PET LET CELODNEVNE ŠOLE NADOBROVI
V šolo brez torbice
V začetku februarja letos je osnovna šola na Dobrovi praznovala peto obletnico celodnevne šole. To je bila prva -šola, ki je sprejela novo obliko šolskega življenja in dela. Do danes so si nabrali številne izkuš-nje, čeprav bodo morali počakati še tri leta, da bo osnovnošolsko šolanje zaključi-la generacija, ki je v celoti zrastla v celo-dnevni šoli.
Učenci so nad šolo navdušeni, saj nosijo šolske torbice domov le ob petkih popol-dne. Vse se naučijo v šoli. Marsikako vpra-šaje, ki bi ga doma težko razrešili, jim pomagajo razrešiti stalno prisotni pedago-gi, ki jim tudi sicer pomagajo pri učenju. Učenci nižje stopnje so v šoli od 7.45 do 14.30, višje pa od 7.30 do 15.30. V novi obliki imajo tudi veliko več možnosti za vključevanje v številne izvenšolske aktiv-nosti, ki jim po eni strani poglabljajo šol-sko znanje, po drugi pa dajejo povsem nove možnosti za ustvarjanje in sprošča-nje. Starši se včasih niti ne zavedajo, koli-ko skrbi imajo prihranjenih, ker so njihovi otroci v celodnevni šoli. No, res je' da
morajo tisti, ki hočejo biti po učnem uspe-hu med najboljšimi, včasih tudi doma~-po-prijeti za knjigo. Vendar, kot povprečna generacija lahko povprečno znanje osvoji-jo v šoli.
Učitelji so pred uvedbo celodnevne šole nosili domov številne zvezke, saj vseh na-log niso mogli popraviti v šoli. Danes pa se na pouk v celoti lahko pripravijo v šoli, tako pa tudi lažje izpopolnjujejo nove uč-ne metode, ki so še kako pomembne pri »vlivanju« učenosti v mlade glavice željne znanja. Zanimivo je, na primer, preverja-nje znanja ob koncu ure, ko učitelj lahko natančno ugotovi, kako so učenci dojeli snov, ki so jo poslušali med uro.
Veliko pozornosti posvečajo samostoj-nem učenju. Učenci se tako privajajo na samostojno učenje, delavnost, uporabo vseh priročnikov in samopreverjanje. Otroci se tudi učijo načrtovati svoje delo in pravilno razporejati svoj prosti čas. Po-membni so tudi rekreativni odtnori in ta-koiemovana: »minuta za zdravje«. Ure pouka so skrajšali od 45 na 40 minut in otroci imajo tako več prostega časa name-njenega gibanju in sprostitvi.
Učenci se že od prvega razreda dalje pripravljajo na svoj poklic; točneje: učite-lji skrbijo za njihovo poklicno usmerjanje.
Na nižji stopnji se ukvarjajo predvsem s poklicno vzgojo. Vzbujajo jim interese, oblikujejo delovne navade in razvijajo sposobnost načrtovanja. Na višji stopnji pa se učenci ob rednem pouku že seznanjajo s posameznimi poklici. Žal jim poklice vse premalo predstavljajo ljudje, ki v njih de-lajo. Predstavo si tako največkrat ustvarijo po pripovedovanju pedagogov. Tu bodo vsekakor najbrž še morali najti tesnejšo povezavo z združenim delom. Na šoli trdi-jo, da težko dobijo mentorje za interesne dejavnosti, ki ne bi bili pedagoški delavci.
Zato te dejavnosti tudi niso tako široke kakor bi lahko bile.
No, na šoli vodijo evidenco o vključeva-nju posameznikov v interesne dejavnosti in uspehom, ki jih dosegajo v njih. To je tudi ena izmed osnov za poklicno usmerja-nje oziorma lažji odgovor na vprašanje: kam po osnovni šoli?
Dobrih pozitivnih izkušenj je veliko. Težave imajo le s kadri, ki jih je premalo, pa tudi prostorske možnosti so včasih ovira za razvoj. Pa vendarle: celodnevna šola je kvaliteten premik naprej v sistemu našega izobraževanja. To lahko sedaj že napišemo na osnovi izkušenj.
IVO BREČIČ