I ft 3*> 29013
Poi^»M Leto UD. 9e». 148. LluMiuni. v ponetelleli Z Mijo 1928. Z Ceno Din r—
Izhaja vsak dao popoldne, izvzemŠi nedeljo in praznike, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnj davek posebej.
•Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Hegemonistom se začenja oglašati vest
Ostri spopadi na konferenci vladnih radikalov - Negotov Vukičevićev položaj v radikalskem
klubu -Demokrati so za demisijo, boje pa se prevare
— Eeograd, 2. julija. Kakor se da sklepati iz dogodkov današnjega dne, prehaja kriza vlade v odločilni stadij. Današnja popoldanska seja demokratskega kluba dokazuje, da so se demokrati v zadnjem hipu preplašili zgodovinske odgovornosti za posledice, ki bi nastale, če bi še nadalje vzdrževali okrvavljeni Vukičevićev režim, a tudi konferenca radikalov dokazuje, dž s« tuacija za Vukičeviča in njegove klerikalne pomagače ni tako sigurna, kakor se je zatrjevalo vse zadnje dni (in kakor to vedno naglasa ljubijanski »Slovenec« Op. uredništva). Pokazalo se je, da Vukičevič ne more več računati niti na svoje včerajšnje najožje pristaše.
Konferenca vladnih radikalov.
Dopoldne od 10. do 12.30 se je vršila v vladnem predsedstvu konferenca radikalskih ministrov in poslancev, k£ so doslej zagovarjali Vukievićevo politiko. Ta predkonferenca, ki se je je udeležilo 64 poslancev, je bila nekaka priprava za popoldansko sejo radikal-skega kluba, ki naj končno sklepa o nadaljnih kiorakih. Kolikor je bilo mogoče izvedeti od udeležencev, je bila konferenca zelo viharna. Vukičevič in njegova najožja okolica sta zastopala mnenje, da vladi ni treba podati ostavke. Številni radikalski poslanci z dr. Nikolo Subotičem na čelu pa so zahtevali, nai vlada takoj demisijonira. V Klavnem pa se je vršila razprava c re-
soluciji, ki jo namerava predložit Vukičevič na popoldanski seji radikalskega kluba.
Vukičevci zahtevajo, naj se v reso* luciji naglasi, da vlada globoko obža* luje zločin Puniše Račiča, da pa zanj ni odgovorna in zato tudi ne izvaja konse* kvenc. Končno naj resolucija izrazi pri* privljenost vlade, da pride opiziciji kar najbolj nasproti. Subotičeva skupina pa je vztrajala na svoji zahtevi, naj se v resoluciji naglasi želja radikalskega kluba, da vlada takoj demisijonira in tako da kroni možnost, da situacijo razčisti in sestavi vlado, ki bo odgovara jala sedanjim razmeram. Do sporazuma ni prišlo; zato vlada v vseh polis tičnih krogih tem večje zanimanje za popoldansko sejo radikalskega kluba, kjer se obeta Vukičeviču še mnogo več* ja opozicija.
Vukičevič in radikalski klub.
Po tej konferenci je Marko Trifko* vič izjavil vašemu dopisniku: «Ne vem, kaj pravzaprav hoče Vukičevič od klu= ba. Klub mu doslej ni še nikdar izgla= soval zaupnice, in mu je tudi danes ne
bo. Vukičevič to dobro ve. Moral pa bo klubu predvsem pojasniti, zakaj še ni podal ostavke in kdaj misli to sto> riti. Vse drugo, kar se govori o radika* lih in radikalskem klubu, je samo želja g. Vukičeviča in njegovih policaj=radis kalov. Popoldne bomo videli kdo ima pr?v.»
„Srbijanske stranke unicu je jo parlamentarnem
in demokratizem"
Uničujoča sodba srbijanskega inteligenta o delu sedanjih režimskih strank. — Parlamentarizem more rešiti le izvenparlamen-tarna vlada poštenih in inteligentnih mož.
Beograd, 2. julija. Ugleden srbijanski politik in publicist, pristaš Da-vidovičevih demokratov, je poda! novinarjem izjavo o politični situacji, ki je zanimiva v toliko, ker dokazne, da so tudi med srbijanskimi politiki taki, ki ne zapirajo oči pred krizo, v materi se nahaja država. V izjavi naglasi med drugim:
-Geslo, da je treba ohraniti parlamentarizem in zato rešiti kriz^ v se-danii Narodni skupščini, precravlja največjo zmoto in nevarnost v edanji težki politični situaciji. Bojazen za mandate je zadušila vsako zdr.ro pojmovanje situacije in zato rns-odajni tudi ne govore iskreno in lo?ino. V Srbiji so radikali postavili in i:^li?.vili načelo: kdor ima oblast, ta ima :ečino. To nedemokratično pojmovanje, ki ubija državljansko zavest, je v ma-siČem krivo krvavega zločina " v Ifarodni skupščini.«
Mi Šumadinci nikakor nisno zadovoljni s takim parlamenta izmom. Treba ie samo pogledati, kogč pošilja naša »demokracija« v Narodm skupščino. Tu so komiti, podežels i agitatorji in mali branjevci, a presteflka jih izpopolnjuje s poklicnimi poli?:ki, ki ?£-s politiko okorišča jo. V sedanji vladni večini ni zastopnikov naših marljivih zadrug, ni pravih seljaškh predstavnikov, niti ni izrazitih intelektualcev, sedanja vladna večina predstavlja bolestno   dekadenco parlamentarizma.«
»Zločin v Narodni skupščiri ie zakrivila mentaliteta režimovcev, ki sebe indentificirajo z državo. Ljujje, ki jim je v privatnem Življenju psevka vsakdan i a navada in celo nekaki olepšava jezika, se smatrajo radi be>ed, ki jih uporablja opozicija, užaljene in izzvane! Mislim pa, da sodišče ne bo razpravljalo samo o zločincu, marveč tudi o njegovih intelektualnih ponagačih.«
»Kar se tiče položa'a vladnih strank v Srbij, bi bilo napačno domnevati, da naš narod to delo odobrava. Naše (srbijanske) stranke se tope v lastni gnilobi.
Uganja se prava trgovina i mandati, službami in podporami. Neldanji radikalski disident Velja Vufcčevič je danes šef radikalne stranke Dr. Marinkovič je po svojem notraijem prepričanju in mentaliteti mnog> bolj radikal nego demokrat. In Ve srbsko
politično življenje je izpolnjeno s takšnimi paradoksi. Ze davno je nastal v političnem življenju Srbije kaos in kriza demokracije je v polnem teku. Edina avtoriteta je sedaj še kralj.«
»Izhod iz tega položaja je samo eden: Ravnati se moramo po besedah francoskega ministra Brianda, da je treba iti iz legalnosti, da pridemo v legalnost ali z drugimi besedami: moramo opustiti formalni, zunanji parlamentarizem 9a pridemo do pravega, resničnega parlamentarizma. Potrebno je torej sestaviti izvenparlamentarno vlado, vlado inteligentnih in objektivnih ljudi, ki niso zaslepljeni od strankarskih strasti, vlado, ki bo lahko izvedla res svobodne volitve. Svobodne volitve so potrebne mnogo bolj nam Srbijancem, nego Hrvatom, kjer ima KDK itak vselej večino, pa naj vodi volitve ta ali ona vlada. V ostalem pa ni cilj svobodnih volitev, da ta ali ona stranka pridobi čim več mandatov, marveč morajo privesti v Narodnoo skupščino trezne in pametne ljudi, ki bodo sposobni, da osnujejo iskren, v duhu in praksi bratski sporazum med Srbijanci in prečani v dobro kral ?a in domovine.«
Seja demokratskega kluba.
Istočasno se je sestal demokratski poslanski klub k seji, da razpravlja o situaciji. Na dopoldanski seji pa ni bil sprejet nikak sklep, ker hočejo de* mokrati počakati na stališče radikal* skega poslanskega kluba. Zato se bo seja nadaljevala jutri dopoldne. O po» teku današnje seje izvemo sledeče:
Po otvoritvi je podal dr. Marinkovič daljše poročilo o politični situaciji, v katerem je naglasih da je demokratska stranka slej ko prej za to, da poda vlada ostavko in da pride do krize in sestave nove vlade, ki bi pomenila pomirjenje duhov. Naglasil je, da je vodstvo stran* ke to stališče sporočilo minstrskemu predsedniku Vukičeviču, ki pa jc odgo* voril, da demisija vlade ni potrebna.
Marinkovič je pri tem naglasil, da operira Vukičevič s številkami in po* vdarja, da ima tudi v radikalnemu klu» bu sigurno večino.
Nato je v enakem smislu govoril še posl. Grol, ki se je sicer zavzemal za takojšnji odstop demokratskih mini* strov, vendar pa je naglašal, da je tre» ba paziti, da jih radikali nc bodo pre* varili. Seja jc bila nato zaključena. — Mnogo komentarjev pa jc vzbudilo dejstvo, da dr. Marinkovič v svojem poročilu ni niti z besedico omenil net* tunskih konvencij, kar vzbuja vtis, da operirajo s tem samo radikali, ki bi pa hoteli naprtiti odgovornost demokra* tom.
NOVI PREZIDENT MEHIKE.
— Mexieo, 2. julija. Pri včerajšnjih pred' sedniških volivah je bil izvoljen z ogromno večino za predsednika republike general Obregon. Obregon bo šele meseca decem* bra nastopil svoje mesto. Kakor se zatrjuje, bo nadaljeval politiko dosedanjega pred* sednika Callesa ter skušal končno rešiti dr* žaro pogubnega vpliva duhovščine,
GENERALNA STAVKA V GRČIJI.
— Atene. 2. julija. Ker so ostala pogaja« nja med tobačnimi delavci in podjetniki brezuspešna, je bila danes zjutraj proglase* na v Ceresu, Cavali in Drami generalna stavka. Stavkujočim so se pridružili tudi delavci ostalih panog, kakor tudi želzničarji, tako da počiva vse delo in tudi ves pro» met. Obstoja namen, da se generalna stav« ka razširi na vso državo.
KONGRES LEGIJONARJEV.
— Praga, 2. julija. Na včerajšnjem zborovanju češkoslovaških, jugoslovenskih in imunskih legijonarjev je bila sprejeta resolucija, v kateri se izrekajo proti vsakršni reviziji mirovnih pogodb v cilju spremembe sedanjih državnih mej ter naglaša-jo, da so vedno pripravljeni do zadnje kaplje krvi braniti meje svojih držav.
Novi predsednik Udruženja izvozničarjev
Beograd. 1. julija. V prostorih Izvozne banke se je vršila danes izredna seja uprave Udruženja izvozničarjev. na kateri ie bil mesto umrlega predsednika Udruženia in guvernerja Narodne banke Srećkovića izvoljen za predsednika izvoznikov demokratski poslanec Dragiša Mateiić
Še ena žrtev Nobilove pustolovščine?
Tudi rus. letalec Babuskin brez sledu izginil. — Ostanki Nobilove ekspedicije bodo najbrže rešeni. Nobilu se je omračil um?
— Oslo, 2. julija. Ruski rušilec ledu <rKra* sin» je odplul iz severne luke Spitzbergov po hinlopenovi cesti v smeri proti tabori* šču o-Italie». Ker so vremenske prilike za njeg vo prodiranje precej ugodne, lahko vo» zi s hitrostjo 22 vozlov na uro. Pričakuje* jo, da bo že tekom današnjega dne dospel v neposredno bližino taborišča, tako da bo mogoče rešiti ostanke Nobilove posadke.
Iskanje. Amundsena nadaljujejo najin« tenzivnejše, vendar pa so izgubili že vsako upanje, da bi ga našli še živega. V stro» kovnih krogih sodijo, da je vsako pomoč prepozna in da je Amundsen, hoteč rešiti Nobla, našel junaško smrt v večnem ledu. O letalcu Babuškinu, ki je v petek z ladje *Krasin» startal, da poišče Amundsena, ni nobenega sledu. Njegov radioaparat je kma» Ju po startu prenehal dajati vesti in radio* postaje zaman iščejo stikov z letalom. Do»
ir.neva se, da se je tudi to letalo ponesre* čilo.
Finsko letalo, ki je opremljeno s smučmi za pristajanje na ledu in ki ga spremljata dva hidroavijona, bo danes ponovno posku« šalo pristati pri Viglierijevi skupini, ki je po odhodu Nobila ostala na ledeni gori. Hidroavijoni bodo odložili pri tej skupini živila in razne druge potrebščine, nato pa bodo nadaljevali polet, da iščejo ostanek Nobilove posadke in Amundsena.
General Nobile se je zaprl v kabino «CU ta di Milana», kjer opisuje polet in kata* strofo. Popisal je ež okrog 200 pol, pozneje pa je polovico zopet raztrgal in začel pisati znova. Zdravniki se še vedno boje, da se mu bo popolnoma omračil um. Prigovarjajo mu, naj bi se vrnil v Italijo, toda Nobile noče o tem ničesar slišati. (Glej tudi poro« čilo na 4. strani;)
Pretresljiva rodbinska tragedija v Šiški
Danes zjutraj ob 7. je krojač Martin Pevec streljal na svojo ženo in na njeno kuharico ter si pognal sam kroglo v srce. — Pevec je mrtev, žena leži težko ranjena v bolnici.
Ljubljana, 2. julija. Spodnja Šiška, odnosno Frankopanska cesta in Medvedova ulica sta bili danes v zgodnjih jutranjih urah pozorišče krvave rodbinske tragedije. V lepo in solnčno poletno jutro so zaporedoma odjeknili štirje streli, ki so končali življenje krojaču iMar-tinu Pevcu, dočim je njegova žena Marija težko ranjena in se bori s smrtjo. Vest o tragediji se je z bliskovito naglico raznesla po vsej Šiški in je povsod vzbudila splošno sočutje z nesrečno rodbino. Na kraj tragedije je odšel takoj naš poročevalec, ki je zvedel o prtresljivi tragediji sledeče podrobnosti:
V Medvedji ulici tik za Bolafiijevo hišo se nahaja izkuh Marije Pevčeve, žene krojaškega mojstra Martina Pevca. Izkuh je vodila zadnje tri ali štiri mesece Pevčeva sama, kajti z možem se nista razumela in sta bila ločena. Žena je stanovala na Frankopanski cesti blizu svojega izku-ha, mož je pa stanoval tam, kjer je imel delavnico, namreč v Šelenburgovi ulici na dvorišču hiše št. 4.
Ozadje tragedije
Martin Pevec se je poročil z ženo Marijo 1. 1913. Bil je vdovec in je imel dve hčerki, od katerih je Marija sedaj stara 26, a Fani, ki je poročena s kletarjem Jankom Dežmanom, 24 let. Pevec je bil star 52 let, približno toliko tudi njegova žena.
Vojna furiia mu seveda ni prizanesla in že I. 1914 je moral Pevec k vojakom. Bil je na gališki fronti in branil je trdnjavo Pfemvsl. Cim je trdnjava padla, je seveda prišel v rusko ujetništvo, kjer je ostal do konca svetovne vojne. Ob prevratu se je Pevec v rn i I domov.
Za zakonca je pričelo novo življenje. Prva leta po prevratu sta se prav dobro razumela, čeprav je bil mož radi hude malarije, ki si jo je nakopal v vojni, precej nervozen in deloma živčno bolan. Kljub temu pa sta živela v harmoniji. Oba sta bila pridna in delavna, njegova obrt je lepo procvitala in sčasoma si je Pevec prihranil malo premoženje. Zato sta pred petimi leti z ženo otvorila izkuh v Medvedji ulici Tudi to podjetje je prav dobro prosperiralo.
Toda nad zakoncema so se pričeli počasi kopičiti temni oblaki. Pevec je bil namreč silno ljubosumen na svojo ženo in zato so bili kmalu prepiri na dnevnem redu. Prvi prepiri so se pričeli nekako pred štirimi leti, nato pa je bilo od leta do leta slabše, zlasti ko se je poročila hčerka Fani, je postal Pevec ves drugačen. Ženo je ozmerjal pri vsaki priliki in za vsapo malenkost, čeprav mu ni dala za to povoda. Zdi se, da so bili temu krivi v precejšnji meri zlobni jeziki, ki so hujskali moža, češ, da ima njegova žena nedovoljeno razmerje z nekim bivšim njegovim pomočnikom. In Pevec si je vtepel v glavo fiksno idejo, da mu je žena nezvesta, da ga vara. Očital ji je to večkrat. Tako so se razmere med zakoncema slabšale od leta do leta in letos je mera prekipela.
ztena se je sčasoma naveličala večnih pridig in groženj, pa tudi možu so začeli prepiri presedati. Zato sta se zakonca sporazumela, da se ločita in mož sam je že v februarju vložil na sodišče tožbo za ločitev zakona. Zakonca pa sta kljub temu stanovala še skupaj in sicer vse dotlej, dokler jima ni bilo odpovedano stanovanje. Meseca aprila jima je bilo stanovanje odpovedano in 15. aprila sta se izselila vsak na svojo stran. 2ena se je preselila na Frankopansko cesto, mož v Šelenburgovo ulico. Od tega dne dalje sta živela ločeno, vsak zase. Bela sta sicer že dvakrat pozvana na sodišče k spravnim poskusom, ki so pa ostali brezuspešni, kajti žena nikakor ni bila pripravljena, poravnati se z možem, ki jo je oblatil in rmečastil pred svetom. Pevec sam bi se zelo rad pobotal z ženo in prosil je sosede, znance in prijatelje, da naa posredujejo pri ženi. Ostalo pa je vse zaman.
Videč, da ne uspe, je Pevec resigniral, udal se je pijači in začel popivati. Zadnje mesece sov ga videli večkrat vinjenega, bil je ves potrt in obupan in pravil je znancem, da naj ga spravijo z ženo,
če ne bo katastrofa
V njem je med tem dozorel strašen sklep, da konča sebi in ženi življenje. Ta grozni načrt, ki ga je srkival v svojem srcu že več dni, je danes zjutraj izvedel. Nekaj minut po sedmi je vstopil v lokal svoje žene v Medvedji ulici. Bil je videti miren in popolnoma mirno je tudi pristopil k svoji ženi. Pobožal jo je po roki in jo vprašal:
»Kai si še jezna? Ti imaš ključe« in vrgel ii je šop ključev.
Cemu mi bodo? — je vprašala žena?
Boš že videla, — je bil odgovoril lako-nično, Pevec je stal ta čas sredi lokala. Tisti hip se je zasvetil v njegovi roki samokres. Kuharica Amalija Hribaršek. k; je bila isto tako v sobi, ki je pa predeljena z leseno steno, za katero se nahaja kuhina, je skozi okno opazila, da ima Pevec orožje v roki in kriknila je; »Pazite se, gospa!-<
Toda bilo je že prepozno. V tem trenutku ie počil strel, Pevčeva je naprav la še dva klecajoča koraka in se v kuhinji tik pred služkinjo sesedla na tla. Pevec pa je med tem znova dvignil samokres in ga nameril na Hriberškovo. Ta je pa v zadnjem hipu pograbila v kuhinji stoječi stolček in ga dvignila v obrambo. Poči! je drugi strel, ki ie pa zgrešil cilj. Hriber-škova, ki je ostala nepoškodovana, je s stolčkom vred naglo sočila skozi vrata na cesto. Še en strel je oddal Pevec za njo, toda tudi ta je zgrešil cilj, pač pa se je krogla zapičila v strop. Med tem, ko je prestrašena Hribarškova na cesti obupno klicala na pomoč, je počilo četrtič. Pevec si je hladnokrvno nastavil samokres na srce in sprožil. Napravil je še par opoteka-jočih korakov in se zgrudil znak na prag tako, da je ležal na hrbtu in obrnjen z glavo na cesto.
Na kuharičin krik so prihteli pasantje in sosedje, ki so takoj odšli v lokal, kjer so našli Pevčevo težko ranjeno. Imela je prestreljen trebuh in krogla ji je izstopila na hrbtu. Bila je pa še vedno pri zavesti, dočim je bil Pevec že mrtev. Takoj nato je bila telefonsko obveščena rešilna postaja, na kar je bila Pevčeva z rešilnim avtom odpeljana v bolnico.
O krvavem dogodku je bila tudi obveščena policijska stražnica v Šiški. Došli policijski stražniki so takoj zastražili prostor in preprečili naval radovednega občinstva. Kasneje je prišla na kraj tragedije tudi policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika Gregoriča. Pr. Avramovič je ugotovil, da si je pognal Pevec kroglo naravnost v srce tik nad levo prsno bradavico. Krogla, ki je povzročila takojšnjo smrt, je izstopila med šestim vretencem ali nekako med 7. in 8. rebrom na hrbtu. Nesrečnežu je tudi takoj udarila kri pri ustih. Po komi-sijonelnem ogledu je bilo truplo pokojnega Pevca z mrtvaškim vozom prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Iz bolnice nam javljajo, da je stanje težko ranjene Pevčeve žene zelo kritično, vendar se Pevčeva zaveda. — Samokres, s katerim je Pevec streljal, je bil španski bro\vning, kalibra 7.65 mm. — Kakor pripovedujejo sosedje, je Pevčeva mirna in pridna ženska in se ni ukvarjala z nikomur. Pokjni Pevec je bii krepak možak in ga slikajo kot zelo dobrega in pridnega moža, imel pa je napako, da je bil zelo razdražljiv.
KOLERA V INDIJI.
— Simba (Indija), 2. julija. Kolera, ki se je pojavila sprva posamezno, se je £ač»la epidemično širiti. Dolina Kulu je popolnoma okužena. Doslej je obolelo že 1360 oseb, od leh pa jih je do včeraj zvečer umrlo 847. Ker so sanitarne razmere skrajno krimitiv-ne, se je bati, da se epidemija daglo razširi. Angleške oblasti so zaprle dostop v okužene pokrajine, da na ta način preprečijo razširjenje te nevarne bolezni v angleške kolonije.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. Amsterdam 0 — 22.91, Berlin 13.5725 — 13.6025 (13.5875), Bruselj 0 — 7.9405, Budimpešta 0 — 9.9165, Curih 10941 _ 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.993 — 8.023 (8.008), London 0 _ 277.26, Newyork 56.745 — 56.945 ( 56.845), Pariz 0 — 223.3, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trst 297-75 — 299.75 (298.75).
Efekti. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 128 den., Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 den., Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, Šešir 105 — 0.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vag. tramov merkantilnih, too vag. meja po 310, 1 vag. desk, koničnih, 24 mm. media 32, morite, fco vag. meja po 520 in 1 vag. desk. smreka - jelka, 24 mm, III., fco vag. meja po 450.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 800.08, Berlin 13.5875, Italija 298.75, London 277.26, Pariz 223.30. Praga 168.50, Curih 10.9560. •
Efekti: Vojna škoda 443.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 913.14, Dunaj 73.05, Der-lin 123.96, Praga 15.38, Milan 27.2750, Paril 20.39, LojKlon 253025, SovSMfe U&7&,
Stna 2.
•SCOVFNSKI  NAROD« dno 2. julija 1928.
Stev. 148
Herikalizem sovražnik svobodne besede in tiska
Konibkacijaka praksa dr. Korošca — Policijski organi dr. Korošca prepovedujejo kolporterjem prodajanje nezaplenjenih listov*
Boj, Id ga vodi KDK, je boj za enakost, ravnoprivuos: in svobodo vseh državljanov kraljevine SHS. To Je boj za ozdravljenje naše drŽave, vsega našega javnega življenja. To je boj za osnovna načela demokratima, ki more biti edina podlaga moderni, zdravi državi v smishi zapadne civilizacije.
Kako je ta boj upravičen, so najbolje dokazali streli v Narodni skupščini. S surovo silo se je hotela zatreti svobodna beseda izvoljenih zastopnikov naroda. In česar ni mogel doseči morilec Furiša Račić, je storil minister policije dr. Korošec, ki je ukazal konfiscirati celo oficijelne komunikeje narodnih poslancev KDK. Ako bi imeli nositelji sedanjega krvavega, nasilnega režima čisto vest, bi se jim ne bilo treba bati besede zastopnikov KDK, ker bi jo lahko ovrgli s svojimi argumenti.
O beograjskih listih se ne more Teči, da so naklonjeni KDK, vendar pa jih je pustil notranji minister dr. Korošec po vrsti pleniti, da bi javnost ne zvedela, kakšno je dejansko stanje stvari. Posebno so bile podvržene konfiskacijam izjave poslancev KDK, ki so dokazovale, da čin Puniše Ra-iSća ni bilo delo posamznika, ampak dogovora ljudi, ki jim je KDK trn v peti. Nikdar se niso plenili v naši drŽavi listi v toliki meri, kakor pod notranjim ministrom dr. Korošcem, ki je moral doživeti sramoto, da je njegove zaplembe sodišče po vrsti raz* veljavilo kot neupravičene m nezakonite.
Čeprav pa je sodišče izreklo z razve-ljavljenjera zaplemb listov moralno obsodbo nad dr. Korošcem in njegovo konfiska-cijsko prakso, se preganjanje tiska, svobodne besede, po notranjem ministrstvu in podrejnih organih z vso silo nadaljuje. Zagrebški listi beležijo sedaj slučaj, da ponekod podrejeni organi notranjega ministrstva prepovedujejo kolporterjem tudi prodajanje nezapleienih listov, ako jih prej ne predlože v posebno cenzuro policijski oblasti. Tako je n. pr. veliki župan v vr-baski oblasti, ki ima svoj sedež v Banji Luki, izdal zaupno okrožnico, na podlagi katere so sreski poglavarji v njegovi oblasti prepovedali kolporterjem razpečava-nje vseh listov, ako jih prej ne predlože v cenzuro. Tako je izdal sreski poglavar v Bosanski Gradiški 22. junija odredbo naslednje vsebine:
•Vsem kolporterjem listov v mestu. — V zvezi z naredbo velikega župana vrbaske oblasti v Banji luki se vam prepoveduje
Bivši gostilničar v Zagrebu Franjo Lušič je včeraj izpil v svojem stanovanju večjo količino ocetne kisline in je umrl na posledicah zastrupljenja v bolnici. Bil je ves čas do smrti pri zavesti in je trpel strašne bolečine, ker mu je strup razjedel usta in želodec in je neprestano bruhal kri. Gostilničar je bil že 16 let v Zagrebu in je imel gostilno »Velebit«. Oženil se je pred 28 leti. Ko je opustrl gostilno, se je preselil s svojo ženo v Varaždinske Toplice. Pred dvema letoma je Lušič zopet prišel v Zagreb in najel neko gostilno v Novi Vasi. Gostilna je pa šla slabo in gostilničar je prišel v konkurz ter izgubfl vse svoje imetje. Od tedaj je bil mož ze4o potrt Preje je živel v blagostanju, sedaj se je Da oglasila v njegovi hiši beda in siromaštvo. Gostilničar je prevzel agenturo nekega trgovskega podjetja, toda zaslužil je malo. Iskal ie službe tudi drugod, a je ni dobil. Vedno bolj je obupaval in večkrat je izjavil, da je že sit življenja in bo najbolje, če se preseli na oni svet. Zjutraj, ko je Lušič vstal, se je zaprl v svojo sobo. Žena se je odpravljala v mesto in je hotela v sobo do nogavice. Vrata so bila zaklenjena. Žena ni slutila, da se mož pripravlja na samomor. Skozi lino v vratih je videla, da mož nekaj piše Dri mizi. Žena je kričala, naj odpre. Ker se pa vrata le niso odprla, je žena odhitela k sosedi in ji povedala, kaj se godi z njenim možem ter izrazila strah, da si bo mož kaj naredrl. Soseda k> je zavrnila, Češ, da si mož ne bo naredil nič hudega. Žena pa ni mirovala. Šla je za hišo, da bi pogledal skozi okno v sobo. Okno je bflo zastrto, toda žena je zavohala močan duh po ocetni kislini. Takoj ji je bilo vse jasno. Prišli so so sesedje in vdrli v sobo. kjer je že ležal Lužic v agoniji.
Poročali, smo Že, da je v Zagrebu padla v odprti kanal neznana ženska in se 2adušr1a v smrdeči vodi. Policija je uvedla preiskavo m ie tudi ugotovila identiteto ponesrečene ženske. Zaslišana sta bila tudi oba delavca, ki sta to noč čistila kanal. Izpovedala sta, da ju je zaposlil pri čaščenju kanala na dvorišču neke hiše v Ilici zidarski mojster Adorf To*as. Ko sta po polnoči prenhala z delom, sta opozorila zidarja, da je treba pokriti kanal. Pokrila sta jamo s kamenito ploščo, toda pustila sta lestvo v njem. Ko sta se delavca vrnila na delo, je prvi splezal po lestvi v kanal in nalete! na truplo v vodi Delavec Gjundjek je prižgal vžigalico in delavca sta zagledala v kanalu žensko z nogami navzgor. Poklicala sta zidarja Tolasa in kavarnarja Arbanasa. IzvleMi so Žensko iz kanala. Toiaa \t izjavil, da je odredil delavcema, saj po končanem delu pokrrjeta
razpečavanje novin od danes do nadaljnega, predno jih ne predložite tukajšnji cenzuri te oblasti. To se vam sporoča v znanje in ravnanje zaradi tega, ker boste za prekrši* tev te odredbe odgovarjali po zakonu. — Za areskega poglavarja Nikolic, m. p.»
To odredbo sreskega poglavarja v Bos. Gradiški so v nekaterih krajih tolmačili ta« ko, da zagrebških listov sploh niso dostav« ljali prodajalcem, temveč so jih takoj za» držali. Prodajati so smeli samo beograjske liste.
Kaj takega je postalo mogoče šele pod dr. Korošcem. Ljudje ne smejo zvedeti res* niče in zato se listi ne plenijo samo, tem« več se tudi kolporterjem onemogoča njiho« vo prodajanje celo takrat, če niso zaple* njeni.
Mi še nismo imeli režima, ki bi bil tako policijski in tako nasilen, kakor je Vukiče« vičev in Korošcev. O svobodi govora in ti* ska pod tem režimom skoro ni govora. To je treba tem bolj povdariti, ker so imeli svo* ječasno klerikalci polna usta o svobodi ti* ska. ko se niso bili v vladi in kadar so bili njihovi listi zaplenjeni ne zaradi resnice in pravice, ne zaradi boja v korist državi m narodu, za enakost in ravnopravnost držav« Ijanov, ampak zaradi hujskanja proti drža* vi, in ko teh zaplemb sodišča niso razve* Ijavila.
Postopanje notranjega ministra dr. Koro* šca je povsem v skladu z moralo klerika* lizma. Ljudem se mora onemogočiti, da bi zvedeli resnico, ker drugače ni mogoče, da bi jih sedanje vladne stranke Še obvladale. V Sloveniji, kjer je zloraba vere in verskih sredstev v polnem cvetu, prepovedujejo s prižnic čitanje neklerikalnih listov, tamkaj, kjer pa zloraba vere ni mogoča in kjer kle* rikalizem nima toliko vpliva, zlasti ne ka* toliški, pa vrše to delo policijski organi po navodilih dr. Korošca, zastopnika klerikaliz* ma v sedanjem krvavem režimu. Nekaka tesna duševna zveza obstoja med delom za* stopnikov klerikalizma v Sloveniji ter delom notranjega ministra dr. Korošca v drugih delih države pri zatiranju svobode besede in tiska.
Upamo, da bo postopanje dr. Korošca pri zatiranju svobodne misli in besede od* prlo oči vsej naši javnosti, da bo spoznala še ob pravem času potrebo izločitve sloveti« skega klerikalizma od vpliva na našo javno življenje kot nujno, ker je največji sovraž* nik svobodnega življenja vseh državljanov v enakopravnosti.
jamo. Videč, da delavca obračata veliko kamenito ploščo, je mislil, da bosta opravila delo kakor je treba in se ni več menil za nju. Policija je aretirala zidarja in oba delavca in jih izročila državnemu pravdniku. V prijavi je navedeno, da se nahaja v hiši, kjer se je nesreča Dripetfla, kavama in gostilna in so čez dvorišče vedno hodili gostje. Ce bi bila jama samo deloma pokrita, bi ženska ne mogla pasti v kanal. Nesreča bi se tudi ne zgodila, če bi delavci postavili k odprtemu kanalu luč. Jama v kanalu je 3 m globoka in je bilo v njej 30 cm vode. Pri ponesrečenki niso našli nobenih dokumentov, tako da ni bilo mogoče ugotoviti takoj njene identitete. Zato so neznanko daktiloskopirall in na ta način ugotovili, da je ponesrečenka Matilda Pevec, rojena Smrček. Rojena je bila v Martinjancu v srezu Ludbreg. Po poklicu je bila perica. Stalnega bivališča ni imela, živela pa je zadnje čase v občini Stenjevac.
★
Predvčerajšnjim se je pripetila pri Vranicah velika avtomobilska nesreča. Avto bratov Beričev iz Imotskega je vo* zil proti Most ar ju. Pri Vranicah se je avto prevrnil v globoko jamo ob cesti. Pri tem se je ponesrečilo poleg šoferja pet oseb, ki so se vozile v avtu. Ponesrečenci so težko poškodovani. O nesreči so obvestili bolnico v Mostarju, ki je odposlala na kraj nesreče zdravnika. Zdravnik dr. Lukač je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Nato so jih odpeljali v mostarsko bolnico. Kako se je nesreča pripetila, še ni bilo mogoče ugotoviti, ker so vsi ponesrečenci v nezavesti in jih niso mogli zasliŠati. Sodi se, da je počila pnevmatika na zadnjem kolesu in je avto zavozil v jamo ob cesti, tembolj, ker je vozil z veliko hitrostjo.
V kavarni «Kraljica Marija* v Novem Sadu je vzbudil veliko pozornost eleganten par. On je bil visoke rasti in je nastopal kot pravi gentleman, ona je imela bubi frizuro in je bila oblečena etegantno. Njen obraz je izgledal nekam utrujen. Gospod se je kmalu vtihotapil v najboljšo novosodsko družbo in se je predstavil za bančnega direktorja Šu-mija iz Ljubljane. Bil je baje direktor Jadranske banke v Trstu in potem v Lvovu, kjer se je seznanil z neko poljsko grofico, ki ima veliko posestvo na Poljskem. Ta je postala njegova žena. Elegantna dama je potrjevala izjave svojega spremljevalca, ki je nadalje pripovedoval, da je bil tudi že novinar pri raznih tržaških listih in bi sedaj rad zopet postal novinar, da bi saim nekaj zaslužil in bi ne trosil denarja svoje žene. Predstavil se je tudi v nekem uredništvu. V družbi je elegantni gospod kmalu začel pripovedovati, da pričakuje Ček
za 150 dolarjev. Pošiljka se je pa zakasnila in zato je prišel v veliko zadrego. Govoril je tako prepričevalno, da je takoj našel upnike. Dobil je denarja na posodo kolikor je hotel, saj je njegova žena, ki ima veliko posestvo na Poljskem, jamčila, da bo denar v pravem času vrnjen. Ker pa dolarskega čeka le ni bilo, je policija postala pozorna na bančnega direktorja in njegovo ženo, poljsko grofico. Polcija se je informirala
Toliko veselic in prireditev, kakor jih je bilo včerajšnji dan, Ljubljana in njena bližnja oko'ica že dolgo nista doživeli. Vreme je bilo malone ves dan prav lepo in solncno in so izletniki vseh branž v polni meri prišli na svoj račun. Enako se pa tudi ne bodo bržkone mogli pritoževati nad izgubo gostilničarji, predvsem oni, katerih gostoljubne hiše slove radi dobre kapljice in tečnega prigrizka, ker so bili njihovi vrtovi in notranji prostori še pozno v noč prenapolnjen'.
Ker je bilo včeraj prvega, so razna društva kar tekmovala s prireditvami veselic in domaČih zabav. Pri policijskem ravnateljstvu je bilo prijavljenih pet veselic, pri okrajnem glavarstvu za ljubljansko pkolico pa šest. Razen tega je bilo zaprošenih še cela kopica dovoljenj za podaljšanje policijske ure.
Vsa ljubljanska predmestja so izgledala kot roječ čebelni panj. Na Viču sta bili dve veselici, sokolska in delavska, v Šiški je bila velika gasilska slavnost, y Tomačevem je priredilo veselico tamkajšnje tamburaško društvo, v Zeleni jami pevsko dništvo. Dalje so bile še veselice v Mostah, štepanji vasi in na Rudniku. V večjem slogu se je vršila zanimiva propagandna prireditev »dečve« pri Briclju na Planirju, ki so jo aranžirali odseki Kola jugoslovenskih sester iz Hrušice, Mosrt in Štepanje vasi. Udeleženke so čakali na Marijinem in Šentjakobskem trgu ter pred kavarno Evropo okrašeni vozovi, ki so jih po propagandni vožnji skozi živahnejše mestne ulice pripeljali na prireditveni prostor na Planirju. Na okusno okrašenem gostilniškem vrtu se je otvorila slavnost ob 16. uri s prihodom pokroviteljice dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve, ki jo je v lepem nagovoru s slovanskim običajem, kruhom in soljo, sprejela sa. Brieljeva. Sledili so Še pozdravi raznih zastopnic v narodnih  nošah, tako
Sport
Semif inalna kolesarska dirka za državno prvenstvo in izbirna dirka za olimpijado
se je vršila včerai na krožni progi Krška vas—Drnovo—Brod (Olarič)—Cerklje—Kr* ška vas, proga se ie vozila Tkrat, ter je skupna distanca znašala km 172.200, kar od* govarja razpisani olimpijski cestni dirkalni progi v Amsterdamu. Vsa dirkalna proga je bila strogo zastražena po oeti Velociped? skeg bataljona, na kar je bila dirka pod vodstvom g. majorja Jakliča točno ob 6. uri zjutraj otvorjena. Na startu se je javilo 14 za semifinalno in olimpijsko klasifikacijo določenih dirkačev. Posamezni tajni žreb je določil vrstni red, in so dirkači startali po* samezno, v intervalu dveh minut. Dirkalo se je strogo po olimpijskem predpisu — pribli* žanje dirkača do naslednjega v distanci 25 metrov, prehitevanje v strani črti, oddalje* ni najmanj 2 metra.
Rezultati so bili sledeči:
1. Banek Anton, Gradjanski. Zagreb. 5 ur 55 min. 45 sek. (40 točk); 2. Šolar .loso, iMotokolesarska Ilirija, Ljubljana, 5:5°.45 (38 točk): 3. Skrabel Josip, Gradjanski, Zagreb, 6:03,45 (36 točk); 4. Ljubic Stjepan, «Sokol» Bjelovar, 6:04,26 (34 točk); 5. Santo Stjepan «Subotički Sp. Klub «Subotica», 6:04.50 (32 točk); 6. Kranjc Ivan, Orao. Zagreb, 6:08,01 (30 točk); 7. Peršin Maks, Motokoles. Iliri* ja, Ljubljana, 6:18,18 (28 točk); 8. Abulnar Franc, A. S. K. Primorje, Ljubljana. 6:19.50 (26 točk); 9. Simenkovič Vid, Sokol. Bjelo* var. 6:25.34 (24 točk); 10. Kosmatin Ivan. A. S K. Primorje, Ljubljana, 6:25,50 (22 točk); 11. Tekavc Henrik. Koles, klub Celje. o:42.4r> (21 točk); 12. Srbljinovič Stjepan, železni* carski Sp. Zagreb, 6:58.53 (20 točk); 13. So* starko Mirko. Sokol Zagreb, iz-stopil pre» vozivši 147.600 km (17 točk); 14. Smrekar Pavle. Kol. klub Ljubljanica, Dobrunje, iz stopil prevozivši km 125 (15 točk). — Gosp. Smrekar je bil primoran odstopiti vsled tež* kega defekta. Tudi Kosmatin je vsled de* fekta izgubil boljšo klasifikacijo kljub iz« bornemu treningu in dobri formi, ker je pri zadnji izbirni tekmi dosegel tretje mesto. Izmed Slovencev so pokazali zelo dobro formo Smrekar, Peršin in Abulnar, zadnja dva sta kljub ostri konkurenci dosegla 7 in 8. mesto. Takoj po prvih krogih doseženi placement, je ostal do konca dirke, borba ie bila vseskozi ostra in napeta, sploh je bila cela dirka zelo naporna. Doseženi časi (povprečno 30 km na uro) so pokazali iz* redno formo in discipliniranost moštva, ker je bil vsled posameznega starta vsak dir« kač navezan sam na sebe. in tudi ni bilo medsebojnega «obešanja» in «bumlanja».
Pod spretnim vodstvom majorja Jakliča in Saveznega generalnega tajnika Boskoviča se je dirka izvršila točno po olimpijskem razpisu in brez vsake najmanjše nezgode. Posebna pohvala gre četi Velocipedskega bataljona, ki je tudi pri tej dirki strogo za* stražila vso dirkalno progo, omogočila njen brezhiben potek.
Dirkači: Banek, Šolar, Skrabelj, Ljubic, Santo in Kranjc so torej klasificirani kot ■olimpijsko moštvo* in naj bi se tekom pr* ve polovice julija odrinili v Amsterdam, za kar pa žal finančno vprašanje še ni rešeno.
Športna javnost, kakor tudi merodajni či» nitelji naj bi v trenutku »Savezu* in pa "Ljubljanskemu olimp. propag. odboru pri«
v Ljubljani in je zvedela, da je bil Šumi že predkaznovan zaradi prevare in tatvine in ni bančni uradnik po poklicu, temveč trgovski potnik. Novosadska policija je lažnega bančnega direktorja zaprla, Njegova žena, grofica, se je med tem kretala v raznih dvomljivih družbah. Policija je izgnala tudi lažno grofico. Nekateri novosadski boljši ljudje so pa postali za izkustvo bogatejši ter za precejšnje vsote lažji.
kolašice - Korošice iz Ziljske doline in Ma-nice Komanove, ki je naglašala velike zasluge in požrtvovalno delo voditeljice slovenskega ženstva ge. dr. Tavčarjeve, kateri je bila nato poklonjena krasna košarica pestrobarvnega poljskega cvetja. Ga. dr. Tavčarjeva se je ginjena zahvalila za pozdrave, nakar je ob igranju domaČe harmonike zaplesala kolo, v katerem so sodelovali gostje obeh spolov, v pravilnih narodnih nošah in naših dečvah. Nato se je vršila pred veččlansko komisijo revija navzočih dečev, izmed katerih je bilo treba izbrati najlepšo in najoriginalnejšo. Radi neinformiranosti komisije ali jz kakega drugega vzroka je bila kot najlepša ,dečva' izbrana in proglašena — popolnoma tuja obleka *dirndl< z zelenim madžarskim krilom. Tako ravnanje komisije in njeno ne-poznanje res naše domače dečve je nerazumljivo in neodpustljivo še zlasti z ozirom na to, ker se tudi Nj. Vel. kraljica Marija zanima za to nošo in jo misli nositi tekom poletja na svojih izletih med našim ljudstvom. Dečvo bo izročila v prihodnjih dneh na Bledu v poletnem kraljevskem dvorcu kraljici posebna deputacija našega narodnega ženstva
Tudi planine včeraj niso samevale, zakaj obiskali so jih tisočeri stalni obiskovalci, enako tudi bližnje izletne točke, kot Sv. Katarino, šmarno goro, Sv. Jošt, Smarjet-no goro itd. Na Orlah je letošnja letina češenj Še precej obilna, le drobne so in prilično drage. Popoldne je obiskalo to priljubljeno izletišče Napredno politično in gospod, društvo za dvorski okraj.
Savski in druži kopalci so bili prikrajšani na celodnevnem užitku, ker je sredi popoldneva močan zapadni veter s težkimi, črnimi oblaki zakril nebo in je bilo solnče-nja konec. Dežja pa kljub vsemu pričakovanju le ni bilo, čeprav bi ga bilo polje že potrebno, ker zemlja že dobiva razpoke.
skočili na pomoč ter omogočili odhod olim* pij«ikega teama v Amsterdam.
Koturaški Savez SHS priredi v nedeljo dne 8. julija t. 1. dopoldne ob 9. uri na dir« kališču Gradjanskeg Sp. kluba v Zagrebu «-01impijsko reprezentančno dirko» na 100 kilom.», za katero je udeležba olimpijske* ga moštva strogo obvezna.
SK Svoboda v Beljaku
SK ZSvoboda, Ljubljana — SK Villacher Athletik Sportklub, Beljak 6 : 3 (2 : 2).
Ob priliki desetletnice beljaške «Frei* heit» je gostovala včeraj ljubljanska SK Svoboda v Beljaku. Skupno z ostalimi jugo* slovenskimi gosti, ki jih je bilo okrog 200, se je tudi SK Svoboda tekom dopoldneva in popoldneva udeleževala velikih prireditev, ob 18. pa je nastopila v prijateljski tekmi proti Villacher Athletik Sportklubu, le*ta v črno-rdečih, ljubljanska Svoboda v belo* črnih dresih z rdečimi dokolenicami. Po na* govoru tehničnega vodje beljaških priredi* tev je pozdravil Ljubljančane kapetan Ath* letik Sportkluba in jim izročil lep šopek cvetja. Za pozdrave se je zahvalil podpred* sednik Svobode, Koren, ravnatelj Prve de* Iavske pekarne in predal Beljačanom v spo* min lepo, rdečo, v zlato vezeno zastavico.
Tekma, ki je spadala v program beljaških prireditev in kateri je zato prisostvo* vala mnogobrojna publika, je končala z zmago ljubljanske Svobode v razmerj'i 6 :3 (2 : 2). Svoboda, ki je nastopila v nekoliko izpremenjeni postavi z Boncljem v levi zVe* zi in Novakom na desnem krilu, je igrala; — prisrčno pozdravljena od občinstva — gotovo svojo najboljšo tekmo, ki je marši* koga presenetila. Treba je pomisliti, da je del Villacher Athletik Sport Club po dose* danjih nastopih enakovreden Villacher Sportklubu, proti kateremu so z znanimi re* zultati nastopili že drugi ljubljanski prvo* razredni klubi in ki je gostoval svojčas tudi v Ljubljani.
I'parno, da bo SK Svoboda, Ljubljana, zastopala del. sport z enakim uspehom tudi v Gradcu, kjer nastopi proti prvaku gra* ških  delavskih   športnih   klubov prihodnji
mesec.
— SK Svoboda, Ljubljanu, rezerva — SK Edinost, Jesenice, 5 : 4. Rezerva ljubfjA?:shr Svobode ie igrala včeraj z gornjim rezulta* tom na Jesenicah proti SK Edinost ob hu* dem nalivu.
— Motokoiesarski klub Ilirija \> Ljubi ja* ni. V torek dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer se* stanek celokupnega članstva na vrtu restav* racije *Novi svet*. Udeležba obvozna za vse člane. — Predsednik.
Mariborsko gledališče
Gledališka sezona se je nagibala h koti* cu. Treb# se je bilo operi posloviti, drami pa pokazati vso silo, da si ohrani zaupanje za naprej. — Toliko lepega nam je dala opera, da je bilo res težko najti za slovo primeren komat, zlasti se, ko so domače moči zelo maloštevilne. Po dolgem iskanju ao izbrali Maillartovo komično opero Pu* sčavnikov zvonček; s čk^pso smo pričakovali premijere: ko je pri teatru stvar vedno nesigurna: še-le ko zastor pade, ko vidiš razpoloženje igralcev in navdušenje publi* ke, si lahko ves%I uspeha. Tako je bilo tudi s to, nekoliko zastarelo opero. Navzlic ne* petim pavzam, kar je pri nas vplivalo še Posebno mučno, je opera pritegnila publi* ko in bila zadosti lep zaključek. Naj bi se puičavnikov rvonček pač Se često oglasil, da bi zbudil vest vsem, ki so krivi, da ie operi «odklenka!o»  S to opero pa so se hkrati
poslovili od našega gledališča zaslužni nje* govi člani: ga. Burja, gdč. Lubejeva, gg. Burja, Neralič in Bratuž. Z njimi odhaja boljša, bogatejša doba mariborskega gledališča.
Ob koncu sezone sta še hotela pokazati oba režiserja gg. Kovic" J. in Pregarc vso svojo moč. Kovic je postavil Otella; ne bo* mo se spuščali v raziskavanja o pravilnem umevanju posameznih enačajev, pri čemer mislim v prvi vrsti ns Jtga; v celoti je bil večer vreaen Shakespeareja in se je narav* nost čuditi, da ga je bilo mogoče dati z na« širni nezadostnimi močmi in sredstvi.
Posebnost svoje vrste je bil Dostojev* skega crldiot*. Zopet se nam je odkril po« gled v svet doslej neznanega umetniškega podajanja. Svet je bil tuj nam. tuj po veči* ni pa tudi igralcem. Poznala se je šola in priznati je treba, vsakdo je podal, kar je mogel. Vendar: ti Rusi so bih" premalo ruski in Rogožin je pretiraval v glasu, kretnjah in celo v maski. Morda je pojmoval on edi* ni svojo vlogo, a drugi so zaostali: morda bi bil moral tudi Rogožin položiti tribut svojim soigralcem, da bi bilo v igri več skladnosti. — Vsekakor pa je hil večer vreden truda in napora, večer velikih uspehov, na katere je lahko ponosen g. Pregarc, l:i je še vedno bolan, a jc reži ral in sam igral Kar pet večerov zaporedno. Posebnost enega teh večerov je bila mala demonstracija za neko igralko in proti drugi, pa tu e samo očituje bližina Ljubljane. — Tako smo zaključili sezono. Kaj in kako v prihodnji? Zdi se mi še velik vprašaj? St.
železnica
KOLEDAR. Danes: 2. julija 1928; katoličani: Obisk M. D.; pravoslavni: 19. julija 1928. Drago-nama.
Jutri: 3. julija 1928; katoličani: HeJijo-dor; pravoslavni: 20. julija 1928, Nada, DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Zemlja v plamenih. Kino Ideal: Nočna roža.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor na Dunajski resti in Trn-korzv na Mestnem trgu.
Sokol
Javna telovadba Sokola na Viču
Sokolsko društvo na Viču ima lep Sokolski dom s prostrano telovadnico in gledališkim odrom. Pred tremi leti je razvilo tudi svoj društveni prapor. Na domu je še nekaj dolga in zato je umevno, da posveča društvo vso skrb za to, da se čim prej i znebi dolga. Kljub temu ne zanemarja notranjega sokolskega dela, ki mu ga nalaga sokolska ideja in ki ga skuša dvigniti od leta do leta do Čim lepših uspehov. Z včerajšnjo javno telovabo je pokazalo društvo lep napredek. Prireditev se je pričela ob 8 popoldne na letnem telovadišču v bližini Sokolskega doma in so pri njej pomagali z manjšimi odposlanstvi Članov, članic in naraščaja Ljubljanski Sokol, Sokol Ljubljana II. in Sokol Šiška. Javno telovadbo je vodil društveni načelnik, jako marljivi brat Belič. Nastopili so vsi društveni oddelki telovadečega članstva razen ženske dece, ki je že nekaj mesecev brez vaditeljice, ker je sedanji režim prestavil jako agilno vaditeljico sestro Kri-
ževo__po poklicu učiteljica — v Prekmur-
je nekam... Treba si je zapomniti! Tačas mora društvo najti nadomestilo, ker brez ženske dece, ki je skupaj z moško deco bodočnost vsakega sokolskega društva, ne sme ustati! — Delo poedinih oddelkov te-lovadočih ,številčno dokaj močnih, je bilo jako dobro; imponirala je posebno moška deca pri teku z ovirami. Nastopilo je s prostimi vajami: moške dece 28, moškega naraščaje 20, ženskega naraščaja 17, članic 12, članov 31; n orodju dve vrsti Članov, in sicer ena na bradlji, druga na drogu, ena vrsta članic na konju. Pri orodni telovadbi je nastopil tudi moški naraščaj. Sokolsko društvo n* Viču je dalo ie več izvrstnih telovadcev in je bilo tudi pri včerajšnji telovadbi opaoti, da ima v »vojn vrstah dobrih te-lovadcsv in telovadk.
Po tlovadbi se je vršila veselica. .Svirala je }ridno železničar ska godba <Sloge>. Kol ruralni — upamo, da je tudi gmotni usoteh orireditve čisto dober. Zdravo viški Sukoi Jh krepko v lepem in idealnem sp-kolsken delu naprej!
Izpred sodišča
*t  PSA JE POVOZIL.
— V Še nimate skušnje, pa ste vozili aprila ttssca motorno kolo, zato ste povo* žili mojtja ubogega pinča, se je jezila pred sodnik<fcl kramarica Reza, a delavec Tilen P. je -*/|el v žep in pokazal izpričevalo, gladom katerega je dokazal, da je izucen šofer. Dejal je, da je bil pes sam kriv, da ga je povozil, zakaj se mu je pa zaletel pod motorno kolo.
— Kar malo zajavkal je, in po njem je bilo, — ie vzdihnila Reza. «Menda je res psiček sam kriv svoje smrti, škoda da ga nisem imela na vrvici, potem bi pač ne pri* šel pod ko'o. Vreden je bil 500 Din. od* Skodnine pa ne zahtevam nobene.*
Tilna P. je sodnik oprostil.
Grozna eksplozija v francoskem rudniku
S t. £ t len ne, 1. julija. Včeraj zjutraj je pri&lo v rovu »Combes« v Rotshe la Molieres do strašne eksplozije, ker se je vnel premogov prah. Eksplozija je razdejala dovode svežega zraka, tako da je bilo v trenutku 570 rudarjev brez zraka. Vse je drlo V divjem begu proti izhodu. V razmeroma kratkem času je bilo 240 delavcev spravljenih na površino. Do sinoči so našteli 48 mrtvih, med njimi 10 inozem-cev, ve&noma Poljakov. Reševalna dela se nadaljujejo. Pred vhodom v rov se dogajajo strašni prizori
Pisane zgodbe iz naših krajev
Samomor gostilničarja — Podrobnosti o strašni smrti v kanalu — Težka avtomobilska nesreča —  Nevaren pustolovec v Novem Sadu.
Dan veselic in prireditev
Včeraj sta bili Ljubljana in okolica v znamenju veselic in drugih prireditev — Zanimiva tekma  dečve v Štepanji  vasi —
Stev 148
«SEO
VENSKI  NAROD« dne 2. julija 1928.'
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Z naše murerze. V višjo skupino sta pomaknjena izredna profesorja na tehnični fakulteti Ignac Majdelj in Ciril ZnidaršiČ.
— Promocije. Dne 27. junija t. L so diplomirali na kemijskem institutu univerze v Ljubljani za inženjerje kemije gg. Sergij Černivec iz Ljubljane a prav dobrim uspehom, Toma Maksimović iz šabca z dobrim uspehom, Mirko Pibernik iz Ljubljane z odličnim uspehom, Božo Popović iz Bosne z dobrim uspehom in Anatol Silberkrejn iz Voroneža v Rusiji z dobrim uspehom. Opozarjamo merodajne činitelje iz kemijske industrije, da pri nastavljanj« strokovnih moči upoštevajo domače inženjerje, ki 8 »vojo splofino strokovno izobrazbo ne zaostajajo za absolventi inozemskih univerz. Novim in-ženjerjem čestitamo!
— P&ragtos za srbskimi vojaki t Brnu. V četrtek se je vršil na pokopališču v Brnu pa-rastos za srbskimi vojaki. Parastos je opravil vladika Gorazd ob asistenci pravoslavne duhovščine. V svojem govoru se je spominjal tudi generala Zacha in nagla šal vzajemnost obeh narodov. V imenu jugoslovenskih dobrovoljcev se je spominjal padlih srbskih vojakov dr. Jože Ravnik. Ob Zachovem grobu sta govorila prof. A. Vašek in predsednik udruženja jugoslovenskih dobrovoljcev major Lujo Lovrič.
— Konferenca meteoroloških strokovnjakov. Komanda zrakoplovstva v Petrova-radinu je sklicala konferenco meteoroloških strokovnjakov iz cele države, na kateri se bo razpravljalo o reorganizaciji, centralizaciji in unifikaciji celokupne meterološke službe kakor tudi o zavarovanju zračnega prometa pred vremenskimi nezgodami ter o poročanju o poplavah in vremenskih nezgodah. Konferenca se je pričela danes dopoldne. Udeležujejo se je tudi delegati vojnega, prosvetnega, poljedelskega in trgovinskega ministrstva. Konferenca bo razpravljala tudi o ustanovitvi centralnega meteorološkega zavoda, ki bi zbral pod svojim okriljem vse meteorološke organizacije nase države. Doslej, je bila meteorološka služba v rokah poedinih neodvisnih organizacij in zato ni bilo mogoče skupno delovanje. Meteorološka služba je velikega pomena zlasti za zračni promet. Od konference, ki se je pričela danes v Petrovaradinu, bo odvisno, kakšno meteorološko službo bomo imeli ▼ bodoće in kaj lahko od nje pričakujemo.
— Navali pri železniških blagajnah. Naj-mučnejše je potniku, ki je prišel nekoliko pozno k vlaku, da se mora nastavljati pred potniško blagajno in čakati, da pride na vrsto. Železniška uprava je odredila v centrih večjega potniškega prometa v Ljubljani gl. kol.t Celju in Mariboru gl. kol. ?talno predprodaijo voznih kart po tarifski reni. Potnik si nabavi vozno karto lahko že z datumom za prihodnji eventualno celo za tretji dan. Vendar pa mora javiti dan odhoda točno, da Se karta opremi z zahtevanim odhod-nim žigom. V interesu potujočega občinstva je, da se za nakup voznih kart v predpro-daji vporabi take časovne prilike, ob katerih blagajne niso zaposlene s potniki bližnjih vlakov. V ta namen poslujejo tudi pomožne potniške blagajne.'
— Sarajevo za deco umorjenih poslancev. Sarajevska organizacija HSS je pokrenila akcijo za zbiranje narodnega fonda, iz katerega se bo vzdržavala deca umorjenih poslancev Pavla Radiča in dr. Basarička.
— Iz držarne »luibe. Za oblastnega šolskega nadzornika pri velikem županu ljubljanske oblasti je imenovan vpokojeni oblastni šolski nadzornik Fortunat Lužar; za finančnega nadsvetnika in šefa oddelka pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je imenovan šef davčne administracije dr. Karlo Novotnv; za vršilca dolžnosti ;pfa davčne administracije v Ljubljani je imenovan finančni svetnik Josip Mozetič; na ia-stno prošnjo sta odpuščena iz državne službe inženjer oblastnega hidrotehničnega oddelka v Mariboru Edvard Fugini in nadzornik kemičnega instituta ljubljanske univerze Bogomir Leskovic,
— Taks je oproščena Zveza gostilničar-akih zadrug mariborske oblasti s sedežem v Mariboru.
— Kongres čeških legijonarjev. V soboto dopoldne je bil svečano otvorjen kongres češkoslovaških legijonarjev, katerega se je udeležila tudi delegacija naših dobrovoljcev. Na manifestacijčkem zborovanju je pozdravil češkoslovaške legijonarje v imenu naših dobrovoljcev slepi junak kapitan Lujo Lovrič, ki je izrazil željo, da bi oetala češkoslovaški in jugoslovenski narod složna in da bi postalo Jadransko morje njuna skupna laet. Kapitan Lovrič je v tvojem govoru naglaial, da bi ne bilo svobodnih Ju-g^slovenov, če bi ne bilo Sokolstva in da bi ne bilo svobode obeh narodov, če bi ne bilo dobrovoljcev. Včeraj je odšlo 30.000 legijonarjev v povorki na Staromestni trg, kjer so te poklonili  prezidentu Masarvku.
— Dnevničarji. ki prosijo za postavitiev v prejšnja zvanja, naj ne prilagajo »vojničkih isprav* v originalu, ampak samo v sodno potrjenem prepisu. Zdravniških in nravstvenih izprčeval do drugačne odredbe ni treba predložiti.
— Osebne retti s pošte. Premeščeni to uradniki (ice): L. Sirnik iz Maribora v Ljubljano; Vida Ušeničnik z Domžal v Sv. Pavel pri Preboldu; iz Ljubljane: Ljubica Glaser v Maribor in Alojzija Pehani v Slatino Radence, M. Kramarič iz Murske Sobote in Iv. Sušnik iz Maribora, oba v Novi Sad; Pavla KurinčiČ iz Tržiča na Jesenice na Gorenjskem. — Dnevničar Fr. Prudič v Cerknici je odpovedal poštno službo.
— Srpsko - hrvatsko - francoski obrasci za medjunarodni saobraćaj poŠta, telegrafa i telefona sa rečnikom. Knjiga pod tem nš slovom je izšla te dni. Spisal jo je Janko Tavzes. poštni tajnik na ljubljanskem ravnateljstvu in sam založil. Natisnila Jo je ^Slovenija* v LJubljani. Knjifa je napisana, kakor že naslov kaže. za srbske in hivatske poštne uradnike, a jo bodo s pridom jemali v roke tudi slovenski poštarji, saf se je taka knjiga v mednarodnem poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu zelo pogrešala. Jezik v obrazcih je klen,
papir lep, tisk čist. Pri manj znanih besedah stoji v oklepaju slovensko slovo. Spričo vseh teh vrlin bi bilo želeti, da  ; ride
ta knjiga v državni poštni inventar s tem. da jo ministrstvo kupi vsem poštam v naši
državi.
— Makole v Dravinjski dolini. Tudi le-{a Dravinjska dolina hiti modernemu čr.su naproti. Zadnje dni mesca junija se je lam-reč potom zadružništva — Makole — uv3dla v naši dolini autobusna vožnja. Ta autobus vozi dnevno progo Poljčane—Ptuj in nazaj, ter progo Poljčane—Rogaška Slatina in ie-tour. Autobus odide iz PoljČan ob 6.30, Čaka na Ptuju 4 ure in je v Poljčanah ob 14.20. K malo po popoldanskem prvem vlaku od-drdra ta konjiček v Rog. Slatino, čaka tukaj 2 uri in je ob 1&20 zopet v Poljčanah pii dohodu vlaka. Garaža je v Makolah. S to vožV njo ni le ustreženo domačemu prebivalstvu teh krajev, ampak tudi marsikateremu tujcu, da si nele ne skrajša potovanja, ampak, da tudi prijetno potuje in se veseli v lepi naravi teh divnih, a dozdaj še manj poznanih krajev.
_ Pevski zbor uciteljstva U. J. U. Pevski tečaj, ki je bil nameravan in določen cd 4. do 14. julija, se bo vršil samo za ženski zbor, in sicer od 4. do 8. julija, začetek 4. ob 8 na maš. učiteljišču. Z.i mešani zbor se bo vršil tečaj nepreklicno v dneh od 7. do 11. avgusta ravnotam. Dne 12. avg. bo pa pevski koncert v Mariboru o priliki državne skupščine U. J. U. Več o tem bomo poročali v okrožnicah koncem julija. — Odbor.
— Vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Beogradu, Sarajevu in Splitu, drugod pa deloma oblačno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skoplju in sicer 31 stopinj. V Splitu je bilo 30, v Beogradu 29, v Zagrebu 29, v Sarajevu 27, v Ljubljani 26.6, v Mariboru 24 stopinj. Včeraj je kazalo, da se bo vreme pri nas poslabšalo, ker so se zbirali popoldne na severu Črni oblaki, toda proti večeru so se večinoma razpršili. Danes zjutraj je ležala nad mestom megla, ki se je pa kmalu dvignila in dobili smo krasno poletno vreme. Barometer stoji še vedno zelo visoko, kar priča, da ostane vreme lepo. Danes zjutraj je kazal 767.5
man, temperatura je znašala 21 stopinj.
— Konj mu Je zdrobil čeljust. V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali težko poškodovanega 25-letnega Matijo Velkavrha, posestnikovega sina iz Babnega vrha nad Polhovim gradcem. Fant je pasel konje, na paši ga je pa en konj s kopitom sunil v glavo in mu skoraj popolnoma razbil čeljust. Velkavrhova poškodba ie zelo težka.
— Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu priredi dne 4. julija kres v proslavo naših apostolov sv. Cirila in Metoda. 530-n
— »Kaj mi mar je domovina, kaj mi slava mar in čast? Ti si moja domovina, ti si moja sladka lastlc Tako boš dejal s pesnikom Boris Miranom, ko boš cul slavnostni govor o priliki proslave 170 - letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, katero priredi društvo >Vodnik c v nedeljo, dne 15. julija popoldan pri -KameniM mizi t v Zg. Šiški. 501-n
Iz Ljubljane
—lj General Syrovy v Ljubljani. Jutri v torek 3. julija pride v Ljubljano z jutranjim brzovlakom načelnik generalnega štaba ČSR general I. Syrovy. Sprejmo ga na kolodvoru zastopniki naših vojaških in civilnih oblasti. Vabimo naše narodno občinstvo^ da se v velikem številu udeleži sprejema.
—lj Svečana promocija na ljubljanski univerzi. V sredo. 4. julija ob 12. bo v veliki dvorani ljubljanske univerze letošnja sklepna svečana promocija. Promovirani bodo: za doktorje prava gg. Ivan Belle, Alojzij Finžgar, Ferdinand Majaron, Marijan Maše-ra in Milan Senekovic, za doktorje teologije pa gg. Jakob Aleksič, Josip Mirt in Alojzij Odar.
—lj Ne begajte rešilne postaje! V zadnjem času si brezvestne osebe dovoljujejo neumestne šale z mistifikacijo rešilne postaje, češ, da je na tem in tem mestu nekdo ponesrečil in naj pride takoj rešilni avtomobil. Ko privozi avto na označeni kraj, pa se ugotovi, da je bila rešilna postaja mistificirana. Ker ima rešilna postaja vsled teh neokusnih šal veliko izgubo na denarju in času, se cenjeno občinstvo naproša, da te brezvestne osebe, ako so komu znane, naznani mestnemu magistratu, ki bo poskrbel, da dobe zasluženo kazen.
—lj Kopanje v novi strugi GradaŠčlce. Ker brezine nove struge Gradaščice še niso dovoljno utrjene, je kopanje v Gradašči-ci prepovedano z ozirom na to, da se poškodujejo s tem bregovi. Kogar se bo zalotilo, da se kljub prepovedi koplje, bo strogo kaznovan.
—lj Članom sadjarskega in vrtnarskega društva r Ljubljani. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani namerava naročiti za svoje člane razne čebulnice (tulipane, hiacinte, narcize itd.) in sicer najlepše in najnovejše gomoljnice in trajnice, za jesensko saditev od priznanih in solidnih tvrdk iz Holandske in Nemčije. Katere vrste teh cvetlic nameravamo naročiti, priporočamo, da člani prečitajo štev. 6. in 7. lanskega >Sadjarja in vrtnarja c. Cene bodo približno iste, kakor lansko leto. NaroČila sprejema v imenu podružnice g. Avgust Bukovec, računski nadsvetnik v pok., Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14., in sicer le do 1. avgusta t. 1-, kjer se dobe tudi vta zadevna pojasnila. — Tajnik.
—lj, Jugoslov. - češkoslovaške Lige odbor ima danes v ponedeljek ob pol 21. važen sestanek v restavraciji >Zvezdir. Vti odborniki so nujno vabljeni!
—lj Kanarček je ušel (rumen) na Kcr-lovski cesti 6 trafika- Najditelj naj ga \rne proti nagradi lastniku. 531-n
—lj Poskusen samomor. Luka S, ključavničar iz Ro/ne doline, se je včeraj naveličal  življenja in  sklenil  je, končati si
življenje. Prerezal si je žile na roki,, vendar so ga njegovi domači še pravočasno našli in obvestili rešilno postajo, nakar je bil prepeljan v bolnico. Njegova poškodba ni težka in mož je že izven vsake nevarnosti.
—lj Nesreča z motorjem. Elektrotehnik Bazlaj Ivan je včeraj izkoristil lepo vreme in se z motorjem odpeljal na izlet. Vozil je precej naglo in v St Vidu ga je doletela nesreča. Padel je in se pri padcu precej nevarno potolkel po glavi. Prepeljali so ga v bolnico.
—lj Najnovejše bluze: Kristonc - B«čar-
62-T
—lj Surovi ponočnjaki. Ko se je prosojni nadzornik Alojzij Tomšič v noči od sobote na nedeljo po Pražakovi ulici vračal domov, ga je na cesti ustavia skupina pijanih ponočnjakov, ki so brez vsakega povoda planili po njem in ga začeli pretepati. Suroveži so mu prizadejali tako občutne poškodbe, da je moral Tomšič iskati zdravniške pomoči in so ga prepeljali v bolnico.
—lj Brezobzirni kolesarji. Kolesarji so postali zadnje čase zelo brezobzirni. Saj skoraj ne mine dan, da ne bi bila na policiji prijavljena kaka večja nesreča ali nezgoda. Včeraj je v Ljubljani neki paglavec, ki je precej dive drvel s kolesom in ni dajal z zvoncem nobenih znamenj, podrl na tla neko staro gospo in jo precej težko poškodoval, tako da so jo morali prepeljati v bolnico.
—lj Nesreče in nezgode. V neki baraki v Šiški se je včeraj pripetila mala nezgoda. Stranka Jereb je vihtela v roki likal-nik, ne da bi opazila, da se ji je približala soseda Štefanija Mogranjšck, ki je dobila tako močan udarec po glavi, da so jo morali prepeljati v. bolnico. Matija Rozman, užitkar iz Zagradca, je padel z voza in se precej poškodoval na glavi. — Vajenec Gregor Kraker se je na Tržaški cesti Igral s flobertom in je tako neprevidno manipuliral, da se mu je sprožil. Zadel je kolar-skega vajenca Franca Jenka v levo roko in so ga morali prepeljati v bolnico.
—liAdamit na cesti. Neprijeten dogodek, ki je povzročil precej hrupa, se je včeraj opoldne pripetil tik pred deželno bolnico. Ključavničarskega pomočnika Jakoba Poglajena, ki je bil nekoliko slaboumen, so pripeljali njegovi sorodniki v bolnico, da ga oddajo na opazovalni oddelek. Samo za hip sta pustila Poglajena samega. Ta se je med tem naglo slekel in zbežal nag na cesto. Pasanti so blazneža kmalu prijeli in ga odvedli v bolnica
Zobni »tele
Filip« Ogriča
dentista v Novem mes'u je do konca ju i:a zaprt.    12 4
Iz G?lta
—c Oj ta nesrečna ljubezen . .. 44-letni pečar Jakob Podgoršek je živel v konkubinatu s 44-letno delavko Magdaleno Kolar na Dolgem polju. Podgoršek je pred mesecem cdšel na delo v Kranj. Kolarjevi je od tam pisal več pisem, dobil pa ni od nje nikake-ga odgovora. Za zadnje praznike je prišel v Celje in zvedel, da živi Kolarjeva z drugim. Podgoršek, Kolar je va, njen drugi fant Kajzer ter prijateljica Kol.irjeve Angela Majcen so na Petrovo popivali po raznih gostilnah. Ko so se po polnoči vračali domov, je Kolarjeva med potjo izginila. Pcvlogrš»k jo je čakal pred njenim stano/anjem. Ko je prišla domov, ga je opazila in zbežala. Podgoršek je tekel za njo in jo pri kapelici na Dolgem polju našel s Kajzer jem. Potegnil je nož ter zabodel Kolarjevo v prsi nad trčeni. Kolarjeva je obležala v krvi. Ko so jo našli, so jo odpeljali v brezupnem stanju v bolnico. Podgorška pa so aretirali.
—c Celjski trg je dobro založen z zelenjavo. Na razpolago je že novi krompir, kumare, pesa, koleraba itd. Pol?g črešenj se debe že tudi hruške, ki se prodajajo po 12 dinaj-jev kilogram.
Gospodarstvo
—g Uradni tečaj dinarja. Finančno mini* strstvo je določilo za julij sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleondor — 219, 1 zla* ta turška lira — 247.50, 1 angleški funt — 277.20, 1 dolar — 56.80, 1 kanadski dolar — 56.50, 1 zlata marka — 13.58, 1 poljski zlot — 5.37, 1 avstrijski šiling — 8, 1 bel» giiski belg — 7.94, 1 madžarski pengd — 9.90, 100 francoskih frankov — 223.30, 100 švicarskih frankov — 1094, 100 italijanskih lir — 298.80, 100 holandskih goldinarjev — 2290.50, 100 rumunskih Iejev — 34.80, 100 bolgarskih levov — 41, 100 danskih kron —
152270. 100 švedskih kron — 1524.30, 100 norveških kron — 1521, 100 pezet — 938, 100 drahem — 74.20, 100 Kč — 168.30. — Ti tečaji veljajo od 1. do 31. julija. Po njih >e plačujejo tudi pristaniške takse.
—g Dobava, Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija ponudbe glede dobave 400 btekle* nic čistila <cSidol» in 1000 doz čistilne paste «Globus». — ProToetno*komercijaIni odde* lek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. julija ponudbe glede dobave 2000 1 denaturiranega špirita in konopnenih vrvic ter motvoza. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. julija po* nudbe glede dobave «Roulo»rbalet jermenov; do 9. julija glede dobave ležajev za elek» trične lokomotive; do 11. julija glede dobave 1 centrifugalne sesalke. — Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgo* vino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Dne
13. julija se bo vršila pri komandi 32. arti* Ijerijtkega polka v Mariboru ofertalna lici« tacija glede dobave živil (fižol, riž, test eni* ne, zdrob, olje, kava, sladkor itd.). Po* goji so na vpogled pri isti komandi. — Dne
14. julija se bo vršila pri 16, artiljerijskem polku v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil (krompir, fižol, riž, zdrob, čebula, olje, kis, sladkor itd.). Pogoji so na vpogled pri istem polku.
—g Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. — Pogoji to na vpogled v pi* sami Zbornice la trgovino, obrt in iodu* strijo v Ljubljani.
Grozen zločin v Prebačevem
pri Šenčurju
Posestnik Janez Naglic je snoči ustrelil z vojaško puško tri kmetske fante - Vsi trije so mrtvi - Orožniki so Naglica aretirali in izročili sodišču
Kranj, 2. julija.
Danes zjutraj se je po Kranju in po vse bližnji okolici naglo raznesla vest o strahovitem zločinu, ki se je ponoči odigral v Prebačevem pri Šenčurju nad Kranjem. Tam so bili zavratno ubiti trije mladi fantje, trije posestnikovi sinovi, ki so se vračali okoli 11. ure iz gostilne domov. O strahovitem zločinu smo zvedeli o dorožniške postae v Kranju sledeče podrobnosti:
Včeraj je bila v gostilni pri Proscu v Prebačevem zbrana večja družba mladih fantov. Fantje so namreč prejšnji dan »šrangali« in so zaslužili 400 Din. Seveda jih je mikalo, da ta denar v veseli družbi zapravijo in da izpijejo par litrov vina. Zbrali so se torej v omenjeni gostilni, kjer se jim je pa pridružil tudi oženjeni posestnik Janez Naglic. Zabava je potekala v najlepši slogi, kmalu so bili vsi prav zidane volje in razigrani. Nagliču, ki je bil edini oženjen med njimi, so Še vsi posebej napili.
Toda vino je kmalu razvnelo duhove in fantje so se začeli prepirati. Najbolj glasen med njimi je bil baš Naglic. Prepir je postajal vedno hujši, beseda je dala besedo in ker je postajal Naglic vedno bolj agresiven, so ga Čvrsti vaški fantje nenadoma prijeli in ga precej trdo postavili pod kap.
Naglic je pred gostilno divje zaklel in še nadalje zabavljal ter zmerjal fante. Da bi imeli končno mir pred njim, so fantje gostilniška vrata zaklenili. To je pa imelo usodne posledice. Naglic ni mogel mirno prenesti, da so ga postavili fantje pod kap in mu pred nosom zaklenili gostilno. Bliskoma je skočil pokonci in jo ubral naravnost domov. Doma na podstrešju je imel skrito >,fa-ro vojaško karabinko in municijo. u«r> je je prinesel od vojakov.
Nato se je vrnil pred gostilno. Čakal je, da zapuste fantje gostilno. Bilo je okoli 11. zvečer, ko je stal na preži v zasedi približno kakiih 100 m daleč od gostilne. V tem usodnem času so se zopet odpra gostilniška vrata in fantje so drug za drugim zapuščali gostilno. Ko so se Nagliču približali na razdaljo dO do 40 korakov, je ta nastavil kara-
Hotel za pijane aviomobiliste
Američani so čudaki in ker imajo dovolj denarja, si lahko privoščijo mar* sikaj, kar bi bilo pri nas nemogoče. Ta* ko so zgradili na mehiško*kalifornijski meji hotel, kakršnega doslej svet še ni videl. Hotel je namreč namenjen pija* nim avtomobilistom. V njem najdejo zavetišče pijani avtomobilisti, da se streznije in preženo iz glave vinske du* hove.
Zgraditev tega originalnega hotela je bila v interesu javne varnosti. Vsak dan vozi čez mehiško mejo v Zedinje* ne države najmanj 100 avtomobilov. Sofirajo večinoma lastniki sami in avtomobilske nesreče so bile na dnevnem redu, kajti ameriška gospoda se je vo* žila v Mehiko, kjer opojne pijače niso prepovedane. Bogati Američani so se vračali z izletov v Mehiko večinoma to* talno pijani in zato ni čuda, da so bile avtomobilske nesreče tako pogoste. —-Pripetilo se je celo, da so zavozili pi* jani avtomobilisti naravnost v hišo.
Obmejna straža ustavi zdaj vsak avtomobil s pijanim šoferjem, ki mora v hotel, kjer se prespi in iztrezni. Ho* tel ni posebno drag. Soba s kopalnico stane dnevno samo 10 dolarjev ali 560 dinarjev Za Američane to ni previsoka najemnina. Toda često se pripeti, da puste ameriški avtomobilisti v Mehiki ves denar in se vračajo v suho Ameriko suhi. Uprava hotela si pa zna pomagati s tem, da odaja sobe na kredit, avto« mobilist pa mora zastaviti avtomobil. V hotel radi zahajajo tudi turisti, ki gle» dajo, kako obmejna straža vodi po ce* sti pijane avtomobiliste.
Tobak in tema
Francoska strokovna revija »Revue internacionale de Tabacs« je razpisala zanimivo anketo, s katero je hotelo ugotoviti, kako to. da kaja v temi ni noben užitek in da kadilec, ki kadi v temi, sploh ne ve, da kadi. Dobila je mnogo odgovorov, med njimi tudi od člana instituta Lacour-Gaveta, ki pripoveduje, da se je izprehajal neke noči po drevoredu de Noailles v Mar-seillu. Kadil je cigaro, ki mu vedno dobro diši. Naenkrat se mu je pa zdelo, da cigare tako dolgo ni konec. Sele tedai je opazil, da kadi neprižgano cigaro.
Vsi kadilci so odgovorili na anketo, da v temi sploh nimajo od kaje nobenega užitka. Kadilcu, ki je vajen kaditi samo gotove vrste cigare ali cigarete, lahko daste v tem! poljubno vrsto cigar ali cigaret, pa ne bo vedel, da ne kadi tistih, ki jih ima najraje. Nekateri celo trdijo, da okus v temi sploh odpove. Znano je n. pr., da ne-
binko in padle so nedolžne žrtve fantovskih prepirov.
OSEM STRELOV V NOČ.
Počilo je enkrat dvakrat, petkrat in celo osemkrat. Naglic je meril dobro. Sence, ki jih je videl v poltemi pred seboj, so po vrsti padale. Bolestni kriki težko ranjenih in smrtno zadetih fantov so odjeknili v noč. 2rtev podivjanega zločinca so postali trije mladi fantje, vsi trije posestnikovi sinovi. Za-vratne krogle so jih pogodile smrtno, vsi trije so obležali na cesti in izkrvaveli. Smrtno so bili zadeti France Zavrl, Janez Pipan in Matevž K a -d u n c.
Ostali fantje, ki od strahu in presenečenja niti vedeli niso, za kaj gre, so se strahotna razbežali in razkropili na vse strani. Morilec pa je obesil puško na ramo in odšel v vas. Bil je ves divji in kričal je, da ustreli vsakogar, kdor se upa stopiti predenj. Seveda se je vest o strahovitem zločinu takoj raznesla po vasi in ker so se vaščani nasilneža zbali, si ni upal nihče na prosto, kaj šele, da bi priskočil nesrečnim fantom na pomoč.
Kasneje se je nekemu fantu posrečilo, da je skočil na kolo in se naglo odpeljal v Kranj. Tam je obvestil rešilno postajo, na kar se je z avtomobilom požarne brambe odpeljal v Preba-čevo zdravnik dr. Fajdiga. Vsaka pomoč pa je bila zaman, kajti vsi trije fantje so bili že mrtvi. Kasneje je bila o dogodku obveščena tudi orožniška postaja v Kranju. Takoj nato je odšla v Prebačevo močna orožniška patrulja. Orožniki so preiskali vso vas in končno naleteli na Naglica. Bil je popolnoma miren, puško je imel pa še vedno pri sebi. Dal se je mirno ukleniti, na kar so ga orožniki odpeljali v sodne zapore v Kranj.
Trupla nedolžnih in zavratno ubitih fantov so bila danes prepeljana v mrtvašnico v Šenčurju. Strahovit zločin je razburil vse prebivalstvo Kranja in okolice, zlasti pa vaščane v Prebačevem in malo je manjkalo, da niso Naglica linčali. Orožniki so ga komaj rešili pred razjarjeno množico. Naglic, k* je oče devetih otrok, pride pred ljubljansko poroto.
kateri ljudje zelo dobro poznajo vino in da točno razlikujejo poedine vrste. V Franciji je pokušanje vina poklic, kakor je na Bavarskem poklic pokušanje piva. Toda če zavežemo poznavalcu vina ali piva oči, ne bo ločil dobre pi-ajče od slabe. Z zavezanimi očmi poznavalec vina baje niti ne ve, ali pije črno ali belo vino.
Na drugi strani se pa ne da tajiti, da okus samo predsodek brez vsake objektivne podlage. Če je pa res, da kaja v temi ne nudi nobenega užitka, se nam odpirajo zanimivi biološki in filozofski pogledi. Nekateri kadilci trdijo za žive in mrtve, da lahko kade sa-mo gotove vrste tobak. Če jim pa zavežemo oči, jim lahko damo posušene krompirjeve olupke, pa ne bodo vedeli, kaj kade. Tako pridemo končno do zaključka, da je zunanji svet samo dozdeven in da je edina pozitivna vrednota naše notranje življenje.
Kakšen je zdaj Montmartre
Montmartre ni samo Moulin Rouge, Rat Mort, L* Abbave in ulica Pigalle z njenimi nočnimi lokali. Vse to je samo privesek Montmartra. Hrib in vasica na njem — ta vasica je zadnji prirastek velikega Pariza — sta bila še koncem preteklega stoletja kraj, kamor so prihajali Parižani v nedeljah na izlete. Ta vasica je bila polna vil in vrtov, ki so polagoma izginjali. Hišice so se morale sčasoma umakniti nočnim lokalom in velikim stanovanjskim hišam.
Zdaj je ostal od starega Montmartra samo del ulice des Saules z znamenitim kabarejem Lapin Agile, ki je pa že ogrožen. Na nasprotni strani je zadnji veliki vrt Gabrielina, ki bo pa tudi kmalu izginil. Te dni začno podirati najstarejšo montmartrsko hišo št. '12. v ulici Cortot. Kupilo jo je mesto, ki zgradi na tem kraju veliko stanovanjsko hišo. Prvotno je bila ta hiša last igralca Rose de Rosimond. Zgrajena je bila v 17. stoletju in spada torej med zgodovinske hrše Pariza. V nji je stanoval ustanovitelj svobodnega gledališča Andre Antoine, slikarja Othon Friesz in Raoul Dufy. V tej hiši je preživel svojo burno mladost tudi Utrillo s svojo materjo, slikarico Suzano Valadonovo in slikarjem Uttrom. Če se pariška občina ne zavzame za ohranitev zgodovinskih zanimivosti Montmartra, bodo kmaJu popolnoma izginile in kraj, kamor so zahajali Parižani ob nedeljah na izlete, se izp-remeni v del mesta.
Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Stran 4.
♦SLOVENSKI  NAROD« dne 2. julija 1928.
štev. 14^
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIK
ROMAN.
»Želel bi, da bi že enkrat prenehali s svojo tajinsn enostjo!« je vzkliknil na pol jezno na pol smeje. »Kaj pomeni to vaše govoričenje? Pripovedujete o kači, kakor da bi vam ne bilo nič lagljega na svetu kot položiti roko nanjo.-
»To bi tudi res lahko storili,« so vzkliknili vsi trije.
»Koga sumite?« je izzivalno vprašal detektiv.
»Gospoda doktorja,« je ismehljaue odgovoril Gonsalez.
»Oberzohna?c
Leon je prikimal.
»Mislil sem, da bi vi sami prišli do istega zaključka, če bi vzporedili prve tri umore, zakaj bili so umori. Najprej« — našteval je na prstih — »najprej imamo slučaj borznega mešetarja. Ta gent-leman je bil imovit špekulant, ki je časih finansiral zelo sumljive posle. Šest mesecev pred smrtjo je dvignil velik znesek v bankovcih. Po čudnem naključju je neki bančni nastavljenec, ki je šel na lunch. videl mešetarja, ki se je Z Oberzohnom peljal v avtotasiju, in ko je avto švignil mimo njega, je videl, da ie v Oberzohnov žep izginil velik višnjev pisemski ovoj. Dotični uradnik je bil dvignjeni denar zavil v višnjevo kuverto. Borzni mešetar je bil doktorja zalagal z denarjem, in ko se je špekulacija ponesrečila in je denar propadel, je — razumljivo — zahteval novce nazaj. Oberzohnu kakopak ni zaupal in je vedno imel pri sebi v listnici pobotnico o izročenem denarju ter ni šel nikamor brez orožja. Ta okolščina pri preiskavi sicer ni prišla na dan. toda vi boste vedeli, da je stvar taka, kakor ste jo pravkar čuli.«
Meadows je pritrdil.
»O priliki sestanka z Oberzohnom, ki ga je imel na dan svoje smrti, je le temu pretil, da ga razkrinka. Tisto noč se je vračal iz kluba ali pa iz gledališča in ga najdejo na pragu m-rtvega. Pobotnice ni nikjer. Kaj sklepate iz tega?«
»Dalje: Neki možak, proslul izsiljevalec, v ostalem brez denarja in brez krova, gre po bayswaterski poti; najbrže stikajoč za lahko za slu ž I ji vi m denarjem. Vidi mešetarjev avto, ki pelje na Grmov trg. Gre za avtom, da si, če nanese prilika, priberači nekaj krajcarjev. Šofer ga vidi. Berač pa je tudi s svoje strani moral kaj opaziti. Naslednjo noč je spal v Rovvtonu in je pripovedoval prijatelju, ki ga je poznal še iz ječe, da mu milijon funtov šterlingov ne more uiti . . .«
Meadows je bil v zadregi.
»Vaš pozvedovalni sistem je očivid-tjo temeljitejši od našega.«
»On samo izpopolnjuje vašega,« je mimo odgovoril George. »Nadaljuj, Leon!«
»Kaj se zgodi vlomilcu? Vsekako je na Ormovem trgu nekoga videl, ki ga je prepoznal, ali mu je pa sledil do njegovega stanovanja. Zakaj drugi dan odnosno naslednja dva dni so ga neprestano opažali v javnih telefonskih go-
vorilnicah, čeprav niso mogli doznati nobene številke. Potem gre v Hyde-park — kakor kaže, na dogovorjen sestanek — in ostalo opravi kača! —
Tolpi pa preti še druga nevarnost. Bančni uradnik čita o mešetarjevi smrti in se jame vznemirjati. Imam dokaze, da je telefonično pozval Oberzohna. Če se spominjate, so pri borznem mešetar-ju, ko so preiskali njegovo zapuščino, tovili skoro popoln bankerot. Iz banke je bila dvignjena velika vsota, ki je bila izplačana nekemu ,X'-u. Gotovost, da je on vedel, kdo je ta ,X\ je vestnega uradnika vznemirjala. Pokliče Oberzohna; bržčas zato, da bi ga vprašal, zakaj ni dal nikake izjave. Isti dan, ko je telefoniral kačjemu človeku, umre.«
Detektiv je poslušal z nemim občudovanjem.
»Posluša se, kakor da bi čital senzacionalen roman,« je menil, »a vendar je vse v medsebojni zvezi.«
»V zvezi je, ker je resnično.« V pogovor se je vmešal globoki Poiccartov glas. »Taka je bila Oberzohnova metoda že od nekdaj. On je strog logik. In na vsem svetu ni ničesar logičneišega kakor uničenje onih, ki ogražajo našo varnost in nam strežejo po življenju.«
Meadovvs je odrinil svoj krožnik. Zajtrka se je bil jedva dotaknil.
»Dokaz!« je vzkliknil.
»Kakega dokaz si želite, dragi prijatelj?« se je porogal Leon.
»Kača je dokaz!« je vztrajal Meadovvs. »Pokažite mi, kako se da strupenjača zdresirati, da piči, kadar je žrtev, kakor v Barbertonovem primeru, z vseh strani pod nadzorstvom. Potem vam bom verjel.«
Trije prijatelji so se spogledali in se nasmehnila.
»V enem naslednjih dni vam pokažem,« je odgovoril Leon. »Gotovo so si kačo znali udomačiti. Tako je okretna, da ji človeško oko ne more slediti. Piči skoro zmerom na žlahtnih krajih telesa in v najprimernejšem trenutku. Včeraj je merila tudi name, a me je zgrešila. Ko se me loti prihodnjič...« Gonsalez je govoril počasi in > poudarkom in je izpod priprtih oči opazoval detektiva — »če vseka še enkrat, ie ne bo mogel rešiti ves Scotland Vard na eni in ne ta prijetna zločinska tolpa na drugi strani.«
Poiccart ie nenadoma vstal. Njegovo ostro uho je zaznalo brnenje zvonca; neslišno je odšel po stopnicah dol.
»Vse to se mi sKši kakor kak roman!« Meadovvs se ie razburjen gladil po bradi. »Medtem ko strmim še na platnice, čitate vi stran za stranjo. Sodim, da vam ie že znan začetek in konec te istorije?«
Leon je pokimal.
»Zakaj mi pa potem   ne poveste
vsega?«
»Ker cenimo vaše življenje,« je preprosto odgovoril Leon. -»Ker želim.. ker mi vsi želimo obrniti pozornost kače samo na sebe same.«
V tistem trenutku se je Poiccart vrnil in ie pogledal skozi priprta vrata.
»Želite govoriti z Mr. Elijo Wa-shingtonom?« je vprašal. In v njegovih očeh so čitali, da bi bilo vredno spoznati  Mr. Elijo VVashingtona.
Strašne posledice Nobilovega šarlatanstva
Zadnji ostanki Nobilove ekspedicije s švedskim letalcem Lundborgom v smrtni nevarnosti — Strokovnjaki so že obupali, da bi se posrečilo Amundsena   in   Guilbauda rešiti —
Silno ogorčenje Norvežanov.
Bilanca Nobilove polarne tragedije ali bolje rečeno polomije, je bila zadnji teden zelo žalostna. Včeraj teden je bil sicer rešen vodja ekspedicije general Nobile, toda ta dogodek na tragični usodi njegovih spremljevalcev ni niče* sar izpremenil. Zdaj ves kulturni svet priznava, da je Nobile navaden šarla» tan, ki je žrtvoval življenje svojih spremljevalcev, da ovekoveči sebe in svojo «junaško» domovino. Dosegel je pa ravno nasprotno, kajti ves svet zdaj ve, kdo so Italijani in koliko so vredne njihove fraze o junaštvu. Tragedija No* bilove ekspedicije bi še ne bila tako strašna, da nista tvegala svojega živ* ljenja Amundsen in Guilbaud, ki sta kot prava gentlemena pohitela Nobilu na pomoč. Zdaj tudi nihče več ne ver* jame Nobilovi izjavi, da se je prvi re» šil na izrecno zahtevo svojih spremlje* valcev in švedskega pilota Lundborga, ki bo najbrž plačal svojo požrtvoval* nost z glavo.
Vse, kar se je zvedelo o Nobilovi ekspediciji zadnji teden, priča o straš* ni tragediji. Že Nobilova izjava o smr» ti strojnika Pomelle, ki se je ubil 25. maja, je vplivala na javnost porazno. Še globlji vtis je napravilo na javnost Nobilovo priznanje, da je videla nje* gova skupina oblak dima, ki se je dvig* nil nad krajem, kamor je zaneslo dru* go skupino z zrakoplovom. Iz tega sle* di, da je druga skupina Nobilove eks* pedicije zgorela. Zdaj je jasno, da No* bile nalašč prikriva podrobnosti o tra» gediji svoje ekspedicije, da bi svet vsaj nekaj časa ne zvedel, kako strašne po* sledice je imela njegova pustolovščina.
Zdaj se zanima ves svet za usodo Amundsena in njegovega pilota Guil* bauda, o katerih že nad 14 dni ni duha ne sluha. Vsi raziskovalci polarnih kra* jev so prepričani, da je njuna usoda zapečatena. Prvotno se je sicer govo* rilo, da sta klicala dvakrat na pomoč, toda te vesti se niso potrdile. Tudi vest učenjaka Frenchena, da so ju videli na ledeni gori kako popravljata svoj hi* droplan, je bila preuranjena. Zadnje dni so vsi strokovnjaki obupali nad usodo obeh letalcev in tudi o rešitvi Nobilovih spremljevalcev po mnenju večine poznavalcev polarnih krajev ne more biti govora.
Na Norveškem je zavladalo splošno ogorčenje nad Nobilom, ki se je tako brezvestno igral s človeškimi življenji in ki je kot pravi šarlatan površno or* ganiziral polarno ekspedicijo. Razoča* rani so tudi Italijani sami, ker vidijo, da jih je pripravil Nobile še ob zadnji kredit, ki ga je imela Italija v inozem* stvu. Norvežani obsojajo Nobilovo lah* komiselnost in se zgražajo nad njego* vo pustolovščino, pri kateri je šlo sa* mu za to, da vrže ekspedicija italijan* sko zastavo na severni tečaj. Zato je bilo treba žrtvovati življenje mnogih ljudi in potrošiti težke milijone. Zdaj je v polarnih krajih 13 letal in 19 par* nikov, ki iščejo žrtve Nobilove pusto*
lovščine. Lahko si mislimo, koliko sta* nejo rešilne ekspedicije, da ne računa* mo ogromnih stroškov za Nobilovo ekspedicijo samo. Italijani so že opetos vano dokazali, da so veliki junaki na jeziku, da pa njihovo junaštvo takoj odpove, čim ga je treba z dejanji do* kazati. Naj bi raje ostali pri svojih ma» karonih in prepustili polarne ekspedi* eije drugim, ki so za to sposobni.
Zelo žalostna vest prihaja iz Nevv* vorka. Če se ta vest potrdi, bo tudi usoda skupine, ki jo je tako strahopet* no zapustil Nobile, definitivno zapeča* tena. Iz Kingsbava prihaja preko New* vorka vest neposredno od poročnika Lundborga, da se ledena gora, na kates ri je obtičal z Nobilovimi spremljevalk ci tudi on, zdaj lomi in poka in da jo žene morski tok naglo proti jugovzhos du. Lundborg, ki je pobral Nobila in pri drugem poletu obtičal blizu Nobi» lovih spremljevalcev, pravi, da je po> ložaj nesrečnih žrtev Nobilove pusto* lovščine naravnost obupen. Ta vest je tembolj porazna, ker prihaja v času, ko skrajno neugodno vreme v polarnih krajih ovira delo rešilnih ekspedicij. Vse kaže, da bo zadela tudi to skupi* no ista usoda, kakor je zadela drugi dve skupini Nobilove ekspedicije.
Parnik «Citta di Milano» je poročal v soboto, da je vreme v polarnih kra* jih zelo neugodno in da na uspešno iskanje ponesrečencev ni misliti. Šved* ski hidroplan, ki se je popoldne dviga nil v Hinlopovi morski ožini, se je mo* ral zaradi goste megle vrniti. Nobilovo skupino je zaneslo na ledeni gori še 9 milj proti vzhodu tako, da je zdaj 9 milj severno od Velikega otoka in vzhodno od rtiča Leigsmith.
Položaj zadnjih ostankov Nobilove pustolovščine je od dne do dne obup* nejši. Sovjetski lomilec ledu «Krasin» je priplul v soboto v Virgobav. Vso pot je moral lomiti debele plasti ledu in plul je zelo težko. Parnik «Braganza» še vedno tiči med ledenimi gorami pri Severnem rtiču. Kapitan Sora išče še vedno z norveškimi vodniki Mariano* vo skupino. Išče jo neumorno že nad mesec dni, toda vse njegovo prizade* vanje je zaman. Najbrž so plačali tudi ti trije Nobilovi spremljevalci italijan* sko pustolovščino z glavo.
Najbolj žalostno je, da so se udele* žili Nobilove ekspedicije tudi učenja* ki drugih narodnosti, ki Italijanov še ne poznajo tako dobro, kakor jih po* znajo njihovi sosedi. Škoda samo, da je švedski pilot Lundborg pobral Nobila in ga spravil na varno. Edino pravilno bi bilo pustiti tega šarlatana, naj pogi*
ne v polarnih krajih, kamor ga je gna* la nadutost in objestnost.
O zdravstvenem stanju generala No* bila se širijo najrazličnejše vesti. Ne* kateri pravijo, da je težko bolan in da kaže vse znake blaznosti tako, da ne puste k njemu niti zastopnikov i tali« janske vlade. Zastopnik nemškega ti* ska dr. Arne Ingels pripoveduje, da ga na krovu parnika «Citta di Milano, pod nobenim pogojem niso hoteli pustiti k Nobilu. Dejali so mu, da je general tež* ko bolan, da ne more sprejemati in da je sploh zblaznel. Na vprašanje, zakaj je bil Nobile rešen prvi, mu sploh niso odgovorili. Na parniku ni mogoče do* biti nobenih informacij, kajti moštvo je dobilo striktna navodila, da ne sme z nikomur govoriti. Na drugi strani pa poročajo, da je Nobile takoj po rešitvi predlagal, naj poverijo njemu vodstvo rešilnih ekspedicij. Hotel je baje takoj poleteti s Tornbergom nazaj nad polarne kraje. To so mu zabranili, ker so se že toliko spametovali, da vedo, da bi lahko zakrivi še večjo katastrofo.
O duhovniku, ki so ga poslali z No* bilovo ekspedicijo na severni tečaj, da vrže papežev križec na skrajno točko naše zemlje, se ves čas ni govorilo. Njegovo ime ni bilo omenjeno v no* benem oticijelnem seznamu poedinih skupin Nobilove ekspedicije. Zdaj se je pa tudi ta zadeva pojasnila. Pred pr* vim startom je ostal papežev zastop* nik v Kingbavu in je čakal, da sc zrakoplov vrne. Zdaj je mož živ in zdrav na parniku «Citta di Milano«.
Najboljše, najtrajnejše, zato
13
najcenejše!
DIJAKI
kolesarji, ki imajo svoje kolo, morejo z lahkim delom ob po* čitnicah vsak dan nekaj zaslu* žiti. — Naslov v upravi «SIov. Naroda». 1233
Makutaturni papir
kg d Din 4*-orodaia uorava ..Slov. Naroda.*
malinooec
iz lekarne
dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c.
ie staroznan kot pristni, naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih
pridatkov za konzerviranje. t>9 T
Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka.
Ivan Genuss) oleskar»tvo in Urarstvo Igriška ulica 10 Za delo se U mil. — Cene oizkeJ 59~T	Priporočam gospo za kuhanje kosila v fino hišo. Ponudbe pod št. 7SSS2 na upr. SI. N. 1239
	Izjava. Naznanjam,  da  nisem plačnica dolgov svojega sina Rudolfa Str-leta. Ljubljana,   30. junija. 1238                      Jož. Strle.
	
Trgovski pomočnik (mlajša  moč), izurjen v manufakturi, išče stalno službo v večji trgovini  ▼ Ljubljani.    Ponudbe na »pravo »sla pod »Jub 1222«.	Trgovski lokal za trgovino s špecerijo na prometnem kraju na deželi se išče v najem. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod «Lokal>/1160.
Edini pristni malinovec	
timonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča tvrdka
Srečko Potnik in drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov in
marmelad.
LJUBLJANA
Metelkova 13 Telefon 2110
Šivilja
(začetnica) za damske obleke in perilo išče službo event. ere šivat v trgovino. Nastop takoj aH s 1. julijem. Ponudbe na opravo »Slov. N&rodac pod »Začetnica«. 1223
liene poli (Mag)
19—28 :ra širine kupim. Dobava takojšnja in poznejša. 50 (53) mm 280 cm, 41 (43) mm 265 cm morejo biti mešani vagoni 2 debelin. Najnižje ponudbe pod »Belag N. broj P-1055« na • I nt er reklam« d. d., Zagreb, Marovska 28. 1245
Trgovska pomočnica
izučena v trgovini z mešanim blagom želi premeniti službo. Ponudbe na upr. lista pod »Pridnac.
1242
Absolventinja
trg. tečaja, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del želi službo začetnice. Ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nastop«. 1240
Dve omari
(ena za obleko, druga za perilo) dobro ohranjeni se zaradi pomanj-kajna prostoTa proda sta. Ogleda se v Rožni dolini cesta VI. št. 4.-I. 1241
Vi vi
IŠČE
sposobnega, popolnoma zanesljivega ter uvedenega
zastopnika
za prodajo vina na veliko.
Ponudbe z označbo pogojev ter prepisi izpričeval pod »Marljiv i pouzdan P-1050« na »Interreklam« d. d., Zagreb, Marovska 28.
1234
Pazite na obleke
ser si veliko, veliko lahko prihranite, če jo daste čistit in barvat v kemično pralnico, kjer je cena najnižja ki najbolj solidna postrežba.
Anton Boc,
LJUBLJANA,  Selenborgova   u L Št. 6. I. — tovarna Vič-Glince.
L Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg IS
pripomb snu vt Isfi dežnikov in solutnikuv ter sprehajalnih palic
'opravila se izvršujejo točno in solidno.
MR.&AHOVtC
PLANINKA
(A7.
prenavlja, čisti m 06ve» žuje krt izboljša slarn prebavo, slabotno delo« vanje čreves, napihova* vanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča is žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učin» kuje pri arteriosklerozi — -PLANINKA« čaj je pristen v plombiranih pa* ketih po Dni 20.— s na«
pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah)
Z 2. julijem 1928
otvorim trgovino z vinom na debelo
v hiši Pogačnika (nasproti gostilne Keršič) v Sp. Šiški, Celovška cesta 34.
Postregel bodem z najboljšimi domačimi vini za katerih pristnost popolnoma jamčim.
Na izbiro bodo dolenjska, štajerska, slavonska in dalmatinska vina.
Priporoča se za odjem 1243
Podboršek Peter.
KLIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIPUTE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH. PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
l. TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z O. Z- SV. PETRA NAS. 13
urejajo; Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Pran Jeseriek. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christot — Vsi v Ljubljani.
9