-
- • A,
' TL

GLAS NARODA
The largest Slovenian daily < m &e United Stated-
List slovenskih delavcev v Ameriki
Telephone: CORTLANDT 4687.
Issued every Arp except Sundays and Legal Holidays.
30,000 Readers qj
E- ■ '-SOgg^E^
Entered as Second Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at Few York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1R79.
Telephone: S87S CORTLANDT.
NO. 288. — frTEV. 288.
NEW YOBS, MONDAY, DECEM BER 9, 1918. — PONDELJEK, 9. DECEMBRA, 1918.
VOLU* XXVI. — LETNIK XXVL
Kristan v New Yorku
V ZNAMENJU SKUPNEGA'DELOVANJA. — NATANČNA PO-JASNITEV DOSEDANJIH POJASNJEVANJ. — NEWYORJ3KI SLOVENCI IN HRVATI ZA SK UPNO DELO. — VELIKANSKO NAVDUŠENJE. — ITALIJA NE SME DOBITI NAŠIH KRAJE V.

PARNIK "GEORGE WASHINGTON", NA KATEREM SE VOZI PREDSEDNIK WILSON V EVROPO.
V." o raj se j.- vršil v New Yorku1 pravim potrditi zakon, je umev-
javen sho<l Slovencev in Hrvatov,	no. <ia ima tudi pravico zakon -—
Sklicala ga je slovenska sekcija	razveljaviti.
Republikanskega Združenja, iu Kno najvažnejših svetovnih v-; glavni frovomik j«* 1 > I i Mr. Ktbin p rasa n j je jugoslovansko vpraša-
Kristan i/. Cikage.	nje. Diplomatom je to najbrže do-
TVkom pet ill let smo eitali nje-	*)ro znano. če jim pa ni znano, s-
pove klasične razprave, včeraj	bodo-v najkrajšem času prepriča-smo pa slišali njegovo živo besedo, ° trin- Hešeno mora biti to v-
ki je napravila na nas večji utis	prašanje na podlagi praviee. In j kot pa vse drugo, kar srno dosed a j so se r,s zavezniki borili za
slišali.	• N	pravico, ga bodo morali pravično
I Judje, ki v0 mislili, da je Kri-	<e "a	P™''""0*!
stan poosebljeni socijaiizem, pridigar najraznovrstnejših ekstrem nib idej, propagator nečesa.



4 -V MJk ^


:
., ., ...i,'. J.:;:,
'■;>" ,•*:.*"." ••: • >.":--S'*-' ♦
Trpljenje Srednje Evrope
Nove države so poslale v Eern svoje zastopnike, da pojasnijo žalosten položaj svoje dežele. — Prosijo za ekonomično pomoč. — Piše Harold Williams.
bili
s:«r ni mogoče vdejstviti. s»» razočarani. k;ijii na odru so vi-d. li človeka, ki j«' boljši Slovence in Jugoslovan kot smo vsi drugi, v Uojega sreu zavzema ljubezen napram narodu prvo mesto, človeka. katerega slediti, če n-s hočemo kaj napra viti, ne zase. pač pa za narod , starem kraju.
bodo sami na škodi in bodo inora-j tli samim sebi pripisati posb*di<*e. Italjani nam pravijo, da nismo j kulturen narod. To je njihovo edi-; no orožje, katerega se poslužujejo. 4u to orožje se bo še bolj iz-brusilo, <"e bomo vodili proti njimi nekulturen boj, boj s psovkami.) klofutami in morda še s čem huj-,
besedam moramo!8""-	,	i
I Pokažimo jim. da smo kultur-j
lli. Dokažiino jim z besedo in de-J
janjem. S t/-m jim odvzamemo'
Xa odru so bili: Mr. Muc ki bi Iljihovo °r0"je in jih Ia1lko P1*'
se rajši obesil kot da bi postal ,na"a"!0-
Italijan. Mr. Ivan Kre.šič,' vstano- Kristan Je tl,di Ponudil roko v vitel j Ilrv. Saveza in gl. nadzor-! sPravo onim- ki So Sa blatili te-, nik SRZ.. član justicnega depart- kom št5rih U'f in so 111U rekli vse-inenta, ki j,- Slovenec i„ jc nam v SH,n0 Hovek ne-našem boju že veliko pripomogel. To je storil vsledtega, ker po-ter dr. .J. Gori čar, bivši avstrijski zna potrebo skupnega delovanja,, konzul, kateri je v svoji skromno- potrebo, ki je življenske važnosti sti napravil več za Slovence kot za uašo rešitev in dosego največje! vse Zveze, Jednote, društva. or- c''ja — popolne svo" ode. ganizaeije in vse urugo, nakar Srečni smo lahko^ da imamo' smo Slovenci tako zelo ponosni. Slovenci v svoji sredi zmožnega1 ško<la. da je bila dvorana pre- J"oža, ki zna s prepričevalno be-; majhna. Ljudje so stali v veži in sedo izraziti vse, kar se skriva v. na stopnicah. In jezili so se. kaj- njegovem srcu. ti Jugoslovanu je jeza naraven Dosedaj smo mislili, da je Kri-( dar. Niso bili budi na govornike, s*an živina. Ta misel nam je vce-,
THE GEORGE WASHiNGTOH PASSING 'THROUGH ^^»»ER BAST m
pač pa na odbornike, ki so vpri-jpH* agitacija onih ljudi, ki se bo- v^ i a. •	g* . »1J*1	v
ssi1 ^^zrz^f^^^Tztz Spor med Slovani	Odgovor Wilsona	cehi in Madžari
■ ■■■■■ i __I	1,1 ■■■UUfcUl I
m Italjani
pa stoj
T'pamo, da v bodoče ne bo treba vemo za kaj.
tega obsojfcti.	&koda, da ni bilo na shodu naj-
Sliod je otvoril ^Tr. Ivan Kre- ver'j° slovenske tercijalke in naj-
šič. S svojimi resnimi, možarskirai	slovenskega pobožnjaka.	-
besedami je opozoril navzoče., naj Vid, la in slišala bi KHstana ter	w
bodo mirni, ter vsem obljubil, da ploskala njegoWm izvajanjem. V jugoslovanskih deželah vlada l)o itn« 1 vsak besedo, če jo bo ho- Bavbav. ki so ga namalali na veliko nasprotstvo med domačini tel imeti; da bo lahko vsak pove- stell° iz teh al> onih nagibov, je	»tranti «
dal. kar mu je na srcu, da bo da- ^1. Pred nami je stal Slove-,^» ^^ - 0bc strankl * ^ na vsakemu prilika graje in odo- nec' vz°l nam iz	skr«- utišate na Wilsona, da bo pravično
bra vonja.	fe mis,i- Povedal nam jih je in še	rešil spor.
Zatem so zapeli pcevi ameriško bolJ utrdU v nas- Ponosni smo	-
himno. Zapeli so izborno. kajti	žalostni obenem, da nima-
pevee je vodil Mr. I. Adamič. kla-!™° v Ameriki še par sto takih lju PariZf Francija, 8. decembra. — vir je pa ig.ala Miss Mimi Der* '	_	#	Švicarski listi poročajo o narašča
čar. najboljša igralka klavirja, Zelo nam je imponiral tudi Mr. jočem nasprrotstvu med Italijo ir kar jih je med Slovenci v Nev.l™ Krešič, ki je s svojo stoično n0vo jugoslovansko državo. Obe Yorku.	mirnostjo označil našo borbo ter stranki pričakujeta prihoda pred-
Nato je jrovoril Mr. Kristan, vkratkem orisal načrt, kaj nam j* sednika Wilsona. na katerega gle. Mirno, premišljeno, brez fraz. ka-, storiti- da bomo dosegli zmago. )laj0 ysi kot državnika, ki je si>o-terih se govorniki tako rado po- tovornik brez porfelja je bil Uoben, da bo poravnal spor. služnjejo. V kratkem je očrtoi zgo tlM,i .Štrukelj, ki je s solzami
dnvhio svetovne vojne, pojasnil^' očeh opisal trpljenje našega na-| nekaj tednov vlada huda kri njene vzroke in iz dejanj sklepal roda pozival navzoče, naj po-poslediee.	tnagajo važnemu podjetju Jugo-
Tnkaj navajamo par najznačil-lslav Information Bureau.
mjiih stavkov iz njegovega ^ ^^ ^^	pijo Crnogoro Srbiji ter so odsta-
" Ljudje pravijo, da je kajzer'm negoval seme. katerega je vce- -U svojega kralja Nikito. ki je povzročil vojno. Govore, da je on .n,J zvo,"er	v naša srca.
edini krivec. Toda kajzer ni tak	^
veleli m in ni taka vtelešena ener- '	~~	"
gija. da bi se kretali miljoni in u-i mirali po njegovi volji, fv bi bil
kajzer zmožen tega. zasluži, da se ___,	..	,
J poKtnvi spomenik. kakorSne*, .	Franc-.ja, 8._dee,mhra. -
ni imt-1 i- ni kilo, kar jih jo roOU. u Madnda sc poro.a, .1.»bo ra.-l Na dnier, la mati.
Ne, sadanja vojna je bila posle-
! Predsednik Wilson razmišlja na „
potovanju o odgovora na izjavo 90 v 1x1 z Madžari za Slo-Churchilla,	jvakijo. — Protest pri grofu Ka-
rolyjn. — Ogrska ne priznava Čehom pravice do Slovakije.
med Italijani in Jugoslovani, toda nasprotje je bilo več ali manj pritajeno. Zavrelo pa je. ko so črno-Želeli bi, da bi prišel Mr. Kri- g"rski uporniki sklenili, da priklo-
oi r» italijanske kraljice.
Podlago spora tvorijo oboje-, stranske želje po kontroli vzhodnega Jadrana. Že dolgo je javna Nemške agitacije na Španskem. ■ taj'icst, da namerava Italija na-__(praviti iz Jadrana italijansko
strani pa zahtevajo
nistrski predsednik grof Romano- Jugoslovani izhod na morje, da si nes izgnal nemškega poslanika zasigurajo svoj ekonomični razvoj, diea'razm^ Mo«lT je pritLm\ P™e* Ratih.°Ja !n	uraf : katerega je njihova mlada dr-
jc potrebno zlo, in človeštvo je	ker a*ltiraJ° Pr0tl	opravičena
lahko veselo, da se je iznebilo te- vMu__P«8ebn° en	Je ^
1 --v plamen, namreč ko so Italijan*
potopili najboljšo in največjo av-
Avstrija dobiva hrano ix Nemčije, strijsko bojno ladjo 'Viribus Um
ga zla, čera\-no z nezaslišnimi žr--t vami.
S posledicami vojne smo lahko j zadovoljni. Prinesla nam je namreč ono, po čemur smo vedno hrepeneli — svobodo .katere pa ne smemo izrabljati, ampak jo moramo izrabiti v namene, ki so za ! nas živijenskego pomena.
Mi m borimo proti avtokraeiji. Proti vsaki avtokraeiji, pa naj bo v tej ali oni obliki. Kralj je sinonim za avtokraia. Ce ima kralj
tjs, jj^j naslednji ^an, potem ko Dnn&j, Avstrija, 8. decembra.; je Srbija prevzela predajo av-Dobavni minister Loewenfeld je strijske bojne mornarice, naznanil, da je Nemčija v zadnjem Nato je prišla okupacija Reke času odposlala v Avstrijo več kot in Ljubljane (?) po italijanskih 10 tisoč »on moke.	četah.
'I Obe sporni stranki se zanašate j na predsednika Wilsona, v katerega imata zaupanje, da bo s pomočjo ameriškega javnega mnenja, mogel poravnati spor.
Kojaki, podpirajte Jugoslav In-
_
___
Na krovu parnika George Washington, 6. decembra . — Pred-]	" sednik Wilson je čitaT danes me t' London, Anglija. Gl decembra brezžičnimi brzojavi tudi ponov- V onem delu Ogrske, kjer prebi-110 zatrdilo Winston S. Cliurchil- vai° Slovaki, se vrše boji med Cela. tikajočo se angleške suprema- ho-Slovaki in Madžari. To se jv cije na morju. j ravnokar izvedelo iz Prage v po-
tj j 3*1 • "j i ročilib, katera je danes prejel
Predsednik se je ocividno zelo , \ - ,	,
. .	...	_	predsednik cesko-slovaske republi-
zanimal za -to poročilo, vendar pa !	- ,r .... 1 .
. . .. ,	i ke profesor ilasarvk, ki je prei*
ga ni komentiral.	. ' . , .
j nekaj dnevi prišel iz Amerike v
Vse kaže, da se predsednik v; London. Do spopada je pn?!0 za prvi vrsti peča s fem predmetom ra(ii ozem]ja ob Nitri ter v okolici
ter se pričakuje, da bo dal izraza svojemu naziranju kakorhitro bo dospel v Francijo.
To se bo zgodilo v javnem nagovoru ali pri konerencali z zavezniškimi državniki, ki se bodo vršile pred zasedanje mmirovne-*ra kongresa.
Predsednik je danes dolgo spal. a je bil po zajut.reku zopet pridno na delu ter se pečal s koi 'spon-denco. ki se je nagromadila.
Parnik je prišel v gorkejše vode, ker se bliža -Azorom. Vreme je bilo danes zelo izpremenljivo. a povečini jasno.
Predsednik je bil danes z brez-
Požuna.
Ceško-slovaški ministrski predsednik Karol Kramar je dane.^ sporočil predsedniku Masarvku la je na ]>rošnjo slovaškega prebi-volstva, katero so napadle ogrskt čete, poslal ogrskemu predsedniku j;rofu Karolyiju protest, ki bo obenem poslan tudi zavezniškim vladam.
V protestu se glasi, da je ogr-ska vlada na napačni poti glede Slovakije, ki je prej pripadala Ogrski, katero pa zdaj zahtevajo Slovaki za-se. Protest tudi pravi da so zavezniške države, ki so priznale češko-slovaško državo in ob
žični brzojavni zvezi z admiralom istem času izvoljenga predsednika Mao, *ki se nahaja na krovu boj- češko-slovaške republike, tudi pri-ne ladije "Pennsylvania".
Poulični boji v Berlinu.
Čarih, Švica, 8. decembra. — I? Berlina se poroča, da so znašale žrtve berlinskih pouličnih bojev v petek 180 oseb. Radikalni soeijali-sti so s strojnimi puškami branili nekatere kraje berlinskih predmestij. Poulični boji se vrše tudi v Mainzu, kjer je oseb.
Rojaki, podpirajte Jugoslav Information Bureau!
Če ne boste podpirali podjetja, ki je vvtanovljeno, da brani do. ▼enako iwiiljo^ bo moralo pre-
znale, da ozemlje, v katerem prebivajo Slovaki, pripada češko-slo-vaški republiki in ni nikakor del ogiske države; da Ogrska ne more skleniti premirja za Slovaki jo, ker je že. priznana kot del češkoslovaške države.
Čehi in Slovaki tudi ne morejo priznati uradnikov, katere so izvolili Madžari. Samo mirovna kon. bilo ubitih več ferenca more določiti mejo metk Ogrsko in češko-slovaško republiko; toda ententa je že priznala obstoj češko-slovaške države, ki vsebuje tudi vse Slovake. Češkoslovaška armada je zasedla samo one kraje Ogrske, kjer jih je do mače prebivalstvo poklicalo in povabilo; slovafto
Bern, Švica, s. de«-tmbra. —• Vojna je zapustila v srednji Evropi stanje kaosa, v katerem je težko razločiti jasne črte.
Danes sem videl v uradu za izdajanje potnih li>tov ljudi, ki - > j bili zbegani, ki niso vedeli, h kateri državi pripadajo, pri katere 111 poslaništvu *e morajo oglasiti, ali •komu naj pokažejo svoje potne li-
]. ste in kadar pišejo domov svojim j I prijateljem, ne vedo, v kateri de* želi stanujejo.
j ; lWn j.- poln poslaništev in misij iz novih iu starih evropskih držav.
Poslanik ukrajinske vlade je 'prej prišel v Švico, kot pa je pa-idla ukrajinska vlada. K« r se je zdaj število poslaništev v Švici la-ko zelo povečalo, je švi -arska vlada sklenila, bili ž njimi le v poi-loficijelnih odnošajih iu jih ne bo formalno priznala, dokler nove države niso mednarodno potrjene.
Celo Nemci so odpoklical i svojega zastopnika Romberga ter ga nadomestili z uradnikom iz znna njega urada Rosenbergom, ki bo 'poskušal stopiti v zvezo z enten-to. —
Mnoge misije prihajajo s pri-* tožbami, prot<->ti in prošnjami na entento. Vsi pravijo, da je cela Srednja Evropa polna nasprotujočih si zahtev, narodnih sporov in da je velik družabni nered stopil I na mesto vojne. Brez dvoma pride na mejah do pogostega streljanja !in ubijanja in po deželi gredo tolpe, ki kradejo, ropajo in morijo in da se to postopanje more primerjati z morjenjem in pustoše-njem vojne.
.. .	.	C!lavni nt is, katerega dobi. kdor
ljema izgnanstvo. — Viljema in posW zastopnike vs„h ^i^ih njegovo družino naj se internira;narodov, je ta, da vlada v deželi na kakem otoku. •	največja potrtost in izčrpanost ter - da ni iiiknkega sledu civilizirane-
• London, Anglija, 8. decembra.I -^ ^jenja. Ako zavezniki vstrajajo pri tem. , \eln so p,|j!u narotT- kl U1»"a
a prejšnji nemški cesar *a,Klh P^bnik Pritožb, pa da>i so
dobro organizu-ani <11 ekonomično močni, vendar so v vednem sporu s sosednimi Nemci in Madžari. —
htevala, da se zavezniki zadovo- Ne^ei !n if.:Idžari .vpijejo, da bi
I ji jo s tem, da ga Nizozemska in Se dovolll«; ^iajo isto pra-
temira za celo življenje v kaki do virov Potrebščin.
nizozemski koloniji.	. Neue 5 re/e Pres:>e P«»^no pro-
T .	, . si za carinsko zvezo med posamez-
.Vzozemska bo svetovala, da sr llimi dPŽavanii> ki	tr:it
\lijem in njegov Sm trider.k Vi, dvojne monarhije< ka:ti (- ,:fTi,.
ljem posijeta na kak otok, bodisi	■ - , ' . , . ,
i" 1 j • rv 1 - i 1 i- A\stnja, ki je do zdaj dobivala v \ zhodm ali Zapadm Indiji, kjer ^ Ce-ke in	ko	-n
bi ga str azila nizozemska morna	mog t ]a iakot<J in
rica.
' ■	Ogrska j>red vsem "zahteva pre-
Sedaj, ko ste zadostili svoji dol-	mog. Zastopnica nove ogrske drznosti glede četrtega posojila svo- žave, Rozika Schwimmer, ki je
bode, kupujte vojno-varčevalne	dobro poznana vsled svojejra d< !.»-
miLTnlf	vanjn med sofražetkami, in ki je
bila članica Fordove mirovne mi-
IZGNANSTVO ZA VILJEMA.
Nizozemska vlada zahteva za Vi-
da se mor in prestolonaslednik izročiti mednarodnemu sodišču, bo Nizozemska popustila, toda bo najprej za
jasno pokazalo dokaz, da želi iz- trdi da bi bil zajamčen m5r ogniti se vsakega spora, ravnajoč,m ako le dobi Ojrrska premog s" po nasvetu predsednika Wilso- lz Slezije. toda Ceho-Slovaki osva-na, ki naroča, da se naj izogibljt Ja.b> slovaške pokrajine na Ogr-prelivanje krvi.	. in je promet vstavljen.
Protest končuje z zahtevo, da' faradi te-a hndo železnice pose mora takoj izpustiti član češko-1 polnonia Ponehale voziti; tovarne slovaškega Narodnega Sveta Ma !,e bodo bratovale, mesta ne bodo t us Dula in mora dati ogrska via- "lie,a P«»rljivega- plina in elektri-
da popolno zadoščenje.	ke' Iz te°a Pa se bo razvj'l boljše-
,T	! vizem.
v svojem odgovoru pravi ogr-	,
ska vlada, da je spor v ogrskem . :prodnemu ponižanju ozemlju, zanikuje pravico češko- 'n P^eei ekonomski katastrofi je
slovaških čet, da bi se tam naha- 'TT * l	zJD.una"
jaie v katerikoli namen in žago-	Vese,a' kot ^snje dni. -
i avl ja, da so ogrske čete stoSi* j f™?"*1 V meStu Ze,° P°PU* svojo dolžnost, ker so branile svojo zemljo, ne glede na to, kdo tam	™
21 Ogrska vlada zanikuje, da blj^^ ^ v WilhehMhafe^ vdrla v to ozemlje ter doli i Čeho-
Slovake, da so krivi vseh sporov. Češko-slovaška vlada pa je odločena, da bo podpirala svoje zahteve z vso silo, trde , da je do tega popolnoma opravičena vsled postavnega stališča, da osvobodi Slo- zaliv, ki je pristaniše za bojno lu
tfo Wilhelmshafen.
London, Anglija. 7. decembra. Angleška bojna ladja Hercules je v četrtek z mornariško delegacijo na k rovu in v spremstvu petih tar-pednih čolnov priplula v Jahde
ir . ■
-___• J_eA...

■ ..f:^.... . - ■
prebivalstvo je vake zatiranja.
/ ..
'V • »i k', -i
_^
r\
- ,
niiAS NAJftOTML 9. BBC. 1918
GLAS NARODA"
D*Oy.)
SLOVENIC PUBLISHING 0 0 MP ANT,
(a corporation.)
FRANK SAKSER, FtaUnt.	LOUIS BENKDHE.
FLat-e of business of the corporation and addresses of above officers: S2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"<jLAS NARODA" izhaja vsak dsn IrrzemSl nedelj In pt«»™tv~t__
Za celo leto velja list za Ameriko in Za celo leto aa mesto New York $5.00
Cacado .................... $3 00 Za pol leta za mesto New York 3.00
Za pol leta .................. °.00Za četrt leta za mesto New York 1-50
Za četrt leta ................ 1.00 Za Inozemstvo za celo leto .... 6.00
GLAS NARODA
("Voice of the People".) Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.50
Advertisement on agreement.
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Deuar naj se blagovoli pošiljati po =— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tadi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
82 Cortlandt Street,
"GLAS NARODA"
New York, N. T.
Telefon: 2876 Cortlandt.
Kaj je z Londonsko pogodbo?
"Committee on Public Information", "Washington, D. C. je iz-I 1 kratkim brošuro z naslovom "America's "War Aims and 1 '."< -'T,ruBrošuro je sestavil Carl L. Becker, profesor na Cornell vseučilišču.
"ii k tej oficijelni brošuri in sicer v četrtem, tikajoČem •h pogojev drugih dežel, se glasi z ozirom na Italijo:
-M.Y. — June 20, 1917, Baron Sonnino, Italian Minister of Affairs, in defining Italy's peace termes, said: No peace
a^reable to us which does not asure the restoration of____
. Serbia and MontenegTo. The restoraion of the independ-of 1'uland is also an essential clause of our peace terms. The 1 s oi nationality must be protected. It is in moments of danger
; bonds between nations become stronger. Since this date the secret treaty negotiated at the time Italy c.-.td the war, promising territorial gains to Italy, has been repudiated; and in April, 1918, the representatives of the Austrian Slavs and of the Italians, at a congress held at Rome, agred to work togethsr to "achieve the unity and independence of the Jn-£0 Slav nation and the completion of the Italian nationality".
V slovenskem prevodu se glasi to:
ITALIJA. — Dne 20. junija 1917 je rekel baron Sonnino, ita lij.in^ki zunanji minister, pri definiranju vojnih ciljev Italije: — v >' n mir nam ne bo ugoden, ki ne zagotovi restavracije Belgi je, Srbije in Čmegore. Restavracija neodvisnosti Poljske je bistve-klavzola naših mirovnih pogojev. Pravice narodnosti je treba ; i-ovati. V trenutkih nevarnosti je, ko postanejo vezi med narodi tesnejše.
Od onega časa naprej se je razveljavilo tajno pogodbo, katero se je sklenilo ob času, ko je stopila Italija v vojno in ki je obljubljala Italiji teritorijalne pridobitve. V aprilu 1918 pa so se zastopniki avstrijskih Slovanov in Italijanov, na kongresu, ki se je vršil v Rimu, dogovorili, da bodo delovali skupno "za dosego edinosti in neodvisnosti jugoslovanskega naroda ter za do vršen je Italijanske narodnosti".
Ti ko so plaši v oficijelni brošuri, kompilirani na podlagi diplomat iexiih listi, ne pa na podlagi poročil časnikarskih agentur.
< i;is! torej, da je bila Londonska pogodba, sklenjena ob času vstopa Italije v vojno — razveljavljena.
K a.) pomeni to za nas t
Pomeni, da se je Italija v trenutku, ko je sklenila z zastopniki slovanskih narodov v Avstriji novo pogodbo, odpovedala imperijali stilnemu programu, katerega je bila započela v pričetku vojne, — v pričetku svetovne vojne in pred časom, ko je sama stopila
v vojno.
Z razveljavljenjem Londonske pogode pa je padla tudi najin ! i j > a upravičenost Italije do izključno jugoslovanskih in posebno :>!iiV'-nskih zemlja, kajti noben pameten človek ne more trditi, da je zonilja na levem bregu Soče in naprej do Idrije in Logatca ter preko Sn«vnika in Reke — italjanska zemlja, "terra irredenta".
Tt ga menda zavedajo tudi prvoboritelji Irredente in tega se xavi'.l:; vsak Italijan, ki s je brigal za stvar ter si ogledal nepristranske narodopisne zemljevide.
Glede Gorice, Trsta. Reke ter istrskih mest pa je stvar seveda in.il i drugačna, kajti v teh mestih — seveda zopet povdarjamo — i/ključno le v mestih, ne pa v okolici, je najti močan italjanski ele m nt ki se jc še prav posebno razcvetel pod patronanco avstrijske vlade, ki je naravnost pospeševala ali vsaj z zadovoljnim očesom gledala priseljevanje iz kraljevine Italije.
To je iiamreč prijalo njenim peklensko makijavelističnim načr-t m; kajti čim močnejši in ostrejši je bil narodnostni boj v po-ja-drat^kih mestih in trgovskih središčih, čim bolj so se Italijani iu T * ovlovani klali med seboj ter se uničevali na škodo obeh, tem lep ^a pšenica je evetla Avstriji in tem hitreje je napredovalo grajenje pan<r"rmanskega mostu do Jadrana.
Take so bile razmere, ki so vladale v mestih in krajih ob Jadran skem morju, ne pa kot jih opisuje italijanska propaganda, ki izjav-lit. da ie avstrijska vlada pospeševala procvit slovanskega življa na škodo italijanskemu.
Kdor trdi drugače kot mi, ta ne pozna razmer ali pa vedoma govori neresnico v namenu, da preslepi ameriško javnost ter oropa t Tv "i jugoslovanski rod, do česar je upravičen in kar mora dobiti, če se ie v isti ni vojevalo sedanjo vojno za splošno demokracijo t »r za uvel javi jenje pravic tudi najmanjših in dosedaj najbolj zatiranih narouov.
Londonska pogodba, hčerka tajne diplomacije starega kova, mrtva a obenem z Londonsko pogodbo je umrl tudi Rimski dogovor. Po čegavi krivdi? Po krivdi Jugoslovanov gotovo ne!
Koliko bo plačala Nemčija?
London, Vn trli ji. 7. decembra, potrošila Anglija za vojno in r Kakor pise Dailv Mail; bo zahte- tem nemškim plačilom bodo angle-vala Angliia od Nemčije, da ji Ski davkoplačevalci rešeni v er.en,
-	,	. . letu 400 milijonov funtov aterlm
punea za popravo škode po vojni gov davka
v Angliji in kolonijah S bilijonov , .
lov 5ti»r mgov	Ist1 "*t pravi, da bo zahteva
*	Francije za povračilo ikode velja
da je toliko kot pa
Pittsburgh, Pa.
Kakor se razvidi iz slovenskih listov, se Slovenci in Hrvatje večinoma zavzemajo za 9lovenskn-hrvatsko republiko. Tudi za Srbijo bi se zanimali, ako bi bila na istem stališču kot Slovenci in Hrvatje, toda se (poteguje za svoje Karadžordževiče. Komaj smo se otresli avstrijskega jarma, pa naj bi si takoj naložili drugega? Ni res tako, da moramo Slovenci postati neodvisen narod skupaj s Ilrvati in skupno narodno delati, skupaj misliti m skupaj se razvijali? Dasi smo majhen narod, imamo isto pravico do življenja in razvoja kot vsak največji narod. Proč s kralji in cesarji! Bodimo svoji vladarji v modernem sdwsIu v modernem 20. stoletju.
Zdaj imamo priložnost osvoboditi se vsega, kar nas zadržuje od naprednosti. Odvrzimo vse, kar ni naprednega in vse, kar je suženjskega. Tudi Ttaljau hrepeni po naši lepi deželi, ali pa ima pravico? Ne in stokrat ne! Držimo se trdno in ne dajmo se preslepiti od grdega in požrešneg-a Laha, da bi vladal nam Slovencem in se polastil našega najlepšega trgovskega mesta, da bi morali potem Lahom. plačevati carino za izvoz naše;^ blaga. Ako nas osvoji Italija, bomo moderni sužnji pod it al j an-sko vlado.
Predsednik Wilson je rekel, da .mamo pravico do samoodločeva-. ja in da nam ne more vladati ni-
dc, dokler ga nismo sami izvolili. /
Videli bomo, kaj nam prinese iodočnost. Zdaj moramo protestirati pri ameriški vladi ter pri zavezniških zastopnikih. Ne odlaša j uio. temveč protestirajmo takoj vsi; vsa društva, vse organizacije in vsak posameznik. Ne od-lašajmo na jutri, kajti morebiti >o že prepozno.
Ne spimo, zdramimo se iz spanja in hitimo na pomoč nesrečni domovini. Zaktevajmo samo, kar je našel
Živela slovenska republika in demokracija! AV. R. Jakobič.
C&irnbrook, Pa.
Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz poslal dopis v Glas Naroda. To je moj prvi dopis, katerega želim, da priobčite.
S tem protestiram proti Italiji, ako bi hotela zasesti nase kraje, našo dedno zemljo, zemljo naših očetov. Rešeni enega zatiralca, pa naj bi prišli pod drugega, št večjega sovražnika? Ali naj bomo razcepljeni? Nekaj nas bi živelo v svobodni Jugoslaviji, pa kako bi mogli gledati svoje brate pod tujo vlado? In naše Jadransko mnje na j bi izgubili? Ne, nc in še stokrat ne! Tega ne smemo dovoliti, kajti to bi bil nov povod vojni. ki" je bila komaj" končana. V nekaj istih bi zopet moralo do vojne. Obljubljeno nam je skupno z drugimi narodi samoodloče-vanje m ako bi se na teli principih sklenil :nir, se bodo Italja-nom še cedile sline po naši zemlji. Ako pa te«?a ne dosežemo, komu hceemo vrjeti? Amerika je šla v vojno za demokracijo, oziroma, da se odstrani vsaka nasilna vlada, ki gospodari narodu proti nje govi volji. V predsedniku Wilsc-uu imamo edino upanje in po-mc-č.
Ako izgubimo Trst, je ravne tako kot bi družinski oče izgubil roko. Italija ima pristanišč krog in 1-rog svoje dežele. Kaj potrebuje še našega Trsta?
Rojaki, na noge, kajti sedaj so odločilni trenutki; sedaj se odločuje dedščina po naših očetih! Bociimo odločni, da dobimo vse, kar je po vsej pravici naše. Ne pustimo mu niti ene vasice, ki je naša last.
Vsaka stvar trpi le nekaj časa; tako je tudi trohnela Avstrija dokončala tek svojega obstanka.
Rojaki in rojakinje, ostanite zvesti sinovi in hčere svoje domovine !	Anton škerlj.
da se pobirajo prostovoljni doneski sirom Amerike, dta bo deloval na to. da bodo naše /alje izpolnjene. Med tukajšnjimi rojaki se je že nabralo sf<23.
Pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike.	Louis liudman.
Kansas City.
Kadar pride Vaš list, ga najprej prečilam, potem šele vzamem angleški list, pa "Glasu Naroda" bolj vrjaniem kot angleškim listom. Samo Vaš list pride dva dni kasneje. Ko berem kako novico v angleškem listu, pa vedno čakam na Vašega, če bo kaj v njem in skoro vedno najdem isto tudi v njem in potem vrjamem. Angleži <iajo dosti papirja za 2 centa, pa je večinoma bluff. Mislim da bori. V.iš naročnik, dokler bodete izdajali list.
Povsod bva'im Vaš list, pa saj ga ni treba hvaliti, kajti kaže sam, da je pošten.
John Strmole,
Vesli iz domovine
(Iz Domoljuba.)
Nemški most?
V Tržiču gradi koroški milijonar Auer novo veliko tovarno.
FLU
Father Mollinger se je 1891 boril proti influencL Njegov tozadevni predpis se danes tplo* šno zahteva. To je zdravljenje, ki se naslanja na razum inteligentnega • človeka.
18 knjig originalnih receptov Father Mollinger j a navaja tisoč bolnikov, ki so začetkom devetdesetih let zboleli na influencL
Svojim bolnikom je nasveto-val vzeti njegovo zdravilo pri prvih znakih k&šlja, prehlada In Influence.
Naročal je. da naj vzamejo čajevo žlico njegovih 13 rastlin v čaSi vrele vode ln naj jo pijo, predno gredo k počitku. Ako vzamete ta sloviti žell-Sč-ini čaj, se ne bodete potili. Odstranjuje strup in lajša mrzlico.
Zdravilo Father Mollingerja proti kaliju, prehladu in influenei ter njegovi sloviti želiščni čaj je čudovita zmes in na tisoče ljudij jih rabi v Pittsburghu, kjer ima javnost, ki Je l>oznaIa Father Molliugerja, ki ima zaupanje v njegove izdelke.
Zdravilo Father MolUngerja proti kašlju, prehladu in influenei se pošilja povsod po poŠti za $1.10. Njegov sloviti Zeliščni čaj $1.10. Popolno zdravljenje stane $2.20. Pošljite naročilo ge danes na:
MOLLINGER MEDICINE CO.,
21 Mollinger Building 14 East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
Blagovolit«
priobčiti Tri as
v Vašem Xaroia"
Narodni blagdan
se bo vršil na Slovenskem dne 21. in 22. septembra. Znano je, da
eela množica jugoslovanskih o- -
trok trpi hudo lakoto, in če je to- Cenjeni: liko naših mož in fantov padlo v vojski, — vsaj mladino moramo i rešiti. Zato se je vstanovil v	vJlce"
grebu odbor slovensko hrvatsko-' T,
srbskih žen za siročad, ki nabira fad,hl lzv<xieI' kJe nahajata prispevke. V Zagrebu se je vršil! ^^JTT t*?™ h? PifAXK narodni blagdan 5. julija in HOS1 *LTV * Johu se *>e nahajal tisti dan samo v Zagrebu nabrali: ^ Y PuebIo> Co]o-> Frank pa v 100 tisoč kron za stradajoče o-iUev?,an,1tl\ (>I;J°\ IWl!il tIa troke. Želeti je, da se 21. in 22. * "" as,ta- za kar jlma b"m iz septembra tudi naši ljudje zavo-jSrCa ^a ezen. Pozdrav!
j ii - j --	Joseph Bost lančie. No 44«°
do, kako je potrebno, da rešimo n. .	.	'
;________; lvpot des prisonn ters de »uerre.
jugoslovansko mladino.
de Ca en (-Calvados i, France.
Indianapolis, In d.
Tudi v Indianapoli-su smo imeli .Slovenci javni shod in smo storili velik korak naprej, da pomagamo osvoboditi našo domovino izpod italjanske.^a jarma. Sklenili smo poslati na pristojno mesto v Washington protest proti postopanju Italije, ki steza svoje grabežljive roke (po naši mili domovini. Sejo smo imeli v nedeljo 1-iccembra in smo sklenili, da pred 'a gam o, da bi tudi nas Slovence v Ameriki zastopal vsaj en naš odposlanec na mirovni- konfercn-
AXUmm jo
—.....-
Odpust starejših letnikov,
S 15. septembrom se zane od-j Cenjeni-	*
puščati letnik 1671. Odpuščen-1 :,nieiim Vas da prioib-ite v Gla. nameravajo nadomestiti z mlajši-:su \aro<k sledeče-mi letniki^ ki so dosedaj bili o- Iskreno pol3arav]jam svoje ro-prosceni. Ker je sedaj na poljihJnl jak% in rojakinje po širni Aram kmalo tudi v vinogradih najnuj- zlasti pa moja dva prijatelja nejse delo, bi bilo dobro, da se vpo- JOHNA in AVGUSTA KOM \R klic mlajših preloži vsaj za eden do m. a iz 3J-iztlrtega pod Vanoson-do dva meseca.	J Pozdravljam tudi vse druge Raz
]drtear.e, ki se nahajajo v Ame-Pozor!	riki.
Neki nemški ravnatelj se vsi-; Nahajam se v ujetništvu že ee ljuje slovenskim posestnikom na1 trto leto. Ujet sem bil v Italiji. Štajerskem, da jim posreduje —Uda j pa se nahajam tukaj na prodajo posestev. Slovenci, ne j Francoskem.
prodajajte Svoje zemlje, če pa jo Prosim Slovenec in Slovenke, prodaste, jo prodajte bratu Slo-'zlasti svoje prijatelje, da sr mi vencu.	oglasijo. Pozdrav, vsem
Method Posega, No. ^557 Ročna granata	Depot des prisonniers de gucrre.
bo še marsikoga tudi v zaledju	de Caen (Calvados),
spravila ob fivljenje. 161etna S	Franee
Kranj je v Nabrežini kopala na vrtu, našla pločevinatto škatljo in ker je mislila, da je konserva sardel, jo je hitela odpirat. Pa ni slo. Vrže jo zato z vso moejo v zid, in dekle je ležalo razmesarjeno na tleh. V tržaški bolnišnici je umrla.
Dež mwiii bankovcev
se je vsul na avstrijsko fronto ob Piavi. Italijani so natančno ponaredili avstrijske dvekronske bankovce ter jih spustili za dva milijona lir med avstrijske vojake. Xa ta način hočejo pomnožiti papirnati denar v Avstriji in s tem še bolj znižati avstrijsko denar-
Pisma iz ujetništva
Cenjeni:
Prosim Vas, natisnite te vrstice v Vašem cenjenem lislu "Glas Naroda".
Že lim izvedeti naslorv mojeirn TOHNA JANEŽ It", ki se je pred rzbruhom vojne nahajal nekje v Minnesoti. Kje se zdaj nahaja, ne vem. Prosim ga pa tem potom, da se mi oglasi.
Doma sem iz vasi Dobec štev. 2 nad Cerknico. V ujetništvu fc nahajam že od 6. decembra 1914. Zajet sem bil na srbskem bojišča, pred dvema letoma pa sem dospe! na Francosko.
Pozdrav v««ean rojakom in rojakinjam po širni Ameriki.
Andre Korošec, No. 2456, Dtpot des prisonniers de guerre, de Caen (Calvados),
Jadikovanje sultana
Novemu sultanu "poka srce" vspričo armenskih masakrov. — Izjavlja, da se take grozo vi tosti ne bodo nikdar več ponovile. — Turčija bi nikdar ne šla v vojno, če bi bil on takrat na prestolu, — je rekel.
London, Anglija, 6. decembra Ward Price je poslal na '4Daily News'* iz Carigrada pod datumom 24. novembra poročilo o pogovoru, katrega je imel z novim turškim sultanom. On nravi;
— Sedanji sultan se popolnoma razlikuje od svojih dveh bratov, Id sta bila pred njim na prestolu Vsakdo se spominja, kakšnega značaja je bil Abdul Ilamid. Njegov naslednik Muhamed Rešid, bil neuspešen invalid, ki je bil popolnoma v rokah komiteja zveze n napredka. Najmlajši izmed treh bratov, Mehmed Vahid Eddin, ki rne je danes prejel v avdijenci. pa popolnoma drugačne osebnost
•ottttf kakvtoekoll vrat* ladel« •opravlja* po —Jal^tn cenah, rpcfao la nwljlTa V popravo ■ vsakdo poBK kar mm 1» si 8 tot tukaj v tmm poda te aedaj V
Kam se boste obrnili,
kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo aU razne druge dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na ■odnljl, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako boč*te pravilno 1*-povedatl ali pričati, potrebujete človeka, ki Je zmožen slovenskega Ut angleškega Jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno am
ANTON ZBAŠN1K,
' JAVNI NOTAR IN TOLMAČ Mbs 102 BakeweU Bid g., Cor. Diamond and Grant Sta,
(nasproti Court Honsa) PITTSEURCiH, PA. Telefon urada: Court 345». Telefon na domu: Flak 1901 J. ............................... 11 r ti n i i i

ter dela litis močnega značaja pre cejšne intelektualne sile.
—	Preeej visok človek je, star 56 let ter dobro telesno razvit. Njegov obraz je oni kakega dijaka. Sultana bi se prav lahko smatralo za vseučiliščnega profesorja.
Konfereneo se pe vršila v Jil-diz-Kiosku, ki se dviga nad Bo-sporom. Predmet mojega prvega vprašanja je bil. kako je prišla Turčija do tejra. da se je vJeiežila vojne proti nam.
-— Vdeležba Turčije v vojni, — jc rekel sultan, — je prišla neka ko povsem slučajno. Če bi vzeli resno vpoštev miš politični položaj, našo zemljepisno pozicijo ler naše narodne interese, bi bilo jasno, da je tak korak skrajno brez pameten. Na nesrečo pa je manj kalo tedanji vladi dalekovidnosti in to nas je zavedlo v nesrečo.
Ce bi se nahajal na prestol« jaz bi se ta žalostni dogodek nikdai ne za vršil.
—	Staro razpoloženje prijateljstva, ki je prevladovalo v Angliji lapram Turčiji, ni izmrlo v pričetku vojne, — sem rekel jaz, —! i masa kri Armencev so korenito^ izpremenili razpoloženje Angležev: proti Turčiji.
—	Z veliko žalostjo sem izvedel1 '.a postopanje, katero je vprizorr. neki politični komitej v Turčiji proti Armencem. — je rekel sultan. — Taki zločini in take med-;
ebojne morije, ki so se dogodile! med sinove iste domovine, so mi j zlomile sr<-e. Kakorhitro sem zase-! del prestol, sem otlredil preiskavo i la bo mogoče povzročitelje teli grozovit ost i kaznovati na nujstro-žji način. Različni faktorji pa so, do vedi i tlo tega, da se mojih po ! vel j ni moglo hitro izvršiti.
—	Sedaj pa je eela zadeva re.šo- ■
na in krivce bo zadela zaslužena kazen. Nikdar ne bomo doživeli ponovitve takih dogodkov ter vas prosim, da izjavite angleškemu narodu. da ni imel večji del mojega naroda nobenega deleža pri zločinih, katero se mu pripisuje.
v nevarnosti
Na tisoče Fincev se nahaja v nevarnosti vsled izstradan j a in finska vlada je pozvala svet škofov metodistične cerkve, naj zastavi ves svoj vpliv, da bo Finska do. bila zadostno hrane.
Arhangelsk, Husija, 0. decembra. — Veliko število ruskih vojakov, ki so bili skozi štiri leta vojni jetniki v Nemčiji, je prodrlo boljseviške črte, nakar so se ti vojaki razkropili po vaseh ob reki D vini.
A si ti vojaki so strogo proti-boljševiškega razpoloženja ter na-slavljajo ruske in zavezniške čast nike še vedno s starim naslovom " ekseelenea".
Boljševiki so tem prejšnjim voj nim jetnikom očividno dovolili iti skozi črte v vasi, v katerih so bili preje doma.
Jetniki predstavljajo v splošnem sliko sestradanja.
Oblečeni so v cunje ter oslabljeni telesno vsled težkega dela v Nem." i ji vsled potovanja, katero so izvršili povečini peš.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Zdravim samo moške.
Dr. Koler Je najstarejši slovenski al ravnik, Specialist v Pltt^ burghu ^^28-tetoo iaku^ojo v r.Jrav.jenju^^ ^L
Žastrupljenje krvi sdravl ■ Slovitim »Hi, ki ga Je lznaSel profesor dr. Ehrllcli. Ako lmat® Izpuščaje ili mozole po te letni, v grill, ako vam Izpadajo lasje, ves twill V kosteh, pridite ln
Wiatil tun bom kri Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen še prenese naprej.
Vso Izločevanje la kanala za
IzptiVanJe vode zdravim po najnovejši metinn ln v kolikor mogoče kratkem času. Kadar gpo-
raate. <la nimate več inoske moCL ne čak:»jte, temveč pridite ln vrnil Vam bom moško moč.
Kilo ozdravim v 30 unh brea ope racije.
Bolečine v mehurju, od če-aar prihajajo bolečine t hrbta
.___ , . , M	111 križu, pa len Je prt motrenja
ln ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo.
Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, liiaj. škroflje In drnge koine bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem Času, da ni treba ležati.
Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od a zjutraj do 5. po-poldne. V torek, četrte* lu soboto od a z;utraj do 8. zvečer. V n*de-jc f«o 2. oopoldne.
Po pošti ne delujem. Pridite osehno. Ne pozabite Ime ln Številke
Dr KOLER, 638 PENN AVE
PITTSBURGH, PA.
Slovenski zdravnik.
i Telefon urada: Court 345»	Telefon na domu: Neville 1870 R, J
F. A.BOOADEK	(
ATTORNEY AT LAW	/
i VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICB \ 103 Bakenrell Building.	i
vogal Diamond In Grant Sta,	PITTSBURGH. PA. T
Vn^firorl i Viurt Honas	1
Boljše zdravljenje za manj denatja..
\ Profesor Doktor B, F. Mulling
t	Slovenski zdravnik-špecljalist
p 411-4th Avenue, Pittsburgh. P« E
Pittsburgh, Pa. g
t, fMite — m*$m t mtfim m—m.)
C^trt» min* mi hMM K
Ju Km naatareJSl Edravnlk-Bpe- ^ djallst sa Slovence v Pittsburghu K Zdravim £e reč kot 38 let bolne ll mofike ln Ženske. Ozdravil tem ie na K tisoče ln tisoče ooeb ln morem tudi K vas. V BdraV.fenju raznih bolezni I Imam največ - leknfojo. Rabim am- g mo najboljša aflravlla. im.m naj bo- i Ija električni stroj at prelaka vanje, i potom katerega ae vidi celo val* f telo kot na dlanL K meni prihajajo R ljudje od blizu ln dale«, da Jih adra-vlm. Zdravim raane bolezni no ln nagla Geverim fiaU Maje
k mt nI kot k prijatelja.
—* -»-«-«—-"-IjTHIIH niliOL iimiuuiJXl.

ftTlAS yatfip^ 3. BTSC. 1919.
Za staro pravdo
POVEST IZ LETA 1615.
Spisal jfeter Bohinjec.
"In zdaj jc vendar se oče go-i "Saj nte nis: vprašal. Toda p >dar * In ko bi tudi ne bil v v, stalno ne prebiva pri tneni. Ogla-
si se pa večkrat."
"Veseli me. da ga vidim. Povem mu >e enkrat, ako ho'e san.
sp
je Krištoi pač njegov sin."
" Krištot očetu tudi ni": žalesa ne mara storiti", odvrne Plahuta grajskemu vikarju. "Toda asa.va- sebi dobro.*
ru.'c se p:», da lii Herman počasi J Že zarožlja .nabija v veži. zasvi-sti!'-zal mi konja, in ko bode že \ ta se hlišeeč-i šlem in v izbo stopi mirni pox'Hti kot uz.irpator, tedaj vitez Krištof.
seveda i-e bo nam. ki na:ii je odlo- ' Pozdravljam vas, častiti go-čilna krščanska morala, .šele upre-	vikar, od Radovljice do lio-
li se nj-ijovi vladi. Zdaj je čas. j hinja. t ast mi je da nfe obiščete ko se v kratkem izvrši izpremem- celo v tej samoti." ba, zdaj še lahko kot kristjani mirne vesti oporekamo in st> po-
dohite prave slovenske Columbia ploSPe, prav tako tudi najnovejše glasne Columbia Gramofone pri svojemu $r»odej podpisanemu rojaku.
v m logi ima tudi šest izbranih različnih ameriških Columbia plošč po S.V. vsaka, z krasnim cerkvenim 2v<jw>n>m na sveti zveC-er.
Ako naročite po pošti, priložite W>c. več za podtalno. Cenik zastonj, pišite ponj. ~ \>lika zaloga zlatnine, wrebernlne. demantov 1 t. d. Ta obilo naročil w j-.riporo^a vaš rojak
' IVAN PAJK
?4 MAIN ST,	CONFMAIC.H. PA.
O
Jugoslovanska
e»
Katol. Jednofa
tcgamo za pravega naslednika, za
tudi
ta
Kiištola 1» rajskeya, k k melje žele iii hočejo.'
"Tvoja beseda ni napačna, predragi	tinta povej mi, kako pa hoetui priti i/ te zagate. S::j \«s, da lina Poliksetia vso oblast \ lokah '
In Jernej linger je nemirno hodil i«* »<ui jt<»r in dol. Plahuta pa je slonel L-b odprtem oknu. skozi katero so pluli žarki zgolnje po-miadi. Videl je Siugerjevo zadr«'-f. i s < skoro zatiičljivo {r leda l na
"Ali pa si ti zaupljiv, ljubi moj •I• mej. kakor je zanesljiva posta vi<» moja liarbika t'*
Mh^t'i' s«- ustavi, ul»ra/ s«' n.u /.»temni in jezno odgovori: "Ti hočtS bili (srbrii!" '* N»* ravno toliko. Toda vem u. skušnje, da babjaki iuko poginu zanesljivi značaji. I.ove se. samo tla u/ivajo mir. Obetajo veliko, i/polnijo malo. Posredujejo radi. toda /.a velika dela niso zmožni/' ln Plahuta je bil uiireu. Vedel je. da Singer me*! štirimi očmi požre marsikaj in da ne prime /a kljuko, kar hi bil marsikdo drugi
"Tudi meni je čist in veselje, da vas spet vidim enkrat vedrih lie, gosjKHl Krištof.
'Pa vendar nimate kakega ob oruženega spremstva s seboj!"
"Ali tako slabo sodite o meni. Sicer pa. g» »spini Krištof, ko bi vas bil prišel tudi lovit in bi pre vzel Hermanov posel, imate pa«', blizu cerkev sv Martina, kjei vam nič ne morejo."
"Hvala lepa za te prijazne besede, go-ypod vikar! Toda povejte mi rajši, kako -e vam godi v gradu."
"Sedita, častila gosta! domači vikar ter ski.-de.
o!»"-»• »o ponžili juho. pa odgovarja;
"V (tradu je vse ]>ri starem •_'0'.j»,k1 Krištof, le oče je silno ža-!os'!«mi radi vašega obiska."
" Zakaj pa se bratu reči jasne besedo' Naj ne posluša Poliksene »• r proglasi ttietie asa postavnega dedi«-a pa bo vse dobro."
Kaj pa poreče na to Herman '"
"1'ore.v p.iC- iti, kar >em roke! .'a/, 1;«» s.i me poklali li;ul-»vlj:-ee , se s takne vmes Plahuta.
"Ne bom ga ironil iz grada. akt.
roee zajme i/, velike
S Ln get
storil.
"No, Plahuta, ne tajim, da sem grešnik, iu če me posvariš kot «lu-hovni sobrat. je to le lepo od te!>e.
T</da tako /aničljivo govoriti <» mojem značaju, je pa vmular le preveč iu delaš mi krivico. Ali s«-mi te kdaj varal ' Ali nis- m h vedno Krištofu zaupen!"
in Singer sede na klop ob steni.
Plahuta ]»a zmagonosno nadaljnje :
"Kreatum si Jurija Krajskega in ';>to imaš vpliv prt njem. Jii2 pa ne posojujem Juriju Krajske-imi svojih možganov in tudi ne
I ca j«- volja ostati", reče vitez.
"Kh, go^jMHl Krištof, niste pr v Morili -la i-tste uklonih jrospt'j Poliksoni."
Zakaj.' Ali je moja mati?*' In Krištof v, je naslonil na mi zo, njegov duh pa je počival na 11 po kopališč u sv. Martina, kjer ji I biki pokopana njegova mati.
"Pustila t •» in p« i vej nam rajši, dragi somi! kako so tleždui sta novi ukrenili pretekli t »r» k \ Ljubljani."
Zborovali kaj naj ukrenejo proti naraščaj .'-i kmet-ki siti I'M'dsedoval je sam krški skol
maram za njegove. Moja v -st je j Matej k<»t zaupnik cesarjev. Kaj mirita takrat, kadar izpolnjujen' v-e ravno so sklenili, ne moreni svoje dolžnosti iu ka«iar |»o!?lušam:ter ne smem povedati. Pač pa va-gla- svtrje vesti, hi vetular sem in ma povem kot prijateljem.*, da hočem biti zvest sin katoliške eei'-'paj/ita. Ze so komisarji i-azposlani I ve, ostanem do smrti vdan tesar Ijhj vseh slovenskih deželah, d-ju M .ksimiljanu, ki ljubi tudi kmete še enkrat in. zadnjikrat za jiešč:eo Slovencev Ur se uči celo' slišijo. Ako se kmetje tudi zdaj našega jezika, <1a mu tudi naj pri če ne ponižajo in ne vdajo, potem [»rostejši kn«-: lahko razodene , i amnje več nobenega usmiljenja svoje teža ve. (>u nima našega r.»- Ž.* je pripravljena mogočna v«>j d u za ljudi nižje vrste, za suženj- ska, in v<»rje potem kmetom, akc
sivo in pi.ea<no smrt obsojene, on si išče svetovaleev tudi iz ii.uše krvi in v njegovih roku h je tudi naša usoda. Cesar bo govoril ter naredil pravico, ne pa grajska Po-liksena."
*
"Ali škofov ne upoštevaš?"
"Jaz ljubim ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja, višjega pastirja, hvaležen sem mu za njegovo naklonjenost in so nisem ustavljal. ko me je poklical iz Paduve, nisem se obotavljal, ko me je dekret i ral v Radovljico za kaplana, ter nisem ugovarjal, ko me je posla! semkaj v Bohinj, firiksenski škof pa ni mej gospod."
"Pač pa je Krištof n jogo v podanik."
se r.prn. Izgubljeni sa i.\ sed-^n«-krat h nje bo zanje, kakor je bilo doslej "
"Dober prerok si ti — za go spodo namreč. Toda pazi, da ne postaneš l>ileam! IVoklinjat si puše-l. a boš blagoslavljal", od-vn:e Plahuta
(Dalje prihodnjič.)
OPOMIN. tSF* PRIUČITE SE DO-MAČEGA ZDRAVILSTVA
Narava nam daje mnogo rastlin, » katerimi je mogoče zdraviti razne bo leznl. Jaz knam v zalogi, prodajate ter razpošiljam raznovrstne suhe rast line. evetja. korenine ln jagode, take
dobi tudi knjiga "Mali dravnik". Ista obširno opisuje velik« levilo rastlin ln daje nasvet, n ka ere bolezni in kako naj se rabijo. Z* «amo 25 centov v poštnih znamkah ahko osrečite samega sebe in avoj< lružino s to pouči j Ivo knjiga
MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Sto^ New Toxic, N. 7.
Pozor!
Pozor!
... i » -	izvirajo iz vseh delov sveta. Pla-
in kot tak se bo ze sam zago jte ^ moj brei,)lar.ol wnilc. Pri meni
varjal. Pride ura, ko bo škofov komisar hodil za njim." "Kako to misliš*'f ' Briksenski škof je lastnik blejski Jurij Krajski pa je le nje gov zakupnik z gotovimi pravicami nasledstva. In te 'pravice si bo Krištof že vedel poiskati."
"Prav praviš, <?-s je briksenski škof lastnik blejske pra^einc. Ali rrima torej on prve besede?"
'Gotovo jo ima, toda pravice zakupnikov tuora ravno tako upoštevati, kakor zakupniki njegove ln te pravice govore o postavnem nasledstvu lvjštofa Krajskega."
Kar zapoje zvon sv. Martina. Bila je poldne iu duhovnika se <za-[topita v molitev.
V tem je Barba prinesla kosilo i mizo.
"Ali si kaj videla gospoda vi-Iteza T'' povpraša domači vikar.
"Tain pod hlevom stoji in go-fvori s hlapeem."
' Pokliči ga h kosilu!" 4'Torej je gospod Krištof pri tebit Pa mi če niai tega povedal", rede grajski vikar.	j
Moški in ženske, ki trpe na kakršnikoli zunanji ali krvni bolezni, pridite k nam ali pa pišite; ne odlajšate.
FELIX TASOTO DRUG CO., 65 Stanton Ave., Akron, Ohio.
Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA", največji slovenakš dnevnik r Zdrnienih državah
Slovenske novice
Prve rože
Calumet, Mich.
I/.vanredna slovesnost se je vr-'»ila v nedeljo 17. nov. v slov. ci-r-•iv;. Po ."»tedenskem zaprtju se je »bi ajala to nedeljo z»»pet javna ilnzha. kar je razveselilo siva .seli vernikov, za popoldne pa nas vid pohabil, tla
rojaka Johna Petrica. ki je doma nekje na Gorenjskem.
bil
je zupm
Milwaukee, Wis.
Pred kratkim je prinesel suil-vvauški dnevnik "Jurnal" zemlje-izdan od Italian American na
Čsški spisal V. Beneš Trebissky. Poslovenil Z. Trbojski.
(Nadaljevanja.) Xe razumem vas, gospod j
v deleži-	News Bureau na katerem so bili d,Jakl: »mam tri več kakor no s-.ovesnega blagoslovljen j t	jugoslovanski kraji kot Premor- ^deminšestdeset, sem izkusil ne-ame službene tsa^ta-e, obenem pa	sko in Dalmacija zitzuaniovain. da kaj/ vem	in morem tudi, udi. d« se zahvalimo Vsemogoč- je prebivalstvo italjaasko. Ob- kaj povedati. In ker sem že tako temu z j*, veliko milost od vseh na- enem z zemljevidom je bil članek. P"šel z vami do tega, povem vam •odov svt-ta toliko zaželjetiemu v katerem seje dokazovalo, da j^ vseKo hi bil jaz vaš oče. pri ti niru. iu zbralo se je vernega	Primorsko iu Dalmacija popolno- Pphi bi vas pusil doma. dal b\) judstvn i>olni hram božji. Po bin- ma italjansko. Lokalna organlza- vam v roko hič in vajeti in bi r^-j roslov Ijenju zastave, ki nosi ]21	eija SRZ. je na sv oji zadnji seji kel: — Nisi se hotel izučiti, torej <vezd. katere pometajo 121 mia- l»ri>ti temu protestira la ter doka- xozl — Rudeeo čepico z beran-leničev-vojakov naše fare je tr. zala s številkami iz Knevcloiuedi- kom bi dal vnuku in krivo sabljo 'itjnik i.ral njih imena: nato j«-	jc, da so ti kraji najmanj 2 treti- kovaču za podkev! me l kratek nagovor, v katerem	ni slovanski. Protesi je bil p«Kslan Množica je za grmel a po teh be-; ie pro»!a\Ijal j»t»žrtvvalnost cme	na vse milvvauške dnevnike, ki so s<-<bih v gromotni smeh, in dija-! *iške«ga naroda nasproti svoji do-	protest priobčil" v celoti ali skraj kom so zarudeli obrazi kakor suk-.novini. kateri je v ča*su sile brest	ša»:o ter je bila takti laška pit»pa- no na čepicah. >l»otavljauja jui.šel na pomoč ne	ganda postavljena na laž. Do zdaj < — Xe štejte v zlo. gospodje dihamo tiiianeijelno am>j>ak tudi živ-	se še ni upal ugovarjarti temu pro- jaki! Govoril sem vam iz srca., jenje-uo. samo da -e izvojuje	testu nol*n .ItaJjan, niti ne laški Poglejte za leto dnij in rekali bo i davna zmaga demokracije nad	konzul v Milwaukee, ki je piej sle: Ta stari sedeminšestdeset.let-' nililarizmoni in avtokraeijo. Ju	zatrjeval, tla sc omenjeni kraji la-la žrtve niso bile zaman, nam je	ški. Priporočamo ostalim naselbi->iiča enajsti.tlan novembra, ko jc	nam, da store enako, čo bodo na-ovražnik svobode narodov moral	šli v angleških listih take ali ena sramotno odložiti orožje. Za njim	ke laži. To bo prav dober dokaz-je unci Rev. Zimmcrmann iz Hub.	Ijiv protlstrup proti laški ir:v->el!a angleški nagovor, v katerem	dentovski propagandi, ki hoče
ie v vznešenih besedah razložil preslepiti ameriško javnost, da je J ,
#	» te hesetle*
lavzočim }>omen službene zastave Italija do Pnmorja in Dalmacije!	"
er dolžnost in lojalnost katoliča- opravičena. Rojaki, na noge! I —v Ovetniei j^ sam fillster,
nik, ali kako ste to rekli, ne vem. je govoril sveto resnico. Zakaj ga nismo poslušali takrat!
Po teh besedah je odšel svetovalec Mrazek iz sobe.
Dijak Duh je potegnil iz prsnega žepa knjižico in napisal v njo
tov da svoje domovine, katero ji Starišem Šinkovic, 255 Lakel^udje so za cclo stoletje zadej.
Ji
lolgujejo po Kvoji vesti ter nai-av- ^t., ie umrla 21etna itči Marta. iih in božjih zapovedih. Potem so
>ile litauiie presv. Srca .Jezusove-'	Sheboygan, Wis. .'a preti vzpostavljenim sv. J{. T. Vsled španske influence je bilo
n nato i lagoslov. Slovesnost, je	hudo prizadeto naše društvo Ame-»ila zaključena z zahvalno pesmi- rikanska Slovenka št. 10 J. P. Z.
•o katero so s spremijevanjem or-	S'lt.g:t. 1'stanovijeno je bilo pred
?clj zapeli vsi navzoči z globokim	15. meseci in že je štelo 4S članic, »bčutkom * hvaležnosti in s petjem Ali v teiu kratkem času je pa ne
imeriške himne "Star Spanglei	mila smrt iztrgala iz naše srede že {anner". Med petjem zahvalne članice. Prva umrla članica je
sami nazadnjaki. .Tedna najslabših vasij, kar smo jih dosedaj obhodili. Oglasil se ni niti jeden!
Kmet. Nebeški je bil od tega dne jezen na Mrazka, ker mu je tako na pol rekel, da je slab pri odgo-ji svojega sina.
Opoldne je Nebeški peljal dijake v mesto.
'Ali v tem trenotku so zapisali;
CitiBovfen lets 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, MW Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtninj LOUIS COSTELLO. Balida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: •
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, p»,
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chicago, M. rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond Waak. LEONARD SLABODND5!, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich.	1
JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Mmn MATT POGORELC, 7- W. Madison St., Room 605, Chicago, Di
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave. N. E. Cleveland O FRANK SKRABEO, Stk. Yds. Sia. box 63, Denver Colo. GREGOR HREŠCAK, 407 - 8th Ave., Johnstown,' Pa. .Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča v»em Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po National Fra ternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je it Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebnje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih sloven, skih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
glasili ž njimi v otročji spev
Lunak leti. Nema deti; Kde je maji? V eernem lese.
»e?ini so zvonovi slovesno in sve--ano oznanjali celemu j»rebival-tvu. da se je slovenski narod i»a
rj slavno zmago ameriškega oro-'ja iti za prejeti mir.
bila Antonija Raj k. kakor je bilo ž" poročano. Druga je preminula 10. nov. po ktatki iu mučni bolez-
njegovo ime v "črno knjigo" mej;
lumetu zahvalil Vsemogočnemu ni v 21. letu svoje starost i Mary
Iršič. lik!:: je ena itimed ustanoviteljic oun igeiitga društva Za.]>u-V državnem zavodu za epi le p- šča žalujočega soproga in Ji maj-ične v Waiijause. tja.. Michigan hna otročiča. Dne 11. nov. ie p;' .'at m ( al on v, je umrl 21 let stari došel brzojav iz Harding, \V. Va„ Cdw.rd Stai iha. sin Jakoba in da je tamkaj umrla že tretja na-feiezije Stariha 2341 County Rd. £a članica Jera Matkt», stara 25 ia\-m ha uit own. Pokojni mladenič let. Zapušča ž;dujočega moža ter ;e bil poti vržen padavici že od ->- dva nedorastla otročiča. Vse tri roških let in Uog se ga je sedaj ]><ikojnc članice so bile mirnega, wmilil, da ga je poklical k sebi. značaja in naprednega mišljenja; *oleg žalujočih starišev zapušča naše društvo jih bo zelo pogreša-e 14 bratov in sester; trije bra-je se nahajajo v ameriški armadi, n sicer dva na Francoskem in
■den, l.ouis, pa v Camp Jackson. I/rari* je na influenei 241c*na C*, r a zadnji je prišel na po- M 1>avi- ler njeno <kne Zapušča
lo. llodi jinr lahka žemljica!
Hibbmg, Minn.
»reb svojega brlita, ki sc jc vršil z tukajšnje slovenske cerkve s .lovefrtno sveto mašo zadušnieo, pri \ateri sta domačemu župniku asi-itovala še dva druga duhovnika.
Joliet, 111.
moža in o otrcčiče. — Nadalje je umrl .John Rotlovič. — V Pool Lo-eation je umri Andrej Vičič, ki je bil tukaj že 21. žrtev influence.
Virginia, Minn.
Policija je zaprla Geo. E. Vo-1'ntrl je 261etni Frank Cavko, gliča. ker je odstranil iz svoje hi-icm« t>d Sv. Antona na Sp. ^itil- še tablo, ki je naznanjala, da se •erskem. Tukaj zapušča mater. hiša nahaja pod karanteno vsled
f rank Žagar, krojaški mojaier, španske influence, -e je vrnil iz Pconsvlvanije in od- Iz llibbinga so pripeljali sein-oil svojo delavnico pod h- št. 1014 kaj Franka Mateziniča, kateri je Son h Chicago St.	obdolžen, da je imel v svoji hiši
The Joliet Merchants' Associa- dvajset kvartov žganja. Poroštvo lion, to je družba jolietskih trgov- (hail) je določeno na ^1000. •ev, je na s vejem zborovanju 14.
m v. izvolila nov odbor Četverih	Crosby, Minn,
ravnateljev (direktorjev) in med V Irontonu je umrl na španski zadnjimi je tudi John N*. Pazdere, influenei Louis Ničič. dobro znani trgovec iu navdušen
rodoljub slovenski, čla^i podruž-	Rock Springs, Wyo.
nice Knezoškof Jeglič št. o SXZ.' Tukaj je umrl 401etni Frank
f Dolinar, doma iz Žabniee pri Wenona, HI, Škof ji I oki. Zapušča žalujočo so-Za influenco je tnnria Pepa Vid- progo, šest otrok in drva brata, mar, omožena Blatnik. Zapušča
soproga in dva otročička, očeta in j	Lorain, Ohio,
mater, več bratev in sester. -- Tukaj je preminul rojak John Druga žrtev je bil Nikola Rusel. Jerič, doma iz Grosupljega, doma od Kar!ovca, samski. Nekje
North Chicago, HI.
Tukaj je umrl Martin Cuk. star 20 let, doma iz Zapalne pri Vrhniki. Zapušča ženo m 2 otroka.
Co jim vari? Z jahod kaši;
upornike. Sam Bog ve, kako so iz-i	<'im ji masti T
vedli to.	Kolomasti!
Gospoda ima dober sluh. ali iz' Naglo si vtihnili otroci, kakor Cvetnice je hllo precej daleč do j bi ne zletel iz teh košatih lip je-mesta, in. dalje je bil kmet Nebe-jden, temveč celi roj kanj. ški najzvestejši podanik svojega! Deklice, ki so se držale za ro-
eesarja.
Nekoliko dnij so pripovedovali
v Cvetnici samo o dijakih.
Marsikateri deklici je ugajala rudeča oepica z belim berankom, ali ostalo je samo pri tem. v tednu je po zabilana to, o dijakih se je govorilo le še pri Nebeških in Pribroskih. Zakaj tudi pri ten, povem vam pozneje.
ke. so se izpustile, dečki, ki so se postavili v dve nasprotni vrsti, so se prestrašili, in vsi so se ozrli na ulico, ki je držala okoli dveh posestev na cesto.
Na penastem žrebeu je priletel v vas huzar z golo sabljo, ves poten, s kožuhom, ki se je držal '>-beh ramen kakor krila roparice, in za njim drug s strašno kletvi-
Nebeškega pa je vendar začelo; jo, kakoršns je zmožen le madjar-nekaj skrbeti, ko je spoznal, kaj ski jezik.
je napravil Venik. Ali bilo je že, p^ "rihto" sta skočila s ko-prepozno, dotrfačiea mu je znala nja in takoj izšla z golimi sablja-razložiti tudi vse tako narobe in ■ mi in karjbinami ostra nabitimi, ga zvito izgovoriti, da se je kone-j "Rjhtar" ^ šel ž njima k Ne-čno zadovoljil z mislijo, Če bo ^Hbeškim.
nik doktor, godilo se mu bo ven- Kmet oWedel kakor mrtva-dar bolje, nego kakemu vaškemu rjnha in jedva se ob(]ržal kaplanu.	na nogah.
Svetovalec Mrazek je pa rekel, Da hudo v prapit vedeii so nekoč svojemu Honzikti in se na že v Cvetnici, ali da bi iz Prag" pol obrnil k materi:	... prišli huzarji in iskali koga z go
_ Vidiš, fant, mati je tudi iz
tebe hotela imeti študenta, in kdo ve, kaj še, in ali ti ni dobro pri ko njih in ali ti ne bode bolje na po-
v Ohio zapušča brata in dve sestri. — Tretja žrtev je bil Jožef Rudolf, doma od Borovnice na Kranjskem. Tukaj zapušča soprogo in 5 otrok, najstarejši 10, let, najmlajši pa ©no leto in pol star.
Tonopah, Nev.
Tudi tukaj raicsaja influenca.
Pittsburgh, Pa.
Nekoč spomladi — mislim na binkoštni ponedeljek — se je oglasil spet krik v vasi, kakor bi gorela na štirih straneh in kakor bi roparji, o katerih se je pravilo, da gredo proti Pragi, vsakemu kmetu segli z nožem za vrat.
A jezdili so husarji bliskoma, hiteli so baje proti Pragi na pomoč proti — dijakom.
Nekoliko mladeničev je stalo na cesti, na glavi so imeli črne žametaste čepice z rudečobelimi traki; ali v trenutku so bile z glave. sicer bi jih husarji s sabljami zbili. Od tega dne je stala vsako noč tudi straža in gorel je ogenj, če bi prišli vendar ti ljudje iz Pra ge in jim hoteli segati po grlu in imetju, da bi mogli rešiti vsaj — srebrnjake.
Bilo je v nedeljo popoludne. V nedeljo popoludne je tudi v
Tnkaj je umrla Jedert Bo gol in najbolj mrtvi vasi živo, kakor bi v starosti 30 let. Zapušča nfbža rojile bučele. In rojile so res — in tri otroke. — Jožef Zadnik. aH otroci gotovo k cele vasi, ki ki je zahtevala preecg žrtev. Po-istar 26 let; aspoiča tnkaj aestano M se igrali pod itirimi koetimit^. fcrei uspeha in s hudimi kle-bnla nam je vrlega in dobregaomofaae Mertefc m *m fant* I lipami; sdslo ea ja, kakor bi
limi sabljami in ostro nabitimi karabinami, nc bi si mislil nikdi nit v sanjah.
Ali "ribta^* je takoj pomagal Nebeškeu.u.
—	Vašega sina iščejo, boter!.. Ali prosim, mene za tega ne dol-žite! Kakor živi gospod Bog nad nami in kakor živimo v prijateljstvu, žive dni mi ni padlo v 'glavo, da bi moral kdaj to gospodo pe-ljai k vam!
—	Tvojega sina!	^
—	Ustajnika!
—	Tam. Gori!
Huzarja sta hotela vso svojo znanost v češkem jeziku v trenotku izsuti iz svojih ogrskih grl in oba sta kazala z ostro sabljo na hodnik in skedenj.
—	Nič za to, boter! Morate z nami. Mati b<£ja vam pomagaj!
Kmet Nebeški je peljal huzarja na podstrešje, s podstrešja v skedenj, vojaka sta pregledala vsako luknjo, nobena špranja jim ni ušla, ali našla nista ničesar.
Isti večer je sedel v visokem žitu za vasjo mlad mož z razježe-nimi lasmi, padajočimi na čelo. odet v eunje, bos, in desno nogo obvezano do kolena. O mraku je vstal, pogledal skrbno okoli, vprl oči na vas in potem šel po vrt i h k Priborskim.
Prosil je v božjem imenu prenočišča, čeprav v ovčjaku. V sobi ni bilo ti ru ge ga kakor gospodarjeva hči. Začuvši govor, je šla k na pol odprtim vratom in videč popotnika, je rekla bojazljivo. da pride oče in hitro hotela duri zapreti in zapahniti.
O takih negotovih ljudeh se je čudno govorilo tedaj po deželi.
—	Anica, ali me ne pustiš niti trenotek pri vas? — je skoro ih-teč zaklical mladi mož. — Ali me ti goniš od vašega praga?
Gospodarjeva hči se je obrnila pri vratih, -vprla svetle oči na prositelja. zarudela in predno se je nadejala, držal jo je mladi mož trdno zr. roko.
—	Hitro, dekle! Za Boga, prosim te! Domov ne morem, ne smem. a pri vas me gotovo ne bodo iskali. Ali me še ne poznaš, Anica? Vsak trenutek morejo biti tu, a tako ne bo mogel vedeti o tem nihče. Da se odpočijem vsaj trenotek. Ves teden nisem imel po-žirka v ustih!
—	Že so odšli. Bili so tu huzarji ! Venik. pojdi vender naprej, prinesem ti, kar bodeš hotel in kar bodem mogla.
—	Poslušaj, Anica! Predno pride družina, raznese se to in potem bi bili vsi nesrečni. Jutri — po jutranjem morem biti že čez mejo.
—	In kaj si storil, da so lili za teboj s karabinami in golimi sabljami?
—	Vse ti povem ali nekoč, Ani-
ca !
—	A kako si prišel k tej obleki?
—	Tudi zveš!
Mladi deklici se je zdelo, da se podira nad njo leseni strop, da nc vidi dobro in da se ne more ganiti z mesta, ali na novi opomin Ven i kov se je zopet zavedla. Sla je ž njim, ali zdelo se je, da je on vleče za seboj.
(Pride še.) _
Na Brezjah
so dobili nove jeklene zvonove, ki Potem sta prebrskala po vsi hi-'neprimerno lepše zvene kot do-
S vse kote, skrinje so jima morali odpirati, huzarja sta sekala les kakor blazna. Odšla sta ven-
sedanji jekleni zvonovi. Vliti so po novih načrtih, ki jih je dobila jeseniška tovarna iz jeklene zvonarne ▼ Bochumn na N<
%
CTLAS NARODA, O. DEC. 101 S.
M redbhjejjootberthier
ftpiaai Jean Bameau. — Za "6Iai Naroda" priredil J. T.
\Nadaljevan je.)
—	ne, nospou Saverne — je odvrnila Nina in zablisknila z oomi — pismo je bilo že včeraj napisano. — Veliko prej bi ga vam bila odposlala, če bi ne bilo rega ognja.
Tedaj >e je pa gospodu Annandu zjasnilo čelo.
—	Da, — je odvrnil te rjaeu — najinega zadnjega p^jrovora >e prav <iol>ro spominjam Tedaj sem vam bil obljubil, da ne pridem prej. predno me ne pozo-
Dano -te me pozvali in \< m. da vsled tega, ker mi hočete dati
Nova moč, novo zdravje, nova čista kri za tri cente.
ve!< kon
—	No, seveda. — Na vsak način bi mu bilo treba naznaniti, da se bova poročila. — Sicer pa ne vem. kje je.
—	Mi nimate nobene vesti od njega, odkar ste mu pokazali I vrata?
—	N—n—ne----Sicer me pa ta mladenič čisto nič ne zanima, j
Kljub temu. da -e je Nina silno zatajevala, so ji vzetrepetali pr-j
-ti roke. katere je imela na mizi. — Saverne je to prav dobro opazil.
—	Vi torej še vedno mislite nanj? — je vprašal z resnim glasom ter jo prijel z.-: roko.
Po tem \ prašanju je Nina zardela in v očeh se ii je prikazala i Ako imate slabe livce, Imate bole«--solza.	ne v želodcu In v ledicah, ako ste slabi,
.	izčrpa d i, ne morete spati, ako se ran
—	M"J	seveda mislim se včasih nanj — je odvrnila mir- zapira, nimate dobrega teka. ako tr-
*r primaknil svoj su,l k njenemu našlo- no-~ bo mladi gospod po preteku par tednov moj nečak. _ (*> pite zaradi neprebave. ako imate bole-■ pogovora se prav dobro spominjam. _ pa ,7Prf?ov',r,ra ime kakega svojega znanca, menda ne delam ni ko- čine v križu, ako vas pogosto boli gia-
i;:ur krijkJce. čeravno ine peče vest.
—	Tako? — Vest vas peče? — Zakaj« pa?
—	Kako bi me n? pekla? — Saj >ie ga vendar za stran mene pognali !/ hiše? — Morda v sedanjem trenutku po moji krivdi nahaja \ ivvščini in jiomanjkanju ? — Sama ne vem. toda bojim »rman i. —'Zdi se ni kot da bi bila oba nesrečna.
—	K:ij hučfte. Iragn prijateljica, da storim v tem oziru?
—	Sama ne vem.... toda j>oiskaii ]>i ga lahko. _ Ali nima v
r'arizn nekeg.-t sorodnika, bratranca? — Gospoda.... čakajte, kako
mu je že ime? Rene? Robert____ Da. Robert Valin je. — Ali ne bi
bilo prav. če bi mu pisali? — In bo gotovo vedel naslov vašega bivšega tajnika? — Bratranci -i ponavadi dopisujejo.
—	Že mogo, že mogoče. — In potem? — Kaj potem? ,
va. ako je va^a kri pokvarjena, nečista, nikar ne trosite denarja za zdravila.
— j<- »»dvrnila bolj mrtva k«.t živa.
je odvrnila deklica, zaprla oči in mn m z« !■< ugaja. — Torej ste si premislili.
•ni odgovor.
—Da, gospodi Saverije
—	Da, odgovor se al;.-i
—	To je moj odgovor -{•nudila roko.
—	Dragi otrok. odgrovoj ljubica ?
—	Da, gospod S.iverne.
—	Tore j nisem grd t
—	Nikakor ne, gospod !
—	Sneg moje glave n
—	O, gospod Saverne!
—	Saj ni ir«ba.vednt» trovoriti; Da, gospod Saverne. in-. Ne. gospod Saverne je «..! v rnii A rman d in namršil čelo. — Saj nisem učitelj. K; :..» iti pa i»i»o. raca na vodi. če hi mi zanaprej rekli sauu
saverne.
pomoril rož na vašem licu?
SLOV. DELAVSKA
U— iw ■ lfna J— 16.
ios8.
PODPORNA ZVEZA
InkorporiraBa 22. april« 1909 v državi P»na • -"
^Dnlie nribodiiiičA
" Annand " * —
Deklica je zloga iirežgiiiii spomnila -«• je Mii — Armaiid
Hej, kako hi do ušes zar ' v>e ifilo. j»r«
b
ela. lilo
o
-la
Zdelo se ji je, da ji bosta ta dva jih bo spravila na ustnice. Toda
Cenena avstralsko žilo
*
;e v«- k bi i ili<». i re^oč
kot da bi ji kdo izdiral
<
'pod Savern«
bil
islo z:»di
»Ijeti. Viil«d je njeno nežno !;« k«it »amo Mtvrastvo. —
j eo. pridelano i 'etine lsl<>. i
za vso pseni-tej deželi tekom
| Čudno se zli človeku, da ponu-i ja avstralska vlada milijon ton
! pšenice za minimalno ceno ~>7
. a/burjenost, ki pa ... bila ničesar «lrugega Kot samo .ovrastvo. _ ! pon,.e 5)]j ekako 18 pro ,m-„jj
.Ivab/..«, .C pojil..,(al S ,vo,.„u lepmnočmi.	1 .loč-im je naša vlada z;.jamčila
Kot /e eno. ja hil ■»iJeii?!. da b«» ČHto hladno govoril žnjo. - (temeljili ceno 2fi
Voda kmalo ^e j«' premislil. — Zelo, zelo jo je ljubil.
Ves dan je hil -ihto ihv.<-ii napram mlademu dekletu. Nobenih zaničljivib be>« i oi govoril iti nobenih preveč zaupnih.
Darki ji je /«• hot« 1 reči, da najbrže Še misli na Mihaela, pa "e j.- premi^lii. Pri slovesu ji je zagotovil, da bo naslednjega jutra zopet prišel ter jo je poljubil na čelo.
Tu«I i naslednjega iin« j«* doživel precej prisrčen sprejem. Vpra-sal jo je, «*••• I o.-o iii .njim v irozd na i/prehod. kar j«* oiia z veseljem (-•»volila.
D.	je tr.-do golo dre je v mrzlem zraku. Kaj si je mora
i., i., i j rev je misliti. \o je videlo svojo Nino v objemu drugega?
fe jezile. dt> vis;i so govorile njene oči. _ To de-
N'
irn s«
o V,>;p m p rej

i«'ya. «ia mojeua .Mihaela i«m r.d ravel, je hot« ia Nina nasmeiuiiti in d.u stopa / Mihaelom po gozdu.
ni'i korak j«' t;.val Čudni par preko »ničnega listja.
St«»krat .ii je prišla ta bese.la na ustnice. — Sto krat je holel vpraša• i bo-atega mlinarja, če ima kaj por«n"il iz Lon ' oi .: Pros ti ga je hot« a, m.j ho dober napram svojemu bivšemi tajniku, naj mu poš m uekaj iettarja, da ne ho lakote umrl. pa si n upala. Mah pr« r..daj j.- bilo za t«.. Take prošnje bi bile več sumljive.
N;e«-ar .irugega ji ne pr. os-aja k«.t por.ieiti se čimprej z mandom. K.linole na ta način i.o tlobil Mihael
K«I s,, je vrnil «»mf Montlierthier iz I gajanja.
— Moj ljubi Henrik _ je rekel Amiand bo«ločemu tastu — sam' -lohro V ste. da ijubim vašo hčerko in se hočem poročiti žnjo. Ke? se m. zdi, da ste t„ i .i za«Iovoijni. mi dovolite, da čimprej rešim« denarno \pra£anje, katero vas precej f-razburja. — Ni treba da bi kot pametna možaka hodila kakor mačka kr«,ff vrele kaše Obe-iea j« znano, kako je z. zadevo. — Vi imate dolgove, jaz vam bom pa ,4lov.oIJ sredstev. «1« jih bo*t« plačali. — Vsi skupaj bomo živeli
dale.'- ne l»o zeblo
m
t e
mi- lil Poč
je boteia biti prijazna, s
Mihael 1
ake prošnje hi liile pre Ar
za lost no pomoč.
riza. - i st takoj začela po
vi, jaz in Nina. — < kmalo pokazati pete.
nas bo prišel kak upnik nadlegovat, bo mora. Koliko ste dolžni? Crof pa ni vciei natančno, kajti to s() bile malenkosti za katere se m brignl. Vedel je le toliko. «ia ima veliko dolga.
ljubi Annand — je rekel z mbelikim glasom _ bom Po mojem mnenju bo nek..k«» tristopetde
Streh • — je vzkliknil gospod Saverne, misleč, da je petde l.soe frankov manj. _ Takoj se je pa kesal. ker mu je všel ta — j- zopet pomiril .11 je smeje nadaljeval po '
—Ce želit pa nekoliko preračui het tisoč frankov. Strehi
^etti
wklik. — Ta govor:
— Kur sem reke', sem rekel dolgove. — V zameno mi b.iste sest vo.
Grofov nogte«! ni bil več lako hvaležen kot jc gospod Sav« rne prav dobro opazil.
»iste mislili, gospod grof, da vam bom to veliko svotf
— je oil vrnil.--Iaz bom plačal vs<
pa morali odstopiti Krad in vse po
je bil prej. — ln to
Posvetoval M1U >e s strokovnjaki, ki so izjavili, da je po <> js gradom vred vredno le kakih dvestotisoč frankov. Vse to
— < >atii\ i) podaril?
hcatvo z
»»'•ni kupil o. 1 vas in plačal še enkrat toliko kot je vredno i«Mla. tukaj 4e tudi moja zbirka — je vzkliknil grof i udi tega nisem pozabil — je rekel Saverne. — Dal vam Imm pr^to -lanovanje in prosto hrano ter dva tisoč frankov na leto . 'J. 1T?"" Iahk° Hakupite veIiko rezbarij. Nastopali boste
i.iiiko KOT pravi r.osestiuk- TI i * 1 1 ' I Ki I ...al I	__1___1 l t * -
I)ej;inski je avstralska ponudba gle«le pšenice le prodaja majhne količine, da se napravi prostor za novi pridelek, katerega se s prav-'ja sedaj po streho.
CVli pšenični pridelek Avslrali-je ni enak onemu dveh ali treh iašib vodilnih pšeničnih držav in preostanek v Avstraliji bi mogel e deloma zadostiti primankljaju iašib zaveznikov v Kvropi.
Cena avstralske pšenice ])a nam iluži v <lokaz. kako čudo j«* postala transportaei.jska služba. Ponavadi ima cena pšeniee v Melbourne ali Sidney velikanski u«'i-u-k na dobičke fartnerja v Idaho ill v Rusiji.
Vojna j«« začasno vstavila vsa iota komunikacije. Ta pota bodo kmalu zopet odprta in tako bo uogoči- preprečiti lakoto «-elo v Rusiji.
Pre<l ilveini sto ali tristo leti ^o bile lakote kronične in splošne in to celo v najbolj bogatih «leželah Evrope. Celo malo ^>red iliievi ■shakespeare-ja je bilo v enem de-'u Anglije zaznamovati lakoto, ločim je v drugih «letih prevladovalo izobilje.
Oni pohlep, o katerem se dom-teva. da pospešuje trgovino, je v tem kratkem času odstranil pro-il-tstvo, ki je delalo nesrečne velike narode skozi dolga in dol na isočletja
Iztrebljenje lakote, ki je predstavljala enega iznie«! strahov 11a--odov. je mogoče ena izme<I velikih posameznih dobroti [katerih je postalo deležno človeško ple-:n.e
kateri ne poznate, temveč pošljite nam znamko za .'5 cente v pismu, naslov in mi vam bomo z obrano pošto povsem zastonj in bra vsake obveznosti od vase strani poslali naše popolno ia Čl-trav sestavljeno pri-
juvrro
PA.
— \ eeji del otomanskega cesarstva — pravi poročevalec. — so osvojile in med seboj raz«lelili ra-	zdžilnih
zne narodnosti: kar je pa ostalo, rodnozdravila je popolna razvalina.
Morda je resnica, da Turki v cesarstvu niso bili še nikda- lako	__ i - . Naslov: JIJVITO IABOKATOR1, bogati I remozenjo vsakega polica ^^ Hm Bnagh & P1TTSDIT|MJH.
ja v Peri se ceni na 10 do 1"» ti soč turških funtov.
To kopmenjc bogastva se «le-lalo po načrtu odbora, "ki si je na-<1«*1 nalo«ro obogatiti Turk«' na račun kristjanov in je bil posebno v porabi v Srn irn i in .Caritrrn-du. Posledica t<"ga je bila, dr so cene v Carigradu neizmerno visoke. Vendar pa se sme domnevati, da v Carigradu česa primanjkuje. V mestu je omenjeni odbor odvzel vso trgovino kristjanom in jo izročil mohaniedanom.
Tudi nemški častniki so iuicii svoj delež pri tem ropanju.
Solun, Oršha, 5. «le«-embra. — Armenski voditelj in prejšnji visoki častnik v turški mornarici Rosici ii Hanzadian je pri svojem prihodu padal !
Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR, 10&8 Norwood R'd, Cleveland, Oblo Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113. West Newton Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa L Pom. tajnik. FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St., jJhnrtown, Pa. 2. POm. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main S'reet. Conemangh, Pa. Bi»sajnik: JOSIP Ž FILE, CT«0'J St_ Clair Ave, Cleveland. Ohio Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Box JI, Bri,Import, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Pretise<lnik nadzor. o«lhora: JOSIP PETERNEL. Bo* 9«. Willock. Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ PO V ŠE, l cirab St., Nmnrey Hill, N. S. Pitta-burgb. Pa.
2 r.a«i»>mik: IVAN GROŠELJ, 8S5 a 137th St., Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Pre«7«e<lnik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Bol 72, Eagt MfneraL Kana
1.	porotnik: FRANC TFROPČI^, R. 1, Bononga. Ark.
2.	t»<»rottiik: JOSIP OOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
r»r JOSIP V. CRAHEK, 843 E. Obl«» St., PitjLslmrgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO:
"GLAS NARODA", 82 Cortlamit Street. New York City.
Cenjena društva, oziroma Djih uradniki so nljudno proScnl, pošiljati dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar dr •-ga Denar naj se pošlje Mino potom Poštnih, Ex presni h, ali Bančnih denarnih pakaznic, nikakor j.a ne iH.n.m privatnih č*k«.v. -Nakaznice naj naslavljajo: Biaž Novak, Title Trust & guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo x mesečnim lmroeilom irn naslov gl. tajnika.
V iluftiju, da opazijo društveni tajniki pri pt>rfW-ilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj 1», nemn.Ji.ma naznanijo uradu glavnega tajnika. «la se v prihodnje jiopravi.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ttižnini sr«'«*ni naznanjam vsem s«»ro«Iniki»m, prijateljem in zna:i-eem žnlostint	da mi j«; nemi-
la smrt polivala mojega ljubega v riajl«*f»ši starosti I«-1 po kratici 1:1 n;liciil bolezni inlluouei ia [iljnčniei. kateri se j«' pridružila s«- vroeinska, lako da mi j«* v osmih dnevih preminul: novern-hra se je vlekel in 2S. nov. je v (»osp«<du .zas|)al. Se h«>l j žalostno pa je. ker me je pustil na bolniški 4. otme-i. Itanjki je pi i-dveina društvoma, in ^i-danes izjavil, da kažejo nemški in . ,.r društvu št. (J." SSl'Z v On-turfiki izkazi, katere j - videl v na!bida. Pa., katerega priMl^duik Carijrradu. da je bilo leta 1916 de- tudi lil iu ust movitelj. ter k port i ranih 1.9G.:L">0 Ariilencev; — Iruštvit Št. Jfi -ISK-J. v Ll«»vdell, od teh jih je bilo masakriranih — Pa., katerih člani s« <ra spremili
J. S., Kansas City. — Kaj se !, ,
z»m!ilo /. Viljemom In Karol..m, ^e ne more vedeti, kajti t-m h«, sklepala mirovna konferenea.
t•»vo pa j«-. d:i se !>«„!-ta moral::
zasrovarja1 i k«,: u. posn-dim p,, v/ročite I ja v«»jne. — _\k.» fv.,'-e-varji zahtevajo svojo n pufdiko. .ie smešno: ])o,teni t»i jo morali (Slcvenei v Clevelanilu tudi, i-avtu tako Italjani v \'eu Votku it-i.
M. D., Maynard, Ohio. — I)r. Korošec ni za iminarhi.io in s.- odločno zavzema za juir-.s|',vii->!:.» repuidiko.
H.-hI bi izve«l, l za .....j.-^.i iuatraji-
a K.vRI.A !'<»!.. J ia j«» i/pod Poljan pri Hibniei. Pred
»ivi-mi	loti je bil v South Kork,
i a..	»•ia: pa stanuje nekje v
l levels	t :nlu, i )hio. eenj.
'"<: jaki-	'•e i-:«!«, ve /:: ilj«*m-v na
sloV. .1	tri tuj l»'a«4o\4 h na/na-
nhi. ;il	.)!■;»» moy«;<'.- bere le vr-
MtU!j x'lm PNC >\.,j--tl!U lini-	
t nun-u	: Jov.-ph ||r»«va- < Hi i »
S? rect,	l »ox 4'.'!. .Moxnam.
•Jolmst	•wis. o i j ,
	naznanilo.
Vsem	<l»*l uič;ii jem s!ovnske _»a
1.056.550.
t
Turško morjenje
London, Anglija, 5. dceembra. —" Za«lnja štiri l«-to so Turki, de-Iujoč po naročilu odbora za e«li-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužiibn srcem naznanjamo sorodnikom. znancem in prijateljem žaio<tJio vest, da je v Iiarnesboro. Pa., umrl za influeneo «lne novembra ^
MATIJA ŠVIGELJ. i)elai je v premo^orovu in bil -1"1
k zadnjemu počitku, za kar 3,re-kara prav svčjj«- zahvalo vsefli .sku-I'yj-
Jianjki jc "i>11 donm pri Rakeku. V Ameriki Jl' bival 17 let. Tukaj zapušča mene žalujočo soproiro F an":ško Zalar, rojeno Turk, iu pa 4 oiroke: Toneta. Ano, Franka in Jožeta v starosti od enejya do sedem let . nadalje 4 birte in em« sestro. lal«u bratov se nahaja v Stric Šamovi armadi v Aliclii-ki 1 >i *»a bil ranjki še enkrat
priljubljen iiik! oiidotniiui rojaki ^	1>" »mi smrt ni dovolila;
in tujci. Pokojnik je bil doma iz I P'! lšel je. ko smo že pokopali. Rakeka na Notranjskem, star •'"> | V starem kraju zapušča pa mater let. Pokopali smo ira na katoli in ^tri. če so še žive. škem pokopališču v Itamesl^ro. j 11l>otom izrekam Iskreno za-Zahvaljujemo s«- Ali-s. R«»«eij za hv'!l° v<<'»» skupaj, ki so mi kaj prijazno postrežbo in prenočiš« o. I Pf'ina$raii v teh bridkih urah. ker nas je v resnic.i jako gosto-
Cudna razsodba.
Pred ljubljansko poroto sta stala lbletni poštni uslužbenec Laboda in lTletni Beve. Laboda je nesel denarno vrečico s pošte na plavili kolodvor v Ljubljani ter potoma vzel iz vrečice 12,900 K, in sicer na vse t omenjenega Pevca. ki bi ral šel v Zagreb, pa ni imel penezov. Fant pa tatvine ni znal prikriti, zato so ga takoj zasačili. Beve je tudi že preje večkrat po malem kradel. Oba sta priznala, porotniki pa so rekli, <la nista kriva, in zato sta bila o-ba oproščena. Pot u h a T
»Doma v <»i ran lu. Ohio, '.n okolici se tem potom naznanja, da se vrši irlavna seja v nedeljo -22. decembra Imamo več važnih reči kakor tudi v/»litev odbornikov za leio 101 S. Torej na svidenje vsi! J. A.
1
Rad bi izvedel za naslov svojega j brata FRANKA VODH. Pred dvema letoma je bil v Racine, AN'is., sedaj pa ne veni. kje s« nahaja. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi naznani, ali pa če sam čita t.i 0!?las. naj se mi pa satu javi na naslov: .Joe Vode, l>ox P>al-tic. Mich.	f6-9—12^
.___bost€ .	_
b«iste im >li • L-"'?1 l'°St*.tlnk> ne da 'Iue'i Pri tem kake skrbi. Vse1 »ost in napredek, storili vse. kar n orci O..« I- Me ,meU ,losedtlj- — Ko1 dosedaj, b«»ste tudi za je 1110-I0 uničiti Turčijo in so iz-
; |.n	v ^vernem delu grada. Ce ne boste hoteli jesti pri
»»»z.. Nam bodo jed prinašali v vaše sobe. - K; dal popravili, Ali st. K
tem zadovoljni?
poroka čimprej izvrši, da
ito *o poklicali vse upnike k notarju v Rouen. kjer je ~ospod e vsakega izplačal do za«lnjega beli«-a. Cela svota ie /"našal«
:ir je pogorelo* bon.
mu WH st^-i^dtT1^1 - !, ntlH'[',llU"r?	moral hiti, da so
mu li.li MaUj.m, uik> ,H,guJI. Te tu«li ne bo več pravi gospodar -ra-
m^ariar ,u> Mmtiu knih - ^ ^ ^
V zadregi se mu je zahvalil ter mu ponudil roko.
lu.h Nun s,, lHivcdaii ta načrt, in ona je bila povsem zadovolj-
'J" K,J Se iD,en,lje e^akinja Montberthii •iii pa fcaverue. Glavna stvar je bila. da se
bo lažje pomagala ubogemu Mihaelu
Nato
Saverne	«10 /.aunje^a neiica. i ela svota je znašala
t ristopetiustinde>et ti>oč frankov. Določeno je bilo tudi. da bo dobil gospod Moniberthier dva tisoč frankov in .sicer v dveh obrokih.
K« se , Arma.nl vrnil v grad. se ni smatral samo kot gospodarja gradu, pač pa tudi kot gospodar vsega, kar je živelo v eradu Ko mu je prišel na pragu nasproti pe*, ga je tako brcnil da je odietel na sredo dvorišča. Zatenj je takoj začel delati načrte, kako bi bilo mogoče popraviti grad.
Iz bližnjega mesta jc naročil zidarje, iz Pariza pa dekoraterje, ki so pripravljali sobane za poroko.
Ko sta nekoč sedela z Armandom sama v sobi. je vprašala Nina z najnedoiž!h>jšini gl isom :
—	Ali bo tudi gospod Valin povabljen? Sama se je čudila, da ji ni glas trepetal pri teh besedah.
—	Kakšen gospod Valin T — je vprašal Arm and. W- Vaš nečak.
van red no dobro uspeli. Masakri-ranih je bilo tri miljone ljudi j. en »niljon pa jih to zimo strada.
ljubno sprejeJa. Hvala lepa družini Uri»as in p;. Zoren ter vs-in, ki so se vdeležili pogreba in nas k«»nčno spremili na kolodvor. IJo-«lite uverjeni. drag: rojaki, da nam ostanete v dobrem spominu iu ako kdaj prilika nanese, vam bomo di *ire volje povrnili, kar bo v naši moči.
Kanjkega priporočamo v trajen opomin in molitev. T«»bL dragi Jlatija. pa klitemo: Spavaj mirno. ssij pHdeimt v>i za tebojT Žalujoči ostali: Družina Švigelj, brat. R. F. D. No. 1. Conentaiigb. Pi.
('»-10—12)
Drai;! mož. oče iu brat, počivaj v miru. Na svidenje nad zvezdami !
Žalujoči ostali:
Frančiška Zalar, soproga. Tony, Annie, Frank in Joe,
otroci.
John, Jožef, Frank Ln Matija,
bratje. Johana, sestra. Onnalinda, Pa., 4 de» l'll<. (7-0—12)


Kitajski zdravnik \
Ako kdo Izbere zdravnika, ki ima veliko Iskušnjo v zdravljenju težkih A bolezni z glasom, da je ozdravil svoje bolnike, ted«j je odločil modro .za A
podaljšanje svojega življenja.
Svojo zdravniško prakso Izvršujem ie 31 let In v vseh teh letih sem Iz- Zš polnil samo štiri mrtvaške liste. Iz tega morete razvideti, s kako skrbnostjo R sem zdravil svoje bolnik«.	n
v zadnjih letih sem ozdravil nekaj zelo težkih slučajev. Eden je imel £ naduho že 12 let in ozdravil sem ga z eno steklenico zdravil. Predno je prišel k meni, da ga zdravim, je šel k vsakemu izvežbanemu zdravniku v za-padni Pennsylvaniji. Ozdravil sem enega z ohromelo hrbtenico v treh mesecih. več bolnikov sem v petih mesecih ozdravil krvarenja pljuč. Ako želite. vam morem navesti Imena gori Imenovanih bolnikov.
Druge bolezni, kakor revmatlzem, sciatica, kašelj, srbečica. Izpah, krvne bolezni, katere sem ozdravil, šo tako mnogobrojne. da jih ni mogoče našteti. Ako pridete k meni, bom poskusil vse, da vas ozdravim, ako je mogoče še ozdraviti In to v najkrajšem času, po najnižji ceni, kjer drugi Zdravniki i« ne morejo več pomagati. Prinesite ta oglas, kadar pridete.
URADNE URE:
Ob delavnikih:
od do 6. ure popofdn«.
Ob nedeljah In praznikih: Od 9. do 1. popoldne.
Dr. Jin Fuey Moy
30g GRANT ST., «ETW. 3rd. A 4th AVE.,
PITTSBURGH, PA.
J
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Ž:i1«in1: im srcem naznanjam so-rndnikom, prijateljem in znanccin po širni Ameriki, da j«* po Sdnev-ui bolezni intlnenci, previdena s sv. izsikramenti^ za vedno znspahb moja soproga
FRANČIŠKA PETERCA, roj. Kršne.
Fmrla je dne 28. novembra v starosti 32 let. Zapušča žalujoče-; ga soproga in šest'otrok od 7 mesecev do 10 lot starih. Rojena je bila v vasi Jarše, p^šta Kamnik. Gorenjsko.
Srčno hvalo izrekam vsem. ki < so mi priskočili na pomoč v času bolezni ter jo spremili k večnemu počitku.
• Žalujoči ostali: Ivan Peterca, soprog.
Ivan, Frančiška, Micika, Rosa, Fepa ki Angela, otroci.
Browndale, Forest City, Pa., 4. i decembra 1918.
Ali ste bolni?
Ako .'mate kako boleaen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oalrmjd •e um to, kyeri wlravnik tu ni mogel ozdravit!, pridite k meoL Vnfl nun ho vase zdrav J«.
Oddaljenost all pa pomanjkanje denarja naj ras ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Pittsbargbu najboljši Bpecijaliat za mofike ln sem nastanjen Ce mnogo let. Imam najbolje opremljen urad. tudi atroj ca X-žarke, a katerimi morem vfdetl skozi raa, kakor skoal steklo. Imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih in lmortlranlh zdravil. Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja Govorim v vačem jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za rss storitL
Imam Erllcbov sloviti 606 aa krvne bolenl la ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-sofla alnčajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, ielodčna ta Jetrne boTanl, srbenje, mozole ln vse kronične boleanL
Prof. Dr.1!?! G. BAER,
tU SaUTHFIELD 8T,	PITXSBUBGH, PA.
nasproti poŠta. ▼AŽN9.—Odreši to ln prlnetl a seboj.
644'Penn avenue
Dr. L0RENZ
SDIHI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECUALIgT MCfeKIH B0U5ZHI
MoJa stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih boleanL Iaa aam ie zdravim nad 23 let ter Imam skušnje r vseh boleznih ia ker snam slovensko, zate vaa morem popolnoma razumeti ln spoznati vafio bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Skoal 23 let sem pridobil posebno sknfinjo pri zdravljenju moških boleanL Zato ae morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa K da vas poopolnoma osdrmvlm. Ne odlašajte, ampak pridite
i
Jam tadravlaa aaatmpDeno kri, aaaalj« te liw po tel tu. b» lesni y grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, ataia rane, Hv*M boleanL oatabeloat, bolezni v mehurju, ledlcah. Jetrah ta ielodaa, rmenico, revmatizeia, katar, sla to Silo, navdnho Itd.
W Uradoe ore at: V ponedeljkih, sredah ta petkih od t. art 4otraJ do B. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od t. hm ajatraj do 8. ure svečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldna. —■ F« poftl ne adravim. Pridite ooebno. Ne poaibite Ime tn naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Pesa »e., Ptttsborgti, Pa.
• p. -.^^SiMmiSigff-'!

/
t *

_ -
k