Poštnina platana v gotovini.
LETNIK IS
LJUBLJANA 1927-28
l*T
MENTOR
DIJAfKI LIST
ŠTEVILKA 5 JANUAR 1028
vsebina:
Sempronij Tino, Iz dnevnika starega profesorja — II. del (dalje)
M. P., Z dijaike ekspedicije (s slikami; dalje)
Dr. L. Sušnik, Trobadorska lirika (dalje)
S. Kranjec, še en turški ujetnik
I. D., O ocenjevanju učencev
V	kraljestvu Desetega brata
Delo najmlajših: Iv. Krstnik, Zajček
Naii pomenki — Mali obzornik
Knjige in revije
Dijaški šport — Fotograf
Na ovoju: Obvestila — Malo za Šalo, malo za res
x MENTOR ,rhai* vsakega 15. v mesecu desetkrat med iolskim letom. List urejale Blai Poznič, izdaja Prosvetna zveza, oblastem odgovarja dr. Jakob Mohorič. Tiska Jugoslovanska tiskarna (Karel Ceč).
UREDNIŠTVO in UPRAVA je v Ljubljani, Mikloiičeva cesta 5. Vsi rokopisi in dopisi, ki se nanaiajo na vsebino lista, naj se poiiljajo na uredništvo, naročnina in reklamacije na upraro. Rokopisi se ne vračajo«
m v CELOLETNA NAROČNINA za dijake 30 Din, za nedijake in zavode 40 Din. Plačuje se naprej. Posamezna številka 41 Din. — Številka čekovnega računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676.
, ... Za.	znala	naročnina 10 Lit za dijake, 15 Lit za druge in sc plačuje po
italijanskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov« v Ljubljani, za Avstrijo 4 S sa dijake, 6 S za druge in se plačuje po avstrijskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov«, za Ameriko 1 dolar, za druge kraje 4 Ivic. iranke. — Iz inozemstva se more pošiljati naročnina tudi v priporočenem pismu. — Številka ček. računa za Italijo: 11/1670 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani), za Avstrijo: B-156.644 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani).
POVERJENIKI, ki so naročili list za več dijakov skupaj, morajo javiti naslove vseh odjemalcev upravi. Plačevati pa smejo list — ako jim ni mogoče poslati vse naročnine naprej — v trikratnih obrokih, in siccr pred izidom tretje številke prvo tretjino, pred izidom i e s t e številke drugo in pred izidom devete številke zadnjo tretjino. Poverjeniki dobijo za vsakih 10 plačanih izvodov, enajstega zastonj.
Malo za šalo ' malo za res
Mo.im mladim ugankarjem.
• J- N-	(Dalje.)
Ugankarji izmišljajo poleg zgoraj omenjenih šc najraznovrstnejše druge oblike svojim črkovnicam. Da mi jih nc bo treba na dolgo in široko opisovati in z zgledi na tem tesno odmerjenem prostoru ponazoro-vati, vas, dragi ugankarji, opozarjam le na nekatere posebne oblike, ki )ih je »Mentor« že objavil lani in letos, n. pr. Križni stik
14. letnik, sir. 143), Zgodovinska črkovnica
15. letnik, štev. 1—2), Ograja (15. letnik, št. 4). Še več in najrazličnejših oblik pa nujdete v »Mladiki« in naših mladinskih listih.
Imamo pa tudi črkovnice, pri katerih niso podane vse, ampak le nekatere črke in pomen be>s>cd, ki jm je poiskati. Taka je n. pr. v današnji številki, v kaU-ri je danu le črka »o« na raznih mestih kvadratičnega lika.
Čarobni (magični) liki. Črkovni* cam zelo sorodni so čarobni liki (kvadrati, trikotniki 1. dr.). Tudi pri teh so navadno dane črke v abecednem redu in pomeni besed, ki jih je poiskati Car ali čarobnost teh ugank je pa v tem, da se čitajo pri teh likih vodoravno in navpično iste nesedc (glej 14. letnik, str. 48 in 1921). V slovenskih mladinskih in drugih listih je bilo priobčenih že zelo veliko magičnih kvadratov, se-stoječih iz štirih besed po 4 črke, zato svojim mladim ugankarjem ne priporočam, da bi sc še mnogo ukvarjali s sestavljanjem teh ugank, pač pa priporočam veččrkne in tudi po zunanji obliki najraznovrstnejše like.
S t • v i 1 n i c a. Bližnja sorodnica črkov-nici je tudi številnlca. Vsako črko v abecedi zaznamenuj • posebno številko; oko pa pri svoji ugankii no potrebuješ vseh črk, zu-znamenuj z zaporednimi številkami le tiste črke, ki jih potrebuješ. Za zgled vzemimo
n. pr. uganko, ki sem jo podal že zadnjič. Besede, ki jih je bilo poiskati, so bile: miza, Ezav, Nica, toga, osel, roka. Začetne črke teh besed dado besedo »Mentor«, Te črke bi najprej zaznamenoval s številkami In sicer: m = 1, c 2, n = 3, t = 4, o = 5, r s± 6; nato pa šc ostale črke z naslednjimi številkami: i -- 7, z — 8, a 9, v = 10, c = 11, tf = 12, • = 13, 1 = 14, k e— 15. Uganka bi se glasila tukolc:
1,	7,	8,	9	sobna oprava,
2,	8,	9,	10	svetopisemska oseba,
3,	7,	11,	9	francosko zdravilišče
4,	5,	12,	9	rimljansko oblačilo,
5,	13,	2,	14	domuča žival,
6,	5,	15,	9	del telesa.
Imamo pa še drugačne štcvilnice. Angelček (1927/28, št. 5) objavlja tako lep zgled, da ga skoraj dobesedno ponatisku-jem:
1	— 2, 3, 4, 5 — 6, 3, 7, 8, 9, 5 — 10, 3, 5, 11, 5 — 2, 5. 6 — 10, 1, 12, 5, 8, 5.
Dobiti morate začetek znane Peršcrnove pesmi. K tej uganki imule pridejan ključ, ki naj vam odpre vrata v njeno skrivnost. Ta se nupiše n. pr. takole:
2,	3, 4, 5, 6 =s reku v Bosni,
9, 1, 11, 3, 5, 10 ~ kraj, kjer raste grozdje,
12,	7. 8 — orožje.
Pomene teh besed vam je treba Jorcj najprej dobiti; v našem slučaju »o sledeči: Vrbas, nograd, meč. če si hočete rešitev olajšati, vzemite kos papirja in zapišite v eno vrsto te besede, pod njimi pu številke. Vrbas n o g r n d meč
2.	3. 4. 5. 6.	9. I. 1!. 3 5. Hi I/. 7. 8.
Zdaj pa k rešit vil Kjer imate v uganki številko 1. mora stati v rešitvi črka o; kjer imate številko 2, tam j« črka v itd. Če to storite, pa dobite: O, Vrba, srečna draga vat d o m a č a I In s tem je uganka rešena.	(Dalje	prih.)
Četnik XV / MENTOR
j JANUAR 1928 / ŠTEV. 5
Sempronij Tiro:
Iz dnevnika starega profesorja.
Deset let v podeželskem mestecu.
(1900/01—1909/10.)
VIII.
(Za resničnim, dobrim in lepim,)
... Čudovito pestre slike gledamo v tem našem mestecu. Posebno zdaj pozimi. Pisanih rož, uvezenih v kožuhe naših kmetičev in kmetic, ki se o semnjih od vseh strani na saneh zgrinjajo v mesto, se ok6 kar nagledati ne more. Prav tak6 raznovrstnih kučem, polhovk itd. To je vse tak6 staro, starodavno. Ko motrim to pristnostaro nošo in poslušam to krepko govorico z njenim praslovanskim naglasom (voda, leža ...), se mi zdi, da sem nekje tam v Nižnjem Novgorodu, kjer so tisti veliki letni sejmi in kjer je mužik istotako ohranil pristnostaro nošo in pristnoslo-vansko govorico.
Vrstč se pa še druge slike: Dan za dnevom se od kolodvora sem proti toVarni pomikajo vozovi, naloženi s kožami goved iz daljne Indije ali pa s čreslom smrek z Madagaskarja ali iz Južne Amerike, na kolodvor pa škripljejo parizarji, naloženi s pridelki okolice, namenjenimi v Nemčijo, Francijo, Italijo, v Afriko.... Koliko snovi za kak roman, kakor je n. pr.: »Soli und Haben«!
Vse to naš dijak bistro opazuje in obzorje se mu hitro širi: v duhu gleda daljne dežele, od blizu pa gleda, kaka se vodi in razvija domača trgovina, težeča v£n v vdliki svet. Dijak tu vsak dan gleda boj za obstanek na
vseh poljih: v rastlinstvu, živalstvu in
—	človeštvu. Kaj čuda, če je že zgodaj resno njegovo oko!
Zelo resno! Dasi je gimnazija prenapolnjena (uživa pač dober sloves!) tako, da novo, veliko poslopje nima prostora za vse razrede, ampak so morali najnižji razred nastaniti v poslopju ljudske šole, vendar skoraj nimamo disciplinarnih slučajev. Po ogromni večini se dijaki vestno drže reda in pri učenju kar tekmujejo med seboj, tako da bi jih bilo skoraj treba »naizaj štukat« in brzdati.
Tak6 se mi zdi, kakor da imajo razen pestrih slik v mestu pred očmi še druge, drugačne slike, slike, ki lebdč visoko nad njimi in ki se jim (slikam) skušajo bližati; slike vsega tega, kar je resnično, dobro in lepo. Kak6 hrepeni po spoznanju in resnici! Vedno sta jih- polni obe knjižnici, slovenska in nemška; ob sobotah zvečer pa se jih pod vodstvom profesorja dr. Jakoba nad sto zbira h govorniškim in predavateljskim vajam, kjer si brusijo slog in pa uma svitle meče. In kak6 hrepene po lepem! Imajo mogočen, prekrasen mešan pevski zbor (vežba in vodi ga osmošolec), ki je pri koncertu (v korist dijaški kuhinji) pel pred mnogoštevilnim občinstvom iz mesta in okolice tako dovršeno, da so mnogim solze igrale v očeh ob teh ljubih glasovih. Da, po lepoti hrepene: sijajno so uprizorili Gogoljevega »Revizorja*.
Ali jih budi k vsemu lepemu duh pevca, ki je tak£ blizu njih in ki je
med Slovenci iz najbližje bližine zrl (in izrazil) lepoto?
IX.
(Državnozborski kandidat — izključen.)
Nulla regula sine exceptione| (Ni pravila brez izjeme!) Prehitro in predobro sem sodil o naših dijakih. Saj imam celo revolucijo v svojem lastnem razredu!
Dijak Režič je prišel šele letos k nam. (Dijak, ki preveč potuje od zavoda do zavoda, je vobče sumljiv element, javnemu redu nevaren.) V par tednih je zrevolucijoniral ves razred. Ker imamo prav ta čas državnozborske volitve in je v mestu govor samo
o	politiki, je prišlo tudi njemu na misel, da bi kandidiral — v šoli. Razred se je razdelil v »liberalce« in »klerikalce«. Režič je kandidiral na »liberalnem programu«. Prišlo je res tudi do volitev. Režič je dobil od 30 oddanih glasov 20. Svojim »volivcem« je poslal navdušeno »zahvalo«, ki je krožila pod klopmi od moža do moža. Na tisti skrivni poti pa je padla meni v roke. Iz »zahvale« sem zvedel vse. Kako, da nisem sam že prej ničesar zapazil? In kaj naj rečem zdaj, ko je prišlo vse na dan? Ali naj grozim in grmim? Ali naj mirno prenesem?
Spregovoril sem: »Kakor vidim, pljuskajo valovi političnega življenja tudi čez zidove tega tihega hrama, posvečenega Modricam. Zal mi je tega zaradi Vas, ki si tako zgodaj zastrupljate duše s strankarstvom in sovraštvom. Pa kaj vam je dalo povod za to prismodarijo? Mar šola? Kdaj slišite od nas, učiteljev, kaj takega? Mar se ne ogibljemo vsake politike
v	šoli? Mar vas ne navajamo vedno in povsod, da bodite dobri naprani sošolcem in sploh napram vsakemu človeku? Tak6 še mladi, tak6 še nezreli, pa ste že polni predsodkov proti tovarišem, ki sede v istih klo-p6h kakor vi. Iz zahvale vidim, kaj očitate nasprotnikom. Nič dobrega ne najdete na njih. Ali je t o sad
dolgotrajnega študija? Ali je to sad čtiva največjih pesnikov in pisateljev? Ali vas stari Homer tega uči? (Milo se mi je storilo, ko sem omenil Homerja.) Ali nismo videli v Iliadi, kako do skrajnosti pravičen je Homer, ki vidi in priznava, kar je dobrega, enako pri Ahajcih kakor pri Trojancih? Z istim navdušenjem slavi Ahila kakor Hektorja; da, še več: najlepši prizor (slov6 Andromahe od Hektorja) vidi vprav pri sovražnikih. Tako Homer. In vi? Ali je to vaš humanizem, vaše človekoljubje? Ali ste
vi	humanisti?«
Za Režiča so bile moje besede bob v steno: niso ga ganile. Vzrok se mi je kmalu pojasnil; par dni pozneje je član učiteljskega zbora v konferenčni sobi naznanil, da je ob eni ponoči našel Režiča v gostilni »Na križ-potu« v družbi vseučiliščnika Ožbalta in žurnalista Kovača in še drugih. Moral sem kot razrednik preiskovati* Režičeva gospodinja mi je izjavila: »Zal mi je, da sem tako dolgo molčala. Vsa hiša se spotika nad njegovim ponočevanjem. Ni me poslušal. Kar kaznujte ga!« — Sestali smo se k izredni konferenci, ki je bila zelo, zelo burna. Razdelili smo se v dva tabora: proti izključitvi, za izključitev. Gospodje, ki so bili proti izključitvi, so govorili: »Nikar ne uničujte eksistence temu mlademu človeku! Zadeva ima, kakor se zdi, tudi politično ozadje. (Ugovori na drugi strani.) Ne zanašajmo politike v šolol« (Še glasnejši protest na drugi strani.)
—	Tisti, ki smo bili za izključitev, smo navajali en sam razlog; »Režič je s svojim stalnim preziranjem horae legalis in svojim posečanjem gostilen vsemu razredu v veliko spotiko. Zanj in za razred bo zdravo, če takoj odslovimo.« Končno je bila večina za izključitev. Gospod ravnatelj je pa dejal: »Slučaj je tako težak, da moramo operacijo napraviti radikalno. Vse gg. kolege, ki v tem razredu učite, prosim, da se mi pridružite jutri ob devetih, da kar se d£
slovesno razglasimo izključitev.« In tako se je zgodilo: drugo jutro ob devetih je vstopil v razred najprej gospod ravnatelj, potem pa smo sledili
—	v velikansko strmenje in presenečenje učencev — vsi razredni učitelji, drug za drugim. Preplašeni so nas gledali učenci, zdaj tega, zdaj onega, češ, kaj to pomeni? Kaj pa bo? Gospodu ravnatelju se je glas tresel, ko je pričel, da nekdo v tem razredu že dolgo krši disciplinarni red. Srca so drhtela, vprašujoč se na tihem: »Mar jaz?« Na koncu pa je s povzdignjenim glasom dejal; »Režič, po sklepu konference Vam velim, da takoj, ta hip, vpričo nas, poberete šila in kopita ter odidete!« Grobna tišina. In
mučna. Tiho je odšel Režič, odšel učiteljski zbor. Ostal sem sam z učenci. Ura je potekala neizmerno počasi. Prevajali smo starega Livija.
Čez 14 dni je prišla iz Ljubljane od Režiča na ves razred vesela dopisnica: »Srečen sem, da so me na ta način rešili krokarske družbe. Zdaj spet redno študiram. Pozdrav vsem.«
Zdaj je na zavodu spet mir in red. Exceptio firmat regulam. (Izjema potrjuje pravilo.)
(Režič je postal pozneje odličen mož. Nagla »operacija« v dijaških letih ga torej ni uničila, ampak mu je ’očividno koristila.
Koristila bi vsaki žrtvi slabe družbe. ________ Z
g. Sempronijem se pa nista videla nikdar več. — Op. uredništva.)
M. P.
Z dijaške ekspedicije.
(Dalje.)
(Odlomki iz raziskovanja Križne jame pri Ložu v letu Gospodovem 1926.)
Tretji dan.
Najboljši med najbolj korajžnimi, na^predrznejši med najbolj neustrašenimi, najodločnejši med najbolj neugnanimi, taki so bili vsi od Cveka do Fajfe, ki so tvorili elito naše čete — napadalni oddelek. Po opazkah v dijaških knjižicah sodeč, ni bil v šoli nc eden izmed njih dober, kaj šele boljši dijak in vsakega je dičil šolski epiteton ornans: lenuh, razgrajač, pretepač ali kaj sličnega. Cc je res, da povzroča preobilica joda v krvi razvoj vseh onih lastnosti, proti katerim rohnijo šolski paragrafi, potem ni dvoma, da se razvija v vsakem teh junakov drugi, tretji, četrti in naslednji Napoleon.
Na Križni gori jc odzvonilo sedem zjutraj, ko jc napadalni oddelek odkorakal v jamo. »'Kakor rečeno: prodirajte dalje, dokler jc sploh mogoče, in pridite do konca jame.« Tako sc jc Fercnc poslovil od odhajajočih ... Odšli so preskrbljeni in natovorjeni z vsem, kar jim i® bilo potrebno v dušni in telesni bla-
gor, in oboroženi z najrazličnejšimi tehničnimi pripomočki. Dva sta nosila do vrha polna nahrbtnika živeža, eden karbid, sveče in bakle, pet jih je bilo določenih za prenašanje čolna, dva sta bila telefonista, trije so bili natovorjeni z lopatami, krampi in vrvmi, vsem pa je načeloval Jovan, med sotrpini znan po imenu Trnovski hajduk.
Ob osmih je telefonist v glavnem stanu prejel depešo: »Srečno prišli čez prvo jezero. Jaka kaže znake morske bolezni. Na jezeru mu je postalo slabo, sredi vode jc hotel izstopiti iz čolna. Z največjo težavo smo ga odvrnili od usodepolnega koraka. Doktor mu je predpisal Medicinal Cognac. Upamo, da mu bo odleglo. Na tej strani jezera je krasen kapniški rov, ki drži proti severu in se precej strmo dviga.« Tako se jc glasilo prvo telefonsko poročilo, kmalu za tem pa jc sledilo drugo: »Hajduk pošilja najprisrčnejše pozdrave z onkraj drugega jezera. Od prvega jezera do drugega jc približno dvesto
korakov. Čoln smo prenesli z lahkoto in prevoz čez trideset metrov dolgo drugo jezero se je izvršil brez neprilik. Jama zavije skoraj v pravem kotu proti zaipadu. Obeta se nam težavnejša pot. Naj bo, kar hoče, mi gremo naprej, dokler se bo dalo iti po suhem ali po vodi. Imejte se dobro, kakor se imamo mi tu za drugim jezerom.«
Kmalu potem, ko je bila odšla napadalna četa, so se tudi drugi oddelki
Skupina stalagmitov (od spodaj navzgor rastočih kapnikov) v kapniikem rovu onstran prvega jezera v Križni jami.
Lep je naš slovenski svet, divne so njegove planine, ljubke njegove doline in veličastna je romantika njegovega podzemlja.
lotili odkazanega jim posla. Pionirji so dobili nalogo, naj napravijo zasilno pot, po kateri se bo dalo priti peš mimo prvega jezera, geometri so bili prepeljani s splavom na ono stran jezera, da izmerijo in mapirajo novoodkrite dele jame, prepadolazci — tako smo krstili četo onih, ki so lazili po ozkih špranjah
in se spuščali v prepade — so morali preiskati prepade v bližini Križne jame in po možnosti dognati njih zvezo z jamo:	Skratka, imeli so vsi natančno
začrtan delovni program, le Močeradu je bilo dano dovoljenje, da dela kar mu je ljubo in drago. Ni pravila brez izjeme ...
»Ne gre drugače, ko da zabijemo v steno kline in izklešemo dve, tri stopnice.« Tako se je glasilo strokovno mnenje naših inženerjev in tako sc je tudi moralo zgoditi. Na zapadni strani se spušča osem metrov visoka stena navpično v jezero, tako da je bilo do zdaj izključeno priti ob jezeru na ono stran, kjer sc nadaljuje glavni jamski rov.
Tolk! tok! tok! so se monotono raz-legadi udarci kladiva po trdi skali in drobec za drobcem apnenca je padal v vodo. Kot brglez s kljunom po deblu, tako sigurno je Fiči udarjal s kladivom po steni, stoječ z eno nogo na ozkem pomolu, z drugo pa loveč ravnovesje nad vodo. Trije so mu z acetilcnkami svetili s splava, kolikor se je pač dalo svetiti na osem metrov razdalje.
Toki tok! tok! za izjemo pa enkrat in naenkrat — štrbunk! Tako hitro in iznenada se je zgodila nesreča, da nam je šele čez par trenutkov prišla do zavesti. »Na pomoč, alarm, na pomoč!« »Zakaj na pomoč? Saj mi ni nič, le kladivo mi jc ušlo iz rok.« Strahu je sledilo veselje, da sc Fičiju ni zgodilo najhujše, kar more človeka zadeti, da namreč ni utonil pod zemljo. Kaj pa zdaj? Kladivo jc padlo tri metre globoko v vodo, kako ga bomo izvlekli? Kratko posvetovanje in sklep je bil storjen: eden mora osebno ponj. In zgodilo sc je, kar se mi je zdelo do sedaj docela nemogoče. Frlan je pokazal, da ni le izboren turist, ampak tudi prvovrsten plavač in potapljač. Ni ga zeblo in ni se strašil temne jezerske globine, dal nam jc kratka navodila, kako ter kam naj svetimo, in — plosk! je izginil v vodi. Z napetostjo smo motrili vsak njegov gib in s strahom pričakovali, kaj se bo z njim zgodilo v
naslednjem trenutku. Dvakrat je mahnil z roko za ročajem kladiva, a zagrabiti ga ni mogel. Prvi poskus sc mu je izjalovil, jezili smo se mi, še bolj pa on in ni si dal dopovedati, da je manj škoda kladiva ko pa njegovega zdravja. »Moram ga dobiti za vsako ceno« je bil oster odgovor na naše blagohotno prigovarjanje, naj odneha, in spustil se je drugič z visoke pečine v mrzlo globino. »Ima ga!« — radosten vzklik, kateremu pa je takoj sledilo globoko razočaranje. S silo se je bil pognal naravnost proti kladivu, ga zagrabil za ročaj, a ga v naslednjem hipu tako nesrečno premaknil, da je kladivo izpodrsnilo z opolzke policc v še večjo globino. Sest metrov je globoko jezero na onem mestu, kjer bo čez toliko in toliko tisoč let našel geolog potopljeno kladivo in napisal o njem znanstveno razpravo: Dokaz o visoki kulturi pračloveka Homo ribnizaensis.
Nobenemu ne bi priporočal nevarnega fiziološkega eksperimenta, ki ga je bil prvi napravil Frlan, bodoči doKtor medicine. Ni vsak tako utrjen, da bi plaval in se potapljal v vodi, čije temperatura znaša komaj 8" C, ne da bi si nakopal kal neozdravljive bolezni. Mogoče da podzemeljska voda res pomirjevalno in zdravilno vpliva na razburjeno živčevje, kakor trdi naš prvi zadevni izvedenec, vendar ije treba počakati še nadaljnjih njegovih raziskovanj, preden se bo v Križni jami otvoril sanatorij za živčno bolne.
Po kratkem presledku iskanja za izgubljenim kladivom v mrzli, mokri in temni globini se je delo nadaljevalo in ko so opoldne kuharji prinesli v jamo 'kosilo, se je za silo — seveda brez jamstva za popolno varnost — prvo jezero že lahko obšlo.
>Halo! Tu glavni stan. Želimo vam dober tekI^
Napadalci so se nam odzvali s primerno zahvalo in nam poslali sledeče situacijsko poročilo:	Ravnokar	smo	sc
vsi prepeljali čez osmo jezero. Da, osem jezer smo že prebredli. Mimo nobenega nism<> mogli po suhem, vsako je tako *iroko ko jama, namreč povprečno pet
do osem metrov. Čez tretje in četrto jezero bi bili prišli lahko peš, ako bi se nam ljubilo sezuvati se in obuvati. Kolikor smo mogli v naglici ugotoviti, je najglobokejša voda v sedmem jezeru. Na enem mestu smo določili globino osem metrov. Na mestu, kjer sedaj Stojimo je čutiti rahel prepih, veter vleče proti nam. Mogoče smo 'blizu drugega izhoda ali pa je v bližini odprtina, ki pelje
Kapniiki steber in stalagmit, ki sega skoraj že do stropa, v Kapniškem rovu«.
Planika je simbol naših solnčnih planin, kapnik pu simbol tajinstvenega in pravljično lepega podzemeljskega kraljestva.
prav do površja. Med sedmim in osmim jezerom smo preplašili dva netopirja, ki še zdaj prhutata sem in tja in najbrž ugibata, kaj neki tu iščemo. Od drugega jezera do sem je prav gotovo toliko, kakor od vhoda do drugega jezera, torej okoli tisoč metrov. Prvi klopčič telefonske žice smo že pred osmim jezerom morali spojiti z drugim, položeno je torej nad tisoč metrov žice. Na desnem
obrežju sedmega jezera stoji skupina krasnih snežnobelili kapnikov, eden med njimi je dolg nad dva metra in tanek kot roka v zapestju. Čoln nam izborno služi in 2ane je naravnost prvovrsten veslač. Skoda, da je čolniček samo za dva; preden se vsi prepeljemo čez jezero, traja pol ure. Da se čoln na vodi ne ziblje, mora vsak, — razen veslača seveda — leči vanj na hrbet in tu ležati kot mrtev, dokler čoln ne pristane na drugem obrežju. Kako pa se imate vi tam pred prvim jezerom?
Vrtača in (ki se pričenja na vrhu istoimenskega griča, ležečega neikako v sredini med Bloško polico in Novo vasjo. Prepad je videti jako globok in je kaj verjetno, da pelje v obsežne podzemeljske rove, ki so mogoče v zvezi s Križno jamo. Tega mnenja je tudi Pajkov Janez s Police, ki se razen za lov zanima tudi za take reči. Jutri to-icj pojdejo prepadolazci na raziskava-nje Vrtače in z njimi hočem iti tudi j:u, da si ogledam njihovo vratolomno početje. Konte, njih vodja, je že vse po-
Idealiziran prerez skozi kraško pokrajino.
Kaj radi posečamo planine, kjer kraljuje svoboda in kjer sije solnce, bogato ultravijoletnih žarkov, vse premalo pa se zanimamo za naj Kras. Saj je tudi Kras del naše zemlje, poln lepote in poln še nerazrešenih problemov.
Frlanu čestitamo na izumu novega Športa. Priplava naj do nas, da mu napijemo!«
Popoldne so se vrnili v tabor prepadolazci in prinesli s seboj velezani-mive podatke o uspehu dopoldanskega raziskovanja. Videlo se jim je, da so izvršili naporno delo. Rižota brez mesa in z napol kuhanim rižem jim je šla izborno v slast, očividno so bili zadovoljni tudi s čajem, v katerem je plaval pepel, pomešan z drobci ogljenih ogorkov. V bližnji okolici so izsledili več prepadov, izmed katerih je najbolj znamenit oni, ki ga Poličani imenujejo
trebno ukrenil, da se akcija mora posrečiti in komaj čaka na trenutek, ko ga bomo privezanega za vrv začeli meter za metrom spuščati v tajnosti polno Vrtačo.
Zvečer so geometri prinesli s seboj obris kapniškega rova, razprostirajočega sc onkraj prvega jezera. M spiranje jame je sicer kaj enostavno delo, v principu namreč, v praksi pa sila zamudno, težavno in včasih celo nevarno, zlasti kadar je treba meriti rove, ki so preplavljeni z vodo. Kako so merili in risali, nam je pri večerji poročal nad-geometer Krik.	(Dalje prihodnjič.)
iiim iikuip
¥
Dr. L. Sušnik:
Trobadorska lirika.
Za obravnavanje vseh snovi, izvzemši ljubezni, rabi trobadorjem »s i r v e n -t e s« (sluznica, nastopnica). Ta je bila v toliko lažja, ker tu ni bila predpisana za vsako nova, izvirna oblika, temveč so lahko 'jemali zanje kitico in melodijo kake kancone; rokopisi včasih izrečno navajajo primer, po Ikaterem je sirven-tes narejen in se naj poje. Navadno so po slogu in napevu bolj preprosti. Razpravljajo najrajši o splošnih političnih vprašanjih, pa tudi o osebnih in stanovskih ter o moralnih. Ta vrsta aktualnega pesništva je za ljubavno najbolj cvetela in se da najlažje primerjati z uvodniki v dnevnem časopisju. Imele so take pesmi namen agitirati za to ali ono stvar oziroma proti njej, proslavljati ali napadati kako osebo ali pa na splošno kazati na razne napake in pozivati k poboljšanju. Tedanji razgibani časi so nudili za to mnogo prilike in gradiva. V tem oziru so trobadorji tvorili glas časa, delali javno mneAje in so 'bili torej kaj vplivnli možje. Neredko so bili tako rekoč uslužbeni pri kakem mogočnem gospodu kot nekaki politični tajniki in propagandisti. — Lahko bi potemtakem kdo mislil, da so te pesmi realistična reakcija k previsoko zaverovani idealistični ljubavni poeziji.
Ali kakor je pastorella le narejena, umetna idila — le majhno okence v dejanski svet — tako je tudi sirventes vseskozi visokoleteč, bodisi da je že patetična ali humoristična satira, hvalnica ali zabavljica, pamflet ali zagovor. Kakor pri trobadorjih ni mesta enostavni preprosti ljubezni, kakor nimajo še našega čuta za naravo, tako tudi tu objektivna resničnost ne pride do veljave; čut za lepoto, volja k boljšemu, nekakšna romantičnost jih dviga nad nvirno razlaganje vsakdanjosti. Naravo 1T> nje slabše strani je bilo potisnilo krščanstvo čisto v ozadje.
Duhovit dovtipnež je bil P e i r e A 1 v e r n h e. V zabavljici na 12 tro-
badorjev pravi n. pr. o Peiru Rogieru, da poje o ljubezni, pa bi mu bolje pri-stojal psalter v cerkvi ali svečnik z veliko gorečo svečo. O Guirautu de Bor-nelh trdi, da je podoben radi jadnega petja suhemu mehu na solncu in da bi se ne cenil vrednega niti ene šipkove jagode, če bi se videl v ogledalu. Ber-nart de Ventadom da je še neznatnejši, kajtti sin je hlapca in dekle itd. To satiro je raztegnil še na druge pevce menih iz Montaudona, ki se je kot originalen kritik pečal drugod zelo zabavno celo z lepotičenjem dam.
I e i r e C ar d e n a 1 se prička z Bogom, češ, da mu bo ugovarjal na sodni dan, naj ga ne pahne v pekel, ampak mu izkaže milost; če je res dober in mu je za zveličanje ljudi, ne sme toliko duš zavreči. Dvor, na katerem se eni vesele, a drugi jokajo, ni popoln. Saj pesnik ni kriv, da je prišel na svet; če bi ne bil živel, bi tudi ne bil nikoli grešil, zato naj mu bo Bog milostljiv. Vse to je seveda le šegav domislek. Pač pa se spravi Cardenal na drugem mestu na nekatere nevredne zastopnike cerkve in ostro šiba njihove napake. Tudi jogilar Guilhem Figueira hudo napada papeža, ali to je treba razumeti kot časovni odmev in posebej še iz politike, ker je križarska vojna proti Albi-gencem zadela tudi pevce, ki so morali, dasi katoličani, kot zavedni Provensalci bežati iz domovine pred Francozi.
V	polemični stroki so se odlikovali zlasti Bertran de Born, Peke Vidal, Folquet de Marseilla, pozneje toloŠki Škof in kot tak velik nasprotnik troba-dorjev, i. dr.
Izmed oblik imenujmo »enueg« (jeza), »plazer« (veselje), »testamen« (šaljiva oporoka) i. sl. Tudi nekatere žalostinke spadajo sem; tupatam pa združijo pesniki politiko in ljubezen v isti pesmi (canso sirventes).
Sem spadajo slednjič za ono dobo tako značilne križarske pesmi,
ki pozivajo na pohod v sveto deželo, 'ki jo je treba osvoboditi. »Zanimivo je, da takih pesmi pri portugalskih in italijanskih pevcih ni. Prvo je spesniil Mar-cabrun 1. 1140. Najbolj se je odlikoval na tem polju Pons de Capduelh. Kdor bi ostal doma, pravi, radi bogastva ali zemlje, bi storil vedilko neumnost, zakaij izveličani bodo tisti, ki bodo sledili Kristusu zvestega srca kot apostoli, ki so popustili vse in šli za Gospodom. Zlo življenje je slabše nego dobra smrt. Kdor vzame križ, mu bodo odpuščeni grehi. Posvetno imetje in veselje je minljivo, nebeška slava pa večna. Zato naj se izkaže viteški pogum in spravi vse v boj za sveto stvar. Kdor pa radi starosti ali bolezni ne more na pot, naj da vsaj denar onim, ki pojdejo: dobro stori, kdor prispeva, naj nihče ne zaostane radi zanikarnosti.
loz bom cui fai velhez o malautia rcmaner chai dcu donar son argen a cels q'iran, quc bcn fai qui cnvia, sol non remanha per cor negligen.
Ha! qe diran al jor del iuzamen ceill qu'estaran per cho quc ren non trio, quant Dieus dira: »fals, ple de coardia, per vos fui morz e batuz malamen«?
Adunc aura lo plus iusts espaven.
(Schultz-Gora 165 s.)
(, .. Ha! Kaj bodo dejali na dan sodbe listi, ki bodo stali tu zaradi nedonosnih reči, ko poreče Bog; »Nezvesti, polni strahopetnosti, za vas sem umrl in težko bičan bil?« Tedaj se bo tresel groze celo najbolj pravični.)
Posebna vrsta trobadorske pesmi je nravno-poučna: proti koncu jc postajala vedno bolj razširjena in je končno izpodrinila prejšnje, v kolikor niso dobile zatočišča pri verski poeziji. To so razna modrovanja o pravi ljubezni, o poetiki, nauiki o bontonu za dekleta in gosp6, pa tudi za mladeniče, razne alegorije, ki se izgubljajo na znanstveno polije. Odete so te stvari v pare verzov z zaporednimi rimami, kar jih približuje že na zunaj pripovedni poeziji.
Tako daje Gartn lo Brun v svojem Ensenhaftien (Pouk) navodila ženskemu svetu, k alk o naj se oblači in zadrži doma, v družbi, v ljulbezni: dama
naj bo ponosna in previdna, a pri tem vesela in zabavna ...
E bona domna vueil c'aia un pauc d’orgueil, non per desmesuran^a, mas per bella scmblan^a e per far espaven alla inalvaza gen .,,
(Schultz-Gora 172.)
(Dobra dama naj ima nekoliko ponosa, ne iz ošabnosti, ampak radi lenega zgleda in pa da ostraši grde ljudi . ..)
Med nabožnimi so zlasti številne Marijine pesmi. Sprva so še zelo enostavne, kot n. pr. »Versus sanete Marie« v 12 kiticah.
O Maria, Deu maire,
Deus t'es c fils e paire: domna, preia per nos to fil, lo glorios ,..
(Bartsch 19 ss.)
(O Marija, božja mati, Bog ti jc sin in oče: gospa, prosi za nas svojega slavnega sina . ..)
Kasneje se uveljavi tudi pri njih raznolika kanconska tehnika. Ob zatonu trobadorslva in prehodu v meščansko liriko pridejo Marijine pesmi močno v ospredje: oblika ostane nad vse umetna. Učeni P e i r e de Corbiac je spesnil v prvi polovici 13. stoletja kancono na čast Kraljici angelov, upanju svetnikov, ko je druga kitica se glasi:
Domna, roza ses espina, sobre totas flors olens, verga seča frug fazens, terra quc ses labor grana, estela, del solelh maire, noirissa del vostre paire, el mon nulha no-us semelha ni londana ni vezina.
(Bartsch 232 s.)
(Gospa, roža brez trna, nad vse cvetke dišeča, suha mladika, ki dela sad, gruda, ki rodi brez oranja, zvezdu, mali solnca, doj-nica svojega očeta, na svetu vam nobeno ni slična — ni daljna ni bližnja.)
In prva edednica, za katero je dobil Arnaut Vidal I. 1324. v Tolozi zlato vijolico za nagrado, je pela slavo Materi božji v bogatozvočni obliki s polnim' akordi: evo druge kitice:
Verges, ses par de plazensa, per nostr' amor fos plazens a Dicu tan qu'en pres nayshensat dont pueys per nos fo nayshens. Humilmens
vos prcc que*m siatz guiTens, e quc m portetz tal guirensa qu'ieu an lay, ses defalhcnsa, on gaugz non es defalhens: car yeu de cor soy crezens que, qui'n vos lia sa crezensa, no mor perdurablamens, ans er ab gaugz revivens.
(Bartsch 387 s.) (Dcvica, brez primere v milini, iz ljubezni do nas si bila mila Bogu, da se je spočel v Te)bi in se potem za nas rodil. Ponižno Te prosim, da me varuješ in mi dai tako pomoč, da pridem brez omahovanja tja, kjer ne zmanjka veselja; ka)ti iz srca verujem, da kdor zaupa vite, ne umr)c za trajno, temveč v veselju oiivi.)
Poleg lirske je cvetela v južrai Franciji tudi epska poezija: rimane kronike, legende (n. pr. o sv. Fides iz Agena), ljubavne zgodbe, kakor »Flamenca*, Raimona Vidala »novas« (novele) v stihih Ln poučne alegorije kot Matfre Er-mengauov »Breviari d amor«, nekak zbornik tedanjega znanstva, ki mu služi za izhodišče »drevo ljubezni« (po 1288). Obširno je didaktično pesništvo in tudi dramatika je zastopana. — Manj razvita je bila proza oz. se je je več izgubilo: zgodovina, življenjepisi (trobador-jev, največ od Uc-a de Saint Circ), slovnica (n. pr. »Las razos de trobar« od Raimona Vidala), poetilka (»Las Leys d’ amors« od kancelarja tološke šole Guilhema Mioliniiera), pravo in bogoslovje (prevodi sv. pisma pri kataren-cih i. dr.).
Vpliv na evropsko književnost.
Pomembnost in originalnost proven-salske lirike označuje najbolje dejstvo, da ije jela kmalu izžarevati iz domovine na vse strani sveta: sosedni narodi so jo občudovali kot kako razodetje, fascinirala jih je tako, da so jo doslovno posnemali v vsem, celo v jeziku in je trajalo pri najbolj sorodnih precej časa, tla so prešli v lirskem pesništvu k uporabi lastne govorice. Ker pa so bile razmere v vsaki deželi bolj ali manj
drugačne, je dobila trobadorska pesem pri poedinih narodih s časom tudi neko posebno obeležje.
Zgodaj se je razširila ta umetnost proti severu. Nekatere bolj ljudske vrste so bile itak že iz početka skupne in so se širile iz obmejnih predelov na obe plati: medsebojno izmenjavanje nekaterih oblik je še kasneje priča tega stika. A ker je to v glavnem aristokratska poezija, je jasno, da se je širila predvsem od vrha doli, potem vladajočih rodbin. Angleški kralj Henrik 11. in njegovi sinovi so imeli ozke zveze s trobadorji, ker je bil velik del južne Francije v njihovi oblasti. Kraljica Alie-nor, vnuikinja prvega trobadorja, je zlasti širila zmisel za južno modo in vabila pevce na svoj dvor. Isto sta delali njeni hčeri, posebno Marija Šampanjska, pa tudi druge princezinje, tako da so postali dvori vzhodne in severne Francije, tako Arras, Reims, Pariz i. dr. središča nove poezije. Na drugi strani so se možje sami seznanili s tro-badorskim pesništvom tekom križarskih vojn, ko so se borili skupaj s Proven-salci v Sveti deželi. Tako so i francoski »trouveres« večinoma aristokratje. Najbolj znani so: Conon de Bethune, Blon-del de Nesles, kastelan de Concy, Gače Brulc in Thibaut de Navarre (Cham-pagne). Odmeve rafiniranega ljubezenskega umovanja najdemo tudi v dvorskih epih, tako že v Thomasovem Tri-stanu, 'še bolj pa v Lancelotu Chre-stiena de Troyes, od katerega je ohranjenih tudi par ljubezenskih pesmi.
Francosko trobadorstvo se začne oik. 1. 1150. in traja kakih 100 let, naj-dalje na severu, v Arrasu (do 1. 1300). Provansalski vpliv se kaže v obliki in vsebini. Čiste rime, umetne kitice, razdelitev pesmi in dvodelni zapev in sklepni odpev, sploh vsa poetika je posneta po južnih vzorih. Kar se tiče vsebine, sc pa ni dolgo vzdržala na oni spiritualisitični višini. Razmere so bile tu le drugačne. Hladnejši, trši francoski baroni se niso tako lahko predajali blesteči, a varljivi lastni zamisli kot juž-njaki, puščali so nagonom bolj prosto
Mentor
pot. Ker je imela torej pri Francozih ta poezija še manj opore v zunanji realnosti in intimni zavesti, -je še bolj umsko vežbanje, narejeno razmišljanje. K temu je prišla bretonska pesem (lai) s svojo zapeljivo čutnostjo in fantastiko z ene in učeno seznanjenje z Ovidom z druge stramd. Tako se križajo tu razni vplivi, radi česar gre ena smer bolj v erotiko, druga še dalje v abstraktno teoretiziranje. Tu se začno 'zanimati za stvar namreč še študirani krogi (kleriki) in jo zvežejo z antično miselnostjo. Na pobudo Marije Šampanjske je sestavil dvorni kaplan Ajndreas (Capellanus) sloviti traktat o ljubezni ali »De arte honeste amandi«, nekakšno enciklopedijo, ki spravlja trobadorsko ljubavno ideologijo in Ovidovo pojmovanje v logičen sistem: tako si je priborila nova moda upoštevanje v latinskem slovstvu, kar je tudi pospeševalo njeno razširjanje. Ta učena nota se kaže tudi pni kasnejših Proven-salcih, pri Francozih pa skoro tako prevlada, da je najznačilnejši med njimi, Thibaut de Navarre, naravnost predhodnik znamenitega »Romana o roži« (Roman de la Rose), ki sta ga v 13. stol. napisala Guillaume de Lorris in Jean de Meung in v katerem preide 1/jubavna alegorija v obširen naučni slovnik.
Poleg tega ima francosko trobador-stvo deloma bolj ljudski in satirični značaj, ki je odraz drugačnih razmer na severu z bolj suhoparnim meščanskim ozadjem, zlasti v Flandriji, kjer se zgodaj pojavijo meščanski pesniški krožki (puys). Tako najdemo pri pesnikih kot so Colin Musot, Jean Bodel, Adam de la Halle več osebnih in socijalnih motivov.
V	14. in 15. stoletju polagajo pesniki 'kot Eustache Deschamps in Charles d'Orl6ans vse preveč važnosti na umetno obliko (ballade, chant royal, ron-deau), po vsebini pa zelo zaostajajo za italijanskimi in angleškimi vzori. Sele Fran<;ois Villon je našel zopet narav-nejši ton: a je ostal ob nadvladi pedantne »retoriške šole« burgundske čisto osamljen.
Preko Francije je dospela trobador-ska pesem do Nemcev, ki so napravili iz nje svoj »Minnesang«. Ta se je razvil nekako po 1. 1180., in sicer najprej ob Renu; Friedrich von Hausen opisuje n. pr. konflikt med ljubeznijo do drage in med ljubeznijo do Boga, ki ga zove na vojsko zoper nevernike. Hein-rich von Morungen je bil doma v Tu-ringtijd, kljer je imel svoj dvor deželni grof Hermann, ki je znan kot velik ljubitelj zapadne poezije in podpornik pesnikov (Der Sangerkrieg auf der Wartburg). Razen na dvoru Staufov na Švaibslkem se je razvila ta moda tudi še pri Babenberžanih na Dunaju. Tu je pel Reinmar von Hagenau in nekaj časa tudi največji zastopnik trobadorstva v Nemcih Walter von der Vogelvveide, čigar politične pesmi in nihanje med raznimi cesarji v želji za kosom zemlje je čisto joglanslko: tako spominja po svoiji polemični pesmi na Bertrana de Bonn in po svoji nestalnosti na Thibauta de Navarre.
Nemški »Minnesang« je docela verno posnemanje ali kar prevajanje proven-salske in francoske ljubavne poezije: vse razne oblike in faze se najdejo prav tako pri nemških pevcih. Vendar so izšle iz manj kulturnih razmer i nekatere razlike, ki napravijo vtis manjše napetosti. Tako pravi Wolfram von Eschenbach nekje, da je edino prava ljubezen zakons/ka, talko opeva Gottfried von Neifen in podobno Walther von der Vogelweide o priliki kmetsko dekle, kot je sploh to in ono manj konvencionalno in bližje resničnemu stanju. Kak Ulrich von Licbtenstein ali Johanne* Hadloub je počenjal včasih razne ekscentričnosti 4 la Peire Vidal, vendar jc značilen zgodnji pojav vaške poezije v dvorski obliki pri Neidhartu von Reuen-ital. Iz bogate »Spruchpoe&ie« je izSl® meščansko-didaktiična smer, tako zva«1 »Meistergesang^	(Regenbogen, Hein-
rich von MeiBen, — Hans Sachs), ki tnu je izumetničena oblika in razno ver»k° razglabljanje in poučno modrovanj glavna stvar.	(Dalje prih)
¥
S.	Kranjec:
Se en turški ujetnik.
K« sem v lanskem »Mentorju« pri-povedoval, kaj je Bavarec Hans Schilt-berger doživel »Pred petsto leti v turškem in tatarskem ujetništvu«, sem obžaloval, da ni nobeden od neštetih Slovencev, ki so jih v tistih časih odgnali Turki seboj v sužnost, popisal svojih doživljajev, ali so se pa vsi taiki zapiski poizgubili. Pač pa poznamo doslej dva druga Jugoslovana, ki sta popisala svoje turško ujetništvo. Prvi je Srb Konstantin, sin Mihajla Konstatinoviča, doma iz Ostrovice, ki je 1. 1455. okoli dvajsetleten prišel v ujetništvo in bil skozi osem let turški janičar; kesneje je bil v poljski službi in napisal v poljskem jeziku »Janičarjeve spomine« (»Pami^tniki janc/ara«). Drugi pa je bil Hrvat ali vsaj hrvatskega rodu in je baš pred štiristo leti okušal turško sužnost, imenuje se Bartolomej (Jernej) Georgije v i č ali Gjurgjevič.
0	njegovi mladosti vemo le malo zanesljivega.1 Rodil se je v prvem desetletju 16. stoletja nekje na Ogrskem; njegov rod je živel prej na Hrvatskem, on sam pa je odrastel med Madžari in se smatraj za Madžara. Tudi o njegovem šolanju ne vemo dosti. Govoril in pisal je latinski, kar se je naučil najbrž v kakem samostanu ali pa na dvoru svojega Pokrovitelja Ladislava Salkaj-a, škofa v Baču in kesnejšega nadškofa v Kaloči 'n Ostrogonu. V njegovem spremstvu se ie udeležil tudi bitke pri M o h a č u 29. avgusta 1526, kjer je njegov gospodar Padel, Georgijevič pa je bil ujet. V tej komaj dveurni bitki je sultan Sulejman *!• Veličastni popolnoma razbil ogrsko vojsko in dvajsetletni ogrski kralj Lu-dovik II., zadnji Jagelovič, je na begu utonil v nekem naraslem potoku. Poraz Pr* Mohaču je odločil usodo od notranjih bojev razrvane ogrske države. Za-^el se je boj za ogrsko-hrvatsko krono
' Prim. Fr. Kidrič, Običaji Turaka u\ XVI. veku. — Bartolomej Georgijevič. •Julnn Srbija. IV. (Skoplje 1923), p. 497 s).
med domačinom Ivanom Zapoljo in avstrijskim nadvojvodo Ferdinandom, ki so ga Turki spretno izrabili in Sulejman se je slednjič kot Zapoljin zaveznik polastil vse srednje Ogrske ter jo spremenil v turški pašaluk. Tako je najbrž tudi Georgijevičev rodni kraj prišel za poldrugo stoletje pod turški jarem, on sam pa je moral okoli dvanajst let prenašati turško sužnost, kar nam v svojem življenjepisu takole popisuje*:
»Nekaj let po zavzetju Albae regalis, ki se slovanski imenuje Stolni Beligrad, a madžarski Fejervai, ko je Sulejman prekoračil Donavo in se na Mohaškem polju srečno boril z Ludovikom, kraljem ogirskim, po zmagi, ki jo je dosegel bolj s prevaro nego s silo, ko je bilo naenkrat uničeno vse, kar je ta imel in ko so bili naši ali v boju padli ali v močvirjih potonili, sem tudi jaz ostal med ujetniki, ki jih je bilo prav malo. Kajti ljubezen do svojega dobrotnika, škofa ostrogonske-ga, me je bila, čeprav sem bil še mlad fant, zapeljala v boj. Ko je on padel, so me vodili z drugimi ujetniki po divjih in hribovitih krajih, včasi bosega, včasi s samim podplatom, ki je pokrival le spodnji del noge; zgoraj je privezan z vezmi, oni mu pravijo v svojem jeziku »čarok« (opanke). Roke sem imel zvezane na hrbtu in da se ne bi mogel prav nič svobodno gibati, so mi vtaknili na hrbtu med laJjtmi palico in to je zvezanemu povzročalo več muke kot vezi same. Zvečer niso vezi nič zrahljali, ampak so zvezali še noge, tako da sem vso noč prestokal, kar oni zelo radi slišijo, misleč, če je tiho, da so ujetniki odstranili vezi in pobegnili, dočim se ne boje za sužnje, dokler čujejo njihovo jadikovanje. Kadar pa nisem mogel dohajati gospodarja, ki je jezdil, so me vlekli na konopcu, ki so mi ga dali okolu vratu in ga privezali za sedlo. Ko so me do-
\ **°. ■£!*!*% Prevodu St. Orhanoviča v »Južni Srbiji« JV., p. 437, 8|
vedli k trgovcem s sužnji daleč od bojišča, so me ti vedli v Makedonijo, v mesto, ki se v njihovem jeziku zove Galipoli. Tu me vpraša neki odpadnik, ki je bil odpadel od naše vere, če znam prodajati vodo. Dejal sem, da sem vešč temu poslu, ker sem rajši tvegal nevarnosti pod novim gospodarjem kot pa gotovo smrt pri trgovcih. Kupil me je za štirideset dukatov pod pogojem, da kupnino povrnem, če poslu ne bom vešč. Voda se pa takole prodaja: oslu sc nato-tovorita na obeh straneh dva mehova in gonjač vpije po ulicah, da ima vodo na prodaj ter pobira denar za določeno mero. Ko me je gospodar kupil, me je peljal k studencu, kjer se voda zajemlje in mi pokazal hiše, kamor naj jo predvsem nosim. S početka je šlo slabo, nazadnje sem pa to obrt že bolje vršil. Ker sem postal gospodarju všeč, sva se takole pogodila: ko bom napravil trikrat toliko dobička, kolikor je bil dal zame, bom lahko svoboden odšel, in sicer — z mehovoma. Pogodba mi je ugajala in poslej sem gledal, da bi čimveč zaslužil. Toda ko je opazil, da spoštujem krščanske ohrede in praznike, se je zbal, da ne bi pobegnil in me je vrnil trgovcem. Ti so mc prepeljali čez Hclespont (Dardanele) v Bruso in me izročili Karamancem za ovčjega pastirja. Ker sem tolkel ovce po nogah, je gospodar koj vedel, da pastirskega posla ne razumem in mi zapretil, da me bo vrnil trgovcem, ker mc je bil kupil pod pogojem, da sme, če nebi bil za rabo, kupčijo razdreti in zahtevati denair nazaij. Ko sem se pa izgovoril, da sem pri paši ravnal pač po šegi svoje domovine, mi je odpustil ter mi pokazal, kako se po njihovem pase. Ko je kmalu nato zvedel od drugih pastirjev, mojih tovarišev v službi, da si na drevesno skorjo zapisujem imena krajev, je začel sumiti, da nameravam pobegniti in mc je vrnil trgovcem. Ker sem bil kot slabo blago že tretjič vrnjen, so se trgovci pritožili, da jim malo koristim in mi zagrozili, da bom od lakote in žeje poginil v ječi. če sc ne bom bolje obnašal. Odgovoril sem, da me ljudje le obrekujejo in da sem se trudil, opravljati službo kot
dober suženj. Trgovci so me torej vnovič prodali za pastirja, seveda za višjo ceno, za 60 dukatom in z nabranimi skušnjami sem že bolj spretno vršil svoj posel, a delal sem se popolnoma neveščega pisanju in krščanskemu bogoslužju. Kadar sem bil v samoti, sem svobodno molil k Bogu in kadar bi moral na krščanski postni dan jesti, sem se naredil bolnega, da bi mislili, da se ne postim radi vere, ampak radi bolezni. Ker imajo le gospodarji šotore, ki jih prenašajo iz kraja v kraj, sužnji pa spe pod milim nebom, sem prebil mnogo zimskih noči pokrit s snegom ali moker od dežja, pri čemer nisem nič manj trpel od vlage pod sabo kot od snega nad sabo — kajti če ni listja, moraš ležati na golih tleh. To trpljenje sem prenašal sedem mesecev, ker končno sem rajši vse pretrpel, kot da bi se vrnil k trgovcem, ki me tako nesrečno prodajajo.
K temu so prišle še druge težave: moral sem za gospodarja nabirati drva ter prati in tkati do polnoči kot kaka ženska, a za ves trud sem dobival nekai malega hrane. Medtem sem bil postal star lisjak in začel krasti gospodarjevo blago na svoj račun. V bližini je bival neki Saracen, mestni pastir, in temu sem prodal okoli dvajset glav iz svoje črede, nekaj za denar, nekaj za pečeno meso, ki mi ga moj pobožni gospodar kot kakemu kartuzijami ni maral privoščiti. S tem denarjem sem se pripravljal na beg, a od tega gospodarja nisem mogel pobegniti, ker je prej umrl. Po njegovi smrti sem prišel v pest drugemu, ki je bil sicer bolj bogat, a še večji skopuh. Med drugimi sužnji je bil neki Nemec z Dunaja, kateremu so mc dali za pomočnika na paši. Brž ko sem našel tovariša istih misli, sem se začel z nji'11 posvetovati o begu. Tisto malo denaria. ki sem ga bil nakradel, sem porabil, da sem si kupil sekiro, sol, vrvi in kresilni orodje — to so stvari, potrebne za beg-Pri nakupu nama je pomagal neki Ka-labrežan, ki se je bil rešil sužnosti. Neke noči sva torej pobegnila. Ker sva se Pa ogibala obljudenih krajev, sva blodila devet dni po samoti. Nazadnje sva po*
šla k Marmorskemu morju, tu sva nasekala debel, jih zvezala z vrvmi, za jadra pa razpela svojo vrhnjo obleko. 2e sva imela za seboj pol pota, ko se veter prevrže in tako se je zgodilo, da so naju ob zori v valovih zajeli Turki, ki so jadrali v Carigrad, naju zvezali in vrgli v ječo. Tu so naju držali tri mesece, dokler ni prišel gospodar in naju spoznal; zaman sva se bila torej spustila v tako nevarno podjetje. Zaprosil sem gospodarja, naj me proda ali ubije, da se ne bom vnovič pregrešil naprain njemu, £eš, da sem že take narave, da bom porabil prvo priložnost in ušel. Skop kot je bil, se je bal, da ne bi z mojo smrtjo izgubil denarja, ki ga je bil dal zame in me je postavil na prodaj, toda skozi več dni brezuspešno; ker me je bil drago kupil, me je komaj mogel za isto ceno
—	75 dukatov — prodati. Nazadnje se je našel neki kmet, ki je toliko plačal in ine koj odpeljal na delo. Najprej je oral gospodar, da me nauči, kako se dela, in ko mi je nekaj časa kazal, je odšel po opravkih skoro tisoč korakov proč, meni pa je ukazal zorati del njive in strogo zapretil, če tega ne izvršim. Toda okoli poldneva sta se vola od vročine in obadov splašila in tekla s plugom vred do bližnje reke. Medtem ko sem se trudil, da ne pobegneta in ju z veliko težavo prignal nazaj, je minulo precej časa in delo se ni dalo več dovršiti. Zato sem začel vola neusmiljeno priganjati, kar se eden po nesreči rani ob lemež in jame poginjati. Nisem vedel, kaj naj storim in boječ se gospodarjeve jeze, ki mu je bil vol mnogo ljubši od mene, sem mislil zbežati. Toda gospodar, ki se je bil kmalu vrnil, jo ubere za menoj, kričeč: bretut giauri, t. j. primi kristjana. Toda nobeden, mimo katerega sem tekel, mu ni storil te usluge, ampak so me še priganjali, naj bežim. Slednjič sem pritekel do reke in skočil z ostnom, ki sem ga vzel seboj, vanjo; s težavo sem priplaval na drugi breg in pričakoval z ostnom v roki gospodarja, da ga ubijem, če bi Priplaval čez. Bil je bolj previden in mi začel obetati, da me ne bo kaznoval, ako se vrnem. Odgovoril sem mu. da
bom šel k staremu gospodarju, od katerega me je kupil, da ne bo izgubil svojega denarja. Ker ni bilo prav nobene nade, da bi mogel iz tega kraja pobegniti, sem se vrnil k staremu gospodarju, ki se je čudil, čemu sem ušel, in sem mu pripovedoval svoje težave. Kmalu za tem je prišel novi gospodar in dobil denar nazaj, ker me je kupil po zakonu kot dobro blago brez kake napake, kot sužnja, ki ne misli na beg. Kmalu so me trdo zvezanega odpeljali na drug trg in vnovič prodali nekemu kmetu. Ker je bil ta bolj človeški, sem živel pet let pri njem in se tačas do dobra priučil kmetovanju. Vendar tudi v tem blagem suženjstvu nisem mogel pozabiti domovine in svobode, kajti po petih letih sem zopet pobegnil, a brez uspeha. Ko me je gospodar privedel nazaj, sem ga prosil, naj me proda komu za konjarja. Tedaj je bil med kupci neki satrap iz Anatolije
—	tako se sedaj zove Mala Azija — ki me je vprašal, kakšno obrt znam. Odgovoril sem, da sem se od mladih nog ba-vil s knjigo, sicer pa da ničesar ne znam.
I	edaj je dejal: »Če hočeš postati musliman, te bom kupil in postavil za predstojnika konjarjem. Vsi moji konjarji so muslimani in ni dovoljeno, da bi vzeli koga na vojno, ki ni musliman.« Odgovoril sem, da sem doslej veliko prestal za krščansko vero in da rajši poslej prestanem še več, kot pa bi se odrekel če-ščenju Boga. Nato pravi on: »Tudi mi častimo Boga in verujemo v tri zveličavne knjige: Teurit, Ingil in Alkoran, dane od treh prerokov: Mojzesa, Kristusa in Mohameda, a mislimo, da so si ti resnični in najvišji med preroki po dostojanstvu med seboj enaki. Glavna njihova zapoved pa je: ne stori bližnjemu krivice.« Nato jaz: »če so oni pravi preroki, zakaj ne verujete v Kr stusa, o katerem priznate, da je resničen?« — »Verujemo že davno in delamo za njegove zapovedi.« - »Kako,« sem dejal, »je to mogoče, ko delate kristjanom tolike krivice? Ali samo zato, ker so krščeni? Ali jih le zato ne smatrate za ljudi?« Nato pravi on: »Mi se večkrat pokrižamo, izgovarjajoč besede: bisem
allah elrah man elrahim, to je: v imenu Boga usmiljenega, ki je poln usmiljenja, pa se v tem ne ločimo od kristjanov, ampak ker mislimo, da so oni malikovalci, ravnamo okrutno z njimi, da bi se radi trpljenja taki veri odrekli. Mi smo prepričani, da vi častite troje bogov: Boga, Kristusa in Marijo.« Tedaj sem mu na dolgo in široko razložil, da je to popolnoma drugače in obrnil besede njihovega križa na skrivnost sv. Trojice; s tem sem dosegel, da me je prav rad kupil in nato me je seznanil z nekom, ki je znal koran, da bi se naučil Mohame-
dovih postav. Kajti, je rekel, lahko sc zgodi, da postanem musliman, če se njihovih postav prav naučim. Zakoni onih treh prerokov da so enaki in da se v predpisih ujemajo med sabo; tudi njegov ded da je bil krščanski duhovnik, pa ko je spoznal malo razliko med verama, je prestopil v islam. Ker je znal pisati, je postal subaša (vaški načelmilk) in zapustil njemu, svojemu vnuku, toliko imetje, da more oborožiti 300 konjenikov za vojno; tudi mene da bo doletela enaka sreča, če bom ravnal po zgledu njegovega deda.	(Konec	prih.)
I. D.:
O ocenjevanju učencev.
V	Avstriji je določal zakon, da je moral imeti vsak srednješolski učitelj v prvem letu poučevanja svojega »mentorja«: svojega spremljevalca in voditelja, ki je imel nalogo, da je uvajal novega stanovskega tovariša v skrivnosti šolske prakse. Mentor je seznanjal svojega varovainca s šolskimi predpisi, opozarjal ga je na morebitne hibe pri poučevanju in je bil sploh njegov svetovalec v vsem, kjer si je pač začetnik želel nasveta izikušenega starejšega učitelja.
Med stvarmi, glede kateriih sem sc čutil negotovega ob vstopu v učiteljsko službo, je bilo tudi vprašanje, kako naj znanje dijakov ocenjujem. Iz svojih gimnazijskih let sem dobro vedel, kako silno natančno pazijo dijaki na to, da ie pri redih vse »po pravici«, in kako občutljivi so za vsako neskladnost v tem oziru. Niseim se spominjal, da bi nam bil o tem kdaij govoril profesor pedagogike na vseučilišču. Ta nam je polagal na srce tozadevno samo dolžnost, da naj skušamo biti pravični: oceniti vsa/ko znanje po zasluženju in pri tem ne delati nikake razlike med učenci. Mentor mi ni naročil niti tega, misleč si pač: saj si prisegel, da boš taiko ravnal. Takoj prvi teden sem začel izpra-
ševati in seveda tudi redovati, kakor se mi je pač zdelo, da bo pravilno in pravično.
Kakor je bilo pri meni, tako je bilo brezdvomno v glavnem tudi pri vsakem drugem srednješolskem učitelju. Delo uči človeka. Kaikor si človek polagoma ustvarja svoj način poučevanja, tako se izoblikuje v njem tudi merilo, s katerim presoja odgovore učencev. Učitelju ni mogoče dati kakih natančnejših določil, kdaj nat da n. pr. dijaku red »dobro«.
—	Obstojajo sicer predpisi, kako je treba uporabljati posamezne rede, a predpisi so precej splošni in povedo v bistvu isto, kar pove že beseda sama, s katero se red označuje. »Odlično« naj pač dobi tisti, ki se po svojem znanju odlikuje izmed drugih, če ima znanje mamjše, nebistvene nedostatke, je še vedno »prav dobro«. Povprečno znanje srednjega dijaka je »dobro«. Kdor pade pod to povprečno zadovoljivo mero, a vendar še zna bistvene stvari, zna za »zadostno«. Če pa niti bistvenih stvari ne zna, pa dobi pred »zadostno« še nikalnico.
V	katero vrsto pa uvrsti profesor znanje učenčevo, to mu mora povedati njegova uvidevnost, koliko sme in mora po pravici od dija)ka zahtevati; pri teni
mora zlasti vpoštevati, kako se je tvarina pri razlagi predelala. V vsakem profesorju se, kakor rečeno, polagoma razvije neiko merilo, koliko mora dijak znati za ta ali oni red. V tem oziru so si posamezni profesorji med seboj dostikrat zelo blizu, vendar pa boste redkokdaj doživeli, da bi se dva profesorja talko strinjala, da bi n. pr. dvajset nalog oba enako ocenila brez izjeme. Radi lega določa n. pr. čl. 14 praviil o višjem tečajnem izpitu, da morajo vsako nalogo prebrati in redovati trije profe-
Verouk Slovenščina Nemščina Francoščina Latinščina Zemljepis Zgodovina Prirodopis Matematika Risanje Telovadba
«orji. Če se ne strinjajo, odloča komisija. Razlike v ocenjevanju so seveda včasih prav znatne.
Toliko v splošnem. Te stvari, ki so v glavnem italk znane vsakemu starejšemu dijaku, nam pojasnijo, zakaj so redi v posameznih predmetih talko različni, povedo nam pa tudi, da je mogoče posamezen red pravilno oceniti samo tedaj, če vemo — kdo tisti predmet poučuje in kakšne rede imajo drugi dijaki v tistem predmetu. Vzemimo n. pr. red »dobro* I Ta red je lahko znamenje dobrega ali pa slabega dijaka. Če ga dobi dijak v predmetu, kjer ima večina zadostno in nezadostno, je tisti dober učenec, ki ima »dobro«, kajti med slepimi je enooki kralj. Če ima pa večina »odlično« in »prav dobro«, je tisti, ki ima »dobro«, med slabšo polovico razreda. Iz tega je razvidno, kakšen pomen je imela »lokacija« prejSnjih časov. Vsak dijak je dobil po svojem napredku koncem Šolskega leta svojo številko; ta je prvi *'
Odlično	Prav dobro	Dobro	Za- dostno	Neza- dostno
9	10	23	10	—
3	8	23	16	1
6	8	12	23	3
-	1	7	31	13
12	14	12	11	3
1	9	18	22	2
2	8	20	19	3
9	14	14	14	1
- ■	1	11	31	9
3	5	17	24	2
13	9	21	1	—
drugi, ta poslednji. Spričevalo in številka skupaj sta nudili pritlično jasno sliko o učencu.
Da bi dobil točno sliko o V. razredu, kjer sem razrednik, sem si ob sklepu I. trimesečja letošnjega šolskega leta napravil statistiko, kakšne rede knajo učenci v posameznih predmetih. Učencev (učenk) je 52. V srbskohrvatskem jeziku so ostali vsi neocenjeni, ker se pouk v tem predmetu ni mogel pričeti pravočasno. V ostalih obveznih predmetih so pa dosegli učenci tele rede:
Splošni red 1
3-346 (174:52)
2-921 (149 :51; 1 neizprašan)
2-827 (147:52)
1-923 (100 :52)
3-404 (177:52)
2-711 (141 :52)
2-75	) 143 :52)
3-308 (172:52)
2-077 (108:52)
2-666 (136:51; 1 oproščen)
3-772 (166:44; 8 oprošč.)
Vsega skupaj so torej dobili učenci 58 odličnih (10'302%), 87 prav dobrih (15-453%), 179 dobrih (31794%), 202 zadostna 35879%) in 37 nezadostnih redov (6572%), Uspeh se ne more označili kot ugoden, ker število odličnih in prav dobrih redov skupaj ((58 -j- 87 — 145) zaostaja za številom zadostnih in nezadostnih skupaj (202 -J-37 s= 239). Poprečen red bi bil 2-87035. Ugodni uspeh v latinščini je razložljiv iz dejstva, da so se vsi učenci razen šestih že učili latinščine najmanj po 13 mesecev, nekateri pa celo že po 2,
3,	4 ali 5 let! Lani je bral Ovida in Li-vija, letos je pa sklanjal mensa!
V	vedenju je bilo vzornih 26, prav dobrih 22 in dobri 4. Pridnost je bila
ta
i	Sploini red sem določil tako, da sem smatral »odlično* za 5 točk, .prav dobro« za 4 točke itd. Na ta način sem izračunal, da so dosegli učenci v verouku 174 točk, da bi torej odpadlo na posameznika ob enakem znan|u vseh 3346 točk od dosetf-ljnnh petih točk.
pri desetih pohvalna, pri vseh ostalih marljiva.
Odličnega uspeha v I. trimesečju ni dosegel noben dijak, prav dober uspeh 3 (5769%), dober uspeh 20 (38 461%), zadosten uspeh 8 (15384%) in nezadosten uspeh 21 (40'385%). Pri tem med nezadostnimi uspehi nista upoštevana dva učenca, ki sta padla samo v risanju.'' Odstotek nezadostnih redov je v V. razredu približno isti kakor povprečni odstotek nezadostnih uspehov na vsej III. drž. realni gimnaziji, kjer se dejansko razred nahaja. Kajti izmed 469 učencev (učenk) jih je padlo 207, t. j. 44T36%. To visoko število učencev in učenk z nezadostnim uspehom mora človeka presenetiti. Ne manjka dosti, da bi padli učenci imeli na zavodu absolutno večino; relativno večino imajo
italk. Vzrok? Odprava šolnine! Uvedite zopet šolnino za učence z nezadostnim uspehom — in število padlih se bo v I. in II. trimesečju skrčilo najmanj za polovico, ker se bo potem dijakom učenje res »izplačalo«.
3 Zadostno v risanju, obveznem petju, telovadbi in lepopisju sicer ne kvari ne odličnega, ne prav dobrega in ne dobrega uspeha, ker sc ta uspeh določa samo na podlagi »znanstvenih* (»naučnih«) predmetov brez »veščin«. Vendar ima pa nezadostno v kaki veščini koncem leta za posledico ponavljalni izpit in če učenec ponavljalnega izpita ne napravi, izdela samo v tem primeru, če je nezadostno iz »veščine« krito z odličnim ali prav dobrim iz kakega znanstvenega predmeta. To je pri ogromni večini učencev, ki padejo iz »veščine«; radi tega smo jih kar šteli k onim, ki izdelajo.
V kraljestvu Desetega brata.
Tudi stari ljudje ne pomnijo, da bi bilo kdaj o vseh svetih tako lepo, kakor je bilo v letošnjem šolskem letu. Ljubljančane je sicer pokorila megla. Toda kdor je šel na gore, se ni mogel načuditi jasnini neba, očarujočemu pogledu na planine, toplemu solncu in — cvetju, ki ga je bilo v naravi še vse polno. Pokopališča so bila spremenjena v cvetoče vrtove z najbujneje razvitimi krizantemami in drugim jesenskim cvetjem. Kaj takega doživi človek pač redko.
Ni čuda, da je v teh dneh tudi dijaku zopet zašumela po glavi počitniška himna: »Če študent na rajžo gre ...« Pet ljubljanskih četrtošolcev se je podalo v nedeljo 30. oktobra na Dolenjsko proti Jurčičevemu domu. Napravili so v dveh dneh prav lepo »klobaso«: iz Ljubljane po Dolenjski cesti do Škofljice, od tu ma Turijak in preko Velikih Lašč (v bližini rojstna vas Trubarjeva, Levstikova in Stritarjeva!) v Dobrepolje, kjer je pisal svoja mladostna dela
Fr. Jaklič-Podgoričan. Tu so prenočili v senu. Naslednje jutro so jo udarili po cesti preko hriba na Krko in dalje na Muljavo, kjer so se slikali pred Jurčičevo rojstno hišo skupaj z vnučki pisateljevega brata. (Glej slikol) Jurčičevega brata ni biilo doma. A ko so dijaki potovali dalje proti Stični — evt» ga, Jurčičevega brala s kravo! Ustavili so ga na cesti, vzeli v sredo ter »ovekovečili« na sliki. Tudi polovica krave je bila deležna te časti. (Glej slikol) Po tako lepo uspelem obisku Jurčičevega doma so se vrnili v Ljubljano preko Višnje gore in Grosupljega.
Da, »če hočeš pesnika razumeti, moraš iti v pesnikovo deželo«! Dokler bo živel slovenski narod, bo živel z njim tudi Deseti brat in bo privabil vsako leto obiskovalce v kraje, kjer je pasel Krjavelj svojo kozo. Tudi nemški pisatelj Hermann Wendel si je ogledal leta 1921. »klasični kot Slovenije«. Podpisan je v spominski knjigi na Jurčičevem domu — pač izreden obisk! Zapisal je
v spominsko knjigo tudi dva verza. Ce sc prav spominjamo, se glasita približno takole:
Sein Sanj* vvird auch in deutschem Herzen
Klang,
drum: »Slava mu!« und Prcis und Dank!
Če nismo verzov navedli natančno, naj nas pouči ta li oni dijak, ki bo letos obiskal Jurčičev dom.
To svojo pot omenja Wendel v knjigi »Kreuz und quer durch den slawischen Siiden«, in sicer na str. 290—292. Naj
Ljubljane v ožjo domovino naših kulturnih delavcev. Predvsem moramo pač omeniti Vrhniko, toliko opevano po Cankarju. V štirih urah si peš »na klancu« pred skromno hišico o!b vznožju hribčka s Tičnico in cerkvijo sv. Trojice. Ogledal si boš Vrhniko z veseljem tudi radi nje same, ustavil se pred mogočno cerkvijo sv. Pavla, obiskal grob Cankarjeve matere, se divil izviru Ljubljanice itd.
Če te pa bolj mika gorski svet, se pelji z vlakom do Laz in jo mahni od tu
'Fotografiral četrtošolec Stojan N. Jurčičeva rojstna hiia.
nam prevede kdo izmed »Mentorjevih« bravcev ta odstavek (obsega samo dobro stran!) v slovenščino! (Prevesti bi bilo treba od besed: »Eine Weile spu ter...« do »des Weinkellers davon«. Knjiga se dobi na posodo v uredništvu našega lista.) Prepričal sc bo, kako težko je prevajati tako sijajnega stilista kakor je Wendel na drug jezik. Toda zagotavljamo prevajalcu s Krjavljem: »Zastonj ne bo, če mi dobro storite!«
Ker že govorimo o krajih, znanih iz n“*e slovstvene zgodovine, naj opozo-r,nio mimogrede še na par izletov iz
na Jančje (793 m). Ko se boš naužil lepega razgleda, se vračaj preko Štange in Litije. V Stangi boš opazil v cerkvenem zidu vzidano spominsko ploščo pisatelja Josipa Marna (1832—1893). Izpred cerkve boš videl njegovo rojstno hišo — seveda, če ti jo bo kdo pokazal; morebiti povprašaš kar prijaznega gospoda župnika, ki ti bo razložil tudi umetniške dragocenosti romarske cerkve v Štangi.
Pri nas so razmeroma zelo malo znane Vače, ki jih pozna tako rekoč ves izobraženi svet po bogatih izikotpa-
ninah iz halštatske dobe. Najbolje bo, če se pelješ do Kresnic. Za sestop se ti nudijo različne možnosti, kolikor imaš pač na razpolago časa in — spočitih nog. Na Vačah se je rodil »oče slovenske proze« tržaški škof Matevž Ravnikar (1776—1845), ki je znan zlasti po tem, da je pri nas prvi pričel rabiti v večjem obsegu tvornopretekli deležnik na -ši.
V	treh urah prideš iz Ljubljane peš •do Ocepka v Repnjah s spominsko plo-
jeva Kratka zgodovina slovenskega slovstva ga omenja, Grudnova Zgodovina slov. naroda pa prinaša na str. 949 njegovo sliko. Skromen nagrobni spomenik ti kaže kraj, kjer je pokopan oče dr. Janeza Ev. Kreka, ki je umrl kpt učitelj v Komendi. Napis na osnovni šoli ti pove, da se je v njej učil brati poznejši veliki učitelj našega naroda dr. Krek.
Zadoščaj za danes! Tudi če bi te povedel v krasno pomajino Janka
Fotografiral četrtošolec Stojan N. Jurčičev brat sredi ljubljanskih dijakov.
š6o slavnega slovničarja Jerneja Kopitarja (1780—1844), ki je dal Srbom Vuka Karadžiča, utemeljitelja sedanjega srbskega književnega jezika. Da se ne boš vračal po isti poti, jo udari na kolodvor v Mengšu. V dveh urah si tam.
V	Mengšu poizvedi še, v kateri hiši se je rodil Janez Trdina (1830—1905).
Ali poznaš Komendo pri Kamniku? Peter Pavel Glavar je tain živel, znan iz Pregljeve povesti. Tudi Grafenauer-
Kcrsnika (Brdo pri Lukovici) in v Praše Simona Jenka, bi še od daleč ne bili izčrpani vsi kraji v zmerni oddaljenosti od Ljubljane, ki so dali slovenskemu narodu kulturne delavce. Naša dežela pač ne mika izletnika samo po svoji pokrajinski lepoiti, ampak spominja izobraženca na premnogih krajih tudi na može, ki so v trudu in v sanoju. polnem radosti in bridkosti, domu gr«' dili slavo in čast.
Delo najmlajšip
Ivan Krstnik:
Zajček.
(Bratcu v spomin.)
Kakor v sanje gledam v svojo mladost. Spominjam se le nekaterih slik. Moj bratec Tonček je bil bolan.
V	vozičku sem ga vozil po sobi sem in tja!
»U-n-uut! Utaj!«
»Ti-ti-titaj!« je ponavljal Tonček za menoj neokretno nemško ime postaje Litija, ki sem ga bil slučajno ujel na mnogih vožnjah na Štajersko, ali pa v Zagreb.
»Čh, čh, št! Ššššt! Račah.« Bila sva v Radečah in Tonček je klical za menoj: »Raca!«
Zasmejala sva se in zdelo se je nama, kot bi bila res v Radečah, tam ob Savi, vesela zdravja in svobode —
Vedno slabže mu je bilo. Grdo sem gledal zdravnika, ker nisem razumel, zakaj vedno joka Tonček, kadar ga vzame zdravnik v naročje in mu daje tista grenka zdravila. Kar je grenko, vendar ne more biti zdravo.
Moj god je bil. Nanosil sem Tončku na posteljico vse polno igrač in darov, ki sem jih bil dobil za god. Vse je pometal proč, edino oguljenega zajčka je obdržal. Stiskal ga je s svojimi suhimi prstki in igračka je zacvilila z visokim glasom:
Meni pa je zašumelo v glavi, čul sem kot bi zajček klical:
»Ti ti tii --------------------
Streslo me je, skočil sem k njemu >n mu iztrgal zajčka iz rok. Vrgel sem Jja v kot med ostale igrače. V zadnjih
minutah njegovega življenja sem mu ugrabil ljubo stvar.
Stali smo okoli njega, kes me je stresal, nič več mu nisem mogel vrniti zajčka. Prepozno, prepozno! Obrnil sem se, da ga ne bi videl, a v duši mi je kričalo;
»Ti ti ti «
Visoko se je vzpel, nežne suhe ustnice so mu nalahno vztrepetale, s široko odprtimi očmi je gledal tja proti Rožniku, kjer se je iz zelenja smejalo poletje. Pogledal je naokoli, kot bi iskal pomoči pri nas, zaslutil je večnost in razkrilil je ročice z rahlim vzdihom;
»Mama!«
Omahnil je nazaj med blazine in ležalo je tamkaj mrtvo trupelce.
Pograbilo me je pri srcu. Mati je z vzkrikom padla preko njega.
»Mrtev, mrtev!« Oče je omahujoče stopil k oknu.
»Umrl?« sem mislil. Nekaj me je rezalo v zadnji kotiček srca. Hotel sem jokati, pa ni bilo ne solz ne glasu. Tedaj sem se spomnil stare matere. Svitalo se mi je: Bog, nebesa, jama, krsta in — nikdar več. Zvrtelo se mi je, rdeča krsta je plesala okoli mene, zmešalo se je vse v brezoblično snov, ki je žarela in me pekla iz daljave. V divjem plesu me je hotela pokopati pod seboj in tedaj sem se oklenil matere;
»Tonček? Tonček! Vstani! Mamica, kaj je to; umrl?«
Prof. Ivan Dolenec.
Prof. Marko Bajuk.
Naši pomenki
Naše karikature. Danes prinašamo zopet dve izvirni karikaturi, seveda z dovoljenjem karikiranih. Narisal ju je sedmo-šolec III. drž. realne gimnazije v Ljubljani Fr. Uršič, učenec mojstra v karikaturi Hinka Smrekarja. Izraz »karikatura« pride od italijanskega glagola »caricare«, kar pomeni naprtiti«. Karikatura naprti torej osebi, katero predstavlja, neke posebnosti v pretirani meri. Karikaturo pozna že grška klasična literatura. Komik Aristophancs je n. pr. na odru karikiral atenske razmere in nekatere vodilne osebnosti (Sokrata, Kle-cna i. dr.). V začetku novega veka se ie karikatura mnogo rabila v verskih in političnih bojih in je bila dostikrat hudo žaljiva. Polagoma se je razvila dvojna vrsta karikatur; satirična karikatura, ki hoče predmet osmešiti z določenim namenom (n. pr. politična karikatura), in humoristična karikatura, ki ima pač samo namen, predočiti posebnosti kake osebe v šaljivi obliki. Karikature imajo dostikrat veliko umetniško vrednost in v stanovanju marsikaterega moža iz našega javnega življenja najdete na odličnem mestu obešeno njegovo karikaturo. lako n. pr. visi v Finžgarjevem stanovanju njegova karikatura, ki smo jo lansko leto objavili v »Mentorju« nu str. 48. Izvrstna je tudi karikatura, ki smo jo lani objavili (str. 24); Dijaku Jurčku Kozoglavu se sanja, da so v šoli vloge zamenjane, in
karikatura v zadnji it e vilki: Jurčku Kozoglavu se sanja o božičnih darovih.
Lanski letnik »Mentorja« je pošel in žal ne moremo več postreči z njim. Na razpolago je samo še majhno število posameznih številk, in sicer sc dobe še št. 1, 2, 3—4, 7—8 in 9—10. Popolnoma sta torej pošli številki 5—6. Te številke so namenjene predvsem lanskim naročnikom, ki jim manjka kake številke, da nimajo letnika popolnega. Vabimo vse lanske naročnike, da takoj pregledajo, ali je letnik popoln, in nalil sporoče, če jim manjka kaka številka. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti vse lanske »Mentorjeve« naročnike, naj letnik 1926/1927 skrbno hranijo. Kajti po vsebini je bil nekaj izrednega — Trentarjeve Spomine na Kreka bodo brali še po stoletjih!
—	natisniti smo pa dali žal samo malenkost več izvodov, nego smo jih potrebovali za naročnike. Radi tega je letnik tako hitro pošel. List sc je, kakor je pri nas samo P° sebi umevno, v prvem letu ponovnega izhajanja moral z vsemi silami boriti za obstanek in lako je prišlo, da se ni natisnilo večje število izvodov za zalogo. Namenil) smo se, da bomo teh par številk razdelil* med naše naročnike tako rekoč brezplačno1 po dinarju za številko, oziroma po 2 I^'n za dvojno številko. Ta znesek naj nam naročniki pošljejo kar v znamkah.
Ivan Krstnik. Prav vesel sem tvojih pr>" spevkov. Pesmi sicer ne bom priobčil. Sini dozorelo. Je sicer dokaj izpiljena, vendar še ni dosegla pravega, da bi bila 18 tisk. Sliko »Zajček« pa sem mestoma P°" pravil, du bo tiskana. Iz dveh vzrokov 1°
sprejemam. Ker je doživeta. Čutim, da je izpoved. Morda je vplival tu nekoliko tudi spomin na podobno. Ker je oblikovno kolikor toliko izdelana, da se da z malimi korekturami popraviti. Zavoljo tega sem jo sprejel. Piši še. Čeprav nis-i pesnik (tako sam praviš), pa morda boš, ker ravno sam dvomiš. Trudi se, išči in našel boš!
Aleksander Zahod. Plodovit si, je že res. Česa drugega pa menda ne najdem dobrega na tvojih izdelkih. Iste slabosti, kot prej. In še v vetji meri. Vzemiva na primer »Klic primorskim Slovencem« in jo preglejva. Če skandirava, je shema jambičnega verza, imen. aleksandrinec, z žensko rimo:
j : _ i n
Manjka mu pa cezura za tretjo stopico. Nič nimam proti temu, da uporabljaš take metrične iskanosti. Toda, če si se odločil za kako mero, jo dosledno izvedi. Zalo je slabo, ker ne vpoštevaš zakona o cezuri v aleksan-drinskih verzih. Istolako si grešil, ker nisi izpeljal rime. N. pr.: »zčmljo ...—? —«, »nar6da ... —? —«. Prva naipaka: nedosledna in malomarna raba ostro omejenega metričnega verza.
2. Pačiš naravni naglas besedi na korist umetnega naglasa. Primeri: »in«, »b<J«, »na-r6du«, »si«, "dajali« (dvakrat), »jih«.
3. Vstavljaš nepotrebne in nepravilne besede, da ti teče verz, t. zv. »Flickwfirter«. Primerjaj: »in vs6 prečudno grdo spičene te spake ...«, »ko prišla bo ta ura ...«.
Kar sem ti doslej povedal, je vse le •oblikovno. Pa se ozriva še na miselne slabosti te pesmi. Praviš: »Pometel Zeus nebo bo nad slovensko zemljo,,,. oblake, megle ... in vse prečudno grdo spačene te spake.« Čutiš nesorazmerje med prvimi popolnoma vremenskimi prikazi in med zadnjo trditvijo, ki ni ne obrazložena, ne utemeljena. Odkod in kdo so te spake. Ali so to megle, ali oblaki. Če je to kaj drugega, kar si hotel povedati — v»aj tako sklepam iz naslova, da nisi hotel Pesniti o lepem in deževnem vremenu, — nisi misli zadel, ker si združil dve vsubin-*ko si nasprotujoči sliki.
Naprej praviš: »Ko prišla bo ta ura nategu naroda (torej, ko bo pometel Zeus pebo in bo odstranil vse megle in oblake 'n spake), nu tisoče se src za blagor domo-yine bode vžgalo . ..« Iz tega spoznam, da )• to domorodna pesem in da je najviija, v*akegu pesniškega opevanja edino vredna r»snica »ubi bene, ibi patria«, oziroma popravljeno »quando bene, tune patria«.
. Končaš pu: »luko glasijo se... obljube,
»o ti dajali jih pesniki sloveči... s pe-Tvsoin. A meči nadomestiti morali bi tvoje zgube (?)«. S prvim stavkom potrdiš mojo lziavo o vrednosti izreka itd. S kontrastom Pero: meč pa spet nič ne poveš, ker dodaš P«»mi nov element >zgubc«, ki ni uteme-in je zalo neumlfiv.
0 obrabljenih figurah in primerih pa sploh ne bom govoril, ker jih boš, kakor upam, sam spoznal, občutil in v prihodnje jih morda ne boš več uporabljal. Ostali pesmi pa še sam preglej na isti način, pa boš spoznal, da tudi niste za tisk. Pozdravljen. V prihodnje pričakujem kaj boljšega!
Radovan M. »Mogoča prevara« je popolnoma nemogoča, ker nič ne pove, oziroma pove stvari, ki ne odgovarjajo upe vzbujajočemu naslovu. Beri Erjavčevo povest »Ni vse zlato, kar se sveti«, pa boš videl, kaj je on napisal o tem. Tudi ti svetujem, da daš svoj spis g. prof. dr. B. in ga prosi, naj ti podčrta vse slovnične napake. Bo zelo rdeče. Jaz ti povem samo, da se piše »učiteljišče« in ne »učitelišče«. Bodi zdrav!
King Royal. Strašno visokoleteč psevdonim si si izbral: »Kraljevski kralj« (pa vendar nisi to med ostalimi učenci Mui). Na žalost niso tvoje pesmi prav nič kraljevske, ampak se borijo, kakor proizvodi vseh drugih nadebudnih ... (v zadregi sem za naslov).. . recimo plebejcev. Strašno visoko si se že moral vzdigniti, da te je tako strl tvoj prijatelj (?), kateremu si naslovil »Prijatelj ne .,.«. Prav resnično sem imel vlis, da je spesnil to stvar kak pregnan kralj, ki se ravno pripravlja, da bo napadel svojega srečnejšega nasprotnika. Da, da, nesmiselno si »gnjavil z brezobrazno (!) pilo« slovenski jezik. Kaj je s »Krvavimi kapljami...« pa pri najboljši volji nisem doumel, čeprav sem se pošteno trudil, Sicer sem pa s tabo zadovoljen, ker imaš čedno pisavo in ker rabiš sila veliko pomiš-Ijajev, katerih mi ni treba ne brati, ne ocenjevati. Popolnoma zasebno te vprašam, če si morda po pokolenju Kitajec. Drugače si namreč ne morem razlagati tiste eksotično-čudne vljudnosti v tvojem pismu, kjer praviš: »Kot mnogi drugi, sem sc drznil tudi jaz stopiti pred Vaše slavno obličje. Čisto tuj, nepoznan — črv pod nogami svetovnega kolosa, ki mu je zrasel nenadoma greben (kolosu ali črvu? Op. uredn.) — sc drzne pomoliti svojo glavo iz prahu umazanega sveta kvišku — v svet neminljive lepote.
V	zavesti si, da nisem ne prvi — ne zadnji, — da vam povem, zakaj gre — Vam pošiljam dva produkta — dva poskusa pesniškega ustvarjanja?! »Prijatelj ne...!« in »Krvave kaplje...«.
Moja želja je, če bi bilo vse na mestu in če bi bilo .... da bi ju objavili, če pa bi ne ustrezalo vsem zakonom o »pesnikova-nju« in Vašemu čutu, ju brezobzirno vrzite v koš (smo tudi storili, op. uredn.).
Oprosti, da sem priobčil tvoje pismo. Je dober zgled za slovensko mladino, kako se mora (!) biti vljuden. Tebi pa svetujem, da začneš pisati humoreske, satire in parodije. God byc!	—	x	—
Kern, Ušič, Ljubljana. »Mentor« bo rad riobčeval naslove marnih filatelistov, v olikor mu jih bodo sporočali njegovi naročniki. Svoj prostor bodo dobili v Naših pomenkih, ki hočejo biti nekaka javna govorilnica za vse, kar bi utegnilo zanimati čitatclje. Naši pomenki naj bodo pestri. Doslej smo objavljali v njih izvečinc samo ocene poslanih literarnih prispevkov in odgovore o ugankah; na isti način se bomo pomenkovali tu tudi o filateliji in o vseh drugih najraznovrstnejih vprašanjih, ki jih bodo zastavljali uredništvu naročniki. Poglej v prvo številko lanskega »Mentorja« in boš videl, kaj vse bi urednik želel, naj bi se obravnavalo v Pomenkih. O filateliji sami bi rad omenil še to, da bomo morda že v prihodnji številki nadaljevali s filatelističnimi novicami, kakor smo jih bili prinašali lani.
St. Nov., Ljubljana. V Pomenkih zadnje številke sc je z značko St. U., Ljubljana zgodila pomota; stati mora tako kakor danes. Kakor vidiš smo Tvoj spis primerno predelali in objavili; tako tudi obe sliki. Radi odgovorov v Pomenkih je vedno prav, ako dijaki navedejo tudi psevdonim, pod katerim želijo odgovor. Potem bodo pomote izključene. Pa še kaj pošljil
Popravek. V zadnji številki sc je v članku »Trobadorska lirika« vrinilo nekaj tiskovnih napak, ki jih tu popravljamo. Pripomnimo, da znači pri navedbi strani a prvi stolpec, b drugega. Str. 93a, 16. vrsta od spodaj beri: najrajši iste .. .; str. 39b, 8. vrsta od spodaj, beri: služit; 94a, 10. vrsta od spodaj, beri: Poitoua ozir. Limousina; 94b, 9. vrsta od zgoraj, beri: auzi; 94b, 19. vrsta od spodaj beri: auciria; 94b, 17. vrsta od spodaj, beri: non ai; 94b, 13. vrsta od spodaj, beri: iorn; 94b, 2. vrsta od spodaj, beri: Guirautu; 95a, 28. vrsta od spodaj, beri: ustaljene; 95b, 22. vrsta od zgoraj, beri: trije verzi; 95b, 19, vrsta od spodaj: Frau; 95b, 18. vrsta od spodaj, beri: dintz; 96a, 11. vrsta od zgoraj, beri: njegovo srce; 96b, 5. vrsta od zgoraj, beri: no‘l sai; 96b, 12. vrsta od zgoraj, beri: ga-zaignar; 96b, 4. vrsta od spodaj, beri; es-parsas.
Mali obzornik
Nagrada pridnim dijakom v Italiji. V
Italiji plača država določenemu številu marljivih dijakov stroške za daljše potovanje ali pa jim da nagrado v denarju. Koncem šolskega leta 1925/26 je bilo n. pr. določenih na srednjih šolah v Gorici in Tolminu 90 dijakov (med njimi kakih 60 Slovencev), da bodo potovali na državne stroške pod vodstvom nekaterih profesorjev v Rim. To potovanje se je izvršilo letos o veliki noči. Dijake je sprejel v avdijenci sam Mussolini,
se zanimal za njih želje in ko je čul, da so bili med vožnjo hudo žejni, je odredil, da so dobivali ob povratku na večjih postajali pivo.
V	koliko se to prakticira po ostali Italiji, ne vemo. Mi smo dobili svoje podatke od Slovencev na Goriškem. Te poskuša Italija prav posebno pridobiti za orientacijo proti jugu. V Gorici je n. pr. v italijanskih zavodih razpisanih za šolsko leto 1926/27 70 prostih (brezplačnih) mest za srednješolce slovenske narodnosti, v Tolminu pa 30. Iz južne Italije romajo dijaki v Gorico. Letos n. pr. je prišlo iz raznih delov Italije na državne stroške 14.000 visokošolcev v Gorico na vojaške grobove. Vsak udeleženec je prispeval samo 30 lir.
Knjige in revije
Škotski pisci. (Vse v cirilicil) Beograd. Knjig. Geča Kon. — St. 1—3: Zenske narodne p e s m e. Antologija. Priredio Jaša M. Prodanovič. |LXII str. uvoda + 318 str.) Beograd, 1925. Cena 40 Din. — Št. 4: Ljubomir P. N c n a d o v i č. (Izbrani sestavki.! Priredila profesorica Pavlina Lebl - Al-
bala. B. 1926. Cena 20 Din. — Št. 5 6: Vuk
S t c f a>n o v i č Karadžič- (Izbrani sestavki.) Uredil Ljub. Stojanovič. B. 1926. Cena 25 Din. — Št. 7: Pripovc tke Janka Veselinoviča. (6 pripovedek.) Str. 106. Priredio Branislav Miljkovič. B. 1926. Cena 15 Din. — Št. 8: Zmaja Jovana Jovanoviča Izbrane pesmi. (Uvoda str. XVII -j- 147 str.) Priredio Jaša M. Prodanovič. B. 1927. Cena 20 Din. — Št. 9: M c -moari prote Matije Nenadovima. Priredio V. Čorovič. Str. 117. B. 1927. Cena. 15 Din.
Če hočemo književnost kakega narodu dobro spoznati, je ne smemo proučavati samo iz slovstvenih zgodovin, ampak moramo čitati (če le mogoče v izvirniku!) pisatelj* same; le na ta način dobimo pravo sliko o njih, sliko, ki se nam neizbrisno v spomin vtisne. Toda vsaka književnost se ponaša z večjim ali manjšim številom prvovrstnih pisateljev, ki jih moramo čitati. Nastane vprašanje: kje vzeti čas, da prečitaino vsa del« vsakega teh pisateljev? In le vprašanje! kje vzeti denar, da si zbrane spise vseh teh prvovrstnih pisateljev nabavimo? Na ti dve vprašanji odgovarjajo pri vseh narodih književne založbe s tem, da izdajajo tako zvanc Antologije,!, j. izbor, odlomke najlepših stvari kakega pisatelja. (Slovenci smo dobili take antologije po vojni v znani zbirki učiteljev Fr. Erjavca in P. Flercta »Slovenski pesniki in pisatelji«, pa tudi v nekaterih drugih zbirkah.) Tudi zgoraj navedene knjiga so take antologije. Uredniki (1 vseuč. in 2
srednješ. profesorja) nameravajo izdati približno 100 antologij, in sicer kakih 80 iz srbske in hrv. književnosti, in kakih 20 iz slovenske. Kjer je treba, sc spiše spredaj uvod; neznane besede se pod črto tolmačijo. — Zdaj so na vrsti najprej srbski pisatelji. To se razume, da se bodo upoitevali samo najboljši. — Kdor hoče srbsko slovstvo spoznavati iz izvirnikov, ima tu res dober pripomoček. Dijaku, pa tudi vsakemu drugemu izobražencu jo priporočamo.
Srbsko narodno epiko (junaške pesmi) morda že poznaš (n. pr. pesmi o kraljeviču Marku); če sc pa hočeš seznaniti tudi z narodno liriko (Srbi jo imenujejo: ženske n. pesmi!), imaš v št. 1—3 zelo lepo zbirko z izčrpnim uvodom.
Če sc hočeš temeljilo seznaniti z obema znamenitima Nenadovičcma, očetom in sinom, boš vzel v roke št. 9 in 4. Prota (selski župnik) Matija N. (roj. 1777, u. 1854) je bil eden izmed političnih voditeljev Srbov v dobi prvega vstanka in prvi diplomat mlade srbske države; deloval je (1. 1815.) na dunajskem kongresu; udeležil se je tudi drugega vstanka. Živo jc še deloval tudi v burnem
1.	1848. Vse to popisuje v svojih spominih (memoarih). Njegov sin Ljubomir (1826-1895) jc najboljši potopisec srbski, poln humorja; popisuje svoje bivanje v Nemčiji, Švici, Črnigori in Italiji.
Karadžič (1787—1864) jc Srbom ustvaril moderni književni jezik; tudi sam piše klasično prozo. Iz knjige št. 5—6 ga spoznaš kot slovničarja, kol preiskovalca narodnega življenja (kako živi srbsko selo itd.) ter (enako kakor prota N.) kot bistroumnega očividca in soudeleženca slavnega prvega vstanka zoper Turke pod Karadjordjcm.
/.maj Jovan Jovanovič (1833—1904) jc za Njegošem najvažnejši srbski pesnik. Ce hočeš umeti duševnost sedanje starejše inteligence srbske, moraš čitati Zmajeve domovinske in satirične pesmi; zakaj še vedno jih •tari možje radi citirajo.
Če hočeš vsaj nekoliko pokukati, kako *jvi srbski kmet v svoji zadrugi (v Mačvi), iitaj prelepe Vesclinovičcve selske pripovedke. (V. jc bil osnovnošolski učitelj, roj. 1862, u. 1906.)
St. 10 princ«c Zmajeve Otroške pesmi,
11	pa izbrane pripovedke S. Matavulja.
J. D.
Nove knjige. V Gorici (za našo državo sc nahaja zaloga pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani) jc izšel Pregljev zgodovinski roman; Tolminci. Roman je izhajal med 'ojno v Domu in svetu; sedaj ga je pisatelj Popolnoma predelal, tako da moremo govo-r'ti skoro o povsem novem delu. — Pri Ju-Ž“sl°vanski knjigarni v Ljubljani so izšli i.i r°c' • olnca, povest od istega pisa-c la, doslej morda najboljše njegovo delo.
¥
Dijaški šport
Zima, zima bela ...
Bog jc poslal angele, da pogrnejo zemljo z belim pajčolanom. In glej, čez noč je postala bela, tako čudovito bela in lepa. O, bratje in tovariši, ali ni ta lepota naša, ali naj jo pustimo ležati na bregovih in v gozdovih, na	gorah in v	dolinah,	mi	pa naj
se stiskamo	k peči in	čakamo	gorke po-
mladi? Ne, tudi zima je božji dar, tudi zima je naša. Zato pojdimo ven in jo uživajmo & polno dušo.
Variatio delectat (sprememba razveseljuje), pravi	latinski pregovor.	Pri	športu
skrbi za spremembo narava sama; v vsakem letnem času	nam nudi	kaj novega.	Blagor
onemu, ki vse to vidi in ki sliši klic narave in svoje notranjosti. Ali tisoče in tisoče jih hodi z zavezanimi očmi okrog in ne vidijo lepote, ki jc razgrnjena vsepovsod. In ti imajo v sebi mladost? Mladi starci so, slepi in gluhi in njih šport je vztrajno sedenje ob peči.
Naš šport pa je drugačen, ves bel in vesel in poln zdravja in vriskanja. Naš šport je kepanje, sankanje, drsanje in smučanje.
Kepanje, Prevzetni in visoki peto-šolci so nas — četrtošolce večkrat zasmehovali: kaj boste vi, nižjcšolci in še otroci, poglejte nas, ki smo že gospodje višješolci. Dan za dnem smo slišali nove zbadljivke. Ugibali smo, kako bi se jim osvetili. Pa se jc oglasil naš dolgi Matija, ki ni bil nikdar pripravljen na mirno spravo; »Napovejmo jim vojno. Orožja imamo dovolj — snežene bombe, bojno polje — Golovec.« Predlog je bil seveda soglasno sprejet in v peti razred odposlan zastopnik našega razreda. Tudi vojna napoved jc bila soglasno in porogljivo sprejeta. Takoj smo se podali na delo. Zapadel jc bil južen sneg, za kepanje najpri-pravnejši, in mi smo vsak popoldan do nedelje vcibali pod strokovnim vodstvom dolgega Matije. In prišla jc nedelja in vršil seje boj, ne boj, mesarsko klanje. Zmagal ni nihče, ker smo se pred koncem bitke sprijaznili in v prijateljstvu odšli domov, pre-pevaje:
Gaudcamus igitur iuvenes dum sumus ,,,
(Veselimo sc, dokler smo mladi...)
To jc bilo dijaško življenje, najcenejši šport, ki ga jc samo zdravje in veselje.
Sankanje. Brez bencina drvijo leseni avtomobilčki po belih strminah in smeh in vriskanje jih spremlja. Kjer ni strmin, za-prežejo pred sani čilega konjička ali pa navežejo na sani bela jadra in se predajo vetru, kot mornarji na sinjem morju.
Drsanje je ena izmed športnih panog, v kateri se tekmuje tudi na olimpija-
dah. Drsanje je pri nas meščanski Šport, čeprav ima naša dežela obilo rek in potokov, jezer in ribnikov, pokritih z gladkim in kristalnim ledom. Toda drage drsalke so krive, da ta šport ni tako razvit, kakor bi po svoji vrednosti zaslužil. Drsanje je najbolj rajzvito v Kanadi, na Švedskem in na Finskem. Imamo dve vrsti drsanja: hitrostno in umetno drsanje. V umetnem drsanju je poleg imenovanih držav tudi Nemška Avstrija zelo znana.
Smučanje pa je kralj vseh športov. Toda o njem in še o marsičem prihodnjič.
» Fotograf a
(Dalje.)
Fotografski papir je tako prepariran kakor fotografska plošča. Začetniki bodo segli najprej po papirju, ki je prevlečen s kloro-srebrno snovjo, ki ima to lastnost, da na svetlobi počrni, ne da bi jo bilo treba še v razvijalno tekočino položiti. Ker ni tako občutljiva kakor fotografična plošča, ne potrebujemo temnice, zadostuje nekoliko zasenčen prostor. S posebnim okvirom pritrdimo tak papir k posušeni fotografski plošči (tako da se prevlečeni strani dotikata) in položimo v svetlobo (na solnce). Od časa do časa v senci kontroliramo, kako sc razvija slika, in ko je dovolj močna, jo operemo v fiksirni kopeli, umijemo v čisti vodi ter posušimo. Slika je dovršena.
To so samo najosnovnejši nauki. Obširneje razlagata že zadnjič omenjena učbenika: »Kako se naučim fotografirati« in »Navodila za fotografske amaterje«. Zal, da nimata enotne terminologije. Pravilnejša je v »Kako sc naučim fotografirati«, zato sc bomo mi te držali.
Temnica. Foitograf je čuden človek. Ljubi svetlobo in potrebuje temo. Svetlobo potrebuje pri snemanju slike (fotografiranju), tenvo pa za vlaganje in razvijanje plošč. Poklicni fotografi ilmajo poleg dvorane, kjer fotografirajo, posebno sobo; pravimo ji temnica. Nam nepoklicnim fotografom (fotografskim amaterjem) dela la reč večkrat precejšnje skrbi. Čakati, da Bog ugasne solnčno luč, je večkrat nemogoče. Poiskati je torej treba v hiši kak popolnoma temen prostor in če ga ni, pa morda vsaj takega, pri katerem se da okno prav lahko zastreti Pravim: prav lahko, ker te drugače dolgotrajno zastiranje tako vznejevolji, da boš pri vlaganju nepreviden ali pri razvijanju slabe volje in ne boš mogel vse paznosti osredotočiti pri važnem postopku razvijanja. Rezultat je potem slaba plošča in seveda tudi slaba fotografska slika. Mirno ravnanje je pri fotografiranju izredne važnosti! Zelo prijetno je, če ima amater pripraven prostor, ki ga lahko vsak čas
spremeni v temnico in kjer ga nihče n c moti (tudi važnol). Za vlaganje plošč v kasete je pripraven vsak temen prostor. Ne potrebujemo niti mize niti rdeče svetiljke, s katero bi si vsaj toliko posvetih, da ne bi plošče narobe vložili (z bromosrebrno snovjo prevlečena stran mora biti pri odprti kaseti obrnjena na veni). Pomagamo si na ta način, da lahno stisnemo z zobmi ploščo na oglu in čez 2—3 sekunde se bromosrebma stran prime zoba. Na ta način se ne bomo nikoli zmotili, da bi ploščo narobe vložili. (Za nekatere brezstretne plošče — lichthoffrei — to ne velja, ker so tudi na zadnji strani prevlečene z neko snovjo. Pri teh si pomagamo na ta način, da s suhim prstom lahno potegnemo čez loščo. Gladka stran je prava: bromosrc-rna.) — Za razvijanje moram imeti pripravnejši prostor. Zvečer je seveda vsaka soba pripravna. Paziti je treba, da ni premrzla. Toplota naj znaša 18—20 stopinj C. Nižja toplota ovira, višja nepravilno pospešuje razvijanje. (V prvi vrsti mora torej razvijalec imeti označeno toploto.) — Bistvo temnice je, da je temna. Če vhaja v temnico preveč svetlobe, sc plošča bolj ali manj (kolikor je pač učinkovala svetloba) temno zastre in zgubi zaželeno jasnost. Po dnevi pripraviti primerno temnico je redko mogoče, rred vsem ne smemo dovoliti, da bi svetloba, ki prihaja skozi kako luknjico ali malo špranjo, neposredno sijala na ploščo. Taka plošča je ibrez dvoma uničena. V splošnem pa velja sledeče pravilo; Če je temnica vsaj tako dobro zastrta, da potem, ko se zastre, pol minule prav ni( ne razločimo v njej, je dovolj temna, čeprav čez nekaj minut (5—10) že precej dobro vidimo predmete. Toliko razsvetljena temnica ip celo zelo prijetna, ker ne rabim rdeče luči. Zaradi večje varnosti imamo posodo med razvijanjem z leipenko pokrito, da plošči tudt neznatna svetloba ne bi prav nič škodovala Pri popolnoma temnih temnicah (zvečer) prižgemo rdečo luč. Kjer imamo električno, je to jako enostavno: žarnico močno ovijemo s pravilno rdečim papirjem (nekoliko prozornim) ali si pa kupimo pripraven cilinder oziroma rdečo žarnico. Po* pclnoma nupučno boš pa ravnal, če si boš t rdečo lučjo tako »vetil, da boš z lahkoto opazoval i'iko. Timeo Danaos et dona f»’ rentesl Tudi rdeča luč škoduje, čeprav veliko manj kol druge. Zato zlasti suhe pl‘>' šče ne ogleduj pri nobeni luči. ker je *UB® plošča še bolj občutljiva kakor mokra. C'n’ svetlejša je rdeča luč, tem bolj naj bo oddaljena od plošče in vedno ji kaži hrbet Tema naj bo tolika, da ploščo komaj, ko-manj ločišl — Ta navodila naj ti tako preidejo v meso in kri, da ne bo treba med razvijanejm še posebej na to misliti. * zornost potrebuješ pred vsem pri odmeri razvijalca in razvoju razvijanjal
Križaljka.
(Jože Zdolunji.)
1			2	m	3			4
	m	5					p	
	6	i	7			M	8	
9		10		m	11	12		
1			II	M	m			
13			14		15			16
		H	17			m		
		18					m	
19				M	20			
Vodoravno: 1. orodje, 3. odpadek lesa, 5. odpadek žila, 7. prijeten kraj, 9. izpuščaj na koži, 11. gora v Italiji. 13. lovski pripomoček, 15. sadno drevo, 17. vesel dogodek, 18. lovec, 19. rimski bog, 20. ptica.
Navpično: 1. del strehe, 2. vodna rastlina, 3. oblika vodne pare, 4. poljski pridelek, 6. domača ptica, 8. duh, 10. oblika vode, 12. izumrla zver naših gozdov, 13. kos zemlje, 14. egipčanski malik, 15. nazorno pripovedovanje, 16. napaka.
Križaljka.
(R. O. Lj.)
mJ
Vodoravno: 1. Število, 4. kuh. po-•oda, 8. sipina, 10. pijača, 12. domača žival,
13.	župnija na Kočevskem, 15. maščoba, 16. egipčansko božanstvo, 18. del hlač, 19. past, 20. d«l -tedna, 22. pokrajina v Sev. Afriki, 23. prometno sredstvo, 24. moiko krstno ime, -7y'*e*ki služabnik, 28. mesto na južnem Iirolskcm, 31. del sobne oprave, 32. fttevnik, 34. član izumrlega naroda, 35. afriška reka, j«' tfriki modrijan, 38. plazilec, 39. čaMcnje, kmetsko orodje, 43. vojska, 44. Marija. Navpično: 1. športnik, 2. jed, 3. sku-PMio, 5. hrib na ljubljanskem barju, 6. Šport, prebivalec dela »veta, 8. del rastline, 9.
beneški poglavar, 10. pravoslavni svečenik,
11.	moško ime, 14. zdravilo, 17. pritisk, 19. glasbeni instrument, 21. rezilo, 22. ime matere Romula in Rema, 25. temelj, 26. del vojske, 27, del rastline, 29. rastlina, 30. evropska republika, 32. vez, 33. tnalo, 36. deblo, 37. del telesa, 40. poletno bivališče, 42. del ra-stline.
Črkovnica.
(Miroljub, Vižmarje.)
			°			
		O		O		
	o		J rrH		o	
o						0
■	0 >» . „	0	■ j	o	o	
			° 1			
Vstavi v prazna polja primerne črke tako, da boš čital v vodoravnih vrstah sedem besed, ki značijo: 1. del telesa, 2. važno listino, 3. pot, 4. dol obleke, 5, geometričen lik, 6. prostost, 7. svetopisemsko osebo.
Domine.
(Tone Kladvar.)
Sestavi domine: "/o. Vi. °/j, "/a. °/b. Vi, /«i Jut */., */s, '■’/«, *lt tako v kvadrat, da bo število pik v vseh vodoravnih in navpičnih vrstah ter v obeh prekotnicah isto.
Rešitev ugank in imena reJUcev v prihodnji številki. Tekmovati smejo samo na-ročnikifce), ki naj pošljejo svoje rešitve do 31. januarju t. 1. na uredništvo. Izžrebani rešilec vseh ugank doibi za nagrado knjigo: Pregelj Iv., Otroci solnca.
Rešitev ugank v 4. Številki.
Ograja. 1. tenor, 2. Itakn, 3. trpin,
4,	Temza, 5. Pinsk, 6. atlet, 7. Varna, 8. Orfej, 9. odlok, 10, ojice. »Mentor« je list za srednješolke in za srednješolce.
Čarobni kvadrat. Vodoravno in navpično: Maroko, robida, Kodaroj.
Šalfivki. 1. V Por-tuga-lska. 2. Mus Ouri (Mi»*otiri) in Miss Issippi (Mis&isaippi).
-	_.*Pr£i *°	.,V	K««evju: Joža Gre-
gorič, Edvin Kovačjč, Henrik Kužnik, Emil Peternel, Anton Ropič; v Mariboru: France.
Nagrado je dobil Joža Gregorič v Ko-čevju.
družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 10 Telefon 2747
En gros prodaja papirja! Stalna zaloga vseh vrst papirja! Konkurenčne tovarniške oene I
■s P«
"S -O 0) -j
-S
S
(D
■
i
L
LJUDSKA POSOJILNICA
reg. zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ler brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki gh nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, Jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim prt»-moženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Mlns ume znašalo nad KO miilonoi Dni.
Prodajalna K.T. D. (H. Ničman) v Ljubljani
priporoča svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin kakor tudi najnovejše molitvenike, posebno pa opozarja dijake na pre-koristni knjigi dr. M. Opeke: Brez vere in Ža resnico, za dijuke po znižani cent: prva Din 5'—, druga Din 9’—.