• ’ V r n H V h ■KOPITARJEVA 6 Ljubljana PBIMDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Do mani pubblicheremo la penuIHma puntata della „S torta del movimento sindacale di Trieste** del comp. B. Petronio Lptn V ‘storr 901 3Q1k Požtnina Platana v gotovini Leto V - Ote V. zrl Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 10. decembra 1949 Cena 15 lir ZA DEMOKRATIČNO reši.ev tržaškega vprašanja V diskusiji o političnem poročilu tov. Stoke Franca na seji glavnega odbora OF v četrtek, je govoril o stališču Osvobodilne fronte glede rešitve tržaškega vprašanja tudi tov. BRANKO BABIC, predsednik glavnega odbora OF, ki je med drugim dejal: Ko je II. .Icongres Komu-Etilne partije STOja v ' da bi podprla borbo za gansko vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja, uto moramo tudi ugotoviti’ da kaše j o vsi znaki na °- da sovjetska vlada upo-rablja Tržaško ozemlje ašanje kot sredstvo za tisoje mešetarjenje z zapad-mrtii imperialisti. Dejstvo 1®’ da tudi glede tržaškega tirašanja lahko ugotovimo Primer takšnega mešetarje-Ja na račun pravic male-naroda, kakršnega so iz-^d.li s slovensko Koroško, Grčijo, itd. v čemer vidijo nov primer opuščanja Juolucionarne• dosledne o-Jambe pravic malih in za-ranih narodov, tak šno stališče sovjetske j ade do tržaškega vprašaja pa ni novo. j ,jfre<2 umikom Jugoslovan-j?6 armade iz Trsta je mar-l«tt* Aleksander dal ultima-s katerim je ta umik jr jugoslovanskega vrhov JVa poveljstva zahteval. Jdaj je jugoslovanska vlar l® Vprasalu sovjetsko vlado, Jj naj spričo tega nasilne-j? Ultimatuma stori• Sovjet-ijf vlada pa ni dala niha-\JUe9a odgovora. Jasno je i>0: da ta molk ni mogel .hieniti nič drugega kot j. • <*a sovjetska vlada ne bo tjjtivla Jugoslavije v pri-^u, če ona ne bi pristala ^nasiint ultimatum. Slo je ■J. al za vprašanje vojne in jjju in Jugoslavija ni mo-iJJ)rez podpore SZ tvegati rjjflikta s svojimi zapad-tJJ «zavezniku, temveč je k* " na ljubo miru — HjjJe ccte iz Trsta umak- P C. tudi pozneje v diplo-borbi za novo pra-\ 0 mejo med Italijo in \Jslavijo. se je sovjetska \a sicer strinjala z jugo-Hunskim stališčem, ven-to strinjanje ni bilo L?°- to nam dokazuje ^dii da se krivičnemu \J°skemu predlogu tako \r°vanc francoske črte It vlada ni uprla in \Z° svetovala jugoslo-j vladi naj sprejme ta krivični kompromis, češ da je kolikor toliko «doben. Jugoslovanska vlada je bila zato prisiljena na to krivično črto z znanimi rezervami pristati. Nad tem pristankom sovjetske vlade, ki je imel za posledico pristanek jugoslovanske, so bili celo sami angloameriški imperialisti presenečeni, kajti mislili so, da bodo morali vsaj toliko popustiti, da bo mesto Gorica pripadlo Jugoslaviji in bili pripravljeni tudi na nekatere popravke vzdolž vse črte v njeno korist. To bi se zgodilo, če bi sovjetska vlada pokazala količkaj odpora proti krivični francoski črti. Vse to se je dogajalo pred zloglasno resolucijo Informacijskega urada komunističnih partij, t. j. tedaj, ko si še nihče ni mislil, da bo šel razvoj dogodkov v tisto smer v katero gre danes. Danes pa sovjetska vlada dejansko ne vodi več politike spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo. Danes lahko upravičeno trdimo, da je njena politika v pogledu tržaškega vprašanja na liniji tria kih kominformi-stov t■ j. na liniji Komunistične partije Italije, in italijanske vlade, ki zahtevajo priključitev Trsta k Italiji. Ce sovjetska vlada s tria-škimi in italijanskimi kominformisti vred zahteva trenutno imenovanje guvernerja, nato pa nekakšno «boljšo rešitev» je temu vzrok, da hočejo na ta način doseči, da bi se Jugoslovanska armada umaknila iz cone B, ker je to edina ovira za priključitev celotnega Triaškega ozemlja k Italiji. Vse to so nepobitna dejstva, ki nam dokazujejo, da tudi s Tržaškim ozemljem sovjetska vlada postopa prav tako kot s Slovensko Koroško in Grčijo. Ta ugotovitev je sicer žalostna in nas boli, ker si nekaj podobnega nismo mogli nikoli zamisliti. In če so dejstva takšna kakršna so, si ne moremo misliti drugega kot to, da je sovjetska vlada svoječasno tudi glede Trsta ob priliki delitve interesnih sfer z imperialisti (sporazum iz leta 1944) prevzela neke tajne obveze, da bo namreč pristala, da Trst ne bo priključen k Jugoslaviji, temveč da bo ostal tudi po vojni pod Italijo, kakor tudi da Trsta ne bo zasedla Jugoslovanska armada, temveč ameriške in angleške enote. Zato je zasluga edinole jugoslovanske armade, da je osvobodila Trst. Le na podlagi vsega omenjenega je danes mogoče razumeti, zakaj vodstvo sovjetske Kompartije v svojih pismih očita vodstvu KPJ, da je hotelo zaradi Trsta potegniti v konflikt z Angloamerikanci tudi Sovjetsko zvezo. Vse to je posledica nesocialistične politike sovjetske vlade do Jugoslavije, politike, ki jo je sovjetska vlada vodila tudi na zadnjem zasedanju generalne skupščine OZN. Spričo vseh teh nepobit-nih dejstev je jasno, da ne moremo še nadalje ostati na dosedanjem stališču o-hrambe mirovne pogodbe za vsako ceno. Mi srno sprejeli mirovno pogodbo kot izvršeno dejstvo, toda vedno kot nepravično rešitev. Danes pa vidimo, da velesile, ki so tržaški kompromis podpisale, nočejo o realizaciji Triaškega ozemlja nit več slišati in da je med temi tudi Sovjetska zveza. Zato bi bilo povsem napačno če bi našemu ljudstvu ustvarjali iluzijo, da je realizacija Tr- (Nadaljevanje na 4. strani) RnmunskD lelalo pristalo v Beogradu BEOGRAD, 9. — Letalo romunsko - sovjetske letalske družbe «Trs» je danes pristalo v Beogradu. V letalu je bilo 19 potnikov in 5 članov posadke. Letalo je prevažalo potnike na progi Budimpešta -Turn Severin. Med poletom so štirje potniki razorožili in ubi. H policista, ki je bil v letalu, nato pa so prisilili pilota, da je letalo usmeril proti Beogradu. Nemčijo naglo spreminjajo v bazo za vojaške operacije Pet sto milijonov dolarjev za gradnjo in povečanje vojaških letališč v Zahodni Nemčiji - Adenauer ponovno zahteva obnovitev nemške vojske BONN. 9. — Adenauer je danes ponovno zahteval obnovitev nemške vojske. «Tudi Nemčija ima pravico do varnosti)), je dejal Adenauer, do varnosti, ki jo ogroža obstoj ljudske policije v Vzhodni Nemčiji, ki je prava redna vojska. Ne more se zahtevati od Nemcev, naj služijo kot plačani vojaki v tujih vojskah; potrebno je, da so Nemci zastopani na podlagi enakopravnosti v evropski vojski«. Glasilo sovjetskih oblasti v Nemčiji «Tagliche Rundschau« javlja, da so se trije visoki ko- misarji sporazumeli, da bodo zanikali ustanovitev nemške vojske in da bodo medtem nadaljevali priprave za mobilizacijo nemškega kontingenta v okviru zahcdno-evropske vojske. Da zakrijejo vse načrte, bodo ustanovili močno polici-sko silo v zahodnih področjih. Od začetka bo v tej policiji 110 tisoč mož. Isti list našteva nato številna dejstva, ki govorijo, kako anglo-ameriški vojni hujskači naglo spremenjajo zahodno Nemčijo v svojo bazo za vojaške operacije. Dopisnik tega lista V Frakiurtu javlja, da od 120 vojaških letališč bivšega hitlerjevskega letalstva deluje danes že 10. Samo 7 od teh služi za civilno letalstvo. Zahodne okupacijske oblasti nadaljujejo z graditvijo letališč. Američani imajo namen napraviti iz letališča v Frankfurtu ob Meinu največje in najmodernejše letališče v Srednji Evropi. Ameriški general A-lexander je izjavil, da bo to letališče, čeprav bo opremljeno za potrebe : civilnega letalstva, »ohranilo svoj čisto vojaški značaj«. Letališče Riem pri Monakovem, ki služi za bazo ameriškim lovskim letalom, so povečali, tako da bo služilo lahko ameriškim bombnikom. Tudi v bližini Hanno-verja gradijo ameriško letalsko bazo. Ta je v bližini letališča Bucheburg, ki so ga Angleži . spremenili v ogromno bazo svojega letalstva. Ravno tako so povečali letališče v Stuttgartu. Izdatki za graditev novih letališč in povečanje dosedanjih bodo znašali nad 500 milijonov dolarjev in bodo v breme »vlade« v Bonnu ter deželnih vlad Zahodne Nemčije. Francoski napi književniki na okisku v Ji BEOGRAD, 9. — Sinoči so prispeli v Beograd francoski napredno usmerjeni književniki in publicisti. Med temi so Jean Marie Domenac, odgovorni urednik lista «Esprit», Kefele Andrie in Jean Babolin. Skupina francoskih književnikov bo ostala v Jugoslaviji dalj časa in bo ves ta čas gost jugoslovanskih pisateljev. Goste so na beograjski železniški postaji sperjeli zastopniki Zveze jugoslovanskih pisateljev med temi Cedomir Minderovič, Bogdanovič in drugi. BEOGRAD, 9. — V bližini Tuzle v Bosni so začeli s spri-pravljalnimi deli v novih rudnikih soli, ki bodo segli v globino 400 metrov. Pri vseh teh delih so zaposleni domači strokovnjaki. PROTIZAKONIT UKREP SZ proti i/oj. misiji FLRJ u Berlinu BERLIN, 9. — Na sovjetskem področju je nemška policija zaprla in obkolila stanovanja članov jugoslovanske vojaške misije v Berlinu, čeprav so uradi misije na britanskem področju. Člani misije so ostali v svojih stanovanjih brez hrane, polkovniku SIDONOVICU. ki je hotel z avtom odpeljati svoje osebne reči na britansko področje, je policija zaplenila avto. Ta korak proti članom jugoslovanske misija je pndvzela GROTEWOHLOVA vlada, po. tem ko je prepovedala članom misije, da bi še naprej stanovali na ozemlju Vzhodne Nemčije. Funkcionarji misije bodo morali zapustiti sovjetsko področje z vsem premoženjem misije najkasneje do polnoči 17 t. m. Pismo s tem obvestilom so včerai izročili funkcionarji Gmtevvohlove vlade jugo' lo-vanskemu generalne,mu konzulu v Berlinu. Jugoslovanski krogi so izjavili, da se bo selitev začele č>m bodo na razpolago stanovanja v zahodnih podrnčiih Berlina. Polkovnik HODGE. zastopnik Odložena le Ma zahodnih sil v nadzorstvenem svetu v Berlinu je včeraj popoldne izročil generalu CUJ-KOVU, predsedniku sovjet: ke kontrolne komisije, protestno pismo jugoslovanske misije glede sovražnega postopanja proti članom misije na sovjeta em področju. Jugoslovanska misija je v pismu poudarila, d& so proti njej podvzeti sovražni koraki nezakoniti. To pa zaradi tega. ker so bile leta 1945 povabljene vse zavezniške vojaške misije v nadzorstveni svet. Zaradi tega je jugoslovanska misija imela vso pravico, da svobodno kroži po Berlinu. Internacionalizacija Jeruzalema sklenjena pred glavno skupščino OZN Jugoslovanski delogat izjavlja, da prisilna internacionalizacija lahko zopet spravi v nevarnost mir na Srednjem vzhodu LAKE SUCCESS, 9. - Adrien Pelt. namestnik glavnega ta jnika OZN, je bil imenovan za visakega komisarja za Libijo v smislu resolucije glavne skupščine, ki določ.a neodvisnost Libije v treh letih. Ta komisar bo imel med drugim nalogo imenovati predstavnike Cire-najke. Iripolitanije in Fezana, kj bodo skupno s predstavniki Egipta, Francije, Italije, Pakistana, ZDA in Velike Britanije sestavljali odbor, ki bo preučil Vohuni in saboterji prejeli zasluženo kazen Sarajevsko sodišče je izreklo sodbo proti be'ogardistom, sovjetskim državijanom, ki so bili v sovjetski vohunski službi RIM, 9. — Ker je senat sklenil, da bo razpravljanje o vladnem načrtu za zvišanje mezd državnim nameščencem odložil na torek, so sindikalne organizacije sklenile, da se stavka državnih nameščencev, ki se je imela začeti jutri, odloži. _____ Odstavljen je oiigoi/orn ureM ''Rude pravo'1 PRAGA, 9. — Osrednji odbor komunistične partije CSR je Vilhemu Novyju odvzel mesto odgovornega urednika glasila komunistične partije »Rude pravo«. Poročilo o tem ukrepu je včeraj objavil list «Rude pravo«. List piše da je bil Novy odstavljen iz političnih vzrokov. Dejansko je bil Novy odstavljen že pred nekaj tedni. Sele pred dvema dnevoma so objavili, da je Novy podal ostavko na mesto poslanca, zaradi zdravstvenih razlogov. SARAJEVO, 9. — Včeraj je okrožno sodišče v Sarajevu izreklo sodbo v procesu proti skupini vohunov in saboterjev, agentov sovjetske obveščevalne službe bivših belogardistov in kolaboracionistov, ki so po vojni pistali sovjetski državljani. Sodišče le vse obtožence spoznalo za krive in jih obsodilo. Bivši ruški duhovnik Aleksej Križko je bil obsojen na 11 let in 6 mesecev prisilnega dela. Sodišče je ugotovilo, da je obtoženec sodeloval z Nemci med vojno, da je vodil Jugoslaviji sovražno propagando in da je bil v službi sovjetske obveščevalne službe. Vladimir Ognjev, bivši kapitan carske armade, je bil obsojen na 6 let prisilnega dela. Sodišče ga je spoznalo za krivega, da je sodeloval z Nemci in ustaši, katerim je tudi dajal informacije in ker je po vojni širil v državi neresnične in alarmantne vesti. Inženir Anatol Poljakov je bil obsojen na 10 let prisilnega dela. Sodišče je dokazalo, da je delal za nemško obveščevalno službo, od katere je dobil za to posebno nalogo. Po osvoboditvi je dajal informacije neki tuji obveščevalni službi, in sicer predvsem o gradnji nekaterih velikih objektov v Jugoslaviji. .Vzgojiteljica Ksenija Komad je bila obsojena na 3 leta prisilnega dela. Sodišče je ugotovilo. da je bila v službi gesta-pa in sodelavka neke tuje obveščevalne službe. Arsen Boremovič, bivši državni tožilec pod ustaši in tožilec ustaškega voj-aškega sodišča je bil obsojen na 20 let prisilnega dela. Obtoženec je bil spoznan za krivega, ker je bil tožilec ustaškega voiaškega sodišča in ker je leta 1947 postal inform: tor sovjetske obveščevalne službe, kateri je pošiljal zaupna poročila. Vasilij Kostrjukov je bil obsojen na 5 let prisilnega dela, ker -e po navodilih funkcionarjev sovjetskega veleposlaništva sodeloval s sovjetsko obveščevalno službo in ker je vršil sovražno propagando, da bi povzročil nemire v državi. Ilija 2erepkov, funkcionar sovjetskega obveščevalnega urada je bil obsojen na 6 let prisilnega dela. Sodišče je Zerepkovu dokazalo, da je deloval za sovjetsko obveščevalno službo in da je sprejel nalogo od sovjetskih funkcionarjev na veleposlaništvu v Beogradu, naj vr"i v državi sovražno propagando. Študent prava Gesler je bil obsojen na 5 let prisilnega dela. Obtoženec je po resoluciji In-formbiroja širil protizakonito gradivo. Poleg tega je sodeloval s sovjetsko obveščevalno službo. Funkcionar Petar Sokolov je bil obsojen na 4 leta in 6 mesecev prisilnega dela. Tudi Sokolov je širil sovražno propagando jn delal za sovjetsko obveščevalno službo. Zadnji obtoženec Georgij Olševski je bil obsojen na 4 leta prisilnega dela. Olševski je prav tako delal za sovjetsko obveščevalno službo. scsnavo vlade v. lu-iji leta 19oZ. Aurien reit ie po rouu mzo-zejnec. Sovjetsija zveza Je zahtevala uuelez„o v p^uouoo: u b elanov, ki naj bi ga svet Za sjvib-mstvo ustanovil, ua snupuo z uanjo sestavi sporazum, na potna g i katerega bo Italija apiavijala boniaujo y snu-iu resolucije giavne skUpseiiie Organizacije zaruzemn naiouuv. ruai Lsipt je za val, naj se mu prizna polns A vica sodelovanja v tem p ...oooru. Naert za inteinacionalizacijc .Jeruzalema, ki ga je v siedo : sprejel poseDni politični oobor J oo stal karužene narode 8 milijonov dolarjev, od katerih bo-oo morali y prvem letu kriti polovico člani OZN. Do teh zaključkov je prišlo potočilo izvedencev. ki ga je upravni od-oor ssupščiue sp-eiel v četrtek s 25 glasovi rjroti 4 (Izrael, Jugoslavija. Guatemala in Uru-•guay). Seveda je treba glede internacionalizacije Jeruzalema čakati dokončnega glasovanja glavne skupščine. Medtem pa tako izraelski uradni krogi, kakor tudi transjordanski. odločno protestirajo proti sklepu posebnega političnega odbora in izjavljajo, da internacionalizacije Jeruzalema ne bodo sprejeli. Preden se bo glavna skupščina izrekla o vprašanju Jeruzalema morajo še govoriti delegati Iraka Cileja. Sovjetske zveze. Jugoslavije. Uruguaja, Sirije Equadorja, Izraela. Islandije in Argentinije. Od 5 govornikov, ki so danes popoldne govorili, je čilski delegat izjavil, da se bo vzdrževal glasovanja. Delegati Sovjetske zveze. Jugoslavije in Uruguaja so ponovili svoje stališče, ki so ga bili že izrekli pred posebnim političnim odborom. Sovjetski delegat Ca-rapkin je izjavil, da je treba izvesti internacionalizacijo Jeruzalema kot sestavni del načrta za razdelitev Palestine, Jugoslovanski delegat Kosa-novia je izjavil, da bi prisiljena internacionalizacija zopet postavila v nevarnost mir na Srednjem vzhodu. Izjavil ie. da je treba predvsem delati na tem, da pride do sporazuma med prizadetimi. V zadnjem trenutku javljajo, da je glavna skupščina zavrnila predlog Uruguaj& in Danske, naj se vprašanje Jeruzalema odgodi na izredno zasedanje glavne skupščine, ki naj bi bilo v Evropi. Skupščina je 11 congresso deirU.V.L e le papere deli’ing. Bartoli II sentimeoto patriottico e staža dubbio un elemento positivo nella vita di un uomo, a condi-zione perd, che esso non si estrin-secbi in belie parole, in occasione di ricorrenze plu o meno solenni, ma che presti tutta la sua vita, volta ad operare per il bene della societi in cui vive. In questo senso anebe la vita laborlosa del piii modesto operaio i sinonimo di patriottismo. Ma cosa dobbiamo pensare di quella gente che sfrutta ogni piii banale avvenimento per sciori-nare il loro patriottismo vuoto c parolalo? In questi gtorni si sta tenendo a Trieste, il congresso deirUnio-ne vcloclpedistica itaiiana, congresso che interessa un ramo as-sai popolare dello šport, d’ac-cordo, ma comunque sempre dello šport. Era da attendersi quin-di una serieti, diremo cosl, spor-tiva. Invece no. Si i voluto strut-tare anche questo congresso per rlspolverare vecchi e ormai tra-montati temi del nazionalismo ltaliano. Nol non riusciamo a vedere, per es., in che relazione slano Fiume, Pola e Zara deiravvocato Zerinl con i problemi del cicll-smo ltaliano, e slamo invece del-1 avvlso, che queste citti pid che con «le sempre maggiori tortune del cicllsmo italianou, siano in stretto rapporto con le ben note disavventure dell’imperialismo ltaliano. Tanto meno ci riesce chiara la relazione che dovrebbe intercorrere Ira i problemi del clclismo italiano e 1’sartistica ri-produzlone della S. Caterina da Siena« cbe II rappresentante della »Mens sana« di Siena ha voluto ottrire airing. Bartoli, per-che (sentite poi questa) niuter-ceda — cosi come gia fece per il ritomo del papa da Avignone a Roma — per la restituzione di Trieste alla Madre Patria«. (Non C'č male: una Santa in veste di avvocatessa della nota tripartital) La palma in queste toplche spetta perb alPing. Bartoli. Nel suo saluto rivolto ai congresslsti, II sindaco di Trieste ebbe la disgraziata tdea (altro cbe ispun-to telice«, come dicono «Le Ulti-me Notizie«!) di ricordare il giro d'Itaiia nel giugno del 194S cbe, secondo lui, sarebbe stato nla scintilla che accese la fiamma«, ecc. ecc. Noi non sappiamo in che luogo si trovava l’ing. Bartoli in quel torno di tempo e qua!i scinttlle egil avesse veduto; quello cbe -appiamo — t molto bene anche! — sl č cbe ln quel famoso giugno 1946 lo squadrismo ed U j (asclsmo triestini, che credevano I di poter prendersi ia rivincita sul movimento democratico e mossero alPassalto delle sedi delle organizzazioni democrati-che, trovarono il pane per i l°ro denti Con io sciopero generale, durato ben 12 giorni, il popolo lavoratore di Trieste fece piazza pulita di queste squadracce fa-sciste che il sindaco democristia-no Bartoli pare voglia identili-care con la fiamma che navrebbe segnato il riscatto detinitivo di Trieste«! La memoria del sindaco Bartoli deve essere molto labile, se a dlstanza di soli tre anni e mezzo riesce a scambiare quella superba prova di torza del movimento operaio triestino con certe scin-tille che si sprigionano soltanto in certa arte oratoria di dubbia lega e di gusto discutibilissimo. Perb in questa corsa a chi ie špara piii grosse, anche le parole pronunciate alFapertura del congresso deirU.V.I. possono avere qualcbe attinenza con i problemi del clclismo. 0 novem „čudežu“ To pot se je učudeža Pri godil v Nemčiji. Najprej so Madon j videli otroci v nekem gozdu v bližini Thurna. Drugič se je «prikazala» ng verskem obre du, ki se ie vršil prevčerajčnjitn na istem m -stu ob prisotnosti 16 tisoč vernikov. To pot so videli vsi, in posledica je bila porazna: nekateri so popadali na tla, nekateri so se spustili v jok, nekateri pa so vrešče zbežali. Župnik je celo videl sonce, ki se je kot ogromno kolo začelo vrteti in se je vrtelo celih 10 minut Zvečer so videli izredno blestečo zvezdo, ki je v 6. minutah preletela nebo od vzhoda proti zapadu (ex Oriente luxl), itd. iti. Da je nevednost še celo razširjena, in to predvsem v kapitalističnih deželah, ni nič čudnega, zlasti še, ker imajo od tega izkori'čevalci ogromne dobičke. Čudno se nam zdi le, da se nekateri resno ukvarjajo s takimi neumnostmi in begajo ljudi, namesto da bi jim pomagali v njihovi nevednosti. Človeka, ki trdi, da se je sonce kot ogromno kolo vrtelo 10 minut (medtem kot tena nihče na svetu ne more videti), je treba predvsem zdravniško preiskati, če že sam nima toliko pameti, da bi se, spričo takih halucinacij, sam podvrgel zdravniškemu pregledu. Naš sončni sistem ni otroška igrača, pri kateri bi mogli kolesca vrteti po mili volji. Če se pa kljub temu nekomu dozdeva, da se v tem našem siste iu dogaja nekaj, kar je v nas orotju z znanstvenimi izsledki ootem mora zaključiti, da le v njegovi glavi nekaj ni u redu Sebe naj zdravi, ostale ljudi pa naj pusti pri miru. nato z 39 glasovi proti 14 (med temi tudi Velika Britanija in ZDA) ter 6 vzdržanimi sprejela celotno resolucijo, ki potrjuje sklep o internacionalizaciji Jeruzalema v smislu resolucije o razdelitvi Palestine. Se prej je skupščina zavrnila francoski predlog, naj bi se razpravljanje odgodilo na soboto. Nadaljuje se komedija v SOFIJA, 9. — Na današnji razpravi proti Kostovu in ostalim obtožencem so bili zaslišani še drugi obtoženci. Obtoženec Gevrenov je priznal, da je pošiljal poročila angleški obveščevalni službi ter da je organiziral gospodarsko saboiažo med nacionalizacijo bolgarske industrije. Sledilo je zaslišanje Hadži Pancova, Bajalcaljeva in Vasi-lja Javonovskega, ki so recitirali naučeno lekcijo s klevetami proti Jugoslaviji. Razprava se bo nadaljevala jutri. Delavci FLRJ obsoiaio rmliiionn oinrfil/n'nn nnninnnfi BEOGRAD, 9. — Glasilo osrednjega odbora Zveze jugoslovanskih sindikatov «Rad» obsoja ustanovitev nove »mednarodne sindikalne zveze« v Londonu. Glasilo pravi dalje, da je ustanovna konferenca teh razbijaških' sindikatov delo dobro pripravljenih načrtov, ki so bili že pripravljeni ob ustanovitvi Svetovne sindikalne zveze. Ker pa so tedaj vsi raz-bijaški načrti, ki so hoteli spremeniti zvezo v orodje imperialistične politike, klavrno propadli, so voditelji ameriške zveze dela in Trade Union začeli pripravljati novo mednarodno sindikalno zvezo, pokorno imperialistom. Pastore, Irvving Brown, Ca-rey, Copers in drugi izdajalci delavskega razreda, ki vestno izpolnjujejo ukaze svojih gospodarjev, so na konferenci v Londonu še enkrat potrdili svo. jo predanost Marshallovemu načrtu. Agenti kapitalistov so si v delavskem gibanju oziroma v razbijaški sindikalni organizaciji postavili tudi to nalogo: borbo proti stavki. «Rad» zaključuje, da jugoslovanski delavci, združeni v svoji enotni sindikalni organizaciji še naprej podpirajo Svetovno sindikalno zvezo in najodločneje obsojajo razbijaško delo nove «mednarodne» sindikalne organizacije v Londonu. SOTTO IL 7 ORCHIO... ...DELLA BOSTE NAPISAL JULIJ BELTRAM «L’UNITA’», organ KPI, ki ga ureja «il legionario di Spa-gnau Davide Lajolo - Ulisse objavlja dne 7. decembra t. 1. pod naslovom iiSOTTO IL TORCHIO DI BELTRAM E BABICii komintormistično oceno socialistične preobrazbe naše vasi. Očitno hoče «L’UNITA’» doseči prvo mesto v gonji in obrekovanju ljudske oblasti v coni B. Razumljivo je, da uresničevanje pridobitev narodno-osvobodil-ne borbe pri nas, ki pomeni uresničevanje programa socialistične revolucije, zadaja smrtni udarec lažem kontrarevolucionarnih kominformistov. To je prav tako razumljivo kot je razumljivo, da pomeni uresničevanje Petletnega plana v Jugoslaviji likvidacijo »teorij » zloglasnih resolucij In-formbiroja. Poglejmo si nekatere plati tega člančiča! uZnano je, da so vsi kmetje, ki nočejo vstopiti v idattorie collettive«, obremenjeni z nemogočimi davki, — ki so višji od njihovih letnih dohodkov — in izpostavljeni vsem mogočim pritiskom, posebno če so komunisti ali zvesti SZ». (Clankar se namenoma izogiba pravega naslova obdelovalnih zadrug in jih imenuje «fat-torie collettive«), Priznava torej neke vrste kolektivizacijo, kateri se protivijo «i comuni-sti o fedeli deU’URSS». Čudni komunisti, ki se protivijo kolektivizaciji! Pri nas takih komunistov ni. Da pa se tako zvani ucomunisti fedeli alla URSSu kominformisti protivijo kolektivizaciji zemlje, agitirajo proti obdelovalnim zadrugam, to drži in se temu ne čudimo. Kominformisti so že davno izgubili vsako revolucionarno perspektivo in že davno zapustili težko borbeno pot revolucije. Vsekakor je to lep in konkreten dokaz generalne linije Kominforma, ki nima nič skupnega z onim, kar je predvideval Marks in učil Lenin o nujnosti kolektivizacije na vasi. Medtem ko je ljudska oblast v coni B izvedla agrarno reformo, dala zemljo kmetom in se kmetje danes prostovoljno združujejo v obdelovalne zadruge, ki se množijo in utrjujejo Iz dneva v dan, skuša ko-minformist Di Vittorio in celotno vodstvo KPI rešiti agrarno vprašanje v Italiji v okviru DE GAŠPER I JE VE LEGALNOSTI. Di Vittorio se pogaja s Scelbo za 5000 ha zemlje, medtem ko Scelba ponuja 3500. Po direktivah Kominforma se vodstvo KPI zaradi LJUBEGA MIRU pogaja z veleposestniki za zemljo, ki so jo kmetje 2E SAMI ZASEDLI. Namen člančiča, ki ga objavlja «L’Unita» iz krajev kjer se vodi taka oportunistična, kontrarevolucionarna, izdajalska politika, ki nima nič skupnega z interesi delovnih kmetov v Italiji, je ubiti vsako težnjo in vero v napre- dek uspele kolektivne obdelave zemlje. V članku piše dalje: nToda tragika je v tem, da vstop v kolektivna posestva pomeni za kmeta padec iz «dežja pod kap#. Kajti v tako zvanih kolektivih so izpostavljeni novi vrsti izkoriščanja, ker voditelji so največji kulaki v deželi, ki se večkrat skušajo s silo polastiti zemlje, ki je bila z agrarno reformo podeljena kmetom#. Torej kolektiv »solo di no-me» — toda obstaja pa vendarle; vodijo ga kulaki, ki si potem, ko so lastno zemljo dali zadrugi, prisvajajo zemljo bivših kolonov! Logika komin-formistov — kulak v kolektivu! Kako si moremo to predstavljati, ko vemo, da po ustanovitvi obdelovalne zadruge postane zemlja zadružna lastnina njeni bivši lastniki pa kmetje - zadružniki (tako je nekdaj pisal Stalin). Clankar opisuje uupore» kmetov, «ki dokazujejo, da se je med kmeti začelo gibanje#; res je, med našimi kmeti jc vse močnejše gibanje ampak ne v smeri, ki si jo želijo kominformisti, pač pa v smeri vstopanja v obdelovanie zadruge. Dejstva dokazujejo, da se kolektivizacija zemlje vrši v nezadržnem poletu, popolnoma prostovoljno in vedno v večjem obsegu. Nad 20 obdelovalnih zadrug in 8 v formiranju dokazuje, da bo kmalu vsaka večja vas imela svoj kolektiv. Ni slučaj, da se starim kolektivom pridružujejo novi napredni kmetje kot recimo v obdelovalno zadrugo Puče kjer je vstopilo 15 novih družin, v obdelovalno zadrugo «1. maju Bujah 18 novih družin; drugod cele vasi vstopajo v te vrste zadrug. To je posledica preobrazbe na vasi, kmetje spoznavajo prednosti kolektivne obdelave, zato zapuščajo staro primitivno kmečko gospodarstvo ter stopajo odločno na pot naprednega kolektivnega kmetijstva. Medtem ko so tržaški kominformisti iz bojazni pred resnico preprečili obiskovanje naših obdelovalnih zadrug, ko so vabile delavce iz Trsta, naj pridejo na obisk, da se tako še tesneje povežejo delavci in kmetje, danes računajo, da bodo dosegli svoj kontrarevolucionarni namen s tem, da zaslepljujejo in zavajajo poštene delovne ljudi s pisarjenjem takih podlih lažnivih člančičev. Toda dejstva so neizprosna. Ni je sile, ki bi jih mogla spremeniti. Najmanj pa oni, ki danes pod zastavo lažnega in-ternacionalizma izvaiato kriminalno politiko naibolj grobega izda*stva revolucile na škodo delovnega Mudstva. Histerija kominformistov, lastna slabotnim in krivim, je znak strahu pred odgovornostjo, pred polaganjem računov. Se vsi izda*alci so prej ali slej plavali izda’stvo. Poštenih delovnih ljudi ne boste dolgo varali in goljufali. Pred nedeljsko tekmo JUGOSLAVIJA-FRANCIJA v Firencah Protijugoslovanski ukrep na Obe moštvi upata na zmago DUNAJ, 9. — Sovjetske okupacijske oblasti so zapečatile prostore društva za kulturne stike med Avstrijo in Jugoslavijo, ki ima svoj sedež na Dunaju. Na sedež društva so včeraj zjutraj vdrli gn sovjetski vojak skupaj z avstrijskim policistom, katera je vodil sovjetski polkovnik. S tem korakom so sovjetske oblasti jasno pokazale, kdo je silil avstrijske kominformiste v osrednjem odboru KP, k poskusom, da bi razpustili vsa jugoslovanska društva v Avstriji. PARIZ — Jutri zjutraj se bo v Parizu začela konferenca Comisca, v katerem so predstavniki 14 socialističnih strank. Razpravljali bodo o ustanovitvi j socialistične internacionale in j o priznanju nove italijanske »socialistične« stranke, ki se je ustanovila na kongresu v Firencah. (Od našega poseb. dopisnika) Po trening-tekmi, ki so jo jugoslovanski igralci odig ali v sredo a Fiorentino B, p<.~“ečajo skoraj ves čas počitku in ogledu mesta in znamenitosti. Včeraj so, kakor smo že poročali, prisostvovali nogojnetni tekmi za italijansko državno prvenstvo med Fiorentino in Nocaro, ki pa ni zadovoljila. Zdela se jim je pretežka in brez tehničnih fines Pač pa se je trener Bročič pohvalno izrazil o hitrosti in zdržljivosti igralcev Fiorentine. Danes po kosilu so se jugoslovanski igralci odpeljali na občinski stadion, vendar so trenirali na stranskem majhnem igrišču, kajti stadion, ki lahko sprejme preko 60.000 gledalcev, so pravkar urejevali, da bo v nedeljo v čim boljšem stanju. Kot je znano, je stadion porasel s travo. Zadnje deževje ga je nekoliko omehčalo, vendar ne preveč občutno. Jugoslovanom ta teren prija in si za nedeljsko tekmo želijo dežja. Današnji trening je obsegal nekoliko telovadnih in razgibalnih vai in streljanje na gol Bodisi vodje reprezentanc kakor tudi igralci so bili s sprejemom v Firencah zadovoljni in se pohvalno izražajo za razumevanje. ki so ga naleteli v teh dneh. V mestu vlada za tekmo veliko pričakovanje. Obisk bi bil veliko večji, če ne bi bilo v zadnjem času v Firencah veliko tekem za državno prvenstvo. Vendar s tem ni rečeno, da ne bo stadion kljub temu poln. Na splošno prevladuje mne- nje o jugoslovanski zmagi, vendar je težko prerokovati, kajti Francozi so moštvo skoraj popolnoma spremenili. Francozi so dospeli v Firence danes kmalu po 19. uri z moštvom, ki je bilo ze napovedano po časopisih. Od igralcev, ki so igrali proti Jugoslovanom v Parizu, je ostala le obramba, dva krilca in en napadalec. V razgovoru s Francozi smo opazili, da tudi oni mislijo na zmago. Nekateri francoski novinarji pa se izražajo zelo pre-vidno, če« da bodo povedalj kaj o rezultatu — šele v nedeljo zvečer. Dasi bo verjetno nastopila Jugoslavija z moštvom, ki je odigralo tremng-tekmo s Fiorentino B (t. j. Mrkušič, Horvat, Colič; Jovanovič, Čajkovski I., Di.iaič; Mihajlovič, Mitič, Firm, Bobek in Čajkovski II.), se ta postava še ne more z gotovostjo smatrati za dokončno. V razgovoru 7 jugoslovanski-mi voditelji reprezentance smo .izvedeli, da ne bodo predčasno objavljali nob“ne uradne postave. Isto velja za francosko moštvo. Vreme je vlažno in pogosto dežuie Vendar je prav zvečer pričel pihati veter in mogoče se bo vreme izboljšalo. V takem razpoloženju pričakujeta obe moštvi nedpljsko srečanje. V takem ali pa ie slabšem razpoloženju in nervozi pričakujejo to tekmo' tudi jugoslovanski in francoski ljubite! i j nogometa in skoraj ves športni svet. OdUčitev torej mor,, pasti: kdo bo žel v Rio de Janeiro. Ta odgovor pa nam bo dala nedeHska tevmn in borbenost igralcev. Mo*"ejši mora zmagati, p, R. TRŽAŠKI DNEVNI K lov. Mahne Milan Rojen je bil leta 1925. v Trstu. Mlad in zaveden delavec, zaposlen v Tovarni strojev v Trstu, je odšel septembra 1943. k partizanom, kjer je bil dodeljen k Istrskemu odredu. Po dveh mesecih težkih bojev je padel 10. decembra isteoa leta pri Podgrajih (Bistrica). Slava njegovemu spominu! milita** sreče 99 nima Ako si bo milanska »Unita« zapravila še onih nekaj ubogljivih čitateljev, ki si doslej niso upali prebirati kaj drugega razen njenih izdaj, potem ji bo k temu v dobršni meri pripomogla tržaška stran. Kajti avanturistične dogodivščine, ki si jih otročji tržaški dopisniki izmišljujejo za to stran, se nc le upirajo resnenlu bralcu marveč postajajo temu in o-nemu kominformističnemu somišljeniku celo nevarne. Železniški uslužbenec Žigon Antonio iz Nabrežine, ki je na devinski postajici baje doživel vno napeto pustolovščino, bi nemara k temu rad marsikaj pripomnil, potem ko se bo moral za svoje izmišljotine zagovarjati pred sodiščem. Toda kominformistični dopisniki niso kdo ve kaj tankovestni in sc ne ozirajo na posledice. Nič za to, ako bo imel (den izmed somišljenikov zaradi neodgovornega pisanja •neprilike s sodiščem, sUnita« zahteva bržkone mak dan primeren članek na škodo Jugoslavije tudi na tržaški strani in tako si jih je pač treba sproti izmišljati. Potem ko z OZNO ni bilo posebne sreče, se je Unita zopet lotila našega lista in prinesla v četrtek pod naslovom «La linea bian-ca e le speculazioni titiste« zopet nekaj ugotovitev, o katerih se bodo Tržačani, ki prebirajo aPrimorski dnevniku, lahko takoj prepričali v koliko odgovarjajo resnici. Cim je namreč filmsko podjetje Lux pričelo snemati na Krasu »Belo Črtov smo v našem listu takoj nastopili proti nekaterim začetnim scenam, med potekom katerih se je dalo sklepati, da bo novi film povsem tendenčnega značaja in izpolnjen z lažnimi, sramotlji-vimi prizori na račun Jugoslavije. Lažnivi dopisnik »Unita« pravi v zvezi s tem, da smo v poslednjem času napravili «marcia indietro«, čeprav ve, da do tega ni prišlo in so vsi naši članki, nanašajoči se na film, ohranili ostro protestno vsebino. Prav tako se nas ne tiče očitek, da je Lux filmu podjetje STAR baje izposodilo avtobus, kajti avtopodjetja menda izposojajo svoja vozila vsem onim, ki plačajo ne da bi iskala posebne informacije o najemnikih. Toda to listu «Unita» ne predstavlja neke senzacije. Zato si je domiselni člankar umislil svojo: «... kadar koli«, pravi, «je Primorski dnevnik napadal ostreje ta film, se je takoj pomnožilo število civilnih policistov v Sv. Križu; nameravalo se je bržkone povzročiti večji incident in spraviti v ječo kakega tovariša!«. Kdo, pri vragu, na) bi potem še sledil tako razgibani kominformistični fantaziji! Podlo denunciantstvo k o in i n f»r m i sta Bidovca „ Demokrat" in „ kristjan" prof. Vercelli, ki je prišel iz Italije v Trst s trebuhom za kruhom, primerja slovensko avtohtono prebivalstvo z italijansko kolonijo v New Yorku Na sinočnji seji občinskega sveta se je nadaljevala razprava o občinske;« proračunu Prvi je govoril AGNELET-TO. ki je proračun kritiziral in izjavil, da bo glasoval proti. Med njegovim govorom je de-mokristjanski župan BARTOLI ponovno javno pokazal svojo simpatijo in solidarnost z govornikom, ko je izjavil, da mu ni znano, če bi bili tudi drugi Slovenci razen Agneletta nešo-vinistično razpoleženi... s strani reakcionarne večine, ki šteje v svojih vrstah tudi ljudi, ki so bodisi sami bodisi njihovi starši če nedavno prijadrali iz Italije y Trst s trebuhom za kruhom, so se slišal* glasovi, da nas Slovencev nihče ne sili, da bi v Trstu živeli sporazumno z Italijsni. Kominformistični svetovalci JURAGA. CARLETTA CASA-LI in BIDOVEC so tudi kritizirali proračun in izjavili, da zanj ne bodo glasovali. V svojem govoru se je to pot izkazal zlasti zagrizeni, kominformistični svetovalec STANE BIDOVEC, ki sicer tako verno izpolnjuje ukaze Vidalija, da se še vedno ni upal izustiti slovenske besede v občinskem svetu. To pot je govoril o slovenskem šolstvu ter navajal — a bi zakrinkaj svoje razbljs-štvo, ki ga počenja vsak dan na slovenskem prosvetnem polju v coni A — podatke o krivicah, ki se godijo slovenskemu šolstvu v Trstu, ki jih je vzel iz našega včerajšnjega poročila o tej zadevi. Ko je govoril o slovenskem otroškem vrtcu na Kolcnkovcu. ki ga mora vzdrževati tamkajšnji roditeljski svet, čeprav bi bila to dolžnost tržaške občine, je Bidovec izgubil vsako mero dostojnosti, poštenje, in človečanskega dostojanstva. Samo zato, ker mu politično prepričanje tistih, ki Za naš otroški vrtec na Kolon-kovcu skrbijo, ni všeč, se je strupeno zaletel vanje in dejal, da slovenski starši »ne bodo zaupali vzgoje svojih otrok eksponentom Titove klike, ki ima okrvavljene roke». Mnenja smo, da ni potrebno posebej poudarjati, da je Bidovec že davno pljunil na vse ideale in na samo žrtev svojega mučeniške-gg brata vendar pa moramo njegov včerajšnji izpad strogo obsoditi in imenovati s previm imenom njegovo zmerjanje naših ljudi, ki skrbijo za to, da se naši otroci ne bodo raznarodoval; v italijanskih otroških, vrtcih, da imajo ti ljudje okrvavljene roke, da so fašisti itd. itd. Takšno početje ne moremo imenovati drugače kot lažnivo in podl0 denunciantstvo najslabše vrste, ki Bidovca izpostavlja splošnemu preziru ""Šega ljudstva! zuitski. da pozablja celo, da smo mi tržaški Slovenci tu doma, rojenj na tej zemlji. Da se nismo pritepli v Trst n. pr. iz Italije s trebuhom za kruhopi, da smo gradili to mesto in da plačujemo še vedno davke kot pošteni davkoplačevalci in da smo imeli svoje gledališče v sredini mesta, dokler nam ga niso vneti predstavniki dvatisočletne kulture požgali. Pozablja, ds. imamo tudi pravico do občinskega gledališča «Ver-di» prav tako kot imajo pravico do tega italijanski davkoplačevalci Gospod profesor — depickrat in kristjan — Pa pozablja še nekaj: da je italijanska kolonija v New Yorku skupina, ki je šla po svetu s trebuhom z& kruhom. Profesorjevo lekcija o neki kulturi, od katere bi imeli mi Slovenci veliko koristi, pa naj si gospod profesor zapomni, da se °d takšnih predstavnikov dvatisočletne kulture, kak šen je on, nimamo kaj naučiti. Tisočletne zgodovina našega naroda dokazuje, da je naj narod, številčno sicei majhen, pre tal vse viharje in kljuboval vsem grabežljivim rokam številčno močnejših sosedov, ki so pod krinko višje kulture in krščanstva hoteli naš narod uničiti. V ponedeljek se bo vršila izredna seja občinskega sveta, to pa zgradi tega, ker mora biti do 10. t. m. sprejet Acegatov proračun. Napovedano je namreč posojilo v višini 2 in pol milijard lir. ki ga bo Acegat dobil od ERE obrestmi za 25 let s 3«' Protestna stavka državnih uslužbencev odgodena Splošna stavka tiskarskih delavcev, zaposlenih v trgovskih tiskarnah, je vzbudila med prebivalstvom Tržaškega ozemlja, še prav posebno pa med delavskim razredom veliko zanimanje. Prav gotovo so tudi naši čitatelji zasledovali borbo, ki so jo vodili ti delavci za zmago svojih pravic. Čeprav je bila njihova borba odločna ter je trajala že precej časa, so delodajalci vztrajali pri svojem prvotnem stališču ter kršili določbe sporazuma, ki so ga pred časom sami podpisali. Položaj, ki je zaradi takega zadržanja delodajalcev nastal med celotno kategorijo tiskarskih delavcev, je moral končno privesti do splošne stavke, ki je dokaz, da nameravajo tokrat delavci izvesti svojo borbo do konca ter doseči zmago, katero jim delodajalci na vse mogoče načine kratijo in ovirajo. Kot že rečeno je že prvi dan splošne stavke pokazal enot- Hijeni,,zaščitniki" s Proseka in priprave za občni zbor nrosielneda društva Vercellijevo krščanstvo Od demokristjanov, ki so kaj-nada zagovarjali proračun, je treba na vsak način omeniti prof. FRANČIŠKA VERCEL-,IJA. ki se je pritepe] v Trst iz Italije (Vincfiio), se je sinoči spusti* tako daleč, da je z izjavo, ki pokazuje popolno pomanjkanje takta, ponovil basen o ježu in lisici, z naravnost nezaslišano nesramnostjo ie omenil, da sam župan La Guardia in Italijani v New Yorku niso nikdar mislili na posebno italijansko gledališče v New Yor-ku. Dejal je, da so v občinskem svetu ljudje, ki celo grozijo, da ne bodo glasovali, če ne bodo nakazani zneski za slovensko gledališče. Ta mož ki je po poklicu pro-fesor, je najbrje toliko zaslepljen od šovinizme. in tako je- Ikči utrnit a tatiču V četrtek ob 21 so poklicali V rikreatorij Sv. Alojzija v ul. Biasoletto agente civilne policije, ker se je tam dogodila tatvina. Košarkarski sodnik 28-letni Raino Ramolo iz ul. Gam-bini 12 je tisti dan ob 18.45 sodil neko tekmo v košarki. Pri tem je seveda odložil svoj suknjič, v katerem je imel denarnico z 18 tisoč lirami in dokumgnti. Mislimo si lahko, kako presenečen je bil, ko je po tekmi oblekel suknjič in opazil, da v žepu ni več denarnice. Tatvino je takoj prijavil direktorju rikreatorija Mauru Luigiju iz ul. Cologna 70, ki je po kratki preiskavi med dečki ugotovil, da sta denarnico ukradla 91etna Flavio C. in Lucio C. Denarnico z osebnimi dokumenti sta odvrgla, denar pa sta si razdelila. Pri njiju so našli še 18 tisoč lir razdeljenih na G tisoč in G500 lir, kam pa je izginil ostanek do 18 tisoč pa je ostala še uganka. Rainu Ramolu je dano na ljubo, da dečka prijavi oblastem ali pa ne. m drn Conski upravni odbor je na svoji zadnji seji v glavnem razpravljal o aplieiranju žinakega davka v r- rn občinah namesto d ' n jemnino, služinčad itd, na n» Po navodilih upravnega odbora je lahko za dohodke, ki izvirajo iz uradniškega ali delavskega dela obdavčenje zmanjšano za 60%. Za dohodke, ki pa izvirajo iz plač ali nagrad pa za 25%. Posebno za občino Trst je predsedstvo cone določilo, da je treba pričeti z obdavčevanjem minima 100.000 lir po 0.5Q% postopoma do maksimalnega obdavčenja 12''/« za 3 milijone lir letno. Nato je predsedstvo cone dolo. čilo tabelo za družinski davek. Nadalje je upravni odbor odobril tržaški občini 19 milijonov lir za napeljavo javne cestne razsvetljave, predvsem v conah, ki je še nimajo ali so slabo razsvetljene. Potem je odobril odločitev dolinske občine, ki je odstopila šolskim oblastem neko občinsko poslopje za ustanovitev otroškega zavetišča in sicer za dobo enega leta. Prav tako je odobril nagrado, ki jo je dala pokrajina dvema uradnikoma psihiatrič ne bolnišnice. Odobril jq tudi odločitev pokrajine, ki je dovolila podjetju TELVE, da napelje telefonski podzemeljski kabel od podjetja Aquile do Milj. Končno je upravni odbor odobril tudi nagrado za župana in za svetovalce kot odškodnino za čas, ki ga izgubijo na Ze več mesecev se vršijo seje našega prosvetnega društva z edino točko dnevnega reda: priprave za občni zbor prosvetnega društva «Ivan Vojko«. Sklicevale so se seje za sejo, a do pravega zaključka nikoli ni prišlo. Kakšne so bile ovire, da se občni zbor še do danes ni v redu izvršil? Mogoče bi kdo mislil, da so vmes tež-koče tehničnega značaja. Ne, niti zdaleka ne. Vse težkoče so povzročili edinole «Vidalijevi zaščitniki«, ki so se na vse načine trudili, da bi redni potek občnega zbora preprečili in so se pri tem posluževali vseh mogočih mahinacij, da bi ribarili v kalnem in ovirali svobodno prosvetno delovanje. Ker jim do stvarnega in resnega dela nj bilo, so se seje navadno končale s prepirom ali celo pretepanjem naših odbornikov in to zaradi tega, ker se «zaščitniki» zavedajo, da so V manjšini. Nikoli ne pristanejo na glasovanje o kakšnem predlogu, ki ga stavi naš odbornik, temveč zaženejo takrat, ko bi bilo treba glasovati, vik in krik in seje je takrat konec Ker jim ni uspelo na rednih sejah uveljaviti svojega razbijaštva, so si izmislili posebno vrsto mahinacij. Sklicali so občni zbor mimo odbora prosvetnega društva. Prošnji za policijsko dovoljenje, katere ni podpisal niti predsednik, niti tajnik društva in ni bila opremljena z društvenim pečatom, so priložili neko novo začasno izkaznico. S tem naj bi bila odvzeta pravica prisostvovati občnemu zboru pravim članom društva, medtem ko bi o društvu lahko odločali le «ljubljenci» »zaščitnikov« ali kakor oni temu pravijo «vsa vas«. Do danes se še nikjer na svetu ni dogajalo kaj takega, da bi o usodi nekega društva odločali nečlani. «Zaščitniki» pa si lastijo tudi to pravico in se za dosego tega poslužujejo vseh mogočnih zvijač in prevar. Toda malokdaj jim to uspe. Tudi pri nas jim ni, ker so Jim resnični prosvetni delavci odločno povedali, da bodo o prosvetnem društvu odločali samo člani. Tako so bili »zaščitniki« primorani ukreniti nekaj drugega. Toda resnica je močnejša od zvijače, zato so se spet všteli. Na zadnji seji je bil zaradi bolezni odsoten neki naš tovariš. ((Zaščitniki« so si zopet nekaj izmislili. To pot so si mislili — »e lahko pokažemo malo bolj popustljive. Postavili so predlog, da bi občnemu zboru prisostvovali člani društva Iz leta 1945. Pri tem so računali, da bi jim sledilo mnogo takih članov, ki se po letu 1945 niso več brigali za prosvetno delo, posebno pa ne ker je to slovenska prosveta in so bili takrat vpisani X društvo le zaradi tedanjih razmer in okoliščin. Naši odborniki so vztrajali pri tem, naj bi občnemu zboru prisostvovali le člani iz leta 1947. Končno smo se zedinili in sprejeli njihov predlog, da se bo glasovalo tajno z listki, in sicer ali naj volijo člani iz leta 1945 ali oni iz leta 1947. Se vedno pa se niso čutili dovolj varne o izidu tega glasovanja. Zato so odločno vztrajali pri tem, da en član odbora, ki na policiji ni javljen kot odbornik, ne sme glasovati. Da ne bi nastal zaradi tega spet nov kamen spotike, smo pristali tudi na to, čeprav ima imenovani polno pravico glasovanja. Končno je vendarle prišlo do glasovanja. Kljub gotovosti, da bo izglasovan tisti predlog, ki ie njim v prid, so morali doživeti razočaranje. Izid volitev je bil naslednji: za predlog da imajo vstop na občni zbor člani iz leta 1947 je glasovalo 8 odbor- nikov, za predlog, da prisostvujejo občnemu zboru člani iz leta 1945 pa je glasovalo le sedem odbornikov. Kaj napraviti? Ne bili bi «pravi» zaščitni, ki, če bi se sedaj tudi tega držali. Ko so videli, da se jim zvijača ni posrečila, so temu osporavali in izjavili, da to nič ne velja. Smeje so ugotavljali, da bi to bilo lahko veljavno le takrat, če bi pred glasovanjem zahtevali naši odborniki podpisano pismeno izjavo, da bodo oni priznali izid glasovanja. Takšna je torej možatost Vida-lijevih «zaščitnikov». Toda prav v tem so se ie večkrat razkrinkali in zato bodo prej kot slej doživeli usodo, ki jo taki ljudje zaslužijo — to je prezir in zaničevanje. V NEDELJO 11. DECEMBRA OB 10. URI BO MATINEJA V KORIST «NOVOLETNE JELKE« V GLEDALIŠČU «FENICE» V TRSTU smegoljčica Spisal: PAVEL GOL1A — Režiser: MILAN KOSIČ Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Sneguljčica - Neva Lipovčeva; Kraljica • Angelca Sancinova; Meglica - Tea Starčeva; Maršal - Ernest Zega; Poveljnik straže - Julij Guštin; Lovec - Srečko Košir; Vitez - Silvij Kobal; Paz - Elza D’Ambrosi; Frice, razbojnik -Božo Podkrajšek; Frače, razbojnik - Stane Raztresen; Čarobno ogledalo - Lelja Reharjeva; Dvorjanke - Zlata Rodo-škova, Štefka Drolčeva, Ema Starčeva, Vera Remčeva; Prvi škrat - Elza Barbičeva; Drugi škrat - Graciela Stoka; Tretji škrat - Inko Starc; Četrt i škrat - Majda Novak; Peti škrat -Neva Cok; Sesti škrat - Nora Jankovič; Sedmi škrat - Tatjana Uršič; Dvorjan - Anton Požar; Medvedek - Zorko Ščuka; Soloplesalka - Anica Žerjalov a. • Dva medveda, pet zajčkov, štiri meglice. Plese naštudirala: Olga Gorjupova - Pesem škratov napisal: Božo Podkrajšek - Skomponiral: Karel Boštjančič - Ko- stumi: Sonja Mikuletič - Lasulje: Draga Pahor - Odrski mojster: Ferdo Kokošar - Sepetalka: Palma Novak • Inspicient: Julij Guštin - Razsvetljač: Vittcric Cattelani. Prodaja vstopnic v petek in soboto pri potovalnem uradu «Adria-Express», ul. F. Severo 5 b, vsak dan od 8. do 12.30 ter od 16, do 18. in eno uro pred predstavo pri blagajni gledališča. —«*— Vsi tisti, ki so si rezervirali prostore za predstavo Sneguljčice v gledališču Fenice, naj dvignejo vstopnice najpozoeje DANES 10. DECEMBRA DO 11 URE pri «ADRIA-EXPHESS». - Nedvignjene vstopnice bodo prodane ostalini interesentom. /II Novoizvoljeni župan se dobro drži Brovedanijeve prakse kolesom Nesrečna vožnja s Včeraj se je 22-lelnl Pleter- šič Adriano iz ul. Pondares 5 odpravil kot vsak dan na delo. Ko pa se je včeraj peljal s kolesom po Senenem trgu je iz neznanega vzroka raz njega tako nesrečno padel, da se je pri pdacu verjetno zlomil čelno kost nad desnim očesom ter huje poškodoval nos. To pa še nj bilo dovolj, ker je dobil tudi možganski pretres. ZHrav-niki so ugotovili, da se bo moral zdraviti 20 ditt, seveda če ne bodo nastopil# komplikacije. Iz zavetišča je izginila V zavetišču v BoLuncu je našla svoj dom tudi 68-letna Zalar Marija. Ker pa je starka pred 20 dnevi iz zavetišča neznano kam izginila, sq sedaj za njeno usodo zanima civiln * policija, da bi ugotovila kaj se ja i ujo zgodilo. Da je občinski svet za občino Devin-Nabrežina na zadnjem sestanku dne 21. t. m. o-dobril proračun za leto 1950 s primanjkljajem 12.221.333 lir, je v naši vasi in okolici vzbudilo mnogo komentarjev In splošno nezadovoljstvo. V zapisniku ustave občinske uprave je zapisano, da gre iz Devina in Sesljana v občinsko blagajno en milijon lir vseh davkov mesečno.Ljudem ne gre v glavo, kako to, da bomo prt taki vsoti imeli še primankljaj in da se bodo pri tako velikih dohodkih popravljale ulice v naši vosi z zemljo in s kamenjem. Pravijo, da se bo deficit kril v bodočih letih z razvojem turizma in da bi s tem upati na zboljšanje. To se nam zdi zelo smešno, ker če se turizem do sedaj ni razvil, se bo v bodoče še manj. Pravijo, da bodo primanjkljaj krili iz zavezniškega fonda, vendar ne povedo, pod kakšnimi pogoji ga bodo dali. Ali se bo to opazilo pri davkih, ki so se v zadnjih časih znatno dvignili? Dobri občinski voditelji so za časa Avstrije posebno pazili, da občina ni zašla v dolgove in so to garantirali s svojim premoženjem. Jasno je, da tujim administratorjem v naši občini to ni mar. Slovenci in Italijani naše kakor tudi okoliških vasi, se nestrpno sprašujejo, kdaj bomo zopet imeli županstvo v naš i vasi kakor je bilo to pred fašistično dobo. Cas bi bil, da bi ga nam po tolikih letih zopet umili, ker je treba za tisako najmanjšo stvar hoditi tako da leč. Zlasti težavna je ta pot na županstvo za stare in bolehne nost vseh tiskarskih delavcev, ki so vsi brez izjeme zapustili delo. Stavka se seveda nadaljuje ter se bo v prihodnjih dneh prav gotov0 še zaostrila, če bi seveda medtem ne prišlo do rešitve spornega vprašanja. V našem časopisu smo tudi objavili poziv tiskarskih delavcev uslužbenih v trgovskih tiskarnah vsem kartotehničnim delavcem ter tiskarskim delavcem drugih tiskarskih zavodov, da podprejo njih borbo ter se je tudi udeleže, če bi sq stavka zaradi zadržanja delodajalcev zavlekla. Vsi delavci te kategorije so izjavili svojo solidarnost z borbo, delovnih tovarišev ter so dokazali svojo pripravljenost, da stopijo tudi v stavko, če bi lahko ta rešila sedanje sporno vprašanje. Sindikalni predstavniki vodijo seveda še vedno pogajanja z voditelji združenja industrijcev. Toda tudi ta zadnja pogajanja niso privedla do zaželenega rezultata. Sindikalni predstavniki so prejeli nalogo, da s pogajanji nadaljujejo ter da ne odstopijo od upravičenih zahtev, ki so jih takoj v začetku borbe postavili. Splošna protestna stavka državnih auslužbencev, ki se je imela začeti danes, je bila v zadnjem trenutku odpovedana, ker so pogajanja v teku. Prepoved sekanja iglastega drevja TRST, 9. (AIS) — Kakor danes naznanja urad Zavezniške vojaške uprave za ribištvo in poljedelstvo je v dobi od 1. decembra do 6. januarja prepovedano sekati iglasta drevesa katere koli vrste na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Lastniki, ki nameravajo sekati ta drevesa v tem času, naj takoj vložijo prošnjo pri poveljstvu gozdnega oddelka za Julijsko krajino (Comafido Se-zione Forestale Venezia Giu-lia« v ulici Cologna štev. 6, telefon 95-705. Prosilec mora navesti; kraj, kjer bo sekal, kakovost in velikost dreves, ki jih namerava posekati, in namen, kateremu bodo služila. Vsako sekanje brez dovoljenja se 'bo smatralo za kršitev zakona in kaznovalo po členu 26 kraljevega odloka z dne 30. 30. decembra 1923, štev. 3267. KOLEDAR QhtiaHi&če - '3čm\ - 'Jladia Sobota 10. decembra Lav. B. M„ Dražič Sonce vzide ob 7.35, zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.33. Luna vzide ob 21.04, zatone ob 11.35. Jutri nedelja 11. decembra Damas, Gojica SPOMINSKI DNEVI 1853 se je rodil ruski kristalo-graf E. S. Fedorov. ENOTNI SINDIKATI ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV ES se pridružuje današnji protestni stavki državnih uslužbencev, ki so v borbi za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Pozivamo vse člane, da se stavke polnoštevilno udeleže. PROSVETNA DRUŠTVA Pevsko društvo »Tržaški zvon«. Opozarjamo vse pevce in pevke, da se gotovo udeleže pevske vaje v ponedeljek zaradi nastopa na prireditvi za novoletno jelko. URADNE OBJAVE Za promet zaprta cesta. Občina sporoča, da bo od 10. t. m. zaprta za promet ul. Ratto della Pileria zaradi polaganja cevi za plin do zaključka del. Občni zbor prosvetnega društva S. Jenko Slovensko prosvetno društvo «S. Jenko« bo imelo svoj redni občni zbor v torek 13. decembra t. 1. ob 20.30 v ul. R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev; 2.) poročila: a) tajnika, b) blagajnika; 3.) poročilo nadzornega odbora; I 4.) volitve; 5.) razno. Obvestilo pionirjem za telovadne vaje Redne telovadne vaje za prvomajski nastop so za pionirje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 16. ure v dvorani na stadionu «Prvi maj« pri sv. Ivanu. Pionirji iz Šempolaja Obiščite lutkovno predstavo, ki jo priredi Prosvetno društvo »Zarja v svobodi« v nedeljo 11. decembra ob 5. uri popoldne v Sempolaju v korist novoletne jelke. Pridite mali in odrasli, ker bo mnogo veselja in srneha. Na nogemelno lekmo v Firence Odhod bo danes 10. t. m. ob 20. uri z AVTOBUSOM izpred potovalnega urada ADRIA-EX-PRESS, ul. F. Severo 5 b. PEVSKI ZBOR VELESILA V SKEDNJU Zaradi odsotnosti pevovodje danes pevske vaje ne bo. Prihodnja bo kakor običajno v ponedeljek. V nedeljo na Prosek! Danes ob .17 bo v dvorani «Društva za umetnost in kulturo« svečano razdeljevanje nakazil za blago raznim podpornim društvom v Trstu. Prosvetno društvo iz Barkovelj bo gostovalo jutri, v nedeljo 11. t. m. na Proseku. Nastopili bodo pevski zbor, dramska družina, pevski duet in pionirji. Iz prijaznosti bo sodelovala tudi barkov-ljanska godba, ki bo po prireditvi igrala tudi pri plesu. Prireditev se bo pričela točno ob 5. uri popoldne. Priporočamo vsem tržaškim izletnikom, kakor tudi Proseča-nom in Kontovelčanom, da se udeleže te kulturne prireditve, da tako podprejo moralno in gmotno delo prosvetnega društva iz Barkovelj. žtedeh l/lViuz ki je prinesel lani prvič novoletno v jelko je že naznanil svoj prihod. Skrbite za darila, ki jih bo pripeljal s seboj. Cim več jih mora biti in taka, da bodo imeli o-troci koristi od njih. Darujte, da bo Dedek Mraz lahko ugodil njihovim potrebami ljudi ob slabem vremenu, zato se bomo v kratkem obrnili na vojaško upravo s prošnjo, da nam županstvo vrne. Občinski svet je županov trud s 40.000 lirami mesečno dobro obdaril. To plačo bo dobival zato, da bo 16 slovenskim svetovalcem govoril p italijanščini, ker se bo tako seja prej končala. Viioveljci vedo povedati, da je g. župan pri njih izjavil, da ne bo nikogar poslušal, nego delal kakor je delal Brovedani. Prav tako vedo p«i potedati v vasi, kako je odgnal starčka, ki ga je prosil za delo. Neki mladenič v naši vasi je bil že nešteto krat pri g. županu — tudi na njegov poziv — toda župan je vsakokrat našel drug izgomr, samo da je fantu delo odklonil. Zadnji izgovor je bil, da morajo delati samo družinski očetje, do čim imajo v naši vasi pri zimskem delu skoraj večino neporočenih in tujcev. Menda nam tako ne bd dolgo več brovedanil. Dober plen vlomilcev 43-letni Amcrikanec Corallo Samuele, ki stanuje V ul. Cologna 18 je včeraj prišel na glavno policijsko postajo in žalostno povedal, , da so v prejšni noči napravili obisk V njegovem stanovanju neznani vlomilci in odnesli: radio a-parat, znamke, «Motor Roli«, fotografski aparat Kodoks, moško obleko, vojaško obleko, suknjič rjave barve, nalivno pero in svinčnik ter kovčeg. Vse bit go je vredno 400 tisoč lir. ’ 'im Rezervirane vstopnice pri Adria-Espres za jutrišnjo predstavo »Sneguljčice« dvignite danes do 11. ure. Po tej uri bodo nedvignjene vstopnice prodane. Zelo uspela lutkovna igra v dvorani društva «0lon Župančič* Ne moremo opisati veselja, s katerim so otroc; III. okraja sprejeli vest, da bodo tudi on; deležni lutkovne predstave, ki jih bo razvedrila Pa tudi marsikaj dobrega naučila. Lutkovna predstava, ki se je vršila v četrtek ob II v dvorani prosvetnega društva «Oton Zupančič«, je privabila toliko otrok, pa tudi odraslih, da je bila dvorana napolnjena še pred pričetkom tako dolgo zaželene predstave. Naši otroci so z zanimanjem sledili dogajanju na majhnem odru ter se navduševali nad * doživljaji majhnih lesenih lutk, ki sq na odru zaživele ter ustvarile iluzijo, da so resnično živa bitja. Vsem navzočim, celo odras-slim je čas tako hitro potekel, da so se le s težkim srcem lo-ČIH od lutk, v tipanju, da jih bo lutkovno gledališče v kratkem ponovno obiskalo. Uspeh te prve lutkovne predstave v prostorih novoustanovljenega prosvetnega društva «Oton Zupančič« nam je dokaz, La si takih prireditev naši najmlajši zelo žele tqr da b; bili zado- voljni, če bi lahko v kratkem ponovno prisostvovali predstavi, ki jih je navdušila in zadovoljila. Po končani predstavi so navzoči nabrali tudi vsoto denarja za novoletno jelko ter s tem prispevali, da bo ta otroški praznik čim lepše uspel ter osrečil vsq naše najmlajše. ata. ki ie ki priprave za avtalilKio zapiranje vrat Včeraj ob 15.15 je neka gospa opazila v ul. Ponzianino neznanca, jed je ravno zapuščal hišo št. 13. Pri njej je neznanec vzbudil pozornost zaradi tega, ker so že večkrat tukaj-nji časopisi pisali o neznanem tatu aparatov za avtomatično zapiranje vrat. Ker je neznanec držal tak aparat v rokah, je takoj poklicala dva agenta civilne policije, ki sta takrat šla slučajno mimo. Agenta sta neznanca takoj aretirala in ga odpeljala na polltijo, kjer so ugotovili dg se piše Juriševič Kerlo In da spl v javnih prenočiščih v ul. Gasparo Gozzl 5 Juriševič je priznal tatvino včerajšnjega dne, kakor tudi da je že štiri ali petkrat prej ukradel take aparate V različnih hišah v Trstu, Zadnje čase Je mesto k sreči živelo brez roparskih napadov. Zadnji je bil oni, pri katerem so roparji, ki -so že dobil* zasluženo kazen, ubili zlatarja Vouka. Včeraj popoldne pa ves Trst zopet govoril o novem roparskem napadu, o katerem so prinesle odširno poročilo «Ultime notizie« Roparski napad pa naj bi se dogodil takole. Ko je mlekarica družine, ki stanuje v ul. Candele 2, prinesla okrog 10 dopoldne mleko, je zastonj trkala na vrata. Ker ji ni nihče prišel odpret, je odprla vrata. Pred njenim očmi se je nudil strašen pogled. Na naslanjaču je ležala nezavestna 19 letna Lu-cia Romano, ki je imela t vrvjo povito telo in rdeč robec V ustih. Na prestrašeno kričanje mlekarice so prihiteli nekateri stanovalci iste hiše. S skupnimi močmi so spravili k zavesti 19 letno Lucio. ki je 2n n o v ul o tn o [(»lito! pričela, pripovedovati, kako sta okrog 9, ko je bila njena mama odsotna, vdrla v stanovanje dva mladeniča, ki sta ju zvezala, nakar sta iz nekega kovčega vzela 5 tisoč Ur in zlato verižico. Ni pozabila tudi povedati, da sta roparja pozabila pregledati omaro, v kateri je bilo več zlatih prstanov. Toliko o roparskem napadu po Lucinem pripovedovanju, sedaj pa še o istem napadu po policijskem poročilu. K0 so a-genti civilne policije pričeli stvar preiskovati, so v svoji preiskavi najprej povabili Lu-cio na policijo, kjer naj bi še enkrat opisala ves dogodek Med pripovedovanjem pa jc Lucia zaprosilu, da bi odšla na stranišče. Na tej poti jo je spremil neki agent, ki je opa zii, kako je Lucia skušala od vreči zlato verižico. Pri Luci so zato takoj naredili telesno preiskavo in našli pri njej še 4750 lir. Lucia je takoj priznala, da si Je roparski napad izmislila, ker bi rada pTišla do denarja. Povedala je tudi, da je za 250 lir, t, j. vsoto, ki manjka do 5 tisoč, kupilo bombončkov. Tako se Je ro parski napad Izblinil v nič, Lu eia pa je ostala do nadaljnje ga na policiji, Okradli so ga v pijanosli Včeraj je imel Zivic Ladislav svoj posebni praznik, ker ga je ves dan počasi srkal. Ko je tako hodil s svojim kolesom v rokah od gostilne do gostilne na kozarček belega a-li črnega, je okrog polnoči pri-vandral v ul. Crossada, kjer so mu neznanci izmaknili kolo in uro v skupni vrednosti 60 tisoč lir. Vknjiparni Štoka je naprodaj »slovenska risanka" Gotovo je, da vzame šolski otrok in dijak raje v roke zvezek ali risanko, če sta lepo opremljena. Na to je gotovo mislilo založništvo knjigarne Stoka, ko je izdalo lično risanko, ki je v poplavi te vrste šolskih potrebščin, ki so čestokrat zelo neokusne, prava izjema. Lahko bi jo pa imenovali «slovenska risanka». Na nevsiljiv način namreč seznanja mladega risarja z vrhovi slovenske slikarske umetnosti. Na prvi strani platnic so v vogalih upodobeni slikarji Josip Tominc, Janez Šubic, Ivan Grohar in Rihard Jakopič. Na četrti strani platnic pa so kratki podatki o upodobljenih slikarjih. Tukaj bi lahko pripomnili, da bi se založniški stroški skoraj ne povečati, če bi bil Se za Suhi. in Groharja dostavljen vsaj Po en stavek. Pri morebitnem ponatisu založnik tega ne sme opustiti Kljub tej pomanjkljivosti pa slovenskim učencem in dijakom toplo priporočamo to risanko, ki si jo lahko nabavijo v knjigarni Stoka, ulica Milano št. 1. Goidna mMino delo POT v Vsem tovarišem planincem, ki se bodo v nedeljo udeležili gozdnega prostovoljnega dela Javljamo, da odpotujemo v nedeljo zjutraj točno ob 5.30 z običajnim prevoznim sredstvom ob začetku ul. F. Severo. Prosimo, točnost! ODBOR PDT Nočna služba lekarn De Leitenburg, trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Fraxmarer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelio 24. tel. 90-180, Sponza, ul. Montorsino 9 jan), tel. 29.690; Harabaglia ’ Barkovljah, tel. 5728 in NlC° v Skednju, tel. 93-245 in>ata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA oirnatl Zlati šterling 8400, papm šterling 1550, telegrafski ' 663, dolar 660, švicarski hanK 155, 100 francoskih frankov 1»> avstrijski šiling 22, zlato HE- ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 9. decembra 1949 se je J Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 14 oseb, porok pa je bilo 5. Cerkvene poroke: narednik ameriške vojske Mc Cune Earl jj* gospodinja Bette Ines, uradnik Mc Evoy vVilliam in uradnica Trevisani Adele, mehanik Hecn'-Claude in gospodinja Pizzolitio Maria, narednik ameriške vojsk® Alvarez VVilliam R. in gospodinj« Zoballi Maria. . , Umrli so: 78-letna Loss Mana, 72-letna Marin Giuseppina, P®r; Corazza; 66-letni Civran Roberto, 8-letna Bradač Antonia, por. Bi& kar; 63-letna Zamparo Maria; •> letni Opera Bruno; 54-letni An* tonaz Nicolo; 58-letna Rigo Maria, vd. Vecchiet; 43-letni Sancin Anton; 1-letna Altea Emilia, P°r-Vivani: 46-letna Slaico Giorgina, por. Sillani, 66-letni Petrčič Iva*1’ 65-letni Simonič Karel; 70-letn Veselica Jožef. II RADIO 110 JUD0SL. 00N£ TRSTA (Oddaja na srednjih vijmi**1 24(1 m ali 1250 kc) SOBOTA 10. 12. 1949 6.30: Jutranja glasba. 6.45: P * ročila v ital. in objava sporeda. 7.00: Napoved časa - poročila slov. in objava sporeda. 7.15: Jdj tranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert, Mozart: kl,avirski koncert v d-molu. 12.45: zabavn* glasba. 12.45: Poročila v ital. objava sporeda. 13.00: Napova časa - poročila v slov. in objav*/ sporeda. 13.15: Narodne pes ras 13.45: Gospodarski pregled v itai. 14.00: Igra mali orkester radia poročila v ital. 14.45: Pregled ska in poročila v slov. Filmska glasba. 18.00: Bor0)t0 godalni kvartet v D-duru » " r) lahka glasba. 18.30: PionirJ** po-v ital. 19.00: Romance. 19.^ ««sa ročila v ital. 19.30: Napoved •' poročila v slov. 19.45: San*1*5*!., Josipa Pavčiča. 20.00: P°r ot>- v hrvaščini 20.15: Veder ve- ;bavn‘ orkester. 22.00: Večerni kon^ar^ čemi spored. 21.30: Igra za®'ert, konc 22.30: Plesna glasba. 23.00: 2 nja poročila v ital. 23.05: „ spr poročila v slov. 23.10: Objava sv reda. 23.15: Uspavanke. 73 30: ključek oddaje. KINO Izoldas> Verdi. 20.00: »Tristan in Richard VVagner. Hossettt. 16.00: «Veliki borec**-Excelsior. 16.00: «Uporna neU. sta«, Van Johnson in •Iune lyson. Ia„, Fenice. 16.30: «Onkraj ob2'o*J Doroty Lamour, Richard ning. j Filodrair,matico. 16.00: »Gosp* hermelinom«, B. Grable. . fCt, Adua. 15.00: «Bostonskl zl° nr0ti Alabarda. 15.00: «Prehod P' severovzhodu«, Spencer 1 |B, Armonia 15.30: «Krl na lu' Robert Mitchum. . g, Azzurro. 16.00: »Ledina smrt>», Cameron. fi#, Belvedere. 16.00: «Pismo ob J. Sernas. Q. Garibaldi. 14.30: «CIIj T0kl0»> Grant- ženska*' genska*' aviia», Ideale. 15.30: «Blazna Gene Tierney. Impero 15.00: «Slaba M. FČlix. Italia. 16.00: F. Tone. Kino ob morju. 15.30: P|ig^ J**J Marconi. 15.30: «Tako sem gal v vojni«, D. Kayc. ^ Masslmo. 16.00: »Hudičeva b ba«, Mlchey Rooney. ^ gef. »Moževa oprav «Otr°cl trti Novo Cine. 15 30: «Zvezi nad llnom«, Alan Ladd. , t,», Odeon. 15.00: »Čarovnik iz Barvani film. „ c*' Radio. 15.30: »Mnogo sanj n« stla. , p« Savona. 15.00: «Ob tvojem vratku«. Venezia «Bagdadski tat«. .„£«• Vlale. 15.00. «Potepuh na *r s-kern dvoru«. 0dg°' Vittoria. 16.00: «St. 13 ne vori«, J. Cagney. jjtl' Vlttorio Veneta. 15.30: «60 bavnlh pisem«. VV. »°l<,f,V Kino v Nabrežini. Danes »Pilot Joe*. m Ju ' Včeraj nas je nenadoma zapustil v starosti 65 let naš dragi Karel Simonič trgovec. Pogreb bo danes V soboto 10. t. m. ob 15 izPrl hiše žalosti, Opčine, Narodna ul. štev. 39. 1949 ■ed Opčine, Trst, Sv. Križ, Ajdovščina 10. Kil. Žalujoča DRU2INA in sorodni*1- ST R S K ! O NE V NI K Proslava umetniškega jubileja lODRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 30Ja - L} - TEL. 70 Allg*eIC> RaliaPjeVC ¥ EOpPlI Ja odpravimo žalostno dediščino fašizma 'i ga človeka v našem okrožji se ne bi spominjal trde-*atiranja našega jezika in jtofe za česa fašizma. Glo- * so sledovi, ki jih je zapu-I med našim ljudstvom na Pelju in v mestih. Takoj ugotoviti eno: Prav te smo imeli priložnost sli- * TOlado, mogoče 13 let sta-tevarišico iz Sičol, ki je »vila; «J£'Z sem Slovenka, to-tie znam svojega jezika!« nam je izjavila v italijan-jjt jeziku. se ne moremo čuditi, 'poznamo vse raznerodoval-iHetode ki jih ie uporab-1 fašizem. od klofutanja pa ?! fo največjega terorizira-'»i® zapiranja naših ljudi. JCfa danes nekaj drugega, nli bilo potrebno, da bi Se , TOvedali vsi. S tem da smo izborili svobodo in ljudsko smo istočasno pridobili pravico do izražanja, šola-M učenja v svojem jeziku. J se nekateri premalo za-Jjlo. Ljudska oblast, je v tem ??Sala vsem; Slovencem, “'fenom in Hrvatom. Poskr-P ie za gradnjo novih šol, jjhbela za učitelje, učne po-®»čine in ostalo. Prav tako Podprla ustanavljanje prodih društev, in to prav ta-'t# vse tri narodnosti. Poleg fe ie omogočila vsem tistim, Jj^ijo na sebi sledove faši-kulturnega zatiranja Nepismenost in nepoznanje ,fga jezika, da lahko ob-‘»iejo večerne tečaje za ne-£ene jn tečaje za širšo iz-in razgledanost. Naši *'ii, ki so ljudski učitelji, 'ade volje prevzeli pouče-na teh večernih tečajih, 'sterih je naž namen nekaj * pregovoriti. -tedaj je v koprskem ckra-N^čelo delovati 26 tečajev . ^“Pismene, katere pa ob-samo 165 nepismenih, tem se vprašamo; Ali smo to,jko dosegli v zadnjih Jflletlh, da je ostalo od fa-kulturnega divjanja 0 še 165 nepismenih pri 50.000 ljudeh?! Lalrko k,1*' zadovoljni, če bi bilo to Hijja ni! Iz poročil našega L n™tva vidimo, da ie številk Pismenih po naših vaseh 1. obalnih središčih že pre-t^soko. Napačno bi bilo to f^ati iz nekakega neuteme-■ega sramovanja. Nasprot-b« Č ie .povedati “t. kaj je napravi! fašizem ;«ših krajih, da bo svet vejila bom0 tudi mi sami veri in znali še bolj ceniti pri- «ho svobodo in ljudsko ob. iNen najboljših večernih te-!“v je v Centurju. kjer hodi I to 25 nepismenih, temu sle-®?žon, kjer obiskuje od 45 jPbietiih 26 tovarišev večer. jjNčaj. Nekaj podobnega je T^arju (Sv Antoni, kjer .ip “iskovalcev, ki so še v krat-V, fesu precej napredovali. Kortajj obiskuje tečai 11 t nepismenih na je 26. .aIo boli kritično moramo (,*f®ti o nekaterih drugih va-'»Jer je obisk teh tečajev zelo slab. Tako obiskuje v Padni tečaj z& nepismene samo 5 ljudi, medtem ko je v vasi 23 nepismenih, v Novi vasi obiskujejo tečaj samo 3 ljudje, čeprav imajo 25 nepismenih, v Maliji je 20 nepismenih, tečaj pa posedajo samo trije. Se slabše je pri Sv. Petru, kjer je 51 nepismenih in hodita samo dva na tečaj. To so vsaj delni uspehi. Kaj naj rečemo o takih vaseh, kot je Vanganel, ki ime- 15 nepismenih, toda nobeden ne obiskuje tečaja, jn prav tako Sv. Anton ter še Več drugih?! Potrebno je, da pri tem preide v meso in v kri vsem našim aktivistom, vsem članom antifašistične mladine, vsem ženam in materam beseda in obveza: Borba proti nepismenosti in nerazgledanosti na vsakem koraku, v vsakem pogovoru, v vsaki hiši, v vsaki vasi, v vsaki tovarni. Borba proti tej žalostni dediščini fašizma. Posebno bi to mora.la občutiti naša- mladina in naše matere. Ne sramovati se zaradi tega, ker ne znajo pisati, ampak — sramovati bi se moral vsak mladinec, vsaka žend. vsaka mati. da že danes ne izkoristi prilike in se tega nauči! Tudi tu velja tista lepa borbena- in revolucionarna partizanska pesem «N,a juriš!«. Naj nas vse prav tako navduši pri tem delu kot nas ie navduševala za. časa oborožene borbe. Da, mladina, žene. matere in možje: na juriš v tečaje za nepismene in za širšo izobrazbo. Na juriš že na te zadnje fašistične bunkerje, ki škodujejo naši gradnji in razvoju. Na juriš s svinčnikom in papirjem v tiste nove cole. katere je ljudska oblast zgradila, da ho posvetila v temo, ki je zagrinjala vašo Istro pod fašizmom dolgih 25 let! Na juriš, da bodo vsi naši star j jn novi sovražniki videli našo odločno voljo, da bodo občutili tudi našo kulturno moč in morali tudi 'sami sebi priznati, da smo in kako smo. Na svojem smo in se nimamo nikogar bati. Na nas je odgovornost našega boljšega življenja- in večjega napredka. Dobro vemo, da bi nam naši nasprotniki radi ustavili ta razvoj. Pred tem ne smemo in ne moremo zakrivati oči. Oni morajo tako delati pred naraščajočo silo in pritiskom delavskih množie- Naša-nalogo je, da delamo m se vsestransko gradimo. Koliko bolj koristno bi bilo, če bi pn vaseh videli mladino in tudi starejše, ki bi s takim navdušenjem šli na večerne tečaje, kot da zapravljajo čas pri igranju kart po gostilnah. To je prav tako ostanek iz časov fašizma, ko je ta hotel iz naših ljudi napraviti istrske osle, ki ne bi znali drugega, kot vleči svoj tovor in po njihovo po. zdravliati; i—a. i—a. Na II kongresu KP STO-ja ;e bila sprejeta v sklepni resoluciji v 3 točki pod črko a) tudi naslednja obveza; Se na- dalje razviti in dvigniti na višino slovensko in hrvatsko šolstvo ter tako izbrisati težke posledice 25-letnega nacionalnega zatiranja po fašistični Italiji. To je tista točka, kj obvezuje vsakega poštenega -demokrata v okrožju, da pomaga in sodeluje Prt odpravljanju teh posledic. Najbolj pa so pri tem obveznf tisti, ki nosijo te posledice na sebi. 2~dobro in odločno voljo se da veliko doseči. K vprašanju se bomo če povrnili y eni izmed prihodnjih številk našega lista. Za praznik naših otrok Jutri, v nedeljo 11. decembra bodo vsi krajevni odbori za otroško novoletno jelko izvedli po vaseh in mestih nabiralno akcijo. Pri tej priliki bodo nabirali tako prispevke v Živilih, blagu kot tudi v denarju. Glede na to prosimo in pozivamo vse ljudstvo, naj se oddolži, čeprav na še tako neznaten način s primernim darom za naše malčke. Vsakdo od nas naj se zaveda, da imamo nad 7.500 otrok v starosti od 3. do 14. leta, katere želimo obdariti. Nobeden od njih ne sme ostati praznih rok, saj bo ta dan njihov največji praznik. Naša , moralna dolžnost bodi, da pripomoremo po svojih močeh, da uspe ta dan čim lepše, zavedajoč se, da je ravno mladina lista, v katero polagamo vselej ves up za bodoči napredek narodov. Nekatere vasi že pridno zbirajo prispevke. Tako so nabrali v mali vasici Glemu 467 dinarjev v gotovini in precej živeža. Marezige so že danes prišle do zbirke v znesku 2.330 din. in Socerb nekaj nad 1.000 din. Naj ne bo med nami nikogar, ki bi odklonil prispevek za otroško novoletno jelko. Padna Roke imajo k sebi obrnjene Ko imamo te dni polno dela z obiranjem oljk, slišimo tudi nekatere posameznike, ki »kritizirajo« delo naše ljudske o-blasti. Tako je Lovrečič Andrej (št. 55) govoril po vasi, da bi morale naše komisije tako delati kot nekdaj pod Italijo, ko so kmetu, ki je imel- 150 litrov olja zapisale le 50 litrov. No, mi bi temu Lovrečiču povedali, da se zelo moti, če misli, da bo ljudska oblast taka kot bi on rad. Prav tako je z oljem, ki veliko prispeva k preskrbi z maščobami. Tu je potrebno, da ljudska oblast napravi tako, da tisti, ki dela v tovarni ne bo trpel pomanjkanja, ker skrbi zal delavca na polju. Ce misli Lovrečič, da bi bilo prav tako, kot je delala fašistična oblast, naj to kar misli. Sa.i se lahko tako napravi, da kolikor ba pomagal, toliko bo Lovrečič tudi dobil. Prav tako to za tistega, ki je, ne vemo zakaj, peljal skozi vas voz oljkovih vej, polnih sadežev, da jih je bilo še na cesti polno. Na take ljudi bomo pokazali a prstom in jim povedali kaj so. Mi vsi smo se borili za našo, dobro in pošteno ljudsko oblast, ki bo skrbela, da bo dobro za delovno ljudstvo in ne za špekulante. Tej ljudski oblasti 1 orno pomagali, da se bo še bolj utrdila. Lovrečič in njemu podobni pa naj si to do- Nogometne tekme v nedeljo 11. decembra Skupina A za koprski okraj: Arrigoni B - Aurora B (na igrišču v Izoli ob 14.00) Piran B - Sv. Jernej (na igrišču v Piranu ob 12.30) Partizan - Olimpija. (igrišče v Kopru od 10.00) Meduza B - Portorož. (igrišče v Kopru ob 12.30) Adrija - Strunjan (igrišče v Izoli ob 10.00) Rdeča zvezda ima počitek. Skupina B za bujski okraj: Materada - Dajla (igrišče v Materadi ob 14.00) Umag - Nova vas (igrišče v Umagu 12.30) Savudrija - Buje (igrišče v Savudriji ob 14.00) Novi grad - Seget (igrišče v N. gradu ob 14.00) Vilania - Brtonigla (igrišče v Vilaniji ob 14.00) bro zapomnijo. Ankaran Dovolj je dela z reševanjem koristnih vprašanj Potrebno je, da spregovorimo danes o enem vprašanju, in da spregovorimo kritično. Delo naših organizacij ni živo kot bi moralo biti. Tu je vzrok premajhna razgledanost nekaterih članov množičnih organizacij, ki se zelo zanimajo za lov, svojih dolžnosti kot člani množičnih organizacij pa se veliko premalo zavedajo. Moramo tudi povedati, da se x «Ospiciu» večkrat pleše in je na plesu vse polno mladine. Tu so tudi nekateri iz Kopra, ki bi z večjo povezavo lahko dali pobudo za kako kulturno prireditev. Ta bi veliko več dobrega vtisa zapustilo med ljudmi, kot pa ples, za kar je preje predvsem skrbela «2000-letna fašistična kultura«. Samo poglejmo na drugo stran kulturnega stanja .Imamo tečaj za nepismene, katerega obiskuje samo pet tovarišev, v resnici pa jih imamo veliko več. Kako bolj koristno bi bilo, če bi rajši pri- šli v šolo, kot pa da gredo na ples. Prav tako bi morala bolj živo delati krajevna ZPP. Na sestanke prihaja komaj polovica članov. Postavlja se pred vse vprašanje večje povezave med vsemi množičnimi organizacijami. Več preučevanja vseh vprašanj od študija, čitanja, kulturnega udejstvovanja, zadružništva, gospodarstva in vseh drugih, ker jih poznamo, ker so naša. Vsa ta vprašanja moremo in moramo sami reševati, ker imamo za to dovolj zmožnosti. To je tudi naša dolžnost, ker smo člani tiste bratske organizacije. ki je zrasla v borbi za osvoboditev iz suženjstva in za iztrganje oblasti iz rok naših izkoriščevalcev. Se to moramo povedati, da smo obiranje oljk že skoro dokončali. Letina je bila dobra in so bila nekatera drevesa kar preobložena. V priredi v nedeljo dne 11. decembra 1849. ob 15.30 v Ljudskem domu v Portorožu F. S. Finžgarjevo dramo: «RAZVALINA ŽIVLJENJA« ,,Donusna služba“ Ostrovskega v obnovljenem gledališču Po vseh krajih, koder gostuje naše Slovensko narodno gledališče z Ostrovskega komedijo «Donosna služba«, prireja občinstvo manjše ali večje počastitve 40-letnice umetniškega dela povsod priljubljene gledališke igralke Angele Rekarjeve. Posebno slovesen značaj je zavzela taka počastitev pri sinočnji predstavi v Kopru, kjer je naša slavljenka doživela tako rekoč ponovitev proslave svojega jubileja v Trstu. V dvorani, ki je bila prenapolnjena, je vladalo slavnostno razpoloženje. Videli smo predstavnike armade in ljudske oblasti s tov. Julijem Beltramom na čelu, dalje sekretarja KP STO-ja tov. Branka Babiča, prosvetarje in goste iz Ljubljane. Potek igre je bil še bolj strnjen kot pri premieri Posamezni igralci in igralke so svoje vloge še izpopolnili in podrobneje izdelali. Dovolj velik, zlasti dovolj globok oder je nudil igralcem večje možnosti giband in razmaha ter je tudi dvignil učinkovitost scene. Angela Rekarjeva je žela, takoj ko se je pokazala na odru, dolgotrajen aplavz. Po končani predstavi se je ob dolgotrajnem ploskanju ponovno odprl oder. na katerem so se zbrali okrog jubi-lantke Angele Rakarjevc člani tržaškega gledališča in gostje iz ljubljanske Drame ter predstavniki prosvetnih in množičnih organizacij iz jugoslovanske cone STO-ja. Prvi je spregovoril v imenu ministrstva za prosveto LR Slovenije in v imenu uprave gledališča v Ljubljani dr. Bratko Kreft, ki je v lepem govoru čestital ju-bilantki. Znani pisatelj in dramaturg ljubljanske Drame je zlasti poudaril dolgoletno in zvesto službo Angele Rekarjeve slovenskemu gledališču, ki se kljub svojim letom ni strašila pohiteti takoj po osvoboditvi v Trst, da ponese s svojimi igralskimi tovariši med toliko let zatirano slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju slovensko besedo in slovensko odrsko umetnost. Jubilantki je izročil za njene zasluge v dolgotrajni zvesti službi slovenskemu odru prekrasen zlat venec. S prisrčnimi besedami je za dr. Kreftom čestital jubilantki predstavnik podzveze SHPZ v Kopru ter ji izročil razkošen venec. Z izbranimi besedami sta nato čestitala Angeli Rekarjevi njena dolgoletna gledališka tovariša iz Ljubljane Stane Sever in Mira Danilova. Šopke so poklonile jubilantki predstavnice AFZ in drugih množičnih organizacij. Jubilantka je prejela tudi številna druga darila in polno cvetja. Angela Rakarjeva se je skušala zahvaliti občinstvu in vsem, ki so ji čestitali. Toda ko se je obrnila do svojih dolgoletnih sodelavcev v ljubljanski Drami ter omenila svojo rodno'belo Ljubljano, se ji je od ganotja pretrgala beseda in se je nato z nemo, a zato tem bolj zgovorno kretnjo zahvaljevala občinstvu. Po večerji so domačini priredili v počastitev Angele Rekarjeve banket, ki so se ga udeležil poleg jubilantke in njenih tržaških tovarišev predstavniki oblasti in prosvetnega življenja v Kopru, kakor tudi vsi dragi gostje iz Ljubljane. VI. B. Semedela Zanimanje za uslanovifev obdelovalne zadruge Zadnje čase je tudi v našem kraju oživelo zanimanje za u-stanovitev obdelovalne zadruge. Sliši se, da ie šest kmetov izrazilo željo, da bi položili temelje tej delovni skupnosti. V najkrajšem času bodp sklicali sestanek in se q tem obširno pogovorili. Vemo, da bo to prav za nas in da bo od nas odvisno, če bomo šli po poti zadružnega gospodarstva. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PBLLiCO 1 - II.; TEL. 11-32 Delegacija DFS še vedno v Rimu Danes bo sprejeta pri predsedstvu vlade -Avdienca pri prosvetnem ministrstvu Kakor smo ie prejšnji teden poročali, je odšla v petek 2. m v Rim postuna delegacija DFS, da bi protestirala pri predsedstvu vlade in na prosvetnem ministrstvu zaradi namere šolske oblasti, da bi s silo odtegnila del slovenskih 'učencev s slovenskih šol in jih prepisala na italijanske. Delegacija, ki jo sestavljajo občinska svetnika Paglavec Andrej in Pavlin Bogomil ter članica izvršilnega odbora DFS Vižintin Nežica, je prispela v Rim že v soboto 3. t. m. zjutraj... Njeni člani so takoj podvzeli potrebne korake, da bi prišli v stik z medorajnimi faktorji. Ta teden je bila sprejeta najprej pri tajniku prosvetnega ministrstva dr. De Vita in nato še pri prosvetnem ministru Go-nella. Pri predsedstvu vlade pa bo sprejeta šele danes, 10 t. m., kakor so brzojavno sporočili na tajništvo DFS v Gorici. Vsa slovenska javnost v Gorici z zanimanjem pričakuje, kako bodo naši odposlanci odpravili v Rimu. Kakor znano zloglasni ukrep glede prepisa otrok slovenskih optantov na italijanske šole do danes še ni bil preklican in zadeva znatno število učencev osnovnih in srednjih šol. Nekateri italijanski listi skušajo ta ukrep opravičiti in ga prikazati kot popolnoma zakonitega in samo cb sebi umevnega. V tem pravcu se razpisuje tudi anonimen čldnkar v aMessaggero Venetos. Vendar je njegovo besedičenje tako brez vsake podlage, da se mu ne izplača niti odgovoriti. Na tak način, kakor pojmujejo oni zakonitost, bi bila zakonita tudi zloglasna GentiVje- Obrn ki zajamčene preskrbe ^ai mesec december 1949 Podlagi pravilnika q u-»n načinu uporabljanja Živilskih potrošniških na-e> potrošniki lahko kupu-»s odrezke za žitne izdel-* sledeči način: ^a odrezke z označbo «I»: tfdh iz enotne moke, d) k bele moke, c) enotno ! č) belo moko. 'a odrezke z označbo «II»: a) vse predmete navedene pod točko «1» a do d, dalje b) testenine in c) pšenični zdrob. 3. Na odrezke z označbo «III»: a) koruzne izdelke (koruzni zdrob ali moko). Vse pravkar navedene predmete kupujejo potrošniki tako, da oddajo pri nakupu pšeničnih ali koruznih izdelkov določeno število odrezkov in sicer: Za 1 kg kruha iz enotne moke 8 odrezkov za 1 kg kruha iz bele moke 12 odrezkov *a 1 kg enotne moke 11 odrezkov za 1 kg bele moke 15 odrezkov za 1 kg pšeničnega zdroba 15 odrezkov Za 1 kg testenin 16 odrezkov za l kg koruzne moke 11 odrezkov (III) Za 1 kg koruznega zdroba 13 odrezkov (III) fojalne kruha, moke in o-fzdelkov iz, moke morajo 'h prostorih izobesiti tab-1 katere je razvidno, ka-»r®ta izdelkov in koliko lov se odreže za 1 kg po-f'e8a predmeta. Ta tabli-*a biti izobešena na vid- "♦stu. tega dobijo potrošniki |j*aznico R-l, in sicer na 101-102, 103-104 maščob ’ "a odrezek 141-142 slad-- 15oo gr, na odrezek |113-114 mesa gr, na od-1. 9 kompota 1 dozo (pri-J®°0 gr), na odrezek 145 u® gr, na odrezek 146 ri-( 6L na odrezek 148 pa-, *hezge 1 dozo približno kL ha odrezek 147 toalel-.la loo gr jn na odrezek ^ Sardin 1 dozo. „ kazniCo R-2, in sicer na 3°l-202, 203-204, ma-Sr, na odrezek 241-ijjkorja 1200 gr, na odre-( 'al2, 213-214 mesa 2400 K^zezek 249 kompota 1 •lis 1000 er)> nB od' ^ .hiiln 300 gr, na odre- v‘lža 500 gr, na odrezek jJ^žne mezge 1 dozo ku gr), na odrezek 247 mila 100 gr in na odrezek 243-244 sardin 1 dozo. Na nakaznico R-3, in sicer na odrezek 301-302, 303-304 bo prejel vsakdo maščob 1000 gr, na odrezek 341-342 sladkorja 1000 gr, na odrezek 311-312, 313-314 mesa 2000 gr, na odrezek 349 kompota 1 dozo (približno 1000 gr), na odrezek 343 mila 300 gr, na odrezek 345 riža 500 gr, na odrezek 347 paradižne mezge 1 dozo (1000 gr), na odrezek 346 toaletnega mi.'a loo gr in na odrezek 343-344 sardin 1 dozo. Na nakaznice D-l, in sicer na odrezek 401-402, 403-404 maščob 400 gr, na odrezek 441-442 sladkorja 750 gr, na odrezek 411-412; 413-414 mesa 600 gr, na odrezek 443-444 kakavnlh proizvodov 100 gr, na odrezek 445 mila 300 gr in na odrezek 447 toaletnega mila 100 gr. Na nakaznico D-2, in sicer na odrezek 501-502, 503-504, maščob 600 gr, na odrezek 541-542 slad-korja 750 gr, na odrezek 511-512 513,-514 mesa 1000 gr, na odrezek 543-544 kakavnih proizvodov 200 gr in na odrezek 545 mila 150 gr. Na nakaznico D-J bo prejel vsakdo na odrezek 601-602, 003-604 maščob 800 gr, na odre- zek 641-642 sladkorja 800 gr, na odrezek 611-612, 613-614 mesa 1200 gr, na odrezek 643-644 kompota 300 gr in na odrezek 645 mila 150 gr. Na nakaznico G-l bo prejel vsakdo, in sicer na odrezek 701-702, 703-704 maščob 600 gr, na odrezek 741-742 sladkorja 600 gr na odrezek 711-712, 713-714 mesa 1600 gr in na odrezek 745 mila 150 gr. Na nakaznico VC-K, na odrezek VC-10-II enotne moke 7000 gr. in na odrezek VC-ll-II koruzne moke 5000 gr. Na nakaznico VC-M, in sicer na odrezek VC-M-26-II maščob 800 gr. Na nakaznico VC-R, in sicer na odrezek VC-119-II sladkorja 600 gr, na odrezek VC-121-II mesa 300 gramov, na odrezek VC-122-11 mesa 300 gr in na odrezek VC-120-II mila 150 gr. Na dopolnilne nakaznice za noseče žene prejmejo na odrezek 11-XII maščob 500 gr, na odrezek 12-XII sladkorja 1000 gr in na odrezek 11-14, 15-16, XII mesa 200 gr. Bolniki izven bolnišnice bodo prejeli na odrezek 1-XII maščob 500 gr, ■ na odrezek 2-XII sladkorja 100 gr in na odrezek 3-4, 5-6 XII mesa 3000 gr. Tobačnih izdelkov bodo prejeli opravičenci na odrezek št. 19, 20, 21, 22, 1949-50 po 140 gr. Pod kakavnimi proizvodi se razume kakav, trda ali polnjena čokolada in čokoladni bonboni ter se to deli v razmerju z obstoječimi zalogami. Neizrabljeni odrezki meseca oktobra in novembra za riž o-stanejo v veljavi tudi v mesecu decembru. Mesečnemu obračunu izdanih živil na nakaznice VC je preložiti tudi odgovarjajoče odvzete nakupne bone . 2ivi'a na nakaznice VC smejo prodajati samo kmetijske zadruge. Seja občinskega sveta bo 19. t.m. va reforma, ki je hotela prisiliti vse Slovence na Primorskem, da je njihov občevalni jezik italijanščina Sicer pa je od sedanjega pa do tistega ukrepa samo en korak — ki bo zanje seveda tudi zakonit. Vprašanje je, čs jim bo to uspelo, ker je tu vmes še en važen faktor in ta je — naše zavedno, v. borbi prekaljeno in stokrat preizkušeno slovensko ljudstvo. Glavna točka seje občinskega upravnega odbora preteklo sredo zvečer je bilo poročilo o organski lestvici občinskih uslužbencev. Poročilo je podala občinskim odbornikom posebna komisija, ki je delala zadnjih šest mesecev pri sestavi takšne lestvice. Poročilo je zelo dolgo in prikazuje sedanji položaj uslužbencev po raznih odsekih občinske službe ter daje nasvete za bodočo ureditev. Pri reka-terih točkah, zlasti kadar so zadevale njihovo posebno področje ,so se oglasili k besedi posdmezni odborniki ter stavili svoje pripombe in predloge. Ker se je razpravljanje zavleklo predolgo, je bilo končno sklenjeno, da bodo poročilo prepisali in poslali vsakemu odborniku po en izvod. Na ta način ga bo lahko vsak izmed njih mirno preučil in potegnil potrebne zaključke. Na tem zasedanju je bilo tudi sklenjeno, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za ponedeljek 19. t. m. Predvideno je ,da bodo na dnevnem redu za to zasedanje važni problemi in se bo zlasti mnogo razpravljalo o prosti coni. Sinoči ob 17.30 se je občinski odbor sestal ha svojo drugo sejo v tem tednu. O njenem poteku bomo poročali, čim prejmemo uradno poročilo. Izpred sodišča Po »reči je porazil kolesarje Lanskega apfila, ko so se vse stranke v Gorici pripravljale na volitve in pokrivale vse zidove z raznobarvnimi lepaki, je za «Lego nazionale« vozil okrog lepake na svojem kamiončku 311elni Pinausi Jožef iz ui. sy. Antona št. 6. V Somraku je kamionček počasi vozil po trgu Koren jn se tam v višini gostilne Komel ustavil in počakal na one, ki so lepili po zidovih, da bi jih odpeljali dalje, Cim pa požene vozilo zelo počasi dalje, trči s kolesom v zadnji del kamiončka Blasizza Romana, ki je pravkar prišel iz gostilne. Ko zasliši za seboj šum, Pinausi ustavi vozilo in. zagleda sredi ceste krvavega moža. Mimo pride orožnik, ki spravi Blasiz-zo v bolnišnico, Pinausija pa prijavi sodnim oblastem kot krivega nesreče, zaradi katere je moral Blasizza ležati 40 dni. Zaradi tega ie Pinusj prišel pred sodnijo, kjer so ga julija letos oprostili zaradi pomanjkanja obtožbe s strani Blasizze. Toda taka rešitev te zadeve ni bila Pinausiju pogodu in ker je hotel na vsak način dokazati svojo nedolžnost, je vložil priziv. Na sodišču so včeraj še enkrat preučili vso zadevo in razprava se je zaključila z oprostitvijo Pinausija, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. SDcminsM plošča Dragotinu Kette.u Na Premu v okraju 11. Bistrica so imeli zadnjo nedeljo meseca novembra lepo slavje. Na ta dan so namreč vzidali v tamkajšnjo ljudsko šolo spominsko ploščo nadarjenemu a zgodaj umrlemu slovenskemu pesniku Dragotinu Ketteju, ki se je rodil v tem poslopju, ker je bil njegov oče tukaj učitelj. Ploščo je izdelalo podjetje «Kraški marmon v Sežani iz repentaborskega marmorja in je podobna oni. ki so jo dva meseca prej odkrili kraškemu pesniku Srečku Kosovelu. Pri dopoldanski slovesnosti je govoril književnik dr. Lino Legiša, ki je orisal pomen dela tega pesnika. Pionirji, katerih organizacija nosi pesnikovo ime, so recitirali nekaj njegovih pesmi, Popoldne je bila v gradu ljudska zabava, na kateri je zapel pevski zbor vTo-ne Tomšič» iz 11. Bistrice nekaj lepih slovenskih pesmi. Tudi šole stavkajo Ker so se stavki državnih nameščencev pridružili tudi učitelji ljudskih in profesorji srednjih šel, danes ne bo šolskega pouka. Zato naj starši ne pošiljajo otrok v šolo, da se ne bodo potepali po ulicah. Tudi v Opatjem selu nočejo zaostajati Nova napajališča in bičarska de avnica -Priprave za e.ektrifikacijo kraških vasi Ze sredi preteklega meseca se je razširil po Opatjem selu in v Lokvicah, Hudem Logu in Novi vasi, ki tudi spadajo pod ta krajevni ljudski odbor, glas, da bodo v nedeljo 11. decembra volitve novega krajevnega odbora. Ljudje so se začeli nanje takoj in z vso resnostjo pripravljati in tako so prišli že na prvi predvolivni sestanek vsi člani množičnih organizacij in volivci. Tako stari odbor, kakor vsi volivni upravičenci, si niso posebno belili glave s tem ali onim, ampak so si naravnost, kakor je navada na Krasu, povedali kaj in kako mislijo. Vedeli so, da gre sedaj za to, da si izberejo v novi odbor take ljudi, ki bodo tudi v bodoče dali največ pobud za izboljšanje življenja v teh vaseh. Dosedanjemu krajevnemu odboru nimajo domačini nič kaj slabega očitati. Pod vodstvom Tudi fafovi napredujejo V smislu splošnega napredka so sklenili tudi tatovi v Gorici, da se ne bodo več poniževali do takega navadnega vozila, kakršno je kolo in da se bodo tud; oni odslej motorizirali. Xo svojo namero so seveda začeli izvajati za semenj sv. Andreja. Predvčerajšnjim je trgovec Friderik Prosperi iz Ronk prišel po opravkih v Gorico in za kratek čas pustil svojo Lambreto brez nadzorstva pred gostilno «Alla Pergola« v bližini postaje. To priliko je izrabil neznani tat, skočil brž na vozilo in se odpeljal. Trgovec je najprej žalostno in brez moči gledal, kako je njegovo vozilo izginilo v daljavi in potem prijavil tatvino po!i. ciji, ki sedaj išče podjetnega tatu. Enodnevna stavka državnih uslužbencev Stavka se je začela danes ob 6. uri zjutraj in se bo končala jutri ob istem času - Železničarji ne stavkajo V četrtek dopoldne se je sestal v prostorih pokrajinske zveze trgovcev pokrajinski koordinacijski odbor za stavko državnih nameščencev. Na tem sestanku, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov državnih u-službencev tudi zastopniki vseh treh sindikalnih organizacij, so razpravljali a zavlačevanju vlade, ki še do sedaj ni rešila vprašanja njihovih plač, ki so mnogo nižje, kakor pa pri vseh drugih uradniških kategorijah Zato so sklenili, da bodo danes 10. t. m. napovedali 24-Urno stavko z začetkom ob 6. zjutraj in zaključkom jutri ob istem času. Železniško osebje za enkrat še ne bo stopilo v stavko, pa bu podprlo stavkajoče pozneje, če bi bilo potrebno. S tem v zvezi in sporazumno s sindikati so izdali državni nameščenci poseben proglas v katerem obtožujejo vlado, da vkljub obveznostim, ki jih je prevzela pred zbornico in narodom, še do sedaj ni rešila težkega gospodarskega položa- ja državnih uslužbencev. Njihov položaj se je v zadnjih mesecih še poslabšal zaradi podražitve najemnin, luči, plina, prevoza in raznih potrebščin za življenje, kar je še bolj znižalo realno vrednost njihovih prejemkov. Poviški, ki jih je predlagala vlada, niti z daleč ne zadostujejo. Zmerne zahteve, ki so jih stavile sindikalne organizacije, skušajo zajamčiti najnižjo mezdo, ki bi zadostovala samo za nanujnejše potrebe družine. Ker pa je bil ves ta napor za sporazum zaman, so bili prisiljeni stopiti v stavko. Ob koncu svojega proglasa se obračajo na ljudstvo in izražajo prepričanje, da ono razume njihove upravičene zahteve in bo solidarno z njimi. Iz stavke je izvzeto samo tisto osebje (zdravniki, požarna bramba, pomoč otrokom itd.) ki je neobhodno potrebno za poslovanje v nujnih primerih Navodila o tem so bila že ob javljena v posebnih komunikejih. tega odbora so letos prebivalci vseh štirih vasi posadili okrog 500 borovih in drugih sadik, na cesti pa so nasuli 150 kub. m gramoza. Na teh predvoliv-nih sestankih so med drugim sklenili, da bodo nadaljevali s pogozdovanjem kraških goličav, da bodo nadaljevali s popravo poti in cest, gradili gospodarska poslopja, v prvi vrsti pa hleve in zadružne domove. Sklenili so tudi, da pri jutrišnjih volitvah ne sme nihče izostati, ampak da Se bodo udeležili volitev že v prvih jutranjih urah. V tem so napovedali tekmovanje volivcem v Mirnu in po drugih kraških krajih. Prepričani so, da v Opatjem selu tudi pri volitvah ne bodo zaostajali, kakor niso zaostajali pri delu med letom. Med drugim so poskrbeli, da jim ne bo več manjkalo vode ža živino, kar še na Krasu redno dogaja vsako leto. V ta namen so zgradili štiri nove napajalnike, od katerih sta dva v Opatjem selu in po eden v Novi vasi in Hudem Logu. Delo so opravili vaščani prostovoljno in so napajalnike zgradili tako, da bodo odgovarjali svojemu namenu za več desetletij. Na predlog vaških odbornikov so ustanovili tudi bičarsko delavnico, v kateri sta delala sprva samo dva delavca, sedaj pa jih je zaposlenih pri tem delu že 11. Ti delavci so že v začetku tega meseca presegli svoj letošnji plan in so zato sklenili, da bodo prihodnje leto izdelali za 50 odst. več bi-čevnikov, kakor pa so jih letos. Največ zasluge pri vseli teh delih gre brezdvomno dosedanjemu predsedniku Pahorju Alojzu, ki je p zgledom in delom pokazal, kako je treba skrbeti za blagor ljudi, ki so mu zaupali upravo javnih poslov v svojem kraju. Na čelu krajevnega ljudskega odbora je komaj dve leti in v tem času so poleg vsega, kar smo zgoraj navedli, pripravili vaščani s prostovoljnim delom vse potrebno za napeljavo električnega toka. Kar je nekdanja fašistična vlada obljubljala tem štirim vasem celih 25 let, to so si vaščani v tem kratkem času pripravili sami in tako bo v kratkem v sleherni kraški hiši zasijala električna luč. Tudi zadružništvo v teh vaseh bo doseglo v kratkem lep razvoj, saj se je predsednik Pahor prvi odločil, da vstopi v obdelovalno zadrugo v Hudem Logu. NOGOMET v SOVODNJ AH Jutri lt. t. ni. bodo na nogometnem igrišču v So-vodnjah kar tri nogometne tekme. Nastopili bodo: Ob 10.30 CRAL (Stražice) *■ STANDREZ Ob 12.30 NOVI GRAD (Istra) - GORICA Ob 14.30 ISONTINA (So-vodnje) * MOSA Upamo, da ne bo dežja in tudi ne drugih ovir, ki bi pripravile ljubitelje nogometa ob lep športni užitek. Uvoz inozemskih strojev v prosto cono ie izi iz Oktobra 1947 leta je iz podstrešja cdv. Pascolijk v ulici XXIV. maja zmanjkal iz dobro zaklenjene omare ženski kožuh, dve moški obleki in ženska plava obleka. Ker je služkinja spala v istem prostoru so seveda vse sumnje padle nanjo, in to še posebno, ker je že nekaj časa prej, ko je bila z gospodinjo pri nekih Fasčolijevih sorodnikih v Vidmu, odnesla iz zaprtega predala 3000 lir. Gospodinja je tatvino prijavila orožnikom, ki so ugotovili, da je blago odnesla 141etna služkinja Buttolo Marija iz Rezije s pomočjo svoje 45ietne matere Brida por. Buttolo Marije in sorodnic 40-letne Pahor Candi-de in 18letne Toffolo Ester iz Tržiča. Pred sodnika pa sta prišli včeraj samo dve, ki sta odločno zanikali, da bi imeli pri tem kaj opravka. Po dolgem zasliševanju prič so se sodniki umaknili v posvetovalnico kjer so odredili za Buttolo Marijo pomilostitev zaradi mladoletnosti in za ostale tri pa oprostitev zaradi pomanjka. nja dokazov. Predpisi za vMlev pfiia in za /Pimolhlu dmi mik! V besedilu odloka za ustanovitev proste cone v Gorici z dne 1. decembra lanskega leta je predviden tudi uvoz inozemskih strojev v prosto cono brez carine in drugih običajnih dajatev pri uvozu. V splošnem velja pravilo, "da se uvozijo iz inozemstva tisti stroji in oprema, ki jih ne proizvajajo italijanske tovarne. Po navodilih zakladnega ministrstva je «istituto mobiliare italiano« (IMI) objavil nekatera pojasnila o postopku, ki je potreben ža dosego finansiranja naročil raznih strojev na funtovem področju. Te prošnje je treba napraviti na navadnem papirju v petih izvodih in jih nasloviti na tajništvo tehničnega odbora za finančne in trgovske operacije na funtovem področju (Segre-teria del comitato tecnico per le operazioni finanzlarie e commerciali in sterline). To tajništvo je pri zakladnem ministrstvu. Prbšnjo je treba poslati preko katerega koli priznanega bančnega zavoda, ki izjavlja, da je pripravljen biti za poroka pri tem finansiranju. IMI opozarja zainteresirane, da je treba v prošnji navesti tudi rjaslednje: a) vsota funtov, za katere se prosi finansiranje (pri tem pri-pominja, da je prj obračunavanju veljaven valutni kurz, kot je bil na dan, ko je bilo finansiranje dovoljeno); b) trajanje posojila, pri katerem se po navadi računa čas, ki je običajen za množino strojev, vendar Pa ta ne sme Presegati obdobje 10 let. Obresti se zatačunajo v višini 4.50 odst. vštevši bančno poroštvo do največ 2 odst. Prošnji je treba priložiti tudi posebno poročilo, iz katerega naj bo razviden podroben seznam strojev in druge opreme, ki se zanjo zaproša uvoz, navesti je treba cene za posamezne kose v funtih, kakor tudi razne tipe in tehnične karakteristike, kakor tudi vse druge podrobnosti, ki bi bile potrebne. Prav tako je v opravičilo tega uvoza treba navesti kakšno vlogo igrajo navedeni stroji pri splošnem načrtu za industrijski razvoj in vzroke, ki narekujejo njihov* nakup v inozemstvu. KINO VERDI, 17: «Dolly sisters«, B. Grable in J. Payne; film v barvah. VITTORIA, 17: Nov program. CENTRALE, 17: «Ljubezen pod strehami«, W. Hoiden. MODERNO, 17: «Zgodba o Montekristu«, G. Marin A. Blanch. EDEN, 17; »Pustolovci«, E. Flynn. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — Za demokratično rešitev tržaškega vprašanja (Nadaljevanje s 1. strani) Saškega ozemlja mogoča, medtem ko vlade velesil na račun našega ljudstva vodijo zahrbtno politiko mešetarjenja. k V takšnem položaju je naša dolžnost, da to politiko mešetarjenja razkrinkuje-mo in namesto nje zahtevamo demokratično rešitev trlaškega vprašanja na podlagi sporazumne rešitve med zainteresiranimi narodi, kajti le na ta način je mogoče izključiti vmešavanje tretjih, ki s Tržaškim o-zemljem nimajo nobenega opravka■ In prav to je naša načelna politična linija, ki hkrati globoko demokratična in revolucionarna, ker je dosledno protiimperialistič-no. Na tej liniji moramo mobilizirati vse trlaSko slo- vensko in italijansko ljudstvo, ki se mora boriti za to, da bo prišel Trst v takšen politični in gospodarski o-kvir, v katerem bo mogoče rešiti vsa vprašanja tržaškega. prebivalstva. Na tej liniji moramo mobilizirati tudi italijansko Ipudstvo v Italiji, ker je neposredni sporazum med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom glede Trsta edino v interesu tudi italijanskega delovnega ljudstva. Ne gre torej za nikakršen «status quo» niti za priključitev enega ali več delov Trlaškega ozemlja k Italiji, kot nam očitajo kominfor-misti in dolarski demokrat-je, temveč za edino možno resnično demokraično in revolucionarno rešitev Tržaškega vprašanja. Iz diskusije na seji glavnega odbora 0F Jov. A. Lkniar Med člani, glavnega odbora OF, ki so na četrtkovi seji posegli v diskusijo, je tov. ANTON UKMAR poudaril predvsem dosedanje premalo zanimanje OF za gospodarska vprašanja in se pridružil mnenju tov. Dekleve ter predlagal, naj se ustanovi v okviru OF posebna GOSPODARSKA KOMISIJA. Storiti moramo vse, kar je v naši moči za gospodarski dvig našega ljudstva, kajti pomagati si moramo predvsem sami in postaviti odločno zahtevo, da naše ljudstvo dobi vse tisto, na kar ima kot davkoplačevalec pravico. Zlasti je poudaril, da moramo posebno pažnjo posvetiti gospodarski izobrazbi naše mladine, katera v današnjih socialnih in gospodarskih pogojih te izobrazbe ne prejema in preti zaradi tega nevarnost, da bi se iz te mladine ustvarjal lumpenproletariat Zlasti mnogo dela nas čaka pri povzdigi vseh panog kmetijstva, s katerim se bavi naš okoliški živelj t. j. v vrtnarstvu, cvetličarstvu itd. Gojiti moramo ideje zadružništva in ustanavljati zadruge. ((Gospodarska komisija pri OF pa bo morala preučiti vse potrebe vsakega našega posameznega kraja kakor tudi obuditi v življenje vsa tista gospodarska nekdanja društva in ustanove, ki so naše ljudstvo gospodarsko dvigala. nejše propagando sredstvo za širenje načel, ki nas vodijo v vsem javnem življenju in delovanju. Za ((Primorski dnevniki) je dejal, da je verno in primerno glasilo Osvobodilne fronte, ki odgovarja svojemu namenu ter ga treba zato v čim večji meri širiti, za kar se morajo vsakodnevno brigati vse organizacije OF. Omenil je nato prekomerno čitanje italijanskega reakcionarnega tiska, ki pri nekaterih Slovencih nadomestuje celo dnevno potrebo po čitanju časopisa ter razložil škodljive posledice tega, ker takšno postopanje tudi nezavestno kali čitateljevo prepričanje. rl ov. A. Kukanja Ostali govorniki Tov. A. KUKANJA je nato poudaril socialne ličinke sil pod katerimi je nastala naša OF kakor tudi načela, s katerimi je OF posegla v zgodovino slovenskega naroda. Dejal je, da moramo ta načela ne samo čuvati, temveč jih vztrajno in dosledno izvajati na vseh poljih našega udejstvovanja. Poudaril je nato ogromno važnost, ki jo mora imeti Osvobodilna fronta za vzgojo in organizacijo naše mladine, ki je dedič vseh pridobitev, katere smo s tolikimi napori in žrtvami dosegli in ki bo naše delo nadaljevala. Dotaknil se je nato vprašanja naše tako imenovane «MANJ-SINSKOSTIi) in dejal, da se tržaški Slovenci ne moremo smatrati za manjšino, kajti mi nismo nikakršni prišleki ali pritepenci, temveč avtohtoni narod s tisočletno kontinuiteto rodov na tem ozemlju. Zato imamo enake pravice in dolžnosti z italijanskim delom prebivalstva pri nas. Dotaknil se je nato našega tiska in poudaril njegovo važ- Tov. PREŠEL MIRO je dejal da se strinja s tov. Ukmarjem glede ustanovitve gospodarske komisije ter predlaga ponovno uvedbo gospodarskega referata pri vseh krajevnih in terenskih odborih OF. Tov. NOVAK je tudi govoril o tisku, predvsem pa je poudaril pomanjkanje prostorov v Rojanu in Greti za vse naše organizacije. Tov. SKRK je dejal v zvezi z našim tiskom, da se odrasla mladina t?žko odloči na branje, medtem ko mlajši, ki obiskujejo povojne slovenske šole, bere jo mnogo več. Zato priporoča, da se po vseh naših krajih poskrbi, da bi čim več izvodov našega časopisja prišlo v roke mladini. Tov. PERTOT je govoril o tem, kako bi bilo treba na čim uspešnejši način prirejati politična zborovanja. Omenil je tudi razbijaške poskuse tako imenovane «prosvetne matice» dolarskih demokratov v nabre-žinskem okraju. Tov. HUSU je govoril, kako bi treba zboljšati naše delo, o čemer so govorili še tovariši FRANC LIPOVEC, MARICA in BOLE’, ki je govoril obširno o tem, kdo je resnični in pravi branitelj slovenstva na Tržaškem ozemlju, pri čemer je razkrinkal demagoške metode dolarskih demokratov in ko-mir.formistov, ki si lastijo pravico govoriti v imenu Slovencev. Popravek Na včerajšnji 4, strani našega dnevnika bi se moral stavek v osmi vrsti tretjega stolpca poročila tov. Stoke P°d naslovom ((Sindikalnemu sektorju mora OF posvetiti vso pažnjo« glasiti takole: Tudi tu je Postavljen mejnik, ki kaže pot naprej k razvijanju pravega nost ter ga označil kot najmoč- sindikalnega pokreta. HlIlllllltllllllimilllllllllHIIIIimilllllllNIIIllll"' Razuof in delo oeooralslieaa Mota Vtisi Tržačanke z obiska v Ljubljani Ni PREDVEČER Geografski institut je bil osnovan brž po ustanovitvi ljubljanske univerze 1. 1920. Z njim so bili postavljeni temelji za razvoj sodobne geografske znanosti pri Slovencih, ki je dotlej z nekaterimi izjemami rtismo poznali. Značilno je, da je postal prvi profesor geografije na ljubljanski univerzi dalmatinski Hrvat dr. Arthur Gavazzi (1861-1944), ki je tu deloval polnih 7 let, uredil s skromnimi sredstvi in v skromnih razmerah institut ter ga oskrbel z najnujnejšimi knjigami in kartami. Čeprav je bilo njegovo delo usmerjeno predvsem v. fizično geografijo in njene pomožne vede (meteorologijo , oceanografi jo), je vendar pod njegovim vodstvom vzrastla prva domača generacija geografov, ki so pričeli z delom tudi v ostalih vejah geografske vede. Med njimi so se v pomembnejši meri posvetili znanstvenemu delu dr. Ivan Rakovec, od leta 1926. do leta 1933. asistent instituta, zdaj redni profesor za geologijo in akademik; dr. Valter Bohinec, do leta 1926. asistent instituta, pozneje priv. docent za geografijo, zdaj višji bibliotekar Nar. in univ. knjižnice; Franjo Baš, zdaj direktor muzeja v Mariboru; dr. Roman Savnik, zdaj direktor gimnazije v Postojni; dr. Ivo Tlubič, po rodu iz Dalmacije, zdaj univ. profesor za geografi jo v Zagrebu. Med doktorji, ki jih je iz geografije tedaj promovirala ljubljanska univerza, je poleg navedenih našteti še današnjega rektorja univerze dr. Antona Melika. V tem času se je tudi ustanovilo na univerzi Geografsko društvo, sprva kot študentsko, pozneje kot strokovno. Leta 1925. je izdalo prvi letnik «Geografskega vestnika)), časopisa za geografijo in sorodne vede. Ko je bil leta 1927. prof. Gavazzi imenovan za profesorja na zagrebški univerzi, je prevzel stolico za geografijo in vodstvo Geografskega instituta takrat docent, zdaj redni profesor in akademik dr. Anton Melik (r. 1890), ki ju vodi vse do danes. Pod njegovim vodstvom je institut razvil že v dobi pred drugo svetovno vojno. živahno in napredno delovanje V vseh smereh. Čeprav se je institut moral boriti za svoj razvoj z zelo skromnimi krediti, čeprav ni imel potrebne opreme, aparatov, zemljevidov, in čeprav je bil nameščen v. 3-4 skromnih in neprimernih prostorih, se je v njen razvijalo zadovoljivo znanstveno in pedagoško delo. Prof. Melik, ki je sam v tej dobi ustvaril vrsto podrobnih geografskih študij in monografij o Sloveniji ter poleg tega izdal prvi, splošni del velike geografske monografije ((Slovenija)) (1936-1937), je hkrati z močno iniciativnostjo in vztrajnostjo organiziral delo v seminarju in institutu. Podčrtati je treba, da se je že takrat v institutu dajala prednost proučevanju problemov, ki so v zvezi z živo gospodarsko in socialno problematiko Slovenije (prim. publikacijo «Gospodarska struktura Slovenije)), ki jo je Geografski institut objavil leta 1939. v izdaji tedanjega Socialnoekonomskega instituta). kGeografski vestnik)) je v teh letih zavzel obliko znanstvenega zbornika, kakršno je obdržal do danes s prekinitvijo v dobi okupacije. Materialna ureditev instituta je bila vse do vojne v znaka skromnih možnosti. Kljub temu je posebej podčrtati, da se je knjižnica stalno izpopolnjevala z vsemi pomembnimi geografskimi in sorodnimi knjigami iz vseh delov sveta. Danes obsega okrog 4600 knjig, okrog 40 revij (med njimi nekaj daljših kompletnih serij), okrog 6000 ročnih in 160 stenskih zemljevidov. V institutu je tudi knjižnica Geografskega društva, ki obsega predvsem okrog 120 strokovnih revij, prejetih v zameno za ((Geografski vestnik«. Število študentov geografije je po odhodu prof. Gavazzija (1927) sprva močno padlo, ker je takrat uveljavljeni izpitni llnhllansKe univerze red onemogočal uspešen študij geografije kot glavnega predmeta v povezavi z zgodovino, geografija sama in njen pouk na srednji šoli pa sta bila močno zapostavljena in skrčena. Tako so v študijskem letu 1927-1928 študirali geografijo kot glavni p-edmet le 4 slušatelji. Sele ko je postala povezava z zgodovino s posebnim dopolnilom k izpitnemu redu znova mogoča, je število študentov znova naraslo in znašalo stalno nekako 15 do 25. Med njimi sta dva promovirala Za doktorja (dr. Svetozar Ilešič, dr. Vitalij Mano-hin), več drugih pa se je lotilo znanstvenega dela (Cene Malovrh, zdaj docent za gosp. geografijo na Gospodarski fakulteti: Vladimir Leban, kustos Zemljepisnega muzeja Slovenije; Stane Zrimec, zdaj asistent Geografskega instituta). Med absolvente geografije v tej dobi štejemo tudi df. Alfreda Serka, ki se je z veliko vnemo lotil znanstvenega proučevanja Krasa, prevzel po osvoboditvi upravo Postojnske jame in novega Speleološkega inštituta Akademije znanosti, Pa ga je pri delu na terenu (1948) dohitela nenadna smrt. Po osvoboditvi (1945) je tud’ Geografski institut širše zadihal. Prostori so mu sicer kljub delni razširitvi ostali skromni, oprema še nepopolna, toda spričo žive povezanosti svoje stroke z novim življenjem ter z gospodarsko in socialno preobrazbo Slovenije sc je kmalu aktivno vključil v plansko delo v vseh smereh, kjer je bilo to potrebno (obmejna vprašanja, gospodarsko - geografski problemi Slovenije) ter. še stopnjeval svoje že pred vojno v tem smislu prizadevno delo. Vodja instituta, prof. Melik, je v teh letih zelo aktivno sodeloval kot strokovnjak in kot kulturni delavec v vsem našem javnem življenju. Njegovo delo «Jugoslavija» (1948) in štirje novi letniki ((Geografskega vestnika« zgovorno pričajo o delu instituta in z njim povezanega Geografskega društva. Tudi sodelovanje članov instituta pri časopisih, revijah in predavanjih je bilo obilno. Iz instituta je izšla tudi pobuda za ustanovitev Zemljepisnega muzeja Slovenije (1946) in Instituta za geografijo pri A-kademiji znanosti in umetnosti (1948). Hkrati z raširjenimi znanstvenimi nalogami se je povečala tudi pedagoška vloga instituta. Nova Jugoslavija je postavila geografijo ne le v. znanosti, temveč tudi v pouku na mesto, ki ji v današnjem času gre. Zato je narastla potreba po kadru geografov za srednješolske, pa tudi za razne strokovne poklice (statistika), meteorologija itd.). Tako je močno narastlo število slušateljev (na okr. 60 v štud. letu 1948-1949 in na 90 v tekočem štud. letu). Ker se je vrh tega uveljavil novi sistematični učni načrt, je bilo nujno tudi personalno razširjenje instituta vsaj v oni meri, v kateri so ga druge univerze poznale že prej. Zato je bil postavljen za drugega (izrednega) profesorja geografije dr. Svetozar Ilešič (r. 1907). Toda spričo razširjenega znanstvenega delokroga instituta in močno povečanih potreb pri univerzitetnem pouku geografije, ki predstavlja v bodoči u-reditvi fakultete samostojno skupino (odsek), se nujno stav-Ija vprašanje nadaljnjih predavateljskih in pomožnih učnih moči pa pomožnega osebja, medtem ko je kočljivi problem novih prostorov zvezan z vprašanjem nove zgradbe vseh prirodoslovnih institutov. Z realizacijo vseh teh možnosti, ki je na potu, bo dan soliden temelj za bodoče delo instituta, dr. S. I. PRAZNIKA 29. NOVEMBRA Naključje je naneslo, da sem dospela v Ljubljano na predvečer praznika, ko vsi jugoslovanski narodi slave obletnico zasedanja AVNOJ-a. Popoldne se je čutilo mrzlično pripravljanje po vsem mestu. Zvečer so se zbrale množice ljudstva v središču mesta, od koder so v povorki krenile po glavnih ulicah in manifestirale svojo predanost tov. Titu, KP in vsem voditeljem junaške borbe za ustanovitev socialistične Jugoslavije. Neskončno število bakel, lampiončkov in umetnih ognjev je razsvetljevalo ljubljanske ulice. Na licih si videl izraze zadovoljne samozavesti, ki jo daje človeku zavest, da je premagal vse ovire za dosego svojega cilja. Stala sem ob strani in opazovala to množico. Na čelu povorke je korakala neka delovna brigada v delovnih oblekah. Ni bilo to golo naključje, da je bila ta na čelu povorke. Kar je pomenila v času krvave borbe partizanska obleka, pomeni sedaj v borbi za zmago socializma delovna obleka. Ob pogledu na to ljudsko praznično razpoloženje sem v mislih bežno prešla dobo narodnoosvobodilne borbe. Slike so se mi vrstile pred očmi kot na filmskem traku: sramotno izdajstvo vodstva stare Jugosla. vije; začetek partizanstva, ko so naši prvi pratizani plenili orožje do zob oboroženemu sovražniku, ki je takrat zmagoval še na vseh frontah. Obširno knjigo bi zavzelo opisovanje vsega trpljenja, zmag in junaštva naših partizanov in ljudstva, ki je to borbo podni-ralo sredi okupatorjevih postojank pod najhu;ž'm terorjem, ne da bi se ustrašilo internacij, zaporov in množičnega ubijanja. Vsak, ki ni resnici pljuval v lice, je moral že takrat priznati, da je KP ona sila, ki vodi vso junaško borbo proti okupatorju. Ob misli, ki mi je oživila spomin na veliko zaupanje in ljubezen do ZSSR, ki sta spremljali naše ljudstvo ves čas narodnoosvobodilne borbe, sem se znašla v sedanji dobi borbe za izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Nepretrgana veriga laži vseh informbirojev-skih držav pod vodstvom ZSSR, ki se je pričela z objavo resolucije julija 1948 in se neprestano s stopnjevanjem nadaljuje, ni in ne bo dosegla svojega namena, da bi vodstvo Jugoslavije s KP na čelu zatajilo pridobitve narodnoosvobodilne borbe, to je nacionalno osvoboditev in temelje za nadaljnjo izgradnjo socializma, katere so postavili že na zasedanju poslancev vseh narodov Jugoslavije 29. novembra 1942. leta v Jajcu. Priključila sem se povorki in začutila v sebi trdnejši spoj neločljivih vezi s to množico, ki je dajala duška svojemu veselju s petjem in vzkliki. Vsa moja notranjost je bila en sam vzklik: s teboj delovno ljudstvo sem se borila proti okupatorju in domačim izdajalcem, s teboj hočem biti tudi v borbi za izgradnjo socializma! Krivična meja nas loči od vas. novo porajajoči fašizem nas tlači, v njem pa je našlo ugodna tla za svoj razvoj informbi-rojevsko blatenje pod vodstvom Vidalija. Za to, g živo narodno telo zasekano mejo, z vsakim dnem narašča števil’ slovenskih in italijanskih resničnih demokratov. Skupno bomo razgaljevali podel napad na jugoslovanske narode in njih voditelja tov. Tita domačim zaslepljencem in vsemu svetu. V borbi do končne zmage svobode nad nasiljem in resnice nad lažjo, se bomo pri vas bratje in sestre iz Jugoslavije učili vztrajnosti in borbenosti Tržačanka Ut kleveta** inform biroje vcev Lažnivci s trga Ponterosso 6 V zadnjih dneh smo objavili poziv Invalidske komisije v Kopru vdovam in invalidom narodnoosvobodilne vojne, naj ne nasedajo tako imenovani organizaciji invalidov na trgu Ponterosso 6, ki jih hoče izkoristiti za svoje politične namene. Danes pa naj navedemo, kaj invalidom in vdovam na trgu Ponterosso 6 pripovedujejo, ko se tam zglasijo. Predvsem se trkajo na prsa, da se bodo že oni zavzeli za vsak poedini primer in da bodo ((stvar temeljito razčistili«. Dalje klevetajo Zvezo partizanov STO-ja, češ da ona invalide narodnoosvobodilne vojne slepari in da žre njihov denar, kajti oni da so prepričani, da banka redno prejema denar za podpore in ga izplačuje Zvezi, katerega pa zainteresirani ne dobijo v roke. Kominformistična agencija na trgu Ponterosso 6 nima prav nobene pavice ne razčiščevati, se manj pa razčiščeva-vanje ((posameznih slučajev« obljubljati, lter vrii le navadno provokatorsko vlogo in zavaja tiste, ki se nanjo obračajo. Sirjenje klevet in laži na račun Zveze partizanov STO-ja pa je staro in preizkušeno ko-minformistično sredstvo, s katerim bi si hoteli kovati svo-ie politične kapitale na račun vdov in invalidov iz narodnoosvobodilne vojne. Zaradi tega ponovno opozarjamo vse zainteresirane vdove in invalide, da je ed'na ustanova, ki je kompetentna za reševanje vseh nerešenih primerov izplačevanja invalidnine samo Invalidska komisija v I Kopru, na katero naj se vsi2fl* interesirani obračajo in 9° njej bodo uspešno rešili vsako nerešeno zadevo v_ pogledu svojih pravic. Po Goebbelsovih stopinjah «L’Unita» ima zadnje kadar izide na. šestih strfl?šJ na svoji tretji strani poseoM n I hrvi 7-^ »u-lOI -iOnOmr\ ' rubriko posvečeno Trstu, predvčerajšnji številki čit4** v tej rubriki zopet ponavljate tiste dobro znane pravljia! “ pretepanju neke TržačdtmP Koprru s strani Narodne *** te. Prvi je vest objavil i|E fašistični ((Giornale di Tri nato sta jo povzela «11 LatM* tore« in ((Unita«, sedaj P4” «Unita« ponovno povzema. , V našem dnevniku sina" zdavnaj napisali, da gre v primeru za pijano žensko,£j tere mož se je osebno zaho članom Narodne zaščite v Pru, da so jo rešili zasramotP P nju ljudstva, ki ni vajeno . , ti opravka zlasti s pij?™ ženskami. Toda za kominford ste je iznašani» resničnih ?T stev titovski manever. zem» itd. Zaradi tega trdijoi »J papagaji «kar jih je naucu klerofašistično glasilo, da 9' za žensko ki to je Narodna jj* ščita zamenjala za neko P0 in * e... tem zelo dobro, da kgr piše,° glo Istranko iz Um”ga — aj zato pretepla, zavedajoč se.P 1U 7 trs. Toda oni kljub temu kajti njihova linija je, da c treba uporabiti vsa sredstfl si bodo še tako neP° Pa naj 01 uuau s k m*/w na, za blatenje cone B jn J , goslavije. Njihovo pravilo Jj laži in zopet laži! Laži či in čim pogosteje; nekdo « končno le n°kaj verjel, la je zanje glavno. delal Da je prav .o ,, bels so seveda že davno P0^ bili in gorje, če jim rečeš. , že leto in pol postopajo P', tako kot on. Toda hodeč n Se e nesccialni pelMki v občinskem prera Poročilo finančnega referenta naj bi okrepila statistična razpredelnica o davčnih donosih in davčnem pritisku. Ne glede na to, da ie po svoje prikrojena, pa se njeni podatki ne" strinjajo s proračuni, zlasti ne za leto 1947 glede trošarin (265 milijonov razlike) in davkov (11 milijonov razlike). Treba bo torej sestaviti drugačne tabele, če hočemo dodobra osvetliti vprašanja obč. davčne politike. Proračun navaja spod kat. 2 «prejemki»: trošarine (čl. 31), občinsk davke (čl. 32), takse in pristojbine (čl. 33) delež pri državnih in pokrajinskih dajatvah (čl. 34) ter občinske doklade na zgradarine in zemljarine (51. 35). Postavki pod čl. 34 in 35 indeks trošarina sta sicer važni za občinske blagajne, vendar pa občina zaenkrat o njiju ne more odločati. Tako se je postavka 35, ki je 1. 1938 znesla 13 milijonov llr, povišala do 1. 1948 samo na 20,5 milijona lir in je odtlej ostala neizpremenjena. Postavka 34 pa je ostala vse do letošnjega leta nepomembna, ker ji je ustvaril šele ukaz št. 92 z dne 27.4. t .1. s katerim je odstopila država donos davka za javne prireditve in 9/10 prometnega davka za meso in vino, zares neki pomen v finančnem smislu. Davčna politika mestne uprave se torej poka-zuje pri razmerju med donosom trošarine, občinskih davkov tet taks in pristojbin. Oglejmo si ga: davki indeks 1938 1941 1947 1948 1949 1950 1 0,96 18,8 34,7 31,6 34,9 30,190.000 30,000.000 565.010.000 1041,220.000 955.618.000 1047.478.000 Upoštevali smo pri sestavi razvrstitev kakor jo ima proračun 1950 odn. statistična priloga. Pod «davki» '■> razumeti davek na industrijo, trgovino in svobodne poklice, na stanovanjske in poslovne prostore, na hišne pomočnike, za klavirje in biljarde, na pse, na obrtne dovolilnice in na aparate za kuhanje kave. Med taksami in pristojbinami so: taksa za zasedbo javnega prostora, za pobiranje smeti, za kanalizacijo, za uradne objave, klavnična taksa, pristojbine tajništva, urada za civilni stan in razno. Poročilo računa celokupni pritisk vseh dajatev v korist občine (brez dopoln. davka na zemljarino in zgradarino) na glavo pristojnega prebivalca (residente): v 1941 — 208,24 lir 1947 — 1442,15 » 16.788.000 20.980.000 73.539.000 157.360.000 130.400.000 162.700.000 1 1,2 4.4 9.4 7,7 9,6 takse in prist. 4,924.000 3,010.500 22.842.000 45.345.000 42.115.000 52.979.000 za 1. preb. 1. preb. 1930 121 lir 65 lir 1947 2097 » 282 » 1948 3856 » 585 » 1949 3539 » 479 » 1950 3879 » 592 » Trošarina je glavni dohodek občine in tvori ne samo dve tretjini vseh prejemkov, kakor bi kazalo iz prve tabele, marveč nad 80 c ■ 'otkov. K občin-Realni donos ski trošarini treba namreč prišteti še državne, ki gre od letos naprej v korist občine, -a vsoto okrog 300 milijonov lir. Toda tudi lastna obč. trošarina je velika: od 5686 lir vseh dajatev odpade na glavo prebivalca 3879 lir trošarine. Pa celo ta ugotovitev še premalo pojasnjuje nesocialne tendence občinskih upraviteljev. Poglejmo globlje: njihovih stopinjah, bodo K rali nujno storiti tudi GoebV so v konec. Hvaležni šovinisti reakcijo. dopoln. davek na zemljišča dopoln. davek na poslopja davek naindustr.trg.inpr.pokl. davek na stanovanja davek na poslovne prostore davek za hišne pomočnike davek na klavirje in biljarde davek na pse davek na obrtne dovolilnice taksa za zasedbe j a v. prostora taksa za kanalizacije taksna na pobiranje smeti trošarina 1938-1948 246.000 12,763.000 8.073.000 7.425.000 177.000 395.000 248.000 344.000 1.574.000 850.272 2.500.000 30,190.000 1,682.000 18.740.000 79.500.000 24.932.000 24,000.000 2.500.000 5.002.000 14.026.000 7.400.000 3.892.000 1,927.005 39.526.000 1041.220.000 količnik povišanja 6.83 1,46 9.84 3,35 proračunski donos 1950 List «Difesa Adriatica«. lj( izhaja v Rimu in ki mu je na dolžnost in naloga, da. ,1 izmišlja vse mogoče zlocijVv ki naj bi jih Jugoslovani P0:Jfili njali nad ubogim italija?s L ljudstvom v izmučeni lstthtf* ki, Dalmaciji itd. V svoj. z®1: številki izreka ta Ust na in čudovit način svojo vet. 20,741.370 80,000.000 14,13 12.65 56,55 21,51 2,47 2,27 15,81 34.48 52.000.000 2.400.000 4.700.000 16.000.000 7.600.000 4.650.000 1.900.000 34.000.000 1,047.478.000 Ta razpredelnica je najbolj | vek, pri klavirjih in biljardih. 1948 — 2653,73 » 1949 — 4149,88 » 1950 — 5686,01 » To je vendar čisto formalna, nepomembna ugotovitev. Socialnega statistika zanima najprej kakšna je obremenitev po vrsti dajatev. Tu se pokaže v koliki meri prevladujejo posredna bremena nad neposrednimi, kar šele je dokaz nesocialne davčne politike. Politika ki ščiti bogate in pritiška delavca in nameščenca, ki živita qd dela svojih rok. Ugotovili bomo tedai razmerje med trošarino in davki, ker pomenijo takse in pristojbine v bistvu ohranitev vezi med zavezancem in občino, ter se pobirajo načelno za pokritje stroškov uradnega akta. ki ga_ izzove stranka. zgovorna. Razen davka na pse ni povečanje nikjer višje od trošarinskega. Za pse je celo pretirano, ker je še za 1948 preseglo kvoto 50, ki se navadno rabi pri preračunavanju predvojne kupne moči lire v današnjo. Letos je znova povečano. Seveda pavšalno in ne po številu živali enega lastnika. Največ ščenet ima zopet revno prebivalstvo in za to je itak vseeno... Ako opazujemo količnik povišanja dalje, udari v oči zlasti skromno povišanje pri davku na industrijo in trgovino, na klavirje in biljarde, na hišne pomočnice in pri taksi za zasedbo javnega prostora. Pri tistih dajatvah torej; ki bremene finančno najmočnejše sloje in drobno špekulacijo. To velja za sedanje stanje. In za 1950? Prav lahko z: pišemo, da proračun ne kaže nikakega napredka k socialni pravičnosti, niti glede gospodarske smotrnosti obdavčevanja. Prav za prav ni sprememb, z izjemo malenkostnih razlik. Se te so večji del navzdol: pri davku na služinčad, Obremenitev po vrsti dajatve . trošarine za davkov na ) ki je pretežno ((luksuzni« da- pa tudi pri taksi za zasedbo javnega prostora, čc navedemo, da je računa priloga «D» za leto 1947 na 6.860.000 lir, ali 2,210.000 lir več. Gornje številke ne potrebujejo drugega komentarja. Se prezgovorno dokazujejo proti-Ijudsko davčno politiko občinske uprave. Ali je pričakovati kako izboljšanje? Na podlagi obravnavanega poročila prav gotovo ne. Med «novimi ukrepi v korist bilance«, o katerih je govora, so; 1. iskanje novih trošarinskih postavk; 2. uvedba družinskega davka; 3. odstop državnega davka na javne prireditve v celoti; 4. odstop državnega prometnega davka na vino in meso; 5. eventuelne druge izpremembe občinskih davkov in taks. «toda manjšega obsega«. VU je že ugodila zahtevam pod 3. in 4.. z družinskim davkom se bavi pokrajinski upravni odbor, možnosti pod 1. in 5. pa so ((predmet študija in morebitnih načrtov« pravi poročilo. Zares prav zoprna stilizacija! Kako bi se zboljšalo finančno stanje občine in davčni sistem? II. DEL SPISAL ,1,1, mi,ih,iiii,iiiiiiiii,iiii ni rovsem za°. :T’ Ijen. Njegovim uredi’ namreč ni po volji, da so,^ t minfnrmisti tako medlo ‘‘7^ £ !«sA In čili odkritje tržaškega zitetnega rektorja Camn« ^ o za vekomaj neprefcinjert|J l(; verenosti Italije nad Tri« ozemljem. d Kot smo že predvčeraj4^ povedali tržaški komim J st i niso rekli, ali ima Ca f rata prav ali n°, čeprav * (j se prepričani, da ima pmJK se to bojijo odkrito in prav to jim «Messajh^ zameri in zahteva naj M ((konkretnejši«. Torej: c/ 'k to' mestni svet pri preučeva ga vprašarja naprosil za ^ lovanje znanstvenikov , univerze, zlasti za finar^ jj statistično vedo, ni dv1 bi prišli do razveseljivih tatov. . M Ze davno poznajo P®,,k (F. srednjih evropskih vek ali takse n. pr. na ' igrišča, na klube, dviN'1 ik ksuzne č lnarne, garsonj* j, r Prav tako sta znana ^ nezazidanih parcel ih .d stkarina vrednosti ne,)„,e-5 nin ------------------ ra v' a pa razne t; se xi>^ t, nepremičnin, dediščine ti davčni viri so obč’n!!(Zl/ nancam našega mesta n Starejši bodo pomdlli ALoPj še izpod avstrijske zak"1 Sicer je pa popolnoma _• _______ čigava je zakonodaj8, izb™, ji ( občinskih financ in hk'8 - lil* i je, da pripomore k izb^(i š^,j j-ati ’ te' interese večine prebiva t jo tu tvorita delavstvo meščenstvo. Za velj'’vn! gd1' u ir b penisi, vij. /Jtt v*-** j* ^ nodajo tega ne moren1 jjtir ie manj pa za davčno kakor odseva iz prof8 prih dnjc leto. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St 6 Ul. n»«L - ™«°»v «*v ^ ^olVinaTčn^upraVnrfooV osmrtnice 90 lir. - UPHAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. lOO OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: din. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 1 ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pr! Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z- Odg. urednik STANISLAV RENKO. sa. ■* t... m