S t r e I a.
(Prosto po Kellner-ji.)
Janezkova mati so bili bolni; huda merzlica jih je tresla. Zdravnik jim priporoča hladiliiih jedf. Vsled tega se napravi Jauezek v gozd, da bi svojej Ijubej mamici natergal sladkih jagod. Bilo je vročega poletuega dne. Deček marljivo išče po gozdu ia se vselej razveseli, kedar koli se mu iz temnega listja prikaže kaka rudeča jagodica. Solnce zeld pripeka in Janezek se od vročiue poti. Toda malo se zmeni zat<5, marvec skerbno hodi sim ter tje po gozdu in išče rudečih jagod, da bi napravil ljubej niamici veselje. Po dolgem iskanji veudar napolni svojo canjico. Ves vesel pogleduje Janezek na svoj pridobljeni zaklad. Truden se vsede v senco pod košati hrast, da bi se nekoliko odpočil. Toda trudnost ga premaga in — Janezek zaspi. — Zdaj se pripode na nebu sivi oblaki, pekoče solnce se skrije in strašen grom ^ačne bučati. Ptički ferfrajo iskaje si lukenj po skalovji. Naenkrat zašumi veter po drevesih in ploha se vlije iz neba. Grromi in bliska se aa vse križe. Janezek se zbudi in strah ga obide, ko vidi kako se je lepo vrome tako naglo spremenilo. Jokaje sedi Janezek pod visokim hrastom. Zdajci se spomni učiteljevih besed: ,,Otroci ne hoditi ob hudej uri pod vi-
— 103 -
soka drevesa!" — Urao skoči na noge, vzame canjico in hiti izpod hrasta. V tem trenotku se močno zabliskne in strašen grom zabuči krnalu po blisku, da se zemlja strese pod dečkovimi noganii. Janezek se nazaj ozre in glej! hrast pod kterem je še nialo poprej sladko počival razklala je strela, da so špevte okrog ia okrog odletele. Vse je v ognji in dimu! — Ves prestrašeu in do kože moker pride Janezek domii. Z velikim strahom so ga mati pri-Čakovali, pa se tudi zel<5 razveselili, ko so videli, da se pridnemu dečku ni nič žalega zgodilo.
Bolna mati so se okrepčali s sladkimi jagodami in se zahvalili Janezku
za storjeno jim dobroto.
Iv. Libijanski  .