Gospodarske stvari. Bolezni pri purah. (Konec.) Navadna purja bolezen je driska. Najrajše se ta bolezen prikaže, ko se pure brijejo, izbaja pa iz presladke, posebno mehke testnate hrane. Pure, ki se hranijo z rženo moko, najgotoveje drisko dobijo. Tudi vsled prehlajenja, naj 8e že prehladijo v dežu in mrzlem zraku, alj kar je ravno tako mogoče, ob paši mokre trave, dobijo pure to bolezen. Bolne puriceje treba spraviti na t o p 1 o m e s t o , ter jih hraniti s s u h o hrano. Priporoča se v ta namen posebno kasa iz kubane graaice. Pijačo jiin treba malo zasoliti, ali pa nekaj zelenega vitriola primešati. Tndi driski nasprotno bolezen zapazujemo tu in tam pri puricab. V tem slučaju naj se jim daje dobro sesekaua solata, v pijači se pa naj raztopi nekaj solitarja. Ko se pure brijejo, so vodno bolj okora« in otožne, in se naj tedaj ž njimi pazljivo ravna, ter se naj branijo na toplem. Kozičavost je podobna onej bolezni, ktero pri ovcab imenujemo kozice, ter se prikaže tudi pri starejib, najbolj pogosto pa pri mladih purah. Puram, od take bolezni napadenim se spiči in boleča postane koža okoli kljuua in v kljunu, pod perutama in bedrima. Bolezen je nalezljiva ter ti zamorejo od nje, ako jo zanemariš, cele črede pokrepati. Ako se je med purami kozičavost pojavila, bodi ti prva skrb, da bolene od zdravih odstraniš, da jim daješ vode, v kterej je na polič vode po eden lot zelenega vitriola (železnega vitriola) raztopljen; koristna je s poprom, dobro sesekanim česnom, koprom (anethum graveolens-Dill) itd. zmešana hrana. Mozolci se pomažejo z raztopljenim modrim vitriolom. Nadašljivost. Ena vrsta te bolezni se prikazuje kot kašelj, kibanju podoben, in jo imenujemo, kakor tudi enako bolezen pri kokoših: p i k o ali p i v k o (Pfipps, Pipps), da si tudi prava pika ni. Pura drži pri tej bolezni kljun večidel odprt, in se hoče zadušiti. Naduha izhaja od neke vrste črvov, ki se vgnjezdijo v dušku in njegovib vejicah. Takemu bolenemu purčetu se da po tri dni vsakokrat na večer po eden gran (kolikor tehta eno zrno bobca) kafie pozobati, in vsako jutro kozarček vode, v kterej se je pelin kuhal. Prava pivka je podobna naduhi; pure drže kljun večjidel odprt, nočejo zobati, se ločijo drugib in so rade na samem. Bolezeu ima svoj sedež na jeziku. Ako odpreš kljun, opaziš, da jezik nima naravne barve, kakor pri zdravih purah, na kraju pa je obrašen s trdo škorjo. To kožico treba z nožem pazljivo odstraniti, jezik z vriskora (jesihom) izprati in s putrom pomazati. Dobro je tudi tako purče na toplem zaprto imeti, dokler ne okreva. Mnogo trpe pure tudi od teknti, uai in druzega mrčesa, kar se vse zaredi v nesnažnih kurnjekih. Ako toraj želis, naj bodo purani zdravi, spravi kurnjeke po zimi na toplo; skrbi, da bodo snažni, in napravi v njih tudi klince (špriklje), zakaj pure hočejo na širokih klincih sedeti, na tleh rade ne počivajo. Kako globoko treba, da semena v zemljo pridejo? V živinski in gospodarski soli na Danskem poskušal je prof. Jorgensen skoz ve6 let, kako globoko naj bi razna semena v zemljo prišla. Skusnje so to-le pokazale: Pri s o č i vj i nima posebnih nasledkov, ali se globeje, ali pa bolj površno seje alj sadi, le da globeje ne pride, kakor so razori med njivami. Žita pa ljubijo globejo, vendar pa ne pregloboko lego. Druga semena, kakor: repno, deteljno, travno itd. tem bolj store, manj ko so z zemljo pokrite.  (nZag. g. list.«) Bernja na Hrvaškem in v Dalniaciji. Na Hrvaškem, kder namreč toče ni bilo, bila je po sporočilu ,,Gosp. lista" — bernja tako izdatna, da se najstareji ljudje obilniše ne spominjajo; mošt je pa k i s 1 ej i, kakor lansko leto, ker ni bilo vreme grozdju ugodno ter ima preveč kisline v sebi. — V Dalraaciji so pa imeli slabo trgatev, ker se je grozdje zarad prevelike suše posušilo in je torej sila malo izdalo. Cena moštu na Hrvaškem pada. V Zagrebski okolici in v Zagrebu samem ponuja se po 6—8 gld.; po Belovarski županiji se dobi najboljega po 4—5 gld. V Dalmaciji pa se najbolje ne dobiva spod 20 gld., srednje se dobiva po 12—13 gld.