnjah. V sredo. 31. maja, ob 20.30 pa bo zaključna produkcija gojencev glasbene šole iz Gorice in sicer na sedežu v Ulici Malta. Vabljeni zlasti starši in prijatelji! Železniška postaja pri Cervinjanu Do julija nared izvršni načrt V drugi polovici julija naj bi bil nared izvršni načrt za izgradnjo ranžirne železniške postaje pri Červinja-nu. Dnevni promet, ki ga bodo lahko opravili na postaji — kjer bo zaposlenih okrog 1000 železničarjev — bo znašal okrog 3000 vagonov Postaja bo zavzela površino 4.000x500 žena našega pevovodje je povila krepkega sinčka BOJANA Ob veselem dogodku čestitajo člani noneta. metrov in bo stala okrog 200 milijard lir. Zaenkrat je na razpolago vsota 40 milijard. Zgradili bodo tudi carinarnico, glavnino prometa pa naj bi predstavljali kontejnerji. Gradnja bo trajala deset.' let, prve strukture pa bodo usposobili za promet že čez dve - tri leta. Člani prosvetnega in športnega društva cSovodnje» čestitajo Zdravku■ in Majdi ob roj.-., stvu prvorbjenika' A m -..o BOJANA DEŽURNA LEKARNA V GURUJI Danes ves dan in uonoči bo v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V IRŽ1CU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna legama S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Na področju goriške, sovodenjske in števerjanske občine bo danes dežuren zdravnik dr. Adelmo Paravano. Peč, tel 88-21-27. V Ronkah in Doberdobu bo dežuren dr. G, Verbano (junior), Ul. Manzoni 8, tel. 77449. Prispcrajlo za DIJAŠKO MATKO watnegai> iz Varšave, ki mu bo sedaj novogoriško gledališče vrnilo obisk. Predstava v režiji Janeza Povšeta, sceni Demetrija Ceja, kostumih Marije Vidau, glasbeni opremi Ilije Šu-reva ter v izvedbi Iztoka Jereba, To neta šolarja in Matjaža Turka potuje na Poljsko pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Nova Gorica in Kulturne skupnosti Slovenije ter se bo 30. maja predstavila občinstvu v Varšavi v prostorih cTeatra Adek-ivatnegav, 31. maja in 1. junija pa bo nastopila še v ščečinu, znanem gledališkem mestu na skrajnem severu Poljske. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 »La febbre del sabato sera*. J. Travolta, K. Synn Gorney. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «Ecce bombo*. N. Moretti in L. Rossi. Barvni film. MODERNISSIMO 15.40 — 22.00 «Forza Italia!*. Film Roberta Faenze. Glasba Errnio Morricone. CENTRALE 15.30 — 22.00 «New York Parigi, air sabotage 78». R. Reed, P. Brock. VITTORIA 15.00 - 22.00 «Madame Claude*. F. Francoise in H. Baile. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič 22.00 «Madame PRINCIPE 15.00 Claude*. EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Marlovve indaga*. Nova Gorica in okolica SOČA «Bleferji», italijanski film ob 16., 18. in 20. uri. SVOBODA «Marco Polo*, angleški film bo 16., 18. in 20. uri. DESKLE «V trikotniku mamil*, angleški film ob 17.00 in 19.30. Izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča goriške člane, da bo odhod avtobusa 1. junija ob 6.30 s Travnika. Velika množica Goričanov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja ter goriški župan De Simone, je včeraj pospremila na zadnji poti Cecilijo Bertulin vd. Waltritsch, mamo našega delovnega tovariša Marka Waltritscha. Pokojnica se je rodila pred 73 leti na Ajševici pri Gorici, v številni kmečki družini. Med prvo svetovno vojno je družina zapustila domačijo in se preselila na Dolenjsko. Ob povratku se je lotila obnove porušene domačije, hkrati pa se je udejstvovala v narodnem delu. Cil- ka, tako so jo klicali, je bila med Prireditve Učenci in učitelji slovenske osnovne šole v Doberdobu, vabijo starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih, danes ob 17 uri. Foto klub «Skupina 75» bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 v prostorih kluba »Simon Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13, predvajala barvne diapozitive z natečaja Dia Primorska 78 in 5. republiškega natečaja. Vabljeni. Vstopnine ni. V okviru radijske rubrike Fat-ti ed echi (Dogodki in odmevi), ki je na sporedu vsako nedelja ob 11. uri na valovih Radia F0-per se bo nadaljevala predsta-vitev problematike Slovencev v Beneški Sloveniji. Danes bo "a vrsti razgovor z ravnateljem^ Slo-venskega raziskovalnega inštitu ta iz Čedada dr. Ferrucciom dav® ro, ki bo govoril o perspektiva osimskih sporazumov glede P(a' vic manjšine, ki živi na ozenilJu Beneške Slovenije. Govoril bo ,l1' di o problemih, ki se nanašajo na gospodarski preustroj teh kra jev, saj predstavljajo važno P0" stavko za Zagotovitev novih de lovnih mest posebno emigranto®' ki se vračajo v Furlanijo. GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada r RODILI SO SE: Manuel Movio, Roberto Furlanut, Valentina Di Len-daro, Erika Eremondi, Mara Mon-tanar, Patrick Nanut, Simone Fio-rini . UMRLI SO: 73-letna gospodinja .Cecilija Bertulin vd. Waltritsch, 88: letna upokojenka Ria $art vcf: Petrin, GB-letni upokojenec Brnilio Paglavec, 62-tetna upoftofeinka Fi&ren-za Visintin, 78-letni*’ upokojenec Li-vio Bonat, 80-letna upokojenka Te-resa Cantarin vd. Marciom, 73 letna upokojenka Caterina Camalich vd. Cattarinich, 54-letni mizar Ro-dolfo Cantarut, 63-letni uradnik Bruno Marini, 56-letni pleskar Bruno Furlan. POROČILI SO SE: Bolničar Giuseppe Franco in bolničarka Zmaga Bregant, delavec Silvestre Čadež in uradnica Rosalba Bertoz, uradnik Robert Lorenzon in uradnica Lucia Malfatti, bolničar Aldo Deli in delavka Rita Comelli, trgovec Mauro Mazzoni in prodajalka Fiam-ma Vesely. OKLICI. Univerzitetni študent Giovanni Cej in Renata Mersecchi, mesar Antdnio Rustja In gospodinja Alma Guerra, univerzitetni študent Alfredo Miseri in prodajalka Licia Ungaro, orožnik Giuseppe Prugnoli in gojenka bolničarske šole Manuela Vetrih. liitMiliiiiiiiid .............. Pismo uredništvu KDAJ BO OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE V ULICI ČAMPI? Starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce želimo seznaniti javno mnenje z nekaterimi problemi šole. Ta osnovna šola, ki jo obiskuje 105 učencev, je že dve leti začasno nastanjena v tesnem in starem poslopju, ki pa je predvsem nepri-kladno za potrebe tolikih otrok. Od petih učilnic, ki so na razpolago, so tri komaj zadovoljive, medtem ko dve, ki sta obrnjeni proti severu, nimata niti malo sonca in ne primerne dnevne svetlobe. Poslopje je povsem brez dvorišča, kjer bi otroci lahko sprostili svojo živahnost med odmorom, zato morajo ostajati v učilnicah ali na tesnih in temnih Sekcija VZPI - ANPI iz Podgore in PD «A. Paglavec# vabita v dneh 2., 3., 4. in 5. junija 1978 na LJUDSKI PRAZNIK (PRI MADON INI) SPORED: Petek, 2. junija ob 18. uri otvoritev praznovanja ob 19. uri tekmovanje v briškoli ob 20.30 ljudski ples Sobota, 3. junija ob 19. uri tekmovanje v briškoli ob 20.30 ljudski ples Nedelja, 4. junija Partizanski dan. Začetek slavja ob 17. uri s pozdravnim govorom in nastopom pevskih zborov »Briški grič*, »A. Paglavec*, zbora iz Križa in godbe na pihala s Proseka ob £0.30 ljudski ples Ponedeljek, 5. junija ob 20.30 zaključek praznika in izvolitev lepotice Vse dni bodo igrali «Mejaši», odprt bo srečolov, deloval pa bo tudi dobro založen bife hodnikih. Lahko si mislite, kako o-troci na to reagirajo in dan za dnem preizkušajo trdnost živcev svojih učiteljev. Niti ne bomo omenjali higienskih naprav, ker bi že te same zadostovale, da bi ne bilo šolsko poslopje uporabno. Kar nas najbolj skrbi, poleg zdravja naših o-trok, je tudi dejstvo, da vse to vpliva na šolski uspeh. Kar je vsem znano, že dve leti gradijo v Ulici Čampi novo šolsko poslopje, ki bi moralo sprejeti tudi učence slovenske osnovne šole iz Ulice Croce. Po večkratnem zanimanju in urgiranju so nam pristojne občinske oblasti obljubile, da bo poslopje vseljivo že za božič 1977. Sedaj smo na koncu maja 1978 in smo še vedno v Ulici Croce ter se sprašujemo, ali nas bo božič 1978 našel v boljših razmerah. V zadnjem času pa smo še opazili, da so bila dela na gradbišču prekinjena. Zaskrbljeni se sedaj sprašujemo, koliki. časa bo še treba, da bo poslopje uporabno. Starši mislimo, da bi bilo treba več dobre volje od pristojnih oblasti in predvsem pa, »da je treba držati dane obljube*. ' Naj zaključimo z željo, da bi naše pismo uredništvu doumeli na pri-Sto:er> Starši Prispevki najaktivnejšimi člani dramskega odseka prosvetnega društva na Ajševici ter je v tem društvu delovala, dokler ga fašizem ni ukinil. Poklicno se je ukvarjala z gostinstvom. Najprej je sestri Tinčki pomagala upravljati Pcberajevo gostil no v Kromberku, ki so jo poznali vsi • Goričani, po poroki s Hinkom Wal-1 tritschem pa se je nastanila v Gorici ter prevzela vodstvo prav tako znane gostilne «Pri konjičku*, nasproti goriške sodne palače. Ta lokal je pod njeno veščo roko ter ob pomoči domačih postal eden najbolj cenjenih lokalov v mestu, ki ga je odlikovala dobra kuhinja ter visoka strokovnost pri delu, kakovosti, ki ju je pokojnica kazala že zamlada in še razvila v času svojega dolgoletnega dela. Gostilno «Pri konjičku* je upravljala po premori) med vojno, od leta 1962 pa do konca leta 1976, ko je morala, zaradi bolezni in utrujenosti, delo opustiti. Kot zavedna Slovenka se je pridružila narodnoosvobodilnemu boju ter se vključila v delo na terenu. Bila je članica ženske zveze AFŽ, zbirala je blago za partizane, po osvoboditvi pa je postala aktivna članica SIAU (Slovensko i.alijt nske antifašistične unije). Rada je obiskovala naše prireditve ter bila vneta bralka slovenskega tiska. V veliko zadoščenje so ji bili vnuki, ki jih je, kot svoja sinova, vzgajala v slovenskem in n; orednem duhu. S smrtjo Cecilije Waltritsch odhaja iz naše sredine osebnost, ki se je siarejše generacije spominjajo po njeni aktivnosti, plemenitosti in PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ AUTO SACCHETTI servis za prijaznosti tako v*.njihovi družini kot kasneje v Pobc.rajevi gostilni na Aj- ševici. Takšno so jo najmali tudi tisti, ki so jo srečevali«konjičku» ali za pultom ali pri štedilniku, ved no dobre volje, pripravljeno za pogovor iri zavzeto zu našo stvar. Takšne se bomo tudi spominjali. Ob nenadni izgubi mame Cecilije izreka prosvetno društvo «A. Pa-giavec* iz Podgore iskreno sožalje Marku VValtritscliu in svojcem. OI> smrti matere izrekata prosvetno društvo «Danica» z Vrha in Zadruga za gradnjo Kulturnega doma iskreno sožalje tajniku SPZ Marku Waltritscbu in družini. Pcsoška federacija socialistične stranke izreka svojemu aktivnemu članu Marku VValtritschu iskreno sožalje ob izgubi mame Cecilije. Marku IValtritschu in njegovim družinskim članom izrekajo člani štandreške sekcije PSI globoko sožalje ob nenadni smrti mame Cecilije. Audi VOLKSWAGEN pdhschS GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Opremo In potrebščin® URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure AGR0MARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41 Izključni zastopm'- traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitet: i v najsodobneje tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah. Prodajmo' tudi vse kmetijske stroje. .iUaiiU om>un’A ..ilm j ,u 'tr,n>lv^m , ostale TVRDKA LESTAN NICOLČ GORICA Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAP® LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali Darvni TV sprejemniki kot GRUNDld. BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAL SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD. THORENS, VVINTEC. REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah. GO&GO BAZAAR GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku) Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 n1®9,* cev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše ^ NEKAJ PRIMEROV: JEANS — platno po 3.900 — 5.900 — 9.900 JEANS — žamet po 7.500 — 9.900 — 10.900 KRILA po 5.500 — 7.500 — 9.500 MAJICE po 1.900 — 4.200 — 6.700 SRAJCE po 4.000 — 4.900 — 6.900 JOPIČI — pravo usnje 38.000 lir lir lir lir lir lir TRGOVINA IMA TUDI: |td’l Namesto cvetja na grob dragi Cilki, daruje družina čubej '30.000 lir za SD Dom. Namesto cvetja na grob Cecilije Waltritsch, darujejo člani goriškega uredništva in uprave Primorskega dnevnika 25.000 lir za Dijaški dom v Gorici. Za PD Naš prapor v Pevmi so darovali: Ivan Figelj 20.000, Kristina Primožič 10.000, Jožica Gravner 5.000, 'Roža Figelj 1.000, Milka Mikluš 3.000. Boris, Pintar 20.000. Mario Sošol 10 tisoč. Milič Sošol 5.000, Franc Bensa 5.000. Anion Sošol 10.000. Robert Simčič 5.000, gostilna Furlan 20.000 lir. ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd- r ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo.®* zniki itd. itd.) ODDELEK METRA2NEGA BLAGA (zavese, ode|e, rjuhe, posteljna pregrinjala, prt) ^ proge, artikli za kopalnico itd. itd.) OBIŠČITE NAS! OBIŠČITE STALNA GALERIJA JE V PALAČI TORRIANI V GRADIŠČU OB SOČI v Špacapanov umetniški profil v zbirki del ti jih hrani po njem poimenovana galerija Dela tega umetnika, ki se ni uveljavil doma, so danes razstavljena v njegovem rojstnem kraju G(w5Mdovmi likovne umetnosti na je Lojze Špacapan (roj. v Ijjjj Cu 1889 — umrl v Turinu ta drugi značilni primer slikarja, ( slovenskih staršev, kr shodi hl(!y^ern kulturnem okolju, a ga usoda pomakne v širši svet. se domačemu popolnoma {jJ'v prvi primer je bil Franc k c- katerega tt&letnico smrti JI obhajamo. ktj^dpan je bil v svojih mladih Kjejavzet dlan razveseljivo raz-<((j le°a časa ” goriškem kultur-tg {Dr°storu tik pred prvo svetov-it (j:Vno in takoj po njej. Značilno t, j ® Usti čas za Goriško, da se Hjj^netn področju mlada gene-Posebno spogledovala, kar %ife Narodnosti, pač pa da je Pd skupnega pogovora: pogovor %e ’e nanašal pretežno na no- ip|^ Nrnetnostne predloge. Goriška %j$an‘ doživela impresionizma. generacija, tu mislim pred na Čarga, Pilona in Špara _ Pa ga je docela prezrla. Prat’ l^ 0 so imeli ti mladi v Franu % v dem pogledu svojega lig,™ Priznanega in razgledanega Ihca novih teženj. Toda kar se ttJ^Pa pc— jej tiče, je postal Id^ebno pozoren na nove predlo- Via' 1M0-1912. ko se je na » jP* skušal prebiti do akademi ietie ■“'e. ki iih ]e M°ras?i Ptsal V *!. z razstavo v časopisu »La 'H Goriziat Profil in . v a zagovor Špaca-umetnosti!). O Špacapanu je ■i t a bo pred njegovimi risba->e"0Hški meščam zavihal nos in Kn.al slikarju črno bodočnost. Sa!’ Pa j« PTav iz teh risb m ‘oj v>vQl Špacapanu zanimiv raz- Š irj, Soriški razstavi je Špacapan tyg{eval samo pet risb kot da bi ^ Premostiti tradicionalni dua-Predmet prostor, se slikar VlcPje tu, da je realnost pred 'iu dinamični sintezi predmeta 'okraja. Toda iz drugih del. ki ljudje takšnega umetrilške^'š l* »! Ivan Sulič RAFALI ZA SVOBODO Pisec nam zelo neposredno opiše spomine na svoje partizanstvo na Primorskem od bega iz italijanske vojske v začetku leta 1943 pa do kapitulacij^ Italije in prihoda nemških enot na Goriško. Zlasti je temeljito opisan pohod Gregorčičeve brigade v Beneško Slovenijo in njeni boji, pohod L čete H. bataljona v Rezijo in njeni spopadi s sovražnikom ter zopetni vpad manjše partizanske skupine v Beneško Slovenijo, razoroževanje umikajočih se italijanskih enot ter ustanovitev primorskega odreda ob kapitulaciji Italije. Pisec opisuje pohode in boje, v katerih .je neposredno sodeloval; samo v nekaterih primerih, kjer navaja podatke o drugih enotah — kar pa stori samo takrat, kadar je to nujno za razumevanje delovanja njegove enote — pa navaja dokumente, ki jih je uporabil. Preprosta in živahna pripoved nam prikaže trpljenje in iznajdljivost partizanov, demoralizacijo italijanskih vojakov, protifašistično razpoloženje' prebivalstva, nacionalno zavest Primorcev in njihovo splošno pripravljenost sodelovati v osvobodilnem boju, predstavi pa nam tudi politični in vojaški pomen pohoda Gregorčičeve brigade v Beneško Sloveni j- in manjše partizanske enote v Rezijo. Delo jc bilo nagrajeno z 2. Kajuhovo nagrado za leto 1977. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo IVAN SULIC — RAFALI ZA SVOBODO — cena 162,00 ND Podpisani(a):................-....................................... Natančen naslov: —.................................................. Zaposlen (a): ..............................-..................... PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal takoj s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj!) Datum: Podpis: Naročilnice odpošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v — Ulica sv. Frančiška 20, TRST I četku ikela nobe- bolje rbU11' rstf iport- rnina' ejske por- šola oe. .ti 1 ošnj* ,srd-im : Pr!' a*i»' , drče1* joli"1 ijeio- zu- naj- (istv* i ob* lija"' h s°' io lB j n»" [kep« ite-štok« von« Inef* j vi«* ikeP* ove«1 ,gov» nap0' i* jop«' u «e Iovm s- Včeraj je bila enaka Hi |(.nosk v Bardu v Terski doli-na mes*-ii stare, t od Qov ,a >'azmajane zadružne hiše, iva s°doben zadružni dom obn C°?P»- Oba domova sta bi-n novljena pretežno s sredstvi, Sbven . zbt-ali tržaški in goriški Vil na p°bud° Primorskega Cen i?' .dei sredstev so za dom tii„ ehc|li prispevali tudi beneški tj ,pand v Švici v okviru odbo-1 Dar°, ^riuli», za onega v Bar-b. ličarska občina Yverdon tevi>s, kjer živi in dela večje V? Migrantov iz Furlanije in Slovenije. Naša nabirka % Vaska in bratska solidarnost "•oslei “arovaleev sta tako prišli V do konkretizacije v dveh irmiki bosta poslej središče H «r®a ž>vljenja dveh bene-k (j, “venskih vasi, za kateri se kj,K°j po potresu zdelo, da ju )(i]eia “soda zbrisala z zemeljske s*a vstali z uporno voljo Vaščanov in bratsko soli-J° naše zar 5tri -- naše zamejske narod-(I, skupnosti ter SR Slovenije. Hjij^voritveni slovesnosti v Čeli d' le predstavnik Primorske-kiv - vriika in njegovih naročni-*0f , bralcev sklenil svoj nagoti^. besedami: «Mi tržaški in ifcll Slovenci bomo vedno v Hi| »“sili prijeten občutek, da bv|jV Benečiji prvo od dveh ob- kt||j .*■b zadružnih poslopij, v ka-tt ^fle vzidana tudi naša iskre-a solidarnost z vami in Vv^l solidarnost Primorskega bL?1*®. ki bo vedno z vami v boju, ki je tudi naš boj*. ^ . Primorskega dnevnika pri „ pa je zaenkrat še ne-do dvorana, ki bo — ko jo Vadili — služila za prire-t ok1 Prostor. Vsa zidarska dela ^ »aviio podjetje Benedil, ki .* Dino Del Medico, vrata, l!Sii 1(1 vso notranjo opremo v ^lal Zen m*z *n sto'ov) P® ie V ° ali montiralo beneško mi-Sj °t Podjetje «Planina», ki ga Sis Kukovac, sicer tudi St;nik bcncškGgs planinskegfl ^till nov' zadružni dom po-Sn -'“dem v Čeneboli je bilo na sam otvoritveni dan, e ^ slovesnosti zbrala prak-Vin-Vsa vas- Zlasti starejši do-■' ki bolj kot mladina po-%,,■ ■*'’ svoje stare domove, so °d Posedli okrog ognjišča in iifejrttl spremljali slovesnost, po p obsedeli na klopeh ob ste-V* se zapletli v svoje pogo-N tvT° ie Ližo Jussa raztegnil ’1 jjTth so zaplesali tudi starej-0 je prvič po potresu... zadružnega doma je potekala v dveh fazah. Prva se je začela 1. junija 1976, torej le nekaj dni po prvem potresu, in je trajala do drugega potresa 15. septembra istega leta, ki je praktično uničil vse, kar je bilo dotlej narejenega. Začeti je bilo treba znova. Strokovnjaki Zavoda za preučevanje materiala in konstrukcij iz Ljubljane so opravili vse statične in gradbene izračune in načrte za antiseizmične gradnje, ki vzdržijo potrese 9. do 10. stopnje Mercallijeve lestvice, potrebna denarna sredstva pa so začela pritekati iz nabiralne akcije Primorskega dnevnika preko koordinacijskega odbora n pomoč Beneški Sloveniji. Sama gradbena dela druge faze so se začela spomladi lanskega leta in so bila v torek, na dan najinega obiska, tik pred koncem. V poslopju so mizarji nameščali samo še nekatere dele opreme, električarji pa zad- Predstavnik našega dnevnika govori ob odprtju zadruge Joanac v Čeneboli nje napeljave, nakar so seveda imela še kar precej dela čistilke, da je bilo za včerajšnjo otvoritveno slovesnost vse nared. Zadružni dom v Bardu je precej večji od onega v Čeneboli. Pritlična gostinska soba z beneškim ognjiščem meri 120 kv. m. Ločen vhod vodi tudi tukaj v trgovinski lokal, ki je neposredno povezan z gostilniškim. V prvem nadstopju je dvorana prav tako v izmeri 120 kv. m, poleg nje pa je še manjša kuhinja. Dvorana, ki lahko sprejme 150 ljudi, bo slui- karsko in električarsko podjetje imajo v rokah beneški Slovenci in so v njih zaposleni domači ljudje. Gostilno in trgovino bo vodila domačinka Duilia Cher z družino, ki žeNzdaj upravlja točilnico in trgovinico za prvo silo v zasilni baraki pod cesto in ki je bila do včerajšnjega dne edini prostor, v katerem so se lahko shajali domačini ob kozarcu vina in pri partiji kart. Istočasno z zadružnim domom so včeraj izročili novim stanoval- števila prebivalcev v kratkem zadovoljive. seveda pa ostaja še vedno odprto vprašanje redne zaposlitve doma in s tem nadaljnjega vračanja ljudi iz emigracije. Društvo emigrantov in beneške kulturne in druge organizacije vlagajo velike napore v rešitev tega perečega problema, vendar je jasno, da pada največja odgovornost za bodočnost gorskih vasi Beneške Slovenije in njihovih ljudi na deželne in državne oblasti. « * » Tudi na povratku v doline je neusmiljeno deževalo in nič kaj prijetna ni bila vožnja do Čedada in potem skozi Špeter do Pe-tjaga, zato pa je bilo toliko bolj prijetneje v Petjagu samem, kjer je bilo ta večer uradno odprtje prve podružnice šole Glasbene matice iz Trsta. Dogodek je bil že sam po sebi izjemno pomemben, razpoloženje, ki je vladalo v dvoranici šolskega poslopja, pa je zgovorno dokazovalo, kako zelo je bila med domačini občutena potreba po glasbeni izobrazbi njihovih otrok. Pobudo za uvedbo pouka glasbe v špetrski osnovni šoli so dali starši sami preko medrazrednih svetov. Ravnateljstvo jo je uvidevno sprejelo in pouk glasbe je stekel kar med rednim šolskim urnikom. Čeprav ni bil obvezen, so se ga udeležili skoraj vsi otroci. Že lani pa se je v špetru Slo-venov v okviru slovenskega študijskega centra «Ned:iža» po zaslugi staršev in razumevanja Glasbene matice začel enkrat tedensko osnovni pouk glasbe, ki ga je vodil prof. Nino Speccogna ob pomoči učiteljice Lucie Costape-raria. Zanimanje za ta dodatni pouk je bilo tolikšno, da se je kmalu pokazala potreba po pristopu k bolj sistematičnemu pouku od onega v redni šoli. Za uresničenje te pobude se je odločno za- Bencški otroci igrajo na kljunaste flavte pod vodstvdm prof. Nina Speccogne na uradnem odprtju sedeža UM - v Petjagu pri špetru m žila za sestanke vaščanov, prireditve, pa tudi za vesele priložnosti, poroke in rojstva, ki jih bo — upamo — čimveč. Obeti niso slabi, sa je zdaj v vasi celo več ljudi, kot jih je bilo pred potresom, ker so se dejansko vrnili vsi stari prebivalci, iz emigracije pa pzt mladih družin. Danes je v vasi 153 ljudi, pred potresom jih je bilo le 136. V drugem nadstropju je osem eno in dvoposteljnih že opremljenih sob z ločenimi sanitarijami in centralnim o-grevanjem. Kot že rečeno je vsa zidarska dela opravilo podjetje Benedil, mizarska podjetje «Planina», pleskarska podjetje Danteja Del Medica, eleklričarska podjetje Chia-bai iz Gorenjega Trbil.ia, kovinsko opremo (točilno mizo, police v trgovini itd.) je dobavilo podjetje Zora.tto iz Vidma, mize, stole in drugo pa tvrdka Morena iz Tri-cesima. Zidarsko, mizarsko, ples- cem tudi 6 novih stanovanj v betonsko-montažnih hišah SGP, ki stojijo v isti vrsti z domom, pod njim pa dokončujejo še druge hiše tako, da jih bo Skupno z že vseljenimi, dvajset Vanje se bodo vsčlile družme, ki prebivajo zdaj v zasilnih lesenih in neudobnih barakah vladnega komisariata. Med razgovorom z domačini v gostilniški baraki smo se lahko prepričali s kolikšno nestrpnostjo so ljudje pričakovali včerajšnjo slovesnost, saj se zavedajo, da jim novi zadružni dom ustvarja boljše pogoje za življenje. Sicer pa viadja — po besedah Dina Del Medica — v vasi na sp’ošno dobro razpoloženje, čepčav seveda še nikakor ni mogoče govoriti o kakšni popolni normalizaciji. Večje število domačinov je zaposlenih pri obnovitvenih delih v sami vasi, kar jim daje občutek neke večje gotovosti. Stanovanjske razmere bodo za potrebe sedanjega » » * L°ya coop» v Bardu stoji, ta-dom v Čeneboli, na istem u kot je stala stara zadruga. ši5l Nove lične in čvrste betonsko - montažne hiše SGP iz Nove Gorice v Bardu tik pred izročitvijo novim stanovalcem. Včeraj so izročili 6 takih hiš vzel zlasti prof. Pavel Petricig v svojstvu predstavnika slovenskega študijskega centra Nediža v špetru. Usp.do mu je, da je dobil pristanek občine in šolskega didaktičnega ravnateljstva za odstop celotnega prvega nadstropja šolskega poslopja v Petjagu, komaj kake tri km od Špetra na glavni cesti , proti mejnemu prehodu. Glasbena matica je poskrbela za nov klavir in za učno moč v osebi prof. Nina Speccogne, starši so se z navdušenjem odzvali in pripeljali svoje otroke. S tem so bili dani pogoji za odprtje prve uradne podružnice šole Glasbene matice v Beneški Sloveniji, s čimer .je GM dobila končno tudi deželni značaj in pomen. Torkov večer je bil nekaj razveseljivega in obetajočega za delovanje in razvoj šele. O njenem pomenu in namenu so spregovorili v slovenščini in italijanščini prof. ^ ............■ • .........................-........................................................... Ognjišče v pritlični gostilniški dvorani Pročelje na novo zgrajenega in včeraj odprtega zadružnega poslopja »Nova coop» v Bardu Petricig, prof. Speccogna in prof. Grgič, ravnatelj šole Glasbene matice iz Trsta. Nastopili so gojenci tržaške šole GM Aljoša Starc, Aleksander Starc, Štefan Bembi in Federico Monti, ki so zaigrali nekaj skladbic na klavir in harmoniko, predstavniki osnovne šole iz Šempetra pri Novi Gorici so prinesli svojim vrstnikom v Špetru Slovenov prisrčen pozdrav in darila v obliki knjig in slik, ki so jih izdelali učenci sami in jim tudi recitirali, najpomembnejši trenutek večera pa je bil, ko je dvanajst malčkov špetrske osnovne šole pod vodstvom prof. Nina Speccogne zaigralo na kljunaste flavte tri slovenske pesmice, beneško Oj božime, Lunca sije in Tam gori''Yia' plAnini. Zaigrali so tako prisrčno in lepo kot lahko zaigrajo >le otroci. Sicer pa je bilo"'Pšbh doniačih otrok prisotnih kakih 25 iz Špetra, Ažle, Klenja, Seržente in seveda iz Pe-tjaga, od katerih je že 22 prijavljenih za pouk, od teh 17 za pouk harmonike in 7 za pouk klavirja, v namenih GM pa je, da bi poučevali tudi pihala, začenši prav pri kljunasti flavti, ki jo večina otrok, ki so doslej obiskovali pouk v Špetru, že kar dobro obvlada. Zadružna domova v Čeneboli in Bardu ter prva uradna podružnica šole Glasbene matice za beneške otroke v Pet jagu in novi sedež podružnice SLORI v Čedadu, so nove celice življenja, ki se pridružujejo številnim drugim že delujočim v Benečiji, ki so nastale kot spontan odraz življenjske volje beneških slovenskih ljudi, da nadoknadijo, podobno kot na gospodarskem, socialnem in obnovitvenem področju, tudi na kulturnem, kar so zamudili ne po lastni krivdi peč pa po zgodovinski krivdi nerazumevajočega in največkrat tudi sovražnega odnosa njim neprijaznih Sil. «Oj božime* otrok v Petjagu je kot mlada zarja novega jutra, obetajoča sončen dan. Kako lepo je bilo gledati beneške malčke, ki so posedli prve klopi v dvoranici in sproščeno, kot da bi bili v družinskem krogu, sledili vsemu dogajanju. In’s kolikšnim upravičenim zadoščenjem so prisostvovali tej pomembni, tako-rekoč zgodovinski prireditvi vsi tisti. ki 'dagajo že leta nazaj, s posebno intenzivnostjo pa po potresu vse svoje napore, da bi Benečija vstala iz ruševin in da bi njeni prebivalci zaživeli boljše življenje in uživali tudi svoje narodnostne pravice, za katere so bili desetletja prikrajšani. Besedilo Jože Koren Fotografije Mario Magajna Domačini zasilni gostilnici v baraki v Bardu, v trgovinica za najnujnejše potrebe Predstavniki osnovne Sole iz Šempetra pri Novi Gorici izročajo darila otrokom glusbeue šole v Petjagu 8 28. majali! *-0'iče'.:, posvečen pop glasbi, je včasih morda nekoliko dolgočasen, nekaj pa le morate priznati: o-bravnavane plošče so zares novosti in naše mnenje je osnovano le na poslušanju teh, saj jih druge glasbene revije največkrat obravnavajo kasneje. Tako je tudi z današnjimi ploščami. LOU REED Street hassle (ARISTA 3C 064 60445) Lou Reed je star šestintrideset let in je eden redkih glasbenikov, ki je uspešno «preboleh modo svojega najlepšega obdobja, tako da je danes še vedno aktualen. Razlog tega tako dolgega in originalnega delovanja je najbrž prav v dejstvu. da ni bil Lou Reed nikoli «moda». Nikoli se namreč ni spuščal v lahke in komercialne sheme svojega obdobja, vedno je skušal ostati zvest osebnim občutkom. V teh se zrcalijo najbolj pekoča nasprotovanja v življenju današnjega človeka, ki je sin tehnologije in velikih mest ali bolje mest, ki so sestavljena iz ogromnih in nečloveških mestnih četrti. Vse to potisnjena ob stran. Ko se je skupina razšla, je Lou •najbolj dosledno, vendar pa v bolj prefinjeni obliki, nadaljeval po poti razsule skupine. Nekateri so njegovi nevrotični glasbi, nadeli ime *city rock», drugi pravijo, da je on oče današnjih rpunkov». Sam Reed pa zavrača vse te vzdevke in pravi, da hoče biti samo prikaz negativnega. je Lou Reed najbolj doživljal s skupino Velvet Underground, ki je bila seveda takrat (v letih 1967-68) «Street Hassle* je speriitientalen album, ki privede avtorja do začetnih shem, seveda z desetletno izkušnjo za sabo. Obravnavani album jc sperimentalen zato, ker uporablja pri snemanju tega poseben pripomoček, ki izkrivi zvok, tako da je včasih kar neprijetno poslušati. Avtor pravi, da je danes, ko je praktično negomoče u-stvariti nekaj novega, edini možni način izražanja ta. da se glasba (v tem primeru rock’n roli) razstavi, spremeni. Po mojem, mu je to še kar uspelo. Sami presodite, če imam prav. STEVE HACKETT Please don’t touch (The Famous Charisma Label 9124 024) Kako? Ne poznate Steva Hacket-ta? No, če poznate skupino Genesis (kako ne bi), potem, če ne drugače, vsaj glasbeno poznate tudi Steva Hacketta. Do pred kratkim je bil namreč kitarist te skupine in je le enkrat poizkusil (ko je še nastopal s to skupino) posneti sa- mostojen album. Rezultati niso bili prav blesteči, vendar se je konec lanskega leta Steve vseeno odločil, da zapusti Genesis. Z njimi je še posnel «... and there were three», zaključni album nekega obdobja, in se nato odpravil v ZDA, da bi dokončal snemanje danes obravnavanega albuma, ki je prvi album solistične kariere. Po pravici povedano ni bil Stene pri snemanju albuma sam. Spremljala so ga bol_ ali manj znana imena, katera pa nima smisla tu naštevati. Važen je rezultat in ta se mi zdi še kar skromen. Priznati mu je treba, da se je znal še precej oddaljiti od shem skupine Genesis, vendar je sani ni znal pr - nadomesliii. Pustimo mu še kako možnost. GIANGILBERTO MONTI L’ordine e pubblico? (CBS 82630) Ta novi italijanski kantavtor mi je bil popolnoma neznan, čeprav so njegove pesmi po mojem vredne velike pozornosti. V teh se ukvarja s političnimi problemi z revolucionarnega vidika ne samo Italije (kot na primer v «L'ordine e pubblico?» ali v krasni «Storia di periferia*, ki ie zelo podobna Gucciniievi «Pic-cola storia ignobile»), temveč tudi Palestine (9ft Življenje v šoli; 16.20 Orkester Poliakin; 16.40 Flash v glasbi; 16.45 La Vera Ro-magna; 17.00 Pismo iz...: 17.05 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Danes popoldne; 18.30-Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasbeni cock-tail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Crash; 21.00 Jazzovska glasba; 21.32 Rock party; 22.00 Diskoteka sound. Radio Ljubljana o Tržaški kreditni banki Radio Ljubljana bo na svojem drugem programu v popularni oddaji na Valu 202, v ponedeljek dne 29. maja namenil redno štirinajstdnevno rubriko iz slovenskega zamejstva v Italiji, vlogi in ‘poslovanju Tržaške kreditne banke. Začetek okrog 10. ure. O razvoju osrednje finančno-de-narne ustanove Slovencev v Italiji bo govoril ravnatelj banke dr. Žaromir Simonič. Pogovor je pripravil stalni dopisnik-komentator RTV Ljubljana v Trstu Marijan Drobež. Nedelja, 28. maja 1978 Ponedeljek, 29. maja SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Ringaraja; 10.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 10.40 Vedre melodije; 11.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 15.05 Amaterski zbo ri pred mikrofonom; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Glasbeni intermez zo; 16.45 Naš radio; 17.00 «Vrti ljak»; 18.00 Studio ob 17.00; 19.05 Ljudske pesmi o naravi; 19.25 Zvočni signali: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Kamniški kvintet; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Operni koncert; 23.20 Popev ke iz jugoslovanskih studiov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Krpetijska oddaja 13.00 Dnevnik 1 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 1 — VESTI 14.00 V teku nedelje . . . 14.45 Disco ring, glasbena oddaja 15.45 Beležke o Hollywoodu 16.45 Mannix: ZA REŠITEV GLORIE, TV film 18.00 športne vesti 18.45 90. minuta Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 CHARLESTONOVO OBREŽJE. 2. del 21.50 Športna nedelja 22.35 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Tin Tinove prigode, risanka 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja 15.30 Neposredni športni prenosi: GIRO DTTALIA 18.05 Dan August: KONEC KARIERE, TV film 1 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenska slika 19.50 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — NEDELJA SPRINT 20.40 Sedmo leto, 7. in zadnje nadaljevanje glasbene oddaje 21.45 Dnevnik 2 — DOSSIER 22.40 Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI 22.45 Glasbeni kabaret JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 Domači ansambli 10.15 Pregled programa 10/45 RUBEŽNIKI 11.30 Robin Ho od. serijski film 12.30 KMETIJSKA ODDAJA 15.25 in 17.15 Motokros v Tržiču 16.25 Okrogli svet 16.35 TV žehtnik 18.15 Britanska enciklopedija 18.40 športna poročila 18.45 Popotovanje Morica Avgusta Benjovvskega, 1. del 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.05 S POLNO PARO, TV nanizanka 22.10 Veliina voda 22.40 DNEVNIK 22.55 športni pregled 23.25 Mundial 78 Koper 19.30 MOTOKROS V TRŽIČU 20.30 Otroški kotiček 21.00 27. kanal 21.15 STIČIŠČA 21.35 Balada o duhovih, film 23.00 Liana Orfei, zabavnoglasbena iddaia Zagreb 11.00 ’)an zmage 15.10 Mladinski film 16.00 Nedeljsko popoldne 22.05 Sutjeska v umetnosti 22.35 DNEVNIK ŠVICA 18.55 Lovci volkov, TV film 19.45 DNEVNIK 20.40 Svet, v katerem živimo 21.5o Jean-Christophe, TV roman ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna od® 13.00 Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta , um 14.25 Govorništvo v sodobni |0 17.00 Ob petih s Sandrom 17.05 Igra mest, mladinska te valna oddaja 18.00 Argumenti: aiu'l SICILIJA V LETIH ^ 18.30 Povej mi, kako ješ 18.50 Osmi dan 19.20 Trije vnuki in majora0™' TV film m 19.45 Almanah in vremenska ! 20.0(1 DNEVNIK ^iT,M 20.40 TRIBUNA REFERENC 21.15 Dva po cesti, film Kino jutri DNEVNIK. Danes v mentu in Vremenska slt Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.1/0 Dnevnik 2 — OB 13. L«1 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za otroke: Barbapapa Prigode muca Silvestri risanka — Dorothe, 17.45 Majhni čudeži velike na' 18. 0 Otroštvo danes 18.25 lz parlamenta ,sji DNEVNIK 2 - športne m 18.50 Programi pristopanja 19.05 PLANET PO MERI ČLOVEKU Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 IL SESSO FORTE, nagradna oddaja 21.15 Dnevnik 2 - DRIBBLRvV 21.45 I battenti di Napoli, 2. °“ ..p 22.55 Rubrika o življenju in 8 li Židov Na koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TY Ljubljana 16.50 Sedem stopnic do glas“ ' Dvanajst slonov 18.05 Britanska enciklopedij8 . 18.45 POROČILO S KONGRES ZK SRBIJE 19.15 Da bomo laže odločali: Kaj so organi upravljanj 19.55 Pes, človekov prijatelj 19.45 Mladi za nladp 20.30 DNEVNIK 21.05 W. A. Mozart: DON JUAN, opera 23.25 POROČILO S KONGRES ZK SRBIJE Koper 21.15 ODPRTI PROSTOR 21.30 DNEVNIK 21.45 Dokumentarni film ,m 22.15 MORAVA ’76. TV nad8‘J vanka, 2. del 23.10 Baletni večer: Romeo in Julija Zagreb 21.00 Črni dnevi, L del 22.30 Glasbeni trenutek 22.35 Panorama ci 23.35 POROČILO S KONGRES ZK SRBIJE , flun 23.50 Delavka, dokumentarni 1 ŠVICA f 19.10 Bim bum bam in Arto*8 dogodivščine 20.10 DNEVNIK 20.55 Sledovi 21.45 TV enciklopedija JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. MAJA DO 3. JUNIJA 1978 TOREK, 30. maja 18.25 Beograjski festival jazza; 18.55 Obzornik; 19.05 Od šole do doma; 19.40 Jug. trimska TV; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Diagonale; Enotni trg - Temelj skupnega razvoja; 21.55 Noči in dnevi, TV nadalj.; 22.55 Dnevnik; 23.10 Glasbeni magazin; 23.55 Porpčilo s kongresa ZK Srbije. KOPER 20.30 Odprta meja; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Aktualna tema; 22.15 Šopek z bodečo žico, 6. nadalj.; 23.05 Turistični dokumentarec; 23.20 Narodna glasba: oktet Poljana SREDA, 31. maja 17.30 športno prvenstvo ljublj. armad, območja; 19.00 Obzornik; 19.10 Bojevniki sonca; 19.40 Od vsakega jutra raste dan: štandrež; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ogledalo, film; 22.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 23.00 Poročilo s kongresa ZK Srbije; 23.15 Nogomet Jugoslavija-NDR. KOPER 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Svinjak film; 23.15 Nogomet Jugosla-vija-NDR. ČETRTEK, L junija 17.30 Športno prvenstvo ljub. armad, območja; 18.30 Spekter; 19.00 Obzornik; 19.10 Prof. Baltazar; 19.20 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.55 Buenos Aires: Nogomet ZRN Poljska; 22.00 Dnevnik; 22.30 Obleka, to sem jaz; 23.05 Na zvezi; 23.35 Dnevnik, KOPER 19.55 Nogomet ZRN-Poljska, prenos; 21.45 Dnevnik; 22.00 Kavka-ška ujetnica, film; 23.25 Jazz na ekranu. PETEK, 2. junija 18.20 Ne skrbite, tu smo mi; 18.35 Ostržek, film; 19.00 Obzornik; 19.10 Rock koncert . Tower of Povver; 19.45 Človekovo telo: biološki mehanizmi; 20.30 Dnevnik; 21.05 Kar bo. pa bo, zabavno-glasbena oddaja; 22.05 Razgledi: Od štirih do ene. do osmih od treh (Inštitut J. Štefan); 22.40 Dnevnik: 23.00 Jaz, Klavdij; 00.10 Nogomet Madžarska-Argentina. KOPER 20.45 Nogomet Francija-Italija; 21.30 Dnevnik; 22.30 Morala, film; 24.00 Locandina; 00.10 Nogomet Madžarska-Argentina. SOBOTA, 3. junija 9.05 Prof. Baltazar; 9.15 2 « sedo in sliko; 10.25 Sedem stoPJ do glasbe; 9.40 Tehtnica za na % no tehtanje; 10.10 Od šole do ■, ma; 10.40 Kako delavec .-e 10.55 Koliko je Slovenija neuvf® j-j na; 11.55 Jug. trimska TV; ‘ L. Ne joči, Peter, film; 18.25 OD*8 nik; 18.40 Nogomet Švedska- J* „. zilija; 20.35 Risanka; 20.50 Vn* nik; 21.20 Henrik VIII. in nje8®l; šest žena, film; 23.25 Dne1'11 23.40 Pregled programa. KOPER . 18.40 Nogomet Španija-Avstr^j 20.30 Otroški kotiček; 21.15 OdR prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 p. vori obramba; 32.35 BrezskrO, mladost, film; 24.00 Nogomet skn-Rrazilija namizni TENIS PORT ŠPORT ŠPORT NA DRŽAVNEM PRVENSTVU KRAS PRESEGEL VSA PRIČAKOVANJA Krasova dekleta so se proslavila kot najuspešnejša ekipa *Portni !W?nom d*1* se je v tržaški *ko j’.Pa*ači zaključilo 31. italijan *tvovV.no namiznoteniško prven-,!Peh t zabeležilo res izreden lek- ta*t0 z organizacijskega kot jt bnnega vidika, prijetna nota pa Sedal ° sorazmerno veliko število dele )CkV’ so s* ogledali ključne logi ovanja v *-ej še mladi pa- '«v,1 p *. Pa ima vse več privržen-;e j, .^Pravljalni odbor, kateremu %Ce°v?i agilni predsednik de-fitjj^aniiznoteniške zveze FITeT 1 oro ’ -iG do potankosti predvidel lili r°ar,iziral vse potrebno, da so ij, es vsi zadovoljni. Edini nago-jtjJS jo lahko tako imenujemo, H l ].,.s strani Bosija in nekate-^evar* ^ ‘Sra'rPv. ki so se pri-!ek°1 nad kakovostjo žogic in ft)po| Vainih miz. Pri tem so imeli ^!vp0rna Prav’ saj namiznoteniš-ir„j 28 zaradi trgovskih interesov Predpisuje mize in žogice ivJt? sinionis, ki pa so slabše ji in sploh jih ne uporablja-'ijk,,. mednarodnih tekmovanjih ilj ^Se znamke so stiga, jola Na mizah simanis i veiik° počasnejši in tudi ir«ko - P^asi, tako da so de-ijjjj . oškodovani predvsem napa-L 'Srftlci, kot npr. Bosi ali Mi-drugi. Tudi Kras je u-ii^j. Postavil zahtevo, naj spre-]: Pravilnik in se usmerijo na »svetovnih* znamk, kioski zamejski namizni tenis W. Vee • kot častno zastopan z <4j2tl' Predstavništvom ŠK Kra-ik 2g°niške občine. Krasova de-s° se namreč v skupnem se-k jl. Proslavila kot najuspešnej-S„ 'Pa in so proti najbolj rožnati .Pričakovanju pospravila kar i^ajn, in sicer eno zlato, tri ^elt - *n eno bronasto. Ta izku-% Je eWh izkušnjah smo prepriča-SbTjP0 Sonja vztrajala za dosego Sprijenega cilja, priboritev pr-Wa prihodnje leto. Pe. St. Na zadnjem državnem ekipnem šahovskem prvenstvu, ki je bilo lanskega novembra v letoviščarskem kraju «11; Ciocco* pri Pizi, je. zasluženo prvo mesto osvojila favorizirana ekipa «Banco di Roma», za katero sta na prvih dveh deskah i-grala najmočnejša italijanska šahi-sta, mednarodni mojster Stefane Tatai in velemojster Sergio Mariotti. Če ni bilo prvo mesto nikoli v dvomu, tega ne moremo reči za drugo, za katero se je potegovalo več ekip med katerimi šahovski krožek iz Bologne, ki je drugo mesto nato tudi osvojil, ter ekipa Tržaške šahovske akademije (AST -TŠA). Prav ti dve ekipi sta se srečali v odločilnem dvoboju v predzadnjem kolu prvenstva. Dvoboj je bil ,že od vsega začetka napet in dramatičen. Božidar Filipovič je v miniaturki učinkovito premagal bolonjskega mojstra Palmiotta ter povedel tržaško postavo v vodstvo. Na drugih deskah je imel tržaški prvokategornik Battisti ugodnejšo pozicijo s Sartorijem, Rupeni pa celo nadmočno s R. Capellom. Le partija Tržačana Olivotta z mojstrom Taruffijem Je bila nejasna. Skratka, stanje je bilo nadvse ugodno za našo ekipo, vendar pa se je, žal, kmalu spremenilo: Battistijevo vodstvo se je razblinilo v remi, Olivot-to je po težkem spregledu s Taruffijem izgubil, Rupeni pa je v tekmi, ki je trajala osem ur, saj so jo že prekinili); .cakrv izgubil s Capellom, čeprav je imel partijo praktično v žepu. S. temaudvobojem je bila Tržaška šahovska akademija ob zasluženo drugo mesto na ekipnem državnem prvenstvu, ki jo je nato osvojila prav postava iz Bologne. Na tem mestu objavljamo lepo mi-niaturko našega mojstra Filipoviča proti Palmiottu, s katero je povedel svojo ekipo v vodstvo. Sicilijanska obramba Beli: Filipovič — Črni: Palmiotto (Državno ekipno prvenstvo, «il Ciocco« 1977) 1. e4 c5 2. S/3 dC> 3. Lb5 + Manj jgrana poteza, ki jo šahisti uporabljajo, da bi se izognili do potankosti analiziranih variant te zelo igrane otvoritve. Poteza sama posega v boj za center in teži k čim hitrejšemu razvoju belih figur. 3. ... Ld7 Druge možnosti so 3. ... Sc6 in 3. . . Sd7, obe z majhno prednostjo za helega. 4. Ld7: Dd7: 5. c3 Običajnejše je 5. c4, da bi beli povečal pritisk na točko d5 in omogočil nemoten razvoj konja na c3 za kmetom c4. Igrana poteza pa pripravlja zgradnjo polnega središča z bližnjim dvojnim skokom belega d kmeta. Isto igro, kot v partiji daje 5. 0-0 Sc6 6. Tel Sf6 7. c3 e6 8. d4 cd4: 9. cd4: d5 10. e5 Se4 (Boleslavski - Najdorf, turnir kandidatov 1950). 5. ... Dg4 S to potezo črni lovi kmeta, ki ga pa beli rade volje žrtvuje za hitrejši razvoj. ti. 0—0 De4: Dosledno s prejšnjo potezo, vendar pa tvegano. 7. d4 eS 8. Tel Dd5 Po 8. ... Dg6 bi bilo damino krilo črnega preveč oslabljeno, na 8. ... Dc6 pa bi bilo za črnega zelo neprijetno 9. d5. 9. Sa3 cd4: 10. c4! S to vmesno potezo beli izkorišča slab položaj črne dame in vtesnjuje pozicijo črnega. 10. ,,.Dc5 11. Sfd4: ScC, Tako črni še bolj zapira pot svoji dami, ki že itak ni imela dosti manevrskega prostora, vendar pa tudi po skromnejši 11. ... a6 ostaja pozicija bolonjskega igralca težka. 12. Sdb5 0-0-0 Tu črni že priznava poraz, kot da bi želel čim hitrejši konec. 13. Le3 Db4 14. Sa7: Kb8 Obup! Bolje, čeprav ne prinaša rešitve, je seveda 14. ... Sa7: 15. S3b5 Sa7: 16. La7:+ Kc8 17. Lb6 Td7 18. a3 Ujame damo! Druga možnost zaključka partije bi bila 18. Te3 s sledečim Ta3. 18. ... Db2: 19. Ld4 črni se vda. Dušan Jelinčič že prej uspešno prebili skozi občinski in pokrajinski del tekmovanja, so tudi tokrat bili med najboljšimi. V prvi vrsti moramo omeniti izreden uspeh Krasove naraščajnice Damijane Sedmak, ki je v ženski konkurenci odpravila vse svoje tekmice in je pridobila pravico do nastopa v državnem finalu, ki bo v Bariju v prvi desetini junija. Ta pomemben uspeh dokazuje, da je igralka pod vodstvom trenerja Derganca v letošnji sezoni tehnično zelo napredovala in je ena izmed najbolj perspektivnih igralk v vsedržavnem merilu. V moški konkurenci sta se dobro odrezala predstavnika Krasa Igor Colja in Jan Bitežnik. Med osnovnošolci se je Colja presenetljivo prebil v finale in se je po zagrizenem boju moral zadovoljiti z drugim mestom v deželi, kar je zanj velik u-speh. Med srednješolci pa je Bitežnik zadovoljil in se je v ostri konkurenci uvrstil med osmerico. .j,s. KOŠARKA LJUBLJANA — Ko je že vse kazalo, da bo mladi Slobodan Subotič zapustil Brest, da bi oblekel majico Crvene zvezde, pa se je Subotič le premislil in bo tako v prihodnji sezoni le igral za ljubljanskega prvoligaša. ODBOJKA cREVIVAL 78» Več ogorčenih bojev Kvalifikacijski de! tega tekmovanja se nagiba h koncu Izločilni del rekreacijskega od bojkarskega prvenstva «Revival 78» se bo, vsaj uradno, zaključil prihodnji teden, ko bo na vrsti še zadnje kolo v moški konkurenci. MOŠKI B Osrednje srečanje je bilo tokrat v Dolini med Borom in Klapo. Tekma je bila odločilne važnosti za vstop v finale in Bor se je zanjo še posebno ojačil. Klapa pa je morala nastopiti brez poškodovanega Persingerja, kar se je dokaj poznalo. Tekma sama je bila vsekakor zelo napeta in lepa, škoda le, da je bila včasih nekoliko preveč živčna. Zmago so slavili borovci po štirih setih. Starine so tudi pri Bregu B naletele na premočnega nasprotnika in so morale kljub borbenosti z i-grišča po samih treh setih. Na Opčinah pa je v petek po petih setih ogorčene in izenačene borbe Yamaha premagala Mladino in je tako prišla do drugega para točk. IZIDI Bor - Klapa 3:1, Breg B - Starine 3:0, Yamaha - Mladina 3:2. LESTVICA Bor, Breg A, Klapa 8, Breg B 6. Yamaha 4, Mladina 2. Starine 0. MOŠKI A Zaradi slabega vremena je odpadla tekma med Krasom in Kasto. Preložili pa so tudi srečanje med Ciceronovci in Hranilnico. Sokol, ki je doslej še edina nepremagana šesterka, je na domačih tleh po predvidevanju brez težav odpravila ZTT. Najvažnejše je bilo seveda srečanje na Opčinah med domačim Ne-bojsega in Krasom. Tekma sama je bila po borbenosti in kakovosti vredna finala. Obe ekipi sta se zagrizeno borili za vsako žogo in domačini so zmagali po več kot dveumem boju. Naj povemo le, da se .je zadnji set končal z minimalno razliko 15:13. S to zmago pa se je Nebojskega, skupaj s Sokolom, prebil v finalni del tega prvenstva IZIDA Sokol - ZTT 3:0, Nebojsega -Kras 3:2. LESTVICA Nebojsega 10, Sokol 8, Kras in Ciceronovci 4, ZTT 2, Hranilnica in Kasta 0. (Nebojsega je odigral vsa srečanja, Hranilnica in Kasta tri, o-stali pa po štiri). ŽENSKE A V tej skupini bodo morali odigrati še zaostalo tekmo med Borom in ZTT, vendar se ekipi še nista zmenili za datum srečanja. ŽENSKE B Ekipa 10 A v zaostali tekmi na domačih tleh z zadnjeuvrščenim Krasom B res ni imela hujših problemov in je zmagala po treh setih igre. V Zgoniku pa je bila na sporedu prav tako zaostala tekma med Klapo in Krasom A. Klapa domačinkam praktično ni nudila nobenega odpora, tako da se je tudi to srečanje hitro končalo. Ekipa 10 B je v finalu, o drugem kandidatu pa bo padla odločitev po zaostalem «domačem» derbiju med Ekipo 10 A in Ekipo 10 B, ki bo na sporedu v sredo. IZIDA Ekipa 10 A - Kras B 3:0. Klapa - Kras A 0:3. LESTVICA Ekipa 10 B in Kras A 6, Ekipa 10 A 4, Klapa 2, Kras B 0. (Ekipa 10 A in Ekipa 10 B sta odigrali tekmo manj). INKA ■IIIIIHHHHIIHHIHIIIIIHIIIHIHIIIIIIHHIH III IHI11111111111 Hilli Hilli lili lllllinillll III Hilli linilHIIIHIIIH Hilli lili IIITII III III IH Hill IIIII IIIIIIIHIIHHiniHIIIIIHIinHHItllTUllllHUUHH III III IHIIHIIHIII1IIIIIIIIIIIHHIHHUHHIHHIN Posnetek iz zadnjega kola druge nogometne amaterske lige med Bregom in Edero Delovanje ZSŠDI MLADINSKE IGRE V NAMIZNEM TENISU Damijana Sedmak (Kras) v državnem finalu Zaključil se je tudi deželni del mladinskih igre v namiznem tenisu. Slovenski predstavniki, ki so se IHIIIIlUllliIlllllfb^ll^iVhHkllllllllllllllllllllllllHIllllllilllHillinitlllliniinilllMUlMltlllllHIIIIIIlllllllHIHIIHl V ORGANIZACIJI SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN Danes pester program 0b 11. uri bo mednarodno tekmovanje na skirolkah Ob lepem sončnem vremenu se je v petek, 26. t.m. popoldne pričel klubski praznik SK Devin. V večernih urah je bila prva vaška igra, tek okrog vasi s kozarcem vode. I-gre se je udeležilo veliko število tekmovalcev, ki so zaradi prevelike vneme in želje po zmagi skoraj po-P-avili cestišče in mavhinjski trg. Lestvica tega tekmovanja pa je naslednja: zmagal je Aleš Gruden iz Saleža z 215 točkami pred Tatjano Legiša iz Devina, ki je zbrala 217 točk. Tretje mesto je pripadlo Roberti Sardoč iz Slivnega z 221 točkami, Sesljanka Maura špangero je s točko več zasedla četrto mesto. Na petem mestu z 232 točkami zasledimo prvega Mavhinjca Jožefa Pernarčiča. Tem tekmovalcem sledi še drugih dvajset. Danes, v nedeljo, 28. t.m., bo program zeio pester. Začel se bo že ob 9.30 z risarskim ex tempore za otroke iz vrtcev, osnovnih šel in srednjih šol. Organizator sporoča, da vsak udeleženec mora prinesti s sabo barvice in to po lastni volji. Ob 11. uri bo mednarodno tekmovanje na skirolkah. Po zadnjih vesteh se bo tekmovanja udeležila tudi italijanska prvakinja, namreč v letošnji sezoni se je vršilo prvo italijansko prvenstvo v skirolkah. Tekmovanja za to prvenstvo so bila najprej v Marostici, potem pa še v Milanu in v bližini Genove. SK Devin se tega prvenstva ni udeležil, ker so bili devinski tekmovalci še premladi. Namreč pravilnik je dovoljeval udeležbo le do letnika 63. Gotovo pa bodo prisotni na letošnjem prvenstvu. Ob 15. ur: je predvideno nagrajevanje, po katerem bo sledil koncert nabrežinske godbe na pihala. V večernih urah pa še zabavna vaška igra, tek v vrečah in končno ples z ansamblom Taims. Ponovno sporočamo, da bodo danes ceste, ki peljejo v Mavhinje zaprte od 10.45 do konca mednarodnega tekmovanja na skirolkah. Zaključek tega tekmovanja je predviden ob 12.30. V znamenju skirolk in odbojke Med športnimi dogodki te zadnje nedelje v maju izstopata po svoji važnosti in pomembnosti dve tekmovanji, ki zajemata širši obseg in katerih pomen presega strogo športni okvir. Tu mislimo na veliko mednarodno tekmovanje na skirolkah za «1. trofejo Grmade*, ki ga v Mav-hinjah in okolici prireja SK Devin, in pa na 12. izvedbo tradicionalnega odbojkarskega «Turnirja prijateljstva*, ki se bo danes zaključil na Reki. Požrtvovalnim in nadebudnim športnim delavcem SK Devin gre vsa naša pohvala za neutrudno delo z mladino na tem zahodnem območju tržaškega Krasa. Dejavnost tega društva postaja organizacijsko vse bolj razgibana in postaja pravi katalizator predvsem mlajših generacij, ki se v zdravem okolju 1' polnih dvanajst let in prav toliko 1.................................. športno izživljajo in obenem dora-ščajo v narodno zavedne člane slovenske narodnostne skupnosti. Ker «beli šport* v tem delu koledarskega leta ni aktualen, je Devin preusmeril svojo dejavnost na pohode in skirolke. Današnje mednarodno tekmovanje, na katerem bodo nastopili tudi znani smučarski tekači iz Avstrije, Italije in Jugoslavije ni le zanimiv športni dogodek, temveč ima globlji «politični» pomen. V prvi vrsti se to slovensko društvo izkaže in uveljavi v širšem krogu kot organizator ter tako opozarja na obstoj aktivne in vitalne slovenske manjšine na tem teritoriju, torej ima pomemben političen pri zvok. Nič manj važen pa ni drugi detajl, da se srečujejo športniki in ljudje različnih narodnosti, ki navežejo med seboj prijateljske stike in se tako postavlja osnova za širšo kulturno izmenjavo in spoznavanje specifične problematike drug drugega. Požrtvovalni odborniki SK Devin vedo, kaj hočejo, prizadevajo se za vsestranski razvoj in predvsem obstoj naše mladine, za kar jim gre vsa naša pohvala in čestitke. Sodelovanje na odbojkarskem področju med našimi ekipami in tistimi z reškega področja traja že V naših zamejskih nogometnih enajstericah, ki nastopajo na raznih a-materskih prvenstvih, igra vrsta mladih, obetajočih nogometašev, ki vsekakor dostojno branijo ugled slovenskih barv na nogometnih igriščih. Eden med temi je tudi branilec Mladosti L. Frandoiič iiiHiiiiiiiiHiiiiimiimiiiiiimiiiiiiinniimiiiiiiimimiiiiitiiiiHmiiiiiiiHimiiiiMiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiJiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiit TRADICIONALNO 9. OTROŠKO SREČANJE TRST ■ GORICA V soboto nastopi več kot 500 otrok OTROŠKO SREČANJE - SKGZ mmi Med razveseljiva dejstva naše zamejske telesnokultume stvarnosti so di ugotovitev, da v zadnjih letih stalno rase število otrok, ki se v raznih krajih aktivno in organizirano, rod strokovnim vodstvom vaditeljev ukvarjajo s telesnimi vajami. Da bi temu delu naše mladine, ki se sicer tekmovalno ne udejstvuje, dala priložnost za tekmovalni nastop, je komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ že pred leti organizirala poseono otroško srečanje, ki je že takoj v začetku naletelo na številen in navdušen odziv. Prav to navdušenje mladih telovadcev je bilo vzrok sklepu komisije za doraščajočo mladino, naj bi podobna srečanja postala tradicionalna, vsa- koletna. Letošnje srečanje bo tako že deveto. Če so bili organizatorji teh srečanj v prvih letih, ko se je prijavilo sto ali nekaj več otrok s številom nastopajočih zadovoljni, potem lahko že kar rečem, da so letaš ra le izredno zadovoljni, ampak tudi že kar tudi nekoliko zaskrbljeni: prijavilo se je namreč več kot 500 mladih telovadcev, ki se bodo 3. junija pomerili v nabrežinski občinski telovadnici v poligonu (mlajši) in igri med dvema ognjema (starejši). Tako veliko število nastopajo-, čih pa že terja izredno skrbne priprave za iz .eljavo tekmovanja, ki s j 'jo s tehnične strani prevzeli voditelji sami. To srečanje poteka formalno pod nazivom dvoboja med Trstom in' Gorico, v resnici pa se ga udeležujejo otroci iz skoraj vseh naših večjih naselij, kjer pač goje dodatno, iz-venšolsko telesno vzgojo. Nastopajo v glavnem le otroci osnovnih šol in vrtcev, ki dodatno telovadbo pač najbolj potrebujejo. Kot smo že prej omenili se je komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ na letošnje deveto tekmovanje pripravila nadvse skrbno. Vsak u-deleženec bo prejel posebno spominsko nalepko, najboljši pa zlate, srebrne in bronaste kolajne. Poleg tega bodo najboljše ekipe prejele tudi pokale, iti so jih za to priložnost darovali Primorski dnevnik, SPZ in ZSŠDI. Kajpak, po «napomem» tekmovanju bo za mlade udeležence tudi skromna zakuska, kot pač že vsa leta doslej. To tekmovanje pa ne privabi vsako leto le številnih otrok, ampak tudi mnogo gledalcev zlasti iz vrst staršev, babic in dedkov. ter drugih sorodnikov in 'prijateljev. Navijačev na tribunah tako ne manjka in mali tekmovalci so deležni glasnega navijanja ter vzpodbujanja, kar daje vsej prireditvi še dodatno noto živahnosti in razgibanosti. Žal, vsa naša telesnokulturna društva daslej niso pravilno razumela velikega pomena te orireditve, saj je to prva priložnost, da bi prišla v stik s svojimi bodočimi tekmovalci in če bi imela na takih srečanjih svoje opazovalce bi lahko že pri najmlajših opazila naravno nagnjenost za to ali ono športno panogo. Večina dosedanjih srečanj je bila v Trstu in okolici. Prihodnje leto pa bo na sporedu v Gorici in to verjetno že v novem goriškem slovenskem športnem centru, kar bi dalo 10. jubilejnemu otroškemu sre. Čanju Gorica ; Trst še poseben pomen. O. P. bilo doslej izvedb -že tradicionalnega «Turnir.ja prijateljstva». V teh zadnjih letih je pristopila k tej pobudi še Slovenija, tako da dejansko gre za troboj med klubi s posameznih območij. Glavno vodilo i teh srečanj pa je vzpostavljanje in negovanje bratskih in prijateljskih stikov med športniki ter športnimi delavci iz zamejstva in matične domovine. Takih odnosov ne bo nikoli preveč, še posebno mi v zamejstvu potrebujemo in želimo, da je tako občasno kontaktiranje čimbolj plodno in iskreno. Odbojkaricam in odbojkarjem dvanajstih e-kip, ki danes nastopajo na Reki, želimo veliko športnih uspehov in da bi se med seboj kar najbolje spoznali, kar je smisel celotne prireditve. Pred gostovanjem športnikov iz BiH V sredo zvečer bo dopotovala na uradni obisk delegacija športnikov in športnih delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki bo tako vrnila o-bisk ZSŠDI. To prvo gostovanje športnikov iz BiH pri nas predstavlja pomemben dogodek v prizadevanjih za krepitev bratskih in prijateljskih odnosov med pripadniki raznih jugoslovanskih narodov. Program bo dokaj pester in intenziven. Že v sredo zvečer bo u-radni sprejem gostov, v četrtek pa se bodo mudili na Goriškem: po jutranjem ogledu mesta in športnih naprav bodo popoldne na sporedu tekmovanja v moški in ženski odbojki. v nogometu, v košarki in v ženskem namiznem tenisu. Zvečer pa bo tudi v Gorici sprejem s kulturnim sporedom. V petek bodo i-meli športniki prost dan, delegacija športnih funkcionarjev iz BiH pa se bo zjutraj srečala na sedežu ZSŠDI z deželnim odbornikom za šport. Zvečer pa bo manjša slovesnost s kulturnim sporedom, na katero so vabljeni vsi župani in predstavniki deželnih oblasti. V soboto zjutraj bo ogled Trsta, popoldne pa bodo na sporedu tekmovanja v naslednjih panogah: v Dolini v ženski odbojki in košarki, v Zgoniku na Kraškem pokalu v moški odbojki in namiznem tenisu. Večer bodo gostje prebili na razstavi domačih vin v Zgoniku. V nedeljo zjutraj bo v Trebčah nogometna tekma, nakar se bodo gostje poslovili. Odbojkarska komisija Na ponedeljkovi seji odbojkarske komisije ZSŠDI so obravnavali nekatere nujne probleme. Dogovorili so se, da bo proti selekciji iz BiH dvakrat nastopila ženska reprezentanca ZSŠDI, ki je redno trenirala skozi vso sezono. V bodoče bo reprezentanca imela po dva treninga pred vsakim nastopom. Glede rekreacijskega tekmovanja »Revival 78* so pregledali opravljeno delo. Iznesen je bil predlog, naj bi bil finalni del v Nabrežini, o čemer se bodo dokončno izrekli po predhodnem posvetovanju z nastopajočimi ekipami. Po zaključku »Revivala* se bo komisija ponovno sestala, da izreče dokončno oceno in da programira poletno dejavnost, v prvi vrsti poletne izpopolnjevalne tečaje za igralce in trenerje. V torek se zaključi plavalni tečaj V torek popoldne se bo v lipiš-kem bazenu zaključil plavalni ter čaj, ki sta ga za osnovnošolsko mladino organizirala druženje staršev za vzhodni Kras in ZSŠDI. Od 16. ure dalje (po legalni uri) bodo na sporedu zaključna tekmovanja, nakar bo sledilo nagrajevanje vseh sodelujočih. V torek nogometno srečanje ZSŠDI - Obala V okviru priprav za bližnje reprezentančne nastope proti selekcijam iz BiH, bo v torek, 30. t.m. ob 19.30 na Proseku prijateljsko nogometno srečanje med tržaško reprezentanco ZSŠDI in selekcijo O-bale. Selektor Bruno Rupel je sklical naslednje nogometaše: BREG: Klun in Sovič KRAS: Bogateč, Verša in Miloš Milič PRIMOREC: Mauro Kralj I., Mauro Kralj II., Marko Kralj, Boris Kralj, Edvin Kralj, Pavel Kralj in Čuk PRIMORJE: Štoka, Valter Husu, Gabrijel Husu in Blažina VESNA: Rustja -bs- DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 28. maja 1978 KOŠARKA FINALNE TEKME 1. MD 11.00 v Gorici, Stella Mattutina .Jadran - Mobilcasa SKIROLKE 1. TROFEJA GRMADA 11.00 v Mavhinjah Prireja SK Devin NOGOMET POKAL PACCO 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA - Breg NAJMLAJŠI 8.45 na Proseku Primorje - Cave PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV 10.30 v Dolini Breg - Domio KOLESARSTVO AMATERJI 14.30 v Tavagnaccu Nastopa tudi Adria CIKLOAMATERJI C, D 14.00 v Rosazzu Nastopa tudi Adria VSE KATEGORIJE 9.00 v Kokrici Sodeluje tudi Adria IIIIHfHnilHIHIIIIIIIIHIIIIIIHlHIIHIHIHIHIIIinilUIIIHHIllllllllllllHIIHIKIIIHIIIIIiniHIIIIIIIIHUmHHHinilN ROD MODREGA < TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H 93 H Problematika mladinske organizacije Taborniška organizacija Rod Modrega vala je nastala leta 1954 v Trstu ter Od takrat neprekinjeno deluje. Pozneje, leta 1959, se je razširila tudi na Goriško. Namen ustanoviteljev je bil, da bi se v specializirani organizaciji zbirala mladina obeh spolov pod geslom *S prirodo k novemu človeku*. Iz statuta lahko razberemo, da je namen taborniške organizacije vzgajati svoje člane v dobre mipadnike človeške in istočasno v zavedne pripadnike svojega "naroda. Celotna dejavnost pa temelji na negovanju tradicij narodnoosvobodilne borbe ter prenašanju njenih idealov ti a mlade rodove. To pa skuša doseči taborništvo z določenimi oblikami dela. Bistvo delovanja je stik z naravo, toda ne le bežen stik nedeljskega izletnika, temveč tesen in poln globokih doživetij. To se dogaja na taborjenjih, na izletih, na zimovanjih, na pohodih in na tekmovanjih. Dogaja se v vseh vremenskih prilikah, ponoči in podnevi, v gozdu, v hribih, ob rekah in ob jezerih. V vsem tem delovanju mn taborili že skoraj po vsej Sloveniji ter se spoznali z njo in s celotno matično domovino Jugoslavijo. Člani RMV so prisostvovali vsem osrednjim zborovanjem jugoslovanskih tabornikov ter navezali stike s sorodnimi organizacijami, v duhu načela tObdajmo svet s prijateljstvoma. Vendar so vse to le zunanje manifestacije. Teža dela se odvija na vsakotedenskih sestankih, kjer se manj izkušeni učijo tehničnega znanja ter etičnih načel naše organizacije. Spoznavajo družbeno in zemljepisno okolje, v katerem živijo. V tem drobnem delu se izoblikujejo novi pogledi na svet, nove izkušnje, utrjujejo se prijateljstva in značaji, ki morajo kasneje vzdržati na velikih akcijah ter pozneje v življenju samem. Pomisliti je treba, da so člani RMV v takih letih, ko so skoraj brez izkušenj. Pri tabornikih pa jih pripravimo, da odgovarjajo za druge in za sebe. Z dodeljevanjem odgovornosti od najmlajših do največjih se krepi njihova samozavest, njihova sposobnost odločanja. Takih ljudi pa naša narodnostna skupnost nujno potrebuje. Skrb za to je ena izmed tistih Značilnih posebnosti, ki jih taborniška organizacija postavlja v poseben položaj. Za tako delo pa so potrebni specializirani kadri. Potrebni so vodniki, ki se spoznajo na manjšinsko, družbeno in mladinsko problematiko v vseh odtenkih. Istočasno pa morajo biti izobraženi v orientaciji: znati morajo kuhati, postavljati šotore in zavetišča iz naravnega materiala, nuditi osnovno zdravniško pomoč itd. Če takih vodnikov ni, potem delovanje šepa ali celo zamre. Večkrat smo že prebredli krize pomanjkanja kadrov. še na eno značilnost taborniške organizacije je vredno opozoriti. Velika večina ostalih društev je vezana in si postavlja kot cilj zbiranje članov iz določenega kraja. Taborniška organizacija pa pokriva vse ozemlje, v njej se spoznava in navezuje stike mladina iz različnih krajev, iz različnih pokrajin. Posledica tega je, da se ta mladina spoznava s položajem na celotnem področju, kjer živi naša slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Gornji sestavek je napisan z namenom, da se širši krog ljudi opozori na dejavnost in aktivnost taborniške organizacije kot ene izmed redkih, ki bo s prihodnjim letom stopila v 25. leto svojega neprekinjenega delovanja. Na drugi strani pa bi radi opozorili na dejstvo, da je potrebno celotno mladinsko problematiko pri nas na novo prediskutirati ter se podrobno pogovoriti o nalogah posameznih mladinskih organizacij, krožkov in odsekov. NOGOMET V ORGANIZACIJI PONZIANE Na mladinskem turnirju tudi Rijeka in Opatija Tržaški nogometni klub Ponziana bo od jutri de ponedeljka, 5. junija priredil mednarodni mladinski nogometni turnir za igralce letnika 1962 in 1963 za «Memorial G. Fer-rini*. Med drugim se bosta tega turnirja udeležili tudi enajsterici Ri-jeke in Opatije. SPORED Igrišče v Miljah Jutri, 29. 5.: Ponziana - Opatija (18.30), Udinese - Miljska reprezentanca (20.00). Igrišče pri Sv. Ivanu Jutri, 29. 5.: Esperia San Giovan-ni - Rijeka (18130); Triestina - Co-negliano (20.00). V sredo, 31. 5., bosta polfinalni tekmi, v ponedeljek, 5. junija pa finalni srečanji za 3. in 1. mesto. RADIO Oddaja o bezbolu Gost jutrišnje odaje radia Trst A »Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodj Ivan Peterlin, bo Iztok Valič, igralec bezbola pri o-penski ekipi Mobili Elio (A liga). Govor bo o tej za naše pojme tako neznani igri in o pristopu tudi slovenske mladine k tej športni panogi in sploh o načinu treniranja vrhunskih športnikov. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi t st 61000 LlubUO' vi« 43 "1 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir , 18.800 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtn ^ sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lit “ Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanil«" ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drug v Italiji pri SPI. Stran .10 28. maja 1978 Odflovornl urednik Gorazd Vese* Izdaja in tiska H ZTT Trst Član ital*ian*k* zveze časop]*-l založnikov 8 ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO 19. ETAPA 'GlRA* Vittorio Algeri osvojil predzadnjo etapo dirke Na skupni lestvici ni bilo nobenih sprememb TENIS V RIMU INVERIGO — 19. in predzadnja in tako lahko že rečemo, da je konč-čiia zelo miroljubno*. Tekmovalci niso pokazali nobene prave borbenosti in tekmovanje je bilo tako še najbolj podobno razmeroma nenaporni turistični vožnji. Šele nekaj metrov pred ciljem je šinil v ospredje mladi Algeri in si priboril etapno zmago. Kot zahteva tradicija bo jutrišnja poslednja etapa le gola formalnost in tako lahko že rečemo, da jekonč-ni zmagovalec letošnjega «Gira» bel gijec De Muynck, ki si je priboril roza majico v tretji etapi. LESTVICA 19. ETAPE: 1. Algeri, ki je prevozil 175 km dolgo progo Brescia - Inverigo v 5.11’ r. p.h. 33,757 km na uro. Dve sekundi za njim so sledili: 2. Martinelli 3. De Caro 4. Gavazzi 5. Saronni 6. De Geest (Bel.) 7. Moser 8. Zoni 9. Landoni 10. Barone 11. Rosola 12. Chinetti 13. Antonini 14. Mazzantini 15. Rossignoli 16. Duši 17. Vandi 18. Visentini 19. Casiraghi 20. Paolini in vsa glavnina. SKUPNA LESTVICA 1. Johan De Muynck 2. Baronchelli Moser Panizza Saronni De Witte (Bel.) Vandi 8. Bortolotto 9. Johansson (Šve.) 10. Sutter (Švi.) 11. Gimondi 12. Bellini 13. Chinetti 14. Bertoglio 15. Visentini 16. Torres (Sp.) 17. Crepaldi 18. Loro 19. Lualdi 20. Perletto sporedu prva polfinalna tekma med Ponziano in Chiarbolo, ob 18.30 pa med Primorjem in Portualejem. Zmagovalca se bosta uvrstila v finale, ki bo na sporedu v sredo, 31. maja, ob 18. uri. Tekma za tretje in četrto mesto pa bo istega dne ob 17. uri. Po tekmi bo na sedežu Primorja nagrajevanje ekip in posameznih nogometašev. H. V. AVTOMOBILIZEM 3. 4. 5. 6. 7. 95.50'41” po 59" 2’19” 7’57” 8'19” 8’24" 9’04" 9’25" 12’36" 12’38” SCARPER1A — Na poskusnih vožnjah za 5. dirko evropskega prvenstva formule 2, ki bo na sporedu danes na Mugellu, so najboljše čase dosegli ti tekmovalci. 1. Bruno Giacomelli (It.) march, 178,976 km n. u. 2. Daly (VB), Chevron 1'45”54 1’45”46 3. 4. 5. 6. 7. Surer (Švi.), march Cheever (ZDA), march Colombo (It.), march Henton (VB), march Necchi (It.), march 8. Ribeiro (Bra.), march 9. Rosberg (Fin.), Chevron 10. Hoffman (Bra.), march 1’46"59 1'46”61 1'46”75 1’46"79 1’46"96 1 ’47”01 1’47”12 1’47”38 KEGLJANJE SP V LUZERNU Jugoslaviji 3 kolajne LUZERN — Včeraj se je končalo 12. svetovno prvenstvo v kegljanju. Med posamezniki sta zmagala Romun Tismanaru in Madžarka Kri-styan. Jugoslavija je na tem prvenstvu osvojila po eno zlato, srebrno in bronasto kolajno. Panatta v finalu proti Švedu Borgu V polfinalu je Italijan premagal Higuerasa RIM — Italijan Panatta in Šved Borg sta finalista mednarodnega teniškega prvenstva Italije, ki poteka v Rimu. V polfinalu moških posameznikov je Panatta premagal Španca Higuerasa s 6:0 in 7:5, nakar je Španec odstopil. Higueras je ob svojem odstopu izjavil, da je podvzel ta korak zaradi stalnih žalitev s strani občinstva. Šved Borg je v svojem polfinalu odpravil Američana Dibbsa s 6:4, 6:3 in 6:0. ODBOJKA PO DISKVALIFIKACIJI Znatno zmanjšana kazen jugoslovanski reprezentanci Kot smo svoječasno že pisali, je bila jugoslovanska moška članska odbojkarska reprezentanca kaznovana s prepovedjo igranja na vseh mednarodnih tekmovanjih. Kazen, tniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI ZMAGA ITALIJANSKE EKIPE Z ZADETKOM BETTEGE V D. P. Proti moštvu Deportivo Italiano so «azzur-ri» pokazali v drugem polčasu dobro igro Italija - Deportivo Italiano 1 ;0 BUENOS AIRES - Italija je v prijateljski trening tekmi v Buenos Airesu premagala Deportivo Italiano z golom, ki ga je dal Bettega v 18. min. d.p. Postavi obeh ekip: ITALIJA: Zoff, Gentile, Maldera, Benetti, Bellugi, Scirea, Causio, Tar-delli, Graziani, Antognoni, Bettega. DEPORTIVO ITALIANO: Benitez, Bergessio, Martinuccio, Cejas, Re-dondo, Del la Picca, Valdivia, Alva- rez, Viola, Diaz, Candau. Igra italijanskih nogometašev v NOGOMET pi-vem polčasu ni zadovoljila, v drugem pa so zaigrali bolje in so v tem delu tudi dosegli zadetek, ki jim je prinesel zmago FAGGINOV MEMORIAL Primorje v polfinalu V spomin na bivšega podpredsednika Primorja Itala Faggina je pro-seško Primorje organiziralo nogometni turnir za kategorijo začetnikov, na katerem je prisotnih kar osem ekip in sicer: Muggesana, Chiarbola A in B, S. Andrea, Por-tuale, Ponziana, Kras in Primorje. Turnir je izločilen. Nekatere tekme •o bile že odigrane in v polfinale so se uvrstili Portuale, Ponziana, Chiarbola in Primorje (ki je v prvi tekmi odpravilo moštvo Krasa). V ponedeljek, 29. maja, ob 17.30 bo na ODBOJKA PRIHODNJI TEDEN V GORICI Veliko zanimanje za 3. furnir MC Rekordno število prijavljenih ekip na letošnjem 3. odbojkarskem turnirju za pokal »Mladinskega centra — Gorica*, ki se bo pričel jutri, zaključil pa se bo v soboto, 3. junija v večernih urah, po tradicionalni zaključni prireditvi gojencev Dijaškega doma «S. Gregorčič*. Novost letošnjega turnirja bo vsekakor prisotnost ekip z onkraj •iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiMtHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiimii ODBOJKA POKAL PRIJATELJSTVA NASA DEKLETA ZADOVOLJILA Priborila so si dve zmagi, medtem ko so fantje ostali praznih rok REKA — Na odbojkarskem turnirju za »Pokal prijateljstva* na Reki so se zamejska dekleta odrezala še kar zadovoljivo, saj so osvojila dve zmagi, medtem ko fantom enak podvih ni uspel: v vseh štirih tekmah so bili premagani. IZIDI MOŠKI 1. SKUPINA Salonit - Bor 2:1 Salonit - Rijeka 2:1 Rijeka - Bor 2:0 2. SKUPINA Bulevard - Bled 2:1 Buievard - Kras 2:1 Bled - Kras 2:1 ŽENSKE 1. SKUPINA Sokol ■ ■ Merkur 2:0 Rijeka - Merkur 2:0 Rijeka - Sokol 2:0 2. SKUPINA Branik - Marčana 2:0 Bor - Marčana 2:0 INKA stavlja nov deželni rekord na tej razdalji. V metu diska je zmagala Irena Tavčar z novim rekordom 42,7Q. Obe atletinji sta s tem rezultatom dosegli ‘udi normo za nastop na državnem prvenstvu. Podrobnejše rezultate bomo objavili v prihodnji številki. KNOXVILLE — Američanka Kathy Mills je postavila nov svetovni rekord v teku na 5000 m s časom 15’35”52, ki je za 1”48 boljši od dosedanjega SR njene rojakinje Jan Merili. NOGOMET Hajduk drugi S. TERESA Dl GALLURA - V tem sardinskem kraju se je zaključil mednarodni mladinski nogometni turnir za trofejo S. Teresa di Gal-lura. V finalnem srečanju za prvo mesto je Cagliarj premagal Hajduk z 1:0 (1:0). Spličani so tako na tem turnirju osvojili drugo mesto. VČERAJ V TRSTU Dva rekorda mladih borovk V okviru tekmovanj za ekipno a-tletsko prvenstvo je borovka Danijela Tretjak danes zmagala v teku na 100 m s časom 12", ki pred- Stinčič k Real Madridu? ZAGREB — Vratar zagrebškega Dinama Željko Stinčič je te dni dobil laskavo ponudbo, in sicer da bi igral z Real Madridom. Stinčič je star 28 let in bi zato lahko odpotoval v tujino. Če bi Stinčič sprejel ponudbo, bi pomenil njegov odhod za Dinamo veliko izgubo. meje in sicer iz Nove Gorice. Skupno prijavljenih ekip je 18 od katerih 13 v moški konkurenci, 5 pa v ženski. SPORED TEKEM PONEDELJEK, 29. maja A SKUPINA 18.30: Jamlje - Krvodajalci 19.15: Mlad. odsek Jezero - Jamlje 20:00: Mlad. odsek. Jezero - Krvo dajalci - ■ . B SKUPINA 21.00: PD Sovodnje - Mlad. odsek Štandrež 21.45: PD Sovodnje - Naš prapor TOREK, 30. maja C SKUPINA 19.00: MK-G - PD Kras 19.45: MK-G - Danica 20.30: Danica - Kras B SKUPINA 21.15: Mlad. odsek Štandrež - PD Naš prapor SREDA, 31. maja ŽENSKA KONKURENCA A SKUPINA 17.00: Danica - MK-G 17.45: Kras - MK-G 18.30: Kras - Danica B SKUPINA 19.00: Ljubljanska banka (N. G.) -Naš prapor 20.00: Finale za 3. in 4. mesto 21.00: Finale za 1. in 2. mesto ČETRTEK, 1. junija (prost dan) (Gostovanje športnikov iz Bosne in Hercegovine na Goriškem). PETEK, 2. junija: D SKUPINA 18.00: Slov. šole - RMV 18.45: ZSM Nova Gorica - RMV 19.30: SPDG - Slov. šole 20.15: ZSM Nova Gorica - Slov. šole šole 21.00: SPDG - RMV 21.45: ZSM Nova Gorica - SPDG SOBOTA, 3. junija 15.00: Polfinalne tekme Zmagovalec A skupine proti zmagovalcu B skupine Zmagovalec C skupine proti zmagovalcu D skupine Ob zaključku finale za 3. in 4. mesto 22.00: (po zaključni prireditvi Dijaškega doma) finale za 1. in 2. mesto. Sledi nagrajevanje. Tekme bodo odigrali na odprtem igrišču Slov. dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). V primeru slabega vremena bo organizator po lastni uvidevnosti spremenil potek tekmovanj. Opozarjamo nastopajoče ekipe, da je v kvalifikacijskem delu tekmovanja možen tudi izenačen izid 1:1, in to le za moško konkurenco. Ekipe se lahko predstavijo na igrišču le s 15-minutno zamudo. I. K. MOTOKROS DANES V TRŽIČU Velika nagrada Jugoslavije TRŽIČ — Danes bo v tem kraju dirka za svetovno prvenstvo in veliko nagrado Jugoslavije v motokrosu v razredu do 250 ccm, na kateri bodo nastopili tekmovalci iz 22 držav. Glavni favorit za končno zmago je lanski zmagovalec Mojsejev (SZ), poleg njega pa imajo dobre možnosti Everts (Belgija), Suzukj (Japonska) ter Bauer jn Schneider (ZRN). KOŠARKA PRIJATELJSKI TEKMI PIONIRJI Moste - Bor 54:44 (31:20) ČLANI Bor - Moste 77:62 (41:32) « * « Na ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu v Poznanju so dosegli te izide: Jugoslavija - Madžarska 86:79 Bolgarija - Poljska 102:77 SZ - ČSSR 92:70 TEL AVIV — V tekmovanju za evropski košarkarski pokal narodov je sinoči Izrael premagal Italijo z 98:84. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. uri ameriški »Uživaj življenje Jerry» ob 16., 18. in 20. uri angleški »Ka-sandrin most* IZOLA: ob 10. uri ameriška risanka »Mikijev rojstni dan* ob 16. in 18. uri ameriški »Sovraž-nik Apačev* ob 20. uri ameriški »Dogodivščine pop pevcev* ŠMARJE: ob 18. uri ameriški »Ni-sem ti obljubila vrta rož* PIRAN: ob 10. uri ameriška risanka »Pogumni Popaj* ob 16., 18. in 20 ameriški «Zagrizi v kroglo* ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE PIRAN: ob 18. uri odprtje razstave slik udeležencev mednarodnega mladinskega ex tempore. ČRNI KAL: ob 13. uri proslava krajevnega praznika. ki je bila izredno huda, je bila izrečena zaradi odpovedi nastopanja na svetovnem pokalu lansko leto na Japonskem. Tako »plavi* letos ne bodo igrali na SP v Italiji, ker je bilo žrebanje že izvršeno. Jugoslovanska odbojkarska zveza je med tem časom napravila vse korake, da bi se kazen znižala. Čakati pa je bilo potrebno na 23. maj, ko se je v Sofiji sestal IO FIVB. Člani IO so bili tokrat enoglasni in Jugoslavija lahko spet igra v mednarodni areni. Med tem časom so se najboljši jugoslovanski odbojkarji pripravljali v Beogradu v veliki nejasnosti, kakšna bo njihova končna usoda. Ni potrebno posebej poudarjati, s kakšnim zadovoljstvom so najboljši »plavi* odbojkarji odpotovali v Pemik na letošnje balkansko prvenstvo. Tako bo jugoslovanska reprezentanca spet nastopila v mednarodni areni po lanskem evropskem prvenstvu na Finskem. Trener prof, Viktor Krevsel je odšel v Bolgarijo z nekoliko spremenjeno reprezentanco, ki se bo izredno težko upirala močni domači reprezentanci in Romuniji, ki je na zadnjem EP osvojila bronasto kolajno. Na letošnjem balkanskem prvenstvu bodo igrali naslednji odbojkarji: Mitič. Bo- goevski, N. in B. Matijaševič, Ter-zin, Travica, Šuker, Lukač, Tasev-ski, Stojmirovič, Trifunovič in Kovačevič. Od starih igralcev, če lahko tako rečemo, niso tokrat med izbranci Jelič, Kisič, Kuljič, Jovič in Vračarič. Reprezentanti so se o-drekli iz študijskih razlogov, ali pa so ta čas v slabi formi. Med novimi izbranci pa so mladi in izredno perspektivni Mitič, Terzin, B. Matijaševič, Stojmirovič in Kovačevič. Jutri, v ponedeljek, 29. 5., bodo v okvire odbojkarskega tekmovanja «Revival» naslednje tekme: MOŠKI 19.30 v Zgoniku Ciceronovci - ZTT 21.00 v Zgoniku Kras - Sokol 21.15 v Trstu, na »1. maju* Bor - Mladina. NOGOMET Danes ob 10.30 bo v Dolini prijateljska nogometna tekma Breg - Domio. \ Korajk naprej (Nadaljevanje s 1. strani) V goriški pokrajini imamo sedaj zastopani le dve od bodočih trinajstih smeri, v tržaški pokrajini pa štiri od bodočih trinajstih smeri. Pohabljenost naših šolskih struktur doseže tako v goriški po. krajini 84 odst. in v tržaški pokrajini 69 odst. če upoštevamo še videmsko pokrajino, lahko trdimo, da imamo Slovenci sedaj le 15,4 odst. možnosti za izobrazbo, ki jo reforma višje srednje šole želi zagotoviti vsakemu italijanskemu državljanu v okviru vsake posamezne pokrajine. POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! Restavracija «DA FLEGO« TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Bagnl 39 - Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. 85. LETNICA DIVAŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Prijetna kraška vas Divača praznuje danes svoj praznik v okviru krajevnega praznika, ki se nanaša na obletnico partizanske akcije, ko je skupina borcev pri Rodiku izvedla uspešen napad na sovražnikov vlak, slovesno praznuje tudi obletnico divaškega pevskega zbora. Skozi dolgih 85. let ni v Divači niti za en dan utihnila slovenska pesem. Uporno in neprekinjeno je kljubovala skozi čase, ki ji niso bili naklonjeni. Divaški pevovodje, ki so bili pravi narodni buditelji, so partiture slovenskih pesmi skrbno zavijali v italijanske časopise, ter jih skrivali za piščali cerkvenih orgel. Pevske vaje so bile skupaj. Nekateri pevci pa so bili zaradi svoje velike pevske vnetosti večkrat zaslišani, pretepeni in zaprti. Tudi v vrste NOB so divaški pev-vi .topili s pesmijo v srcih in se z njo ponosno vračali. Domačinka Milka Sila je dolgih 30 let požrtvovalno in uspešno gojila slovensko pesem v Divači in kljub svojemu napornemu delu in številnim skrbem dosegla z zborom lepe uspehe. V zadnjem času deluje pevski zbor Divača v mešani in moški sestavi, ki ju vadi Ed; Race, ki ga vsi poznamo in katerega sposobnosti so nam znane. Pod njegovim vodstvom je pevski zbor dosegel številna priznanja. med katerimi je najvažnejše priznanje 08’. Zbor nastopa na številnih prireditvah v zamejstvu, v re- publiškem in občinskem merilu. Medtem je pevski zbor Divača najboljši v sežanski občini, zato mu ob njegovem jubileju iskreno č tita-mo in želimo pri nadaljnjem delu mnogo uspehov. V nedeljo popoldne, ob 16. uri bo v divaškem domu kulture koncert sledečih pevskih zborov: mladinski zbor osnovne šole Trnovo - Ljubljana, logaški oktet, mešani zbor Brje, mešani zbor Svoboda II - Trbovlje, ženski zbor Sežana, komorni zbor Glasbene matice - Trst, mešanj zbor Boršt, moški zbor Šentvid pri Stični in mešani zbor Vocs Julia-Ronke. Vs' tj zbori bodo s svojim nastopom počastili 85. obletnico divaškega pevskega zbora. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*, Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do | poldan. Tel. 295923. Mali oglasi ZAMENJAMO mansardno stanovanje (attico) v mirnem predelu mesta z razgledom in vsem udobjem; s tudi popravljivo hišico na tržaškem Krasu - Tržič. Tel. 73-13-57. FRANCO kreator italijanske mode damski frizer Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim trgom) SEIKO izvrstna, čudovita izbira1 — moških in ženskih avtomatičnih ur — servisno vzdrževanje in popravila — bogata izbira zlatnine K-18 URARNA IN ZLATARNA Laurenti Trst Largo Santorio 4 - tel. 723240 »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via 5. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefoD 06/777102. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72. 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupč 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71. 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel 826084. IŠČEM vajenca/ko za drogerijo na Opčinah. Tel. 211552 - 277123. ZASTOPNIK CHRYSLER S1MCA DUPLICA Viale Ippodrom0 2, prodaja rabljene avtomobile: FIAT 126, 127, 128, 124, 128 coupe, 128 familiare, 125 special, 850, 850 coupe. Alfa sud. Lancia Fulvia coupe. Autobianchi 111, 112 E. FORD escort, capri. RE. NAULT 5 TL, 6, 12 TL. NSU prinz. OPEL kadett. Volkswagen. CITROEN diane 6. PEUGEOT 204, 304 diesel. SIMCA 1000, 1100, 1301 S, 1307. Chry-sler 160. rolich Kamnolomi 35/c — Tel KERAMIČNE PLOŠČ#® SANITARIJE ŠIVALNE STROJE SINGER od 140.000 lir dalj«, v različnih izvedbah in P® nih cenah vam nudi tvrdk* Kosmina Ser9*J 15« Nabrežina center Tel. 200-123 OPTIK išče vajenca z opr*vlJe^> jaško službo. Tel. v torek — ll 1 In pam železm111 M STROJI — TEMNIŠ' import-e^ D O M J O, 1J2 podjetje FURLANI 25 TRST — Ul. Milano tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA lZBlF? kmetijskih strojev in mestnih delov za: VSE ZA: POLJEDELSTVO FERRARI BENASSI GOLDONI PINZA LOMBARDINI — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARS^0 m 0 VELIKI SALON POHIŠTVA V SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GAR IZBRANI ARTIKLI - ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih c IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! CHRYSLER SIMCA HIT PARADE! Simca 1000. Varčen avto. Simca 1100. Družinski avto po ceni ekonomičnega, Chrysler Simca 1307-1308. Avto za zgled. Chrysler Simca 1610 - 2L. Popoln avto zunaj in znotra|. Matra Simca Bagheera. Visoko komfortni športni avta Matra Simca Ranch. Prosti avto. Vsi avtomobili Chrysler Simca Imajo TOTALNO GARANCIJO 12 MESECEV, brez omejitve kilometrov In vkl|uču|e eventualno vleko in cestno pomoč. ZASTOPNIK CHRYSLER SIMCA MATRA SUNBEAM DUPLICA GI0VANNI DREVORED IPPODROMO 2 V Telefon 763487 - 763488