TRST, sreda 11. julija 1956 Leto XII. ■ Št. 161 (3399) PR »v » 3 I tj ii # J ii K A KN J O 0 R ,T 0 A ■ ■■(Ml DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-6*38, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO; UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA; st. 37-338 — Podruž. GORICA; Ul. s. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI; od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37. sine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine \VA: UL. SV FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400. vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 jir. - FLRJ: Izvod 10 ™ESein° ^ 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zarezo n -/oz_Trst 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdata Založništvo tržas ega i a . IZIDI VOLITEV OBČINSKIH ODBOROV V VELIKIH MESTIH V Zupani strank vladne koalicije izvoljeni z glasovi opozieije Izvoljeni so bili namreč z glasovi: monarhistov v Genovi, ffaši-st°v v Rimu, socialistov v Benetkah in komunistov v Milanu Večina za nacionalizacijo izkoriščanja petrolejskih vrelcev (Od našega dopisnika) RIM. 10. — Danes, ko so *n?ni tudi podatki volitev žu-pana in mestnega odbora v Torinu, je agencija AISA. ki rf' • ,®*as^c demokristjanskih disidentov, upravičeno zapisala: «Včerajšnji dan je pome-n“ propad politike zapiranji na obe strani, ki so jo tako kruto določili le 7. besedami. “T Pa je pokazala nasprotne rezultate.« Nepobitno dejstvo je nam-Tee, da so bili župani, ki pripadajo strankam vladne koali-ClJe. izvoljeni z glasovi monarhistov v Genovi, fašistov y_ Rimu, socialistov v Benetkah in komunistov v Milanu. .Ilgotovitev omenjene agen-ClJe koment irajo danes v Ri-nau vsi politični krogi. Fan-anijevi nasprotniki so ponov-!!? r napadu proti njegovi po-htiki in ne bojijo se njegovih Srozenj s kaz nimi. Zato se z yehkim 7.animanjem pričakuje zasedanje demokristjanke-glavnega odbora, ki je dojeno za 19. t. m. Upraviče-n° . se pričakuje, da ne bo jnajhno število onih demokristjanskih prvakov, ki bodo spričo propada Fanfanijeve direktive o zapiranju na obe strani zahtevali spremembo enarhistične politike štiri-stranske koalicije in s tem P°novno načeli vprašanje iz-Vajanja tiste politike, ki so jo volivci v majskih volitvah pokazali kot danes edino možno. Najbolj razburljivi komentarji zadevajo danes izide vo-htev v Milanu in v Rimu. V Milanu so levičarski in socialdemokratski svetovalci z izvolitvijo socialdemokrata Fer-rarija enostavno izključili iz občinske uprave največjega halijanskega mesta demokristjane. Najbolj so se hudovali seveda v vodstvu krščanske demokracije v Rimu, kjer so se sestali in zahtevali od socialdemokratskega vodstva, naj jzvrsi pritisk na milanskega zuPana, da takoj odstopi. Taj-?*k PSDl Matteotti je posku-doseči od demokristjanov dnvezo, da se poišče podlaga Za sporazum med socialdemokrati in demokristjani za milansko cbčinsko upravo, ki bi mja odprta za socialiste Toda T?1 se. da Matteottijev poskus t uspel, ker so demokristjani ohiS1- PdPbstili liberalcem, ki . ‘Očno nasprotujejo takšni komb rec ‘naciji. Malagodi je nam-tzjavil Segniju. da ne mn- šitv h n'*' govora o levih re-čin t vPr£,aanja milanske obse i , uPrave. Zvečer so se bi a !l?,r 86 v'd'- Je Pineau vil ' mn° x Molletom spra-doseieni\V ospredie še prej tli m-m kon>Pi omis med čla-ie ,8'ede katerega se PU.tR »’ j? «a je Mojet o-bmabi JSdl tesolucije o u-jo ie ndnhmfke energije, ki "Jem kongresu. ^10 "a zad- vlad»tem ,sYHilrn korakom je jo enm dai vapos tavila svo-gU, ““o-* P >‘ed končnim mnenm 'em 0 ^'atomu. Po lo ta opazovalcev bi mora- tnočno večino.11' VUdl precej ^iheau je v svojem govoru tudi dejal, da je treba pre-1 glede načrta o skupnem ev-prečiti, da bi delitev sveta na | ropskem tržišču, glede kate- dva bloka lahko veljala za dokončno. »Nov nemško-so-vjetski pakt,* tudi če bi izključil vojaško zavezništvo, je dejal pineau, bi bil porazen za mir in bi lahko pomenil konec narodne neodvisnosti Francije.# »Euratom jasno postavlja gospodarsko vprašanje. Francija ima tudi zaradi svojih obveznosti v Alžiru interes združiti se z drugimi državami, zlasti če se upošteva obstoj sedanjih dveh blokov, ki razpolagata z največjimi industrijskimi viri. Euratom je odprt za vse države, ki se hočejo pridružiti, vštevši članice OEEC. Sicer pa je Velika Britanija že sporočila, da se ne namerava pridružiti a-toimkemu poolu. Edini način, da jo pripravimo do tega. da «e premisli,,je dejal minister, je ta, da zmanjšamo prednost, ki jo ona ima pred nami.# Pineau je tudi izjavil, da se vlada obvezuje odpovedati se vsem povezavam med eu-ratomom in evropsko' skupnostjo za premog in jeklo /.avrnil je kritike proti nad-državni oblasti euratoma in je dejal, da se ta oblast nanaša izključno na delovanje ustanove. Bolj rezerviran pa je bil rega je bilo vprašano mnenje gospodarskega sveta. Vlada noče. da bi določili etape njegovejja uresničenja ter je postavila poleg tega dva pogoja: harmoniziranje socialnih in davčnih bremen med raznimi državami ter udeležba prekomorskih ozemelj pri tem tržišču. Pred njiin so govorili drugi govorniki, med katerimi obrambni minister radikal Bourges-Manoury. Ta je poudaril. da se morajo oborožene sile prilagoditi novim zahtevam atomske vojne in da Francija lahko sama naloži pameten in omejen program za atomska raziskovanja v vojaške namene. Toda udeležba v euratomu ni ovira za to, če se ta udeležba omeji glede časa. Ta udeležba ne bo preprečila Franciji zagotovitve obrambe in tudi ne povečanja njenih izkušenj. Sfeja se bo nadaljevala jutri popoldne. Opazovalci so nocoj mnenja, da bo vlada gotovo prodrla, toda za sedaj gre samo za pooblastilo da še vlada lahko udeleži pogajanj o euratomu. Prava debata o tej ustanovi bo šele jeseni, ko bo zboimci predložena pogodba v ratifikacijo. kar se je tajno govoril Na vprašanje nekega novinarja, ki ga je vprašal za mnenje o bližnjem sestanku med Titom in Naserjem, je Hammarskjoeld odgovoril, da verjame v važnost stikov državnikov, ker prispevajo k zbližanju narodov, da pa ne more izjaviti drugega. Na vprašanje, ali je v Moskvi bilo govora o položaju na Bližnjem vzhodu, je odgovoril, da se ne more govoriti o podrobnostih, da pa so med razgovori v Moskvi obravnavali vsa aktualna vprašanja. Zato je lahko razumeti, za katera vprašanj je šlo. Kar £-e tiče njegovega bližnjega potovanja na Srednji vzhod, je Hammarskjoeld dejal, da ima namen stopiti v stik z raznimi vladami brez prej pripravljenega načrta ter da misli na kraju samem proučiti nerešena vprašanja, kar se tiče spopolnitve sporazumov o premirju. Na vprašanje, ali nova sovjetska politika lahko daje misliti na pravo miroljubno koeksistenco, je llammar-E-kjoeld izjavil, da ne more izreči svojega mnenja, dodal pa je, da je lahko ugotovil enotnost pogledov sovjetske vlade s stališčem tajništva OZN o mnogih vprašanjih. Neki novinar, ki Je omenil, da je v Sovjetski zvezi še 8000 avstrijskih vojnih ujetnikov, je tajnika vprašal, kakšno akcijo bi OZN lahko začela za repatriacijo teh u-jetnikov. Hammarskjoeld je omenil, da deluje pri OZN mednarodna komisija za vojne ujetnike, da pa je njeno delo otežkočeno ker mora koordinirati svoje telo z delom poedinih vlad. Gre za težavno zadevo, ker OZN nima možnosti neposrednih intervencij. Na vprašanje, ali OZN lahko da kakšno pobudo v zvezi z atomskimi poizkusi, ki povzročajo toliko vznemirjenja, je Hammarskjoeld dejal, da je to- zadevo že načelno proučil odbor OZN za razorožitev in jo bo sedaj bolj temeljito proučil novi odbor, ki ima nalogo proučevati ličinke atomskih izžarevanj Na vprašanje v zvezi s pomočjo nezadostno razvitim področjem je Hammarskjoeld obžaloval, da do sedaj ni bilo mnogo napravljenega, in je dejal, da bodo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine jeseni ponovno govorili o tem. V New Yorku po danes u-radno javili, da bo glavni tajnik OZN Hammarskjoeld obiskal Jeruzalem 19. in 20. julija, Kairo pa 21- in 22. julija. V Ženevo bo Hammarskjoeld prišel 12. julija in se bo tam udeležil dela gospodarskega in socialnega sveta ter upravnega koordinacijskega odbora ter bo nato odpotoval na Srednji vzhod in se zatem vrnil v Ženevo. Funkcionarji OZN so izjavili, da Ha-mmars-kjoeldova odločitev, da odide v Jeruzalem in Kairo sedaj, ni v zvezi z nedavnimi dogodki na tem področju, pač pa Eipada v okvir stalnih osebnih stikov z izraelsko in egiptovsko vlado. B. B. NEW YORK, 10. — Jugoslovanska delegacija v OZN je i7,ročila danes v odboru OZN za razorožitev predlog resolucije v zvezi z nadaljnjimi napori za rešitev tega vprašanja. V resoluciji se med drugim ugotavlja, da je bil doslej dosežen pomemben na-oredek v stikih glede razorožitve, da se je doseglo precejšnje izboljšanje mednarodnega položaja, in izreka pre- mejen sporazum o razorožitvi, ki bi prispeval k izboljšanju mednarodnega položaja in o-lajšal sklenitev dokončnega sporazuma. Resolucija' vabi države članice pododbora za razorožitev, naj nadaljujejo napor> za sporazum o splošni razorožitvi in naj zahtevajo sprejem tistih račetnili ukrepov za razorožitev, ki so v današnjih pogojih mogoči. »Niti nadzorstva brez razorožitve, niti razorožitve brez nadzorstva, toda postopoma celotna razorožitev, ki se da dejansko nadzorovati#. To je v glavnem poudaril danes francoski predstavnik v razorožitvenem odboru Jules Mocb. Zatem je Moch analižiral sovjetske, ameriške in franco-sko-britanske’ predloge, ki so bili predloženi pododboru, ter je obžaloval, da je Sovjetska zveza začasne opustila iz svojega programa atomsko razorožitev, pri čemer se je bati. da bi po sporazumu glede klasične oborožitve sledil trajen nesporazum, kar se tiče atomskega orožja. Moch je poudaril, da je tre ba povezati razne strani razorožitve, in sicer »vključiti med vsako etapo ukrepe, ki se tičejo različnih področij razorožitve, tako da bo mogoče postopno povečanje varnosti vseha. Glede nadzorstva je Moch izjavil, da so sovjetske koncesije glede tega še nezadostne in da nadzorstvo, kakor ga predvideva Sovjetska zveza, nima prave vrednosti: «Za Sovjetsko zvezo, je pripomnil Moch, je nadzorstvo dodatek, ki se ne sprejema rade volje, medtem ko. je za Zahod bistveni del vsakega razoro-žitvenega načrta#. Letalsko nadzorstvo, ki ga določa Eisenhowerjev načrt pa nima po njegovem mnenju «ne vseh prednosti, ne vseh napak#. »V nekaterih primerih je primerno sredstvo za ugotavljanje, medtem ko ni v drugih primerih njegova vrednost velika#. Zatem je Moch pozval ameriškega in sovjetskega delegata, naj iščeta kompromisno rešitev, ki naj ima namen «ugotoviti ne nekatere tovarne, pač pa morebitna koncentriranja#. Na koncu je Moch izrekel naklonjenost za splošen načrt toda v primeru, da bi se u-smerili k delnemu načrtu, je Moch vztrajal na tem, naj gre sleherni začetek razorjžitve. ki bi vseboval zmanjšanje na področju klasičnega orožja, vzporedno s prenehanjem izdelovanja atomskega orožja. Ponovil je nato svoje pridržke glede enostranskega znižanja oborožitve ter je dodal, da «razorožitev na podlagi sporazuma in ki bi bila nadzorovana, čeprav bi bila omejena, nudi vsem državam večjo varnost kakor še bolj važna enostranska gesta. k. pa ni nadzorovana in v).,i jemna#. goča sporazum o najvažnejšem elementu nadaljnjih medsebojnih gospodarskih odnosov in o ustvaritvi trdne osnove za razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja z Zahodno Nemčijo. Mila obsodba fašističnih teroristov TURIN, 10. — Danes se je zaključil proces proti 15 mladim neofašistom, ki so bili obtoženi, da so ustanovili zločinsko družbo z nameni m izvrševanja atentatov proti jtiv-r.emu redu z uporabljanjem eksplozivnih snovi. Nekateri obtoženci so bili obtoženi tudi manjših zločinov: zažigov napisnih tabel, kraje zastave, nošnje orožia. Sredi aprila t. I. je bila policija obveščena, da skupina neofašistov pripravlja vrsto terorističnih dejanj proti se dežem strank. Poleg tega s mislili uničiti spomenik partizanom na griču Lvs. Preiskava v stanovanjih in aretacija glavnih krivcev je preprečila izvedbo zločinskih dejanj. Vsi obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov glede obtožbe istinov,-tve zločinske družbe, medtem ko so bili priznani za krive glede manjših zločinov. Pet obtožencev je bilo oproščenih ostali pa so bili obsojeni ns različne kazni do največ i leta in 7 mesecev zapora n. še to pogojno. GETTYSBURG, 10. — U- radno javljajo da namerava predsednik Eisenhošver pdnov-no kandidirati na prihodnjih predsedniških volitvah. To je danes sporočil republikanski voditelj v senatu senator Knowlar»d po konieren-ci, katere so se udeležili republikanski voditelji obeh zbornic in tudi predsednik Eiseh-hower. Knovvland je na tiskovni konferenci izjavil, da so na kcnferenci obravnavali zakonodajni program vlade za tekočo zakonodajno dobo, in je dodal, da se je Eišenl ovver aktivno udeležil diskusije. Senator Knovvland je dalje dejal. dn je Eisenhovver izjavil republikanskim predstavnikom, da se čuti »v boljših po-gejih kakor 29. februarja, ko je sporočil, da bo kandidiral#. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagertv, ki je bil navzoč, je to potrdil. Knovvland je nadaljeval: »Predvidevamo zelo odločno in ostro volilno kampanjo#. Neki novinar je vprašal: «A-li mislite s ten! reči, da bo predsednik vztrajal pri svoji kandidaturi?# «Prav to hočem reči#, je odgovoril Knovvland, ki je dodal, da Eisenhovver ni dopustil nobenega dvoma o tem in da so republikanski vodi-teli' sprejeli njeguve izjave t navdušenjem. Ko so Knovvlanda vprašali, ali ga je predsednik pooola-stil, da sporoči njegov sklep, je senator odgovoril: «Ne, toda vedel je, da se bomo sestali z novinarji po našem sestanku in da skušamo vedno poročati stvari odkrito#. Eisenhovverjev svetovalec Ha-rolc; Stasser. je še pred Ei-senhovverievo napovedjo govoril po radiu in izjavil, da bi on in sodnik Warren, če Eisenhovver ne bi kandidiral, »lahko vodila republikansko stianko k zmegi#. Stsssen je dfcial, da je getov, da bo Eisenhovver kandidiral, če mu bc zdravje dopuščalo. «Ce pa bi v katerem koli trenutku menil. da ne more kandidirati, ne verjamem, da bi sodnik Wurrei. in ja/, dopustila, f.a bi republikanska stranka doživela poraz#. Demokratični kandidat za predsedniške volitve Steven-son je novinarjem izjavil, da je »zelo zadovoljen, da se Eisenhovver čuti dovolj zdravega. da bo lahko ponovno kandidiral#, Dodal je, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do temeljite in krepke debate o najnujnejših vprašanjih. Averell Harriman, ki se namerava tudi potegovati za kandidaturo demokratične stranke, pa je izjavil, da je Eisenhovver, napovedal svojo kandidaturo že februarja m da je bil on mnenja, da njegova zadnja bolezen ne bo spremenila te odločitve. V vojaškem odboru spodnje zbornice je načelnik glavnega štaba ameriškega letalstva general Tvvining včeraj poročal o svojem potovanju v Sovjetsko zvezo. Ni znana vsebina njegovih izjav. Pri poznejšem poročanju pred senatno komisijo za oborožene sile pa je Tvvining potrdil, da je Sovjetska zveza dosegla velik napredek pri razvoju modernega letalstva, da pa ni še prehitela ZDA. Dejal pa je, da se Sovjetska zveza lah približuje položaju «tehnične prednosti# pred Zahodom na splošno in tudi pred ZDA samimi. Poudaril je tudi veilkj važnost sovjetskih naporov glede tehničnega šolanja. Zatem je general dejal, da jc ((zadel ob zid#, ko je skušal dobiti informacije o izdelovanju bombnikov, po radiu vodenih izstrelkov in atomskega orožja v SZ. Pozneje je Tvvining na vprašanje novinarjev potrdil govorice, da je Hru.ščev na sprejemu v Moskvi, ki so ga priredili tujim letalskim delega-cnam, «izrekel žaljive besede na račun Velike Britanije in ZDA#, in je dodal, da se je pbnašal «dokaj neokusno# med sprejemom, ki ga je priredil obrambni minister Zukov. V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea izjavil, da «ni nobenega vzroka, da bi mislili, da so bile proti komur koli izrečene žaljive besede med sprejemom v Moskvi ob dnevu sovjetskega letalstva#. Predstavnik pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je na omenjenem sprejemu prišlo do kakega incidenta. ga sprejela šDanski zunanji minister Artajo in ameriški po slanik v Madridu. V Ankari, kamor je prispel sinoči, pa so ga na letališču sprejeli predsednik republike Bujar, predsednik vlade Men de res in namestnik zunanjega ministra. Nixon na Majorci PALMA DE MAJORCA, 10. Ameriški podpredsednik Richard Nixon je danes prišel z letalom iz Aten v Palmo de Majorca. Na letališču sta Edenova posvetovanja v zvezi s Ciprom LONDON, 10.'— Predsednik vlade Eden je danes sklical več ministrov in neko visoko vojaško osebnost na konferenco. na kateri so govorili o Cipru. Navzoči so bili zunanji minister Selwyn Llovd, minister za odnose s Common-vealthom lord Home. minister Lennox Boyd, minister za obrambo Walter Monckton in lord Mountbatten. Kakor je znano, se v kratkem pričakuje v spodnji zbornici izjava vlade v zvezi s Ciprom. TIM poročilo o obisitii u Francill in SZ BEOGRAD, 10- — Na današnji reji zveznega izvršnega sveta je predsednik republike Tito podal poročilo o svojem potovanju v Francijo, Sovjetsko zvezo in Romunijo. Zvezni izvršni svet je v celoti sprejel in odobril poročilo. ZAČETEK PROSLAV OB STOLETNICI ROJSTVA TESLE Po svojih delih pripada Tesla vsemu človeštvu Na svečani akademiji je bilo navzočih petdeset učenjakov iz osemnajstih držav (Od našega dopisnika) 1 BEOGRAD. 10. — S slovesno akademijo v jugoslovanskem dramskem gledališču se je začela danes proslava ob stoletnici rojstva Nikole Tesle. proslave so se udeležili predsednik ljudske skupščine Moša Pijade, predsednik ljudske skupščine Srbije Pe-tar Stambolič, številni člani zveznega izvri-nega rveta, številni ljudski poslanci, predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj ter mnogi kulturni in javni delavci, člani diplomatskega zbora in o-krog 5(1 uglednih znanstvenikov iz Indije, Kitajske, ZDA, Sovjetske zveze. Danske. Velike Britanije. Francije Švice, Turčije, Nemčije, Avstrije, CSR. Madžarske. Izraela. Grčije. Romunije Bolgarije in Belgije. Navzoče je v imenu pred-setnika republike in zveznega izvršnega “veta pozdravil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič, ki je med drugim poudaril zasluge Nikole Tesle kot znanstvenika in človeka. «Nikola Tesla, je dejal Vukmanovič, je v napredku znanosti in tehnike videl močno orožje za premagovanje starega pojmovanja in od- prispevkih pripada vsemu glo-veštvu kot vsi velikani in revolucionarji na področju razvoja znanosti.# Po govoru prof. Damjanoviča, ki je govoril o znanstvenem delu Nikole Tesle, je predsednik mednarodne elektrotehnične komisije dr. Duns-hite prebral sklep mednarodne elektrotehnične komisije, s katerim je eni enoti magnetske indukcije dano ime «Teslfl». Prof. Richard Sogge, predsednik ameriškega inštituta elektrotehničnih inženirjev je izročil državnemu odboru za proslavo listino, s katero ameriški inštitut izreka priznanje delu Nikole Tesle-Nato so govorili ostali inozemski znanstveniki. Nocoj je zvezni izvršni svet priredil sprejem, ki so se ga udeležili vsi domači in ino-z(»inski udeleženci proslav. . stranitev vzrokov vojnih spo-kc postopno približa in da se padov. Po svojih delih in Hovi včeraj potresni sunki na Egejskih otokih Na Santorinu je bilo predvčerajšnjim 54 mrtvih in 80 ranje nih - Vojaštvo odstranjuje ruševine in pomaga prebivalstvu siiin spora/umov BEOGRAD. 10. — Gospodarski krogi v Beogradu pričakujejo, da bo jugoslovanska vlada v zvezi s sklepom Bun-destaga o odložitvi ratifikacije bonnskih sporazumov sprejela odgovarjajoče ukrepe za zaščito jugoslovanskih interesov. Ta sporazum je med drugim predvideval, da se pri pogajanjih za sklenitev rednega trgovinskega sporazuma, ki so se pričela v Beogradu, prouči uporaba letošnjega obroka. ki ga ima Zahodna Nemčija plačati Jugoslaviji. ATENE, 10. — Danes je bil na otokih Karpathos in Kas-sos manjši potresni sunek, zatem pa se je morje močno razburkalo. Otoka spadata med Dodekaneško otočje in sta oddaljena 130 km od Santorina, ki je bil najbolj prizadet pri včerajšnjem potresu. Na podlagi uradnih podatkov so na Santorinu danes dopoldne ugotovili 43 mrtvih, 46 ranjenih in 20 pogrešanih. Listi gocorijo o 54 mrtvih in 80 ranjenih. Prebivalci otoka so preživeli strašno noč na prostem v strahu pied novimi potresnimi sunki. Od 40 do 45 odstotkov hiš je uničenih, medtem ko je zelo veliko število hiš deloma poškodovanih. Med žrtvami so večina ženske in olroci, ker so moški delali na polju, ko se je začel potres. Uničenih je bilo okoli 2000 hiš. Vojaški in policijski oddelki ter oddelki grške mornarice neumorno delajo pri oo-stranjevanju ruševin. Pri tem razdelujejc prebivalstvu šotore, živiia, zdravila in tudi vodo, ker je večina vodovodov uničenih. Električno napeljavo so že popravili. Predsednik grške vlade osebno nadzoruje izvajanje nujnih ukrepov in bo odšel na Santorin, takoj ko bodo vsi ti ukrepi izvedeni. Vlada nudi pomoč prebivalstvu tudi drugih deset EgejskiVi otokov, kjer je bila škoda zaradi potresa mnogo manjša kakor na Santorinu. Zidovi mnogih hiš so popokali in nevarnost je, da se mnoge od teh porušijo. Skladišča in Veleposlanik je dodal, da so nekatera od teh letal letela nad sovjetskim ozemljem polja so poplavljena in raz- veany», prerezala trak s tradicionalno steklenico šampanjca. je uprava CRDA priredila gostom sprejem v prostorih pomorskega kluba v Tržiču ter kasneie častno kosilo v hotelu Excelsior. Ta ladjo spada v okvir 12 velikih turhocistern, katere je naročila družbe »Esso« v italijanskih ladjedelnicah. Za vse ie cisterne bo plačala omenjena družba «0 milijonov dolarjev, k gr odgovarja približno 37 milijardam lir. Za izvršitev tega naročila bo potrebno 2.500.001) delovnih dni. V»e te turbocisterne so zelo velike in spadajo v okvir novega tipa turbocistgrn, katere se grade v svetu. Podatki o »Esso Chile«, katero so včeraj splovili v trži-ški ladjedelnici, jasno govore o obsežnosti vseh teh ladij, saj bodo ostale ladje imele približno iste značilnosti »Esso Chile« je dolga 210,31 metrov, široka 27,43 m, visoka 14,32 m in ima 36 120 bruto registrskih ton ter 47.450 neto ton. Ladja bo opremljena s turbino tipa »Pearson«, katero giade v tovaini strojev Sv. Andreja in ki bo razvijala 16 tisoč 200 konjskih sil pri sto (bratih vijaka na minute. Turbina bo omogočala pri poskusnih vožnjah brzino 17 milj na uro Ladja ;e v celoti varjena in zgrajena P» najmodernejših predpisih. Skupno bo na ladji 33 cistern za vkrcavanje te- kočega tovora; v cisterne bodo lahko vkrcali 48,780 kun. m goriv Prav tako bodo na ladji zgradili vse druge po- PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na ^PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250,— Telefonirajte na št. 3733* trebne naprave, med katerimi je treb*i predvsem omeniti štiri črpalke, ki bodo imele kapaciteto 1365 kub. m na uro, ;n katere bo napravila družba VVorthington iz Milana. Fraz tako bodo najmoderneje o-premljeni prostori za posad ko, medtem ko bo navtična dvorana opremljena z. najmo dernepšimi inštrumenti. Slavka v podjetju Sbocchelli Danes bo v lesnem podjetju Sbocchelli 24-urn i stavka, kakor so sklenili delavci tega podjetja na skupščini ker niso hoteli delodajalci u goditi njihovim zahtevam. Policija aretirala tudi tretjega roparja Milana in Beograda, ki sta se sestali pod pokroviteljstvom velesejma v Trstu. Na tem sestanku so razpravljali o okrepitvi italijansko - jugo-lovanskega prometa sploh in e posebej o možnosti trgovinske izmenjave v okviru našega ozemlja. Sestanek je omogočil resno razpravo o vseh vprašanjih in bo pripomogel k ugodnemu razvoju trgovinske izmenjave. Zbornica je podprla ustanovitev delegacije italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice. Ta delegacija bo poslovala v Trstu popolnoma avtonomno. V nadaljevanju svojega poročila se je predsednik dotakni zunanjetrgovinskih odnosov z Nemčijo. Ugotovil je, da obstajajo s CSR se vedno številne težave in da žal še vedno ni mogoče računati na obsežnejše količine madžarskega prometa. NOTRANJA TRGOVINA Zbornica se je aktivno zanimala za številna vprašanja, ki zadevajo ta obsežni gospodarski sektor, saj je proučila dajo 70 licenc za trgovino na drobno in številne druge prošnje. Zbornica je nudila na zahtevo raznih ministrstev zrsto informacij ter pripomogla s svojimi anketami k rešitvi različnih perečih vpra-anj. INDUSTRIJA V marcu so končno imenovali upravni odbor rotacijskega fonda za okrepitev tržaškega gospodarstva- Zbornica izraža upanje, da bo rotacijski fond predstavljal eno izmed temeljnih sredstev za okrepitev tržaške industrije in s tem tudi k utrditvi tržaške-ca gospodarstva na splosno. Se večino ni dokončno rešeno vprašanje zakona o državnih naročilih (zukon o eni petini), kateri je bil prvotno namenjen za južne italijanske pokrajine in katerega so raztegnili tudi na Trst. Obstajajo še številni dvomi o Praktičnih rezultatih uveljavitve tega zakona. v nadaljevanju svojega poročila se je predsednik še u-stavil pri različnih vprašanjih, ki zadevajo obrtništvo, vojna škodo, tržaško borzo in obrazložil naloge komisije za valorizacijo tržaške obale. Poudaril j darskih vprašanj in odbijajo vse ostale ukrepe, ki naj bi zamenjali prosto cono. Trsta ne zanima ime, temveč vsebina uradnega gospodarskega načrta o razvoju tržaškega gospodarstva. Zaradi tega zbornica ponavlja svojo zahtevo, da vlada objavi predlog svojega načrta, katerega bolo proučili z največjo resnostjo upoštevajoč tako interese mesta kot interese in možoosti Vse države. Svoj govor je novi predsednik zbornice zaključil z obširnim dokumentiranim materialom, ki priča o ugodni konjunkturi, katero preživlja ves ■ svet. Po njegovem mnenja ima tudi Trst ugodne perspektive gospodarskega razvoja. Med diskusijo, ki se je razvila pogovoru predsedniku, je comm. Frandoli podčrtal, da obstajajo obsežna sredstva v okviru rotacijskega fonda, zendar pa ni možnosti da bi se ta sredstva izkoristila. To stanje obstaja po njegovem mnenju zaradi neizpolnitve vladnih obljub, kar nujno vodi do bojazni in pomanjkanja pobud. Predsednik trgovinske sekcije Venezian pa je izjavil, da so zbornični organi prisiljeni vedno znova zahtevati iste stvari, ker vladni predstavniki niso izpolnili niti ene obljube. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Odložena razprava Na zabtevo odv. Annoscio So včeraj do nadaljnjega odgo c ili razpravo proti 21-let mu Mariju Zadniku od Sv-M. M. Sp* 145 in bratoma Fulviu in Sergiu Gianporca- ro, prav' tako od Sv. M.M. Sp*, ki bi se morali zagovarjati zaradi obtožbe organizacije kriminalne * skupine in številnih tatvin (17). ter proti 20-letni Marinelli Larisch in 43-letni Aurelii Cari. ki sta bili obtoženi neprevidnega nakupa. Do odgoditve je prišlo, ker je Zadnikov zagovornik predlagal, da bi njegovega klien- se ravnateljstvo CRDA v Tržiču pogaja z notranjimi komisijami, v Trstu pa noče pripustiti predstavnikov notranjih komisij k pogajanjem niti v vlogi opazovalcev. Pismo pravi nadalje. da smatrajo delavci prekinitev stavkovnega gibanja za neupravičeno. če bi se ta sklep opiral samo na sporočilo ravnateljstva, ki ni storilo drugega, kot da se je odpovedalo znižanju tarif za 4 odstotke, s čimer pa se niso akordi nič izboljšali. Zato meni FIOM, da je vprašanje še vedno odprto. To pa povzroča nezadovoljstvo med delavci CRDA v Trstu. Da se temu položaju odpo-more, je tajništvo FIOM predlagalo tajništvu sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice CISL skupni sestanek, na katerem naj bi razpravljali o položaju iri tudi sklenili, da se stavkovno gibanje ponovno prične, ker se bo le na ta način lahko rešilo vprašanje akordov In subakordov ter delavcev, ki dobivajo premije. Na to pismo je sindikat kovinarjev stare Delavske zbornice odgovoril, da sprejme predlog za sklicanje skupnega sestanka, do katerega je tudi včeraj prišlo, in sicer v Tržiču, medtem ko se, bodi danes ponovno sestali v Ti-stu. FIOM pa pri tem ugotavlja, da so nekatere pripombe v pismu sindikata kovinarjev stare DZ netočne bodisi glede nadaljevanja prekinitve stavkovnega gibanja v CRDA bodisi glede morebitnega znižanja prejemkov, ki pritičejo delavcem ob dopustih. Nadalje poudarja, da se je že obrnil na urad za delo z zahtevo po sklicanju sestanka, na katerem bi obravnavali razna nerešena vprašanja. Končno pravi, da h: se moralo stavkovno gibanje nadaljevati, da se dokončno rešj vprašanje akoruov, subakordov in premij, kakor tudi vprašanje izboljšanja prejemkov delavcev CRDA sploh. Iz te izmenjave pisem je razvidno, da se pripravlja novo stavkovno gibanje in upamo, da se bo sindikat kovinarjev CISL pridružil zahtevam FIOM. da bo stavka e-ootna in s tem tudi uspešna daj je v koronejskih zaporih, kjer bo moral čakati na proces. Apno v oko Med delom pri gradnji no- ve stavbe v Ul- F. Severo je 42-letnemu Nicoli Spadaru iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti brizgnilo apno v oko, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Moža so nemudoma sprejeli na okulističnem oddelku, kjer so mu najprej nudili vso potrebno zdravniško pomoč in ga nato s- prognozo okrevanja v desetih dneh pridržali. ( OLEDALlSČA ) Začetek operne sezone na gradu Sv. Justa Tihotapec za zapahi katerega so številne osebe opisale kot slaboumneža. pregledal psihiater. Predlog je sodišče sprejelo. Prečs. Fabrio, tož. Parcoli, obramba odv. Annoscia, Presti in Kezich, 10. preteklega meseca eo a-genti finančne straže v Veroni aretirali 36-letnega Giusep-pa Rossa. kateremu so zaplenili tuje cigarete, s katerimi je tihotapil, in tudi šofersko izkaznico, izdano leta 1950 od tržaške prefekture. Medtem ko so Rossa izgnali z izgon-skim listom v Trst. kamor je pristojen so poslali kvesturi izkaznico in prav na podlagi te, na kateri so ugotovili znake ponaredbe, se je preiskovalnim organom posrečilo u-gotoviti. da izkaznica ni bila izčana Rossu, pač pa Giusep-pu Fanu. Ta pa je bil znan policiji: proti njemu je namreč s-odna oblast izdala dva zaporna naloga, in sicer zaradi obtožbe tihotapstva in tudi zaradi tatvine kave. pri kateri je mož 29. novembra 1954 sodeloval. Po uspeli tatvini v škodo «Torrefazione S. Giusto« s skladiščem v Ulici Crispi. je Fano skupno s svojim tovornikom in z. ukradeno kavo izginil brez sledu ter se izognil aretaciji *• spremembo priimka v Rosso. A tudi to mu ni pomagalo. Fana so agenti pričakovali na kvesturi, kjer bi se moral prijaviti z izgonskim listom, a mož. ki je dobro večel, kaj ga čaka. tega ni storil- S tem je prisilil policijske organe, da so razposlali fonograme z ukazom aretacije in mož, kateremu se ie dve leti posrečilo izogibati se roki pravice, je končno bil aretiran in se- V soboto ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa premiera Pon-chiellijeve opere «La Gioconda«. V glavnih vlogah nastopajo Dragica Martinis, Dora Minarchi, Bruna Hom-hini. Carlo Bergon-zi, Ugo Savarese in drugi. Dirigent Mario Parenti, režiser prof. Carlo Piccinato. Poleg Tržaškega filharmoničnega orkestra sodelujeta tudi zbor in balet gledališča Verdi. Nadaljuje jse prodaja vstopnic. OD VČERAJ DO DANES HOJ ST V A. SMRTI IN POUUKK Armonia. 19.30: «Vrni se k meni)). B. Hutton, F. Astaire. Garibaldi. 20.30: «Plavolasa rnrzlica». D. Dors, J. Gregson. M.rcani. 20.30: «Prirvc tat*. P* Laurie, T. Curtis. Paradiso. 20.15: «Tri broadway-ska dekleia». M. in G. Champion. Parco delle rose. 20.00: »Človečka džun!gila». G. Merrill. J. St eri ing. Pattina*-*io. 21.00: «Megla nad Rokavskim prelivom». E. Wil- liams. F. Lam as. Ponziana. 20.15: «Div)ak», M. Brando. Rojan. 20.30: «Rose Marie*. A. Blvth. F. Lamas. Skedenj. 20.45: «UkraiČ»» J. Agar. RA D i O Dne 10. julija se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je Pilo 15, umrlo pa ie 7 oseb. POROČILI SO SE: šofer Giordano Benčič in šivilja Rima Ver-gerio, inštalater Rodolfo Grego-ri in gospodinja Nerina Maruški, inženir Adalberto Daipiretto m gospodinja Nidia Salvador i, pek Luigi Gregori in gospodinja Marija Pečar, ribič Antonio Ragau in gospodinja Giarvna Vaocotto, inženir Umoerto Bonetti in u-rad»nica On-dina Marussi. tehnik Rolaiikdo Boccia in gospodinja Valeria Babuder, študent Fran-cesco Mazzarino in gospodinja Giorgina Cavo. uradnik Luci a no Taraban in uradnica Romana Borgii ese. varilec Renaio Moj setti m gospodinja Ermenegilda Sepulcri, šofer Lionello Schillani in uradnica Bruna Guadagni, u-radmk Luigi Cattunar in študentka Lidia Lonzar. nogometaš Fulvio Fonda, in prodajalka Celestina Siirarvieri, mizar Glov-acn*, ni Ciani in gospodinja Anna Bandelj, prodajalec rib Livio Malutta in gospodinja Edda Do-ratti. UMRLI SO: 71-letpi Peter Mahnič. 77-Ietni Er>rico Giuseppe Carnera, 76-1 etna Amalija Pangos vd. Taučer, Barbara Mandorino stara 3 mesece, Mar-con Fiorella stara 6 mesecev, 35-letna Marija Irman por, Birsa, 58-1 etna Giuseppina Taglia-pietra por. Venier. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. Istria 43; Pizzul-Cignola. Korzo Ital ta 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26: Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju. LEKARNE ZaPRTE ZARADI POCITN1C Alabarda, Ul. Ist.ria 7; Biaso-letto. Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Minerva, Trg S. Francesco 1; Papo, Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Prendini. Ul. T’. Vecellio 24: Zaneti i, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Razna obvestita SREDA, XI. julija 1956 Tlt.vr 1'OSIA.IA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Iz žive narave: Vojna proti kobili- cam; 12.10 Za vsakogar nekaj! 12.45 V svetu kul tur e; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Lahke melodije: 13.50 Lepe operne a- rije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Mac Dovvell: Klavirski koncert št. 2: 18.30 Radijska mamica; 18.40 Slavni pevci; 19.00 Folklorne motive igra orkester Pacchio-ri; 19.15 Giuseppe di Nardi: O. bankah in bankarstvu: 1. Kaj je banka? 19.30 Pesira glasba; 20.00 Šport; 20.05 Sirauscovi valčki; 20.30 Poje ženski vokalni tercet Metuljček: 20.50 Svendson: Polone/,a; 21.00 Obletnica tedna: Nikola Tesla; 21.15 Pojeta Mario Lanza in Lily Pons; 21.30 Koncert Tržaškega mandolinistične-ga orkestra; 21.50 Offenbach: Polpuri iz opere »Hoffmannove pripovedke«; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetn IN NE NA »PRIKLJUČITVI« Med številnimi komentarji ln odmevi, ki so spremljali o-bisk predsednika Jugoslavije v Sovjetski zvezi. zavzema tako po obsegu kakor po značaju posebno mesto reak-clJa, ki je prišla do izraza v tisku, javnosti in vseh političnih krogih ■— vključujoč sem tudi vladne — v zvezni republiki Nemčiji, Največjo pozornost ih komentarje Zahodne Nemčije je pritegnilo stališče o nemškem vprasa-■tju, ki je bilo v skupni izjavi vlad FLRJ in ZSSR formulirano takole: «Kar se tiče nemškega vprašanja, smatrata obe vladi, da so v sedanjem trenutku, ko sta se tta ozemlju povojne Nemčije formirali dve suvereni drža-VI> za dosego njene združitve neobhodni razgovori med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratsko republiko. Oni prav tako smatrata, da so ostale države in v prvi Vrsti velike sile dolžne delovati v tem smislu, tako v interesu nemškega poroda, kot v splošnem interesu . . .» V komentarjih — in zelo Pogosto tudi v napadih — na to stališče v »Skupni izjav’« 80 prišla do izraza vsa ona različna gledišča, ki obstajalo v Zvezni republiki v zvezi z vprašanjem nemške združitve. Vprav te nianse in nasprotja so vsilila potrebo — kot se je izrazil berlinski časopis «Telegraf» — da se na-Pravi objektivni zgodovinski Prerez o razvoju problema združitve. Zgodovinska dejstva so sledeča: Ob koncu vojne je bila Nemčija razkosana in pod oblastjo več zmagovitih sil — čemur je potsdamski sporazum nele dal obliko in meje. arnpak ga tudi uzakonil. St'ri Posebna zasedbena področia kot izraz zmagovitih pravic štirih velikih sil — so nastala v v glavnem kot štiri zasedbena geografska področja enotne poražene Nemčije. Posebna gledišča vsake posamezne velike sile na perspektivo Nemčije -— pogosto Popolnoma nasprotujoči si — interesi v zvezi z možnostmi, katere je vsaki posamezni sili dajala pravica do okupacije nad delom Nemčije, so kmalu začela čedalje bolj jasno prihajati da izraza in dajati težak in usodni pečat na bodoči razvoj vse Nemčije. Ob tem se je to uresničevanje posebnih interesov in kombinacij vsake posameznic1 sile zase na svojem zasebnem področju, razvijalo v pb-Sojih prvih začetkov * in nadaljnjega poglabljanja hladne vojne —• pri čemer pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da so vprav ti medsebojni nasprotni interesi in nasprotujoča si politika v- zvezi z Nemčijo znatno pripomogli k nadaljnjemu razmahu 'n zaostritvi hladne vojne. Zasedbena področja so se začela čedalje bolj ločiti, meja med njimi je začela postajati čedalje ostrejša in bolj vidna, in ob novem vahi zaostritve hladne vojne začela dobivat' V zvez) s snovanjem zapadlega bloka nov videz, ki se je odražal v približevanju Vseh treh področij, ki so bi-'a pod oblastjo zapadnih 'sil V nasprotju s področjem pod zasedbo SZ. Utrditev znpad-bega bloka je privedla do u-atvaritve trojne cone, iz katere je v ' znanih pogojih vzrasla Zvezna nemška republika, Zaradi številnih činiteljev, °d katerih je troha posebno Poudariti blokovsko zaostri-*®v Iti predvsem vojno na Noreji. nadalje ameriško po-01 oč in velikanske potencialne možnosti, ki so ležale v začasno zamrlih gospodarskih si'ah Zapadne Nemčije, je kmalu prišlo do ((nemškega C|>deža». to je do neslutene brzine v razvoju vseli sektorjev gospodarskega življe-I'ia in politične ter g::podnr- pomemben razvoj in tako velike spremembe," je 'prišlo tudi v vzhodnih predelih do važnih sprememb, Tu so se odigrale izredno važne in daljnosežne spremembe, ki so se morale odražati —..pa naj to kdo prizna ali ne — ne-!e na sedanje odnose med dvema deloma Nemčije, ampak tudi na bodočnost in celo na združitev obeh delov. Meja med obema deloma Nemčije ni le teritorialno-upravna meja med dvema deloma ene Nemčije, katero upravljajo različni okupatorji. Danes je to državna meja med dvema državama, ki imata skupno samo to, da živi na njih isti narod in da sta bili nekoč celota — kakor so skupni tudi napori in želje ljudstva, da ponovno postanejo celota. Vse drugo pa ju loči. S političnega stališča sta to v sedanjih razmerah blokov dva ločena svetova, pri čemer tako prvi kot drugi po logiki razvoja v razdeljenem svetu z vsakim dnem krepi samega sebe in s tem utrjuje razdelitev in poglablja jez, ki ju loči. Kar se tega tiče, je dovolj omeniti, na primer vlogo, ki jo v tej smeri ima formiranje lastnih vojska v obeh delih Nemčije. Tudi. z gospodarskega stališča sta to — v današnjih razmerah — prav tako dva ločena svetova. Gospodarstvo Vzhodne Nemčije — katere zmogljivost in razvoj bi bilo zelo zgrešeno podcenjevati in to celo v primerjavi z evropskim povprečjem — se je obnovilo in razvilo v sk.opu gospodarskega kroga vzhodnih dežel. Pri tem je Vzhodni Nemčiji — med ostalini — mnogo pripomogel sistem in politika gospodarskega embarga, ki je gospodarski sili Zahodne Nemčije zaprl velikanska vzhodna tržišča, ki so bila malone tradicionalno nemška. Tudi s socialnega vidika sta to ostro razdeljena svetova. Nacionalizacija, agrarna reforma in vrsta drugih ukrepov. ki težijo k ustvarjanju temeljev za izgradnjo socialističnega sistema, so jez ki loči Vzhodno od Zahodne Nemčije, poglobili. Usmeritev k izgradnji socializma, ki ra sedaj zaradi mnogih objektivnih in subjektivnih razlogov še ni dala pričakovanih in otipljivih rezultatov, je vendar, ustvarila že j.pjidne temelje, na katerih »e v določenih primernejših pogojih Nemška demokratična republika lahko smelo loti velikega dela^ tekmovanje z dosežki in življenjem svojih bratov na Zahodu. Tudi na vseh ostalih področjih je desetletna razkosa-nost in posebna razvojna pot zapustila svoj pečat, ki je toliko bolj viden, da postaja vedno bolj ena od glavnih o-vir za združitev. Pa čeprav bije se gornja trditev mogla /deti čudna, se ta zaključek čedalje bolj vsiljuje, in to kljub takim činiteljem, kot. je ((konferenca velikih sil o nemškem vprašanju« in podobno. Dve Nemčiji sta danes neizpodbitno dejstvo,- ki ne temelji prvenstveno — kot to pogosto napačno mislijo v Bonnu — na dejstvu, da i-mata obe nemški državi vse; absolutno vse elemente, ki so potrebni za priznanje suverenosti. Ni namreč ustavnega, niti mednarodnega zakona, na osnovi katerega bi se mogla tej ali oni nemški državi —* s tega pravnega stališča — zanikati njena suverenost. Toda to je le eden — :n to pravni element obstoja dveh Nemčij. Sam na sebi pa ta element ni niti bistven, niti odločilen. Mnogo bolj važne so one splošne — družbene, gospodarske, kulturne in druge — razlike, ki obstajajo in ki se vsak dar. večajo. Dve državni telesi, ki sta na nekdanjem nemškem o-zemlju dobili povsem različne oblike, se morajo danes težko združiti. Za to je potreben dolg proces postopnega medsebojnega spoznavanja, stikov, izmenjave mnenj in izkušenj. V tem procesu medsebojnega spoznavanja in vsklajevapja je potrebno najti skupne temelje za nadaljnji razvoj. Vse to pa je dolg proces, ki zaradi oklevanja v zvezi z njegovim dojemanjem postaja iz dneva v dan težji in bolj zapleten. Zato je ne- razumljivo, da oni, ki govore o družitvi, ne vidijo potrebe po ustvarjanju pogojev za to združitev. Izbegavati to nujnost, nam vsiljuje misel, da se pod pojmom združitve dejansko misli na priključitev . . . Priznavanje ali nepriznavanje Nemške demokratične republike ni bistven element. Važno je, če gre dejansko za združitev Nemčije — uvideti dejansko stanje in na temelju tega izvajati jasne zaključke. Združitev Nemčije ni — kot je to bilo poudarjeno v «Skupni izjavi dveh vlad« — problem, ki zanima samo Nemce, ampak predstavlja velikanski splošni interes. Zato je težko razumeti uporna politiko nerazumljivega zanikanja dejanskega stanja in odklanjanja enega od najbolj realnih razlag nemškega vprašanja —• politiko, ki ji opo-zicionalne skupine, povsem u-pravičeno očitajo, da «iz svojih ozkopolitičnih interesov :r. posebnih Kombinacij zapostavlja osnovni problem Nemcev — združitev«. TONCIC (Iz «Medjunarodne politike») Te dni sta v Trstu znana pevca Jan Kiepura in Marta Eg-gerth, ki ju je naš fotoreporter »ujel« včeraj ob obali 0 ustavni reformi Kampanja za reformo ustave še v Franciji vedno bolj širi. Ogledni politiki in strankarske skupine iznašajo svoja stališča in se posvetujejo o značaju te reforme, skupina 300 poslancev pa je pred nedavnim zahtevala. od vlade, da postavi čim prej to vprašanje pred parlament. O nujnosti ustavne reforme je sredi preteklega meseca --govoril tudi predsednik republike Co-tv «Revizija 'naših institucij in našega sistemu je za nas glavna naloga,» je podčrtal v svojem govoru ob priliki proslave 40-letnice bitke pri Verdunu. Pred njim se je maja meseca predsednik vlade prav tako dotaknil tega problema. «Francija ima vtis, da njene institucije ne ustrezajo več potrebam moderne države, da se avtoriteta države počasi ruši v korist koalicije privatnih interesov, tako da je celo v nevarnost i enotnost države. Dolžnost republikancev je, da prevzamejo pobudo za korenito ustavno reformo». Tudi vlada je že prevzela pobudo. V okviru parlamentarne komisije za splošne volitve so imenovali' odbor, ki mora izdelati predlog za spremembo nekaterih členov sedanje ustave. £di se, da bo ta odbor predlagal najprej spremembo samega postopka o re- Zadeva «Espresso» - «S. G. lmmobiliare» in grehi rimske demokrščanske uprave Svojevrstne špekulacije „cveta" rimske aristokracije so segle tudi v cerkvene kroge - Zanimiva „bratovščina" med delničarji in uslužbenci družbe 'Immobiliare* in V. občinsko sekcijo V večnem mestu se prav gotovo ne dolgočasijo. Od časa do časa poskrbi predvsem tako imenovana visoka družba za razna presenečenja. Pred letom je v zvezi z zagonetno smrtjo Vilme Monte-si na morskem obrežju nedaleč od Ostie, prišla na dan zadeva z orgijami, ki so se vršile v vili Capocotta in- katerih so se udeleževale znane osebe iz tako imenovane rimske boljše družbe. Ob tej priliki je zlasti zaslovela Anna Mcria Moneta Caglio in finančni pustolovec ((markiz« Ugo Montagna, da ne omenjamo/mladega muzicista Piccio-nija, sina sedanjega voditelja demokrščanske skupine poslancev v parlamentu. Sodna preiskava je razkrila mrežo Jjudi. ki so po tej ali oni poti hodili v široko razpredeno trgovinsko mrežo z mamili. Sodna razprava v zvezi s tragično smrtjo Vilme Mon-tt.si se še ni niti začela, ko je te dni javnost izvedela za nova senzacionalna odkritja v zvezi s, trgovino z mamili, predvsem s kokainom. Rimska policija je že spravila pod k.juč vrsto ljudi, ki so skoro vsi iz ' krogov rimskega cerkvenega plemstva. Poleg tega. da so se na določenih krajih, v družbi z nežnim spolom vdajali uživanju kokaina in drugim ((svobodnim« zabavam, so se ti nadobudni mladeniči spuščali v razne podvige, da bi na čim lažji način prišli do denarja. Tako so si omislili naslednji spretni sistem. V zastavljalnici so zastavljali dragulje in druge dragocenosti, nato pa so potrdila prodali prijateljem in cenilcem, zatrjujoč, da gre za družinske dragocenosti, ki naj bi imele zelo veliko zgodovinsko vrednost. V to vabo je ugriznil tudi duhovnik Carlo Pacelli, glavni svetnik papeške komisije ca vatikansko državo in duhovni vodja »črnega« plemstva, ki ie kupoval potrdila o zastavr ljenih dragocenostih z namenom, da bi tako rešil te dragocenosti pred nevarnostjo, da bi prišle v roke špekulantov. Na ta način so ti degenerirani princi Pacelliju iztrgali okrog 2.1 milijonov lir, kar je prav gotovo eden najbolj uspelih .(podvigov« rimske plemiške tolpe. Do kod bo jla policijska preiskava v zvezi s trgovino in razpečavanjem mamil, je za sedaj še težko reči; vsekakor pa je policija prišla na sled široko razpredeni mreži, ki preko Milana vodi do Genove in odtod v Združene države. Spričo okoliščine pa, da je policiji, tudi od že aretiranih oseb, težko izvedeti, od kod so prejemale kokain in druga mamila, ni verjetno, da dal. da spadajo v okvir te bo policija kos tej zelo zapleteni zadevi. Pred dnevi je sicer neka mlada ženska pri raznih uredništvih ponujala ((senzacionalna odkritja« in navajala imena in naslove oseb, o katerih do sedaj kronika 'e ni govorila, in ni izključeno, da se bo škandal s kokainom še razširil; sicer pa moramo že na osnovi znanih podatkov zaključiti, da gre za zadevo, ki meče precej čudno luč na nekatere kroge tako imenovane boljše rimske družbe. Druga zadeva, ki je dvignila precej prahu, ne-le v rimski javnosti, ampak v vsej državi, se tiče tožbe, ki jo je Splošna družba za nepremičnine (Societti Generale Immobiliare) vložila proti tedniku ((Espresso« zaradi ankete, k: jo je tednik priobčil v zvezi z nekorektnim poslovanjem in korupcijo, ki naj bi vladala med to družbo in rimsko občino takrat, ko je bil na čelu rimske občine demokrščan-ski župan ing Rebecchini. V razpravi, ki se sedaj vrši pred rimskim sodiščem, je prišlo do senzacionalnih odkritij. Splošna družba za nepremičnine se peča z nakupom in prodajo zemljišč, na katerih naj bi se gradile stanovanjske stavbe in druge zgradbe. Predsednik te družbe. ing. Gualdi, nam je pove- sk OBSEŽEN PROGRAM UmJANSHEM. hkrati pa se držale tu-i taktike čakanja. V stališču _V(zne vlade glede združitve a se doslej ni nikdar in ni-kler omenil drugi del. to je vzhodni del, ki naj se združi. n® pa enostavno priključi za- lednemu delu. Oni ftrinjajo , takim honnske vlade, sledeča dejstva: V teh desetih letih ločene Ea obstoja , ki sp ne ''glediščem poudarjajo Kr . . od nega Nemčije, v katerem dela kot smo videli )e, izvršil tako Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ni velesejem v običajnem pomenu besede. Pravzaprav v Ljubljani velesejmov — kot so bili v skromni obliki pred vojno — sploh ne prirejajo. Velike jugoslovanske velesejemske manifestacije so v Zagrebu, kjer bosta odslej ka> dva mednarodna velesejma letno, spomladi in jeseni. Tudi v Beogradu gradijo ve-lesejemsko razstavišče v Ljubljani pa so lani zgradili in letos še dopolnili razstavišče, ki služi drugačnemu namenu — specializiranim razstavam, od katerih se nekatere razvijajo v vsakoletne tradicionalne prireditve, ostale pa se Organizirajo v skladu s potrebami in okoliščinami. Dve taki razstavi sta letos že bili v Ljubljani; Razstava »Stanovanje za naše razmere« je s svojim poučnim in komercialnim delom vzbudila ;Tilko zanimanje, saj je šlo končno za vprašanje, ki je v Ljubljani prav tako žgoče kot menda v v«eh večjih mestih na svetu. Druga razstava je bila posvečena jugoslovanskim povojnim izumiteljem in tehničnemu napredku in je poleg domiselnosti in tehnične nadarjenosti našega rodu poudarila še zares presenetljivi tehnični napredek, ki ga je Jugoslavija dosegla v zadnjih desetih leti K kliub vsem težavam (te so na primer lepo ponazarjali grafikoni porasta proizvodnje v posameznih panogah industrije, kjer se je ob letu 1948 krivulja prav na vseh značilno ulomila). Med že tradicionalne prireditve ljubljanskega Gospodarskega razstavišča pa spada Obrtniški velesejem, ki se ie letos predstavil javnosti v svoji drugi izdaji. Prva obrtniška razstava je bila v Ljub-l.cni že leta 1844, vendar so za neko kontinuiteto začele .skrbeti šele razstave vajenskih šol, ki so prišle v navado v začetku tega stoletja. Kasneje je bila obrt močno predstavljana na ljubljanskih vtlesejlhih med obema vojnama. ko je bil delež obrti v gospodarstvu zaradi slabše razvite industrije seveda večji kot danes. Po zadnji vojni so slovenski obrtniki dvakrat nastopili na razstavah obrti in lokalne industrije, lani pa so dobili z ljubljanskim obrtniškim velesejmom stalno letno revijo svojega dela in napredka. Razstava ima seveda velik praktični pomen. Na njej se obrtna podjetja seznanjajo z željami in potrebami kupcev in primerjajo svoje delo ;n domiselnost med seboj. Obenem pa letošnji velesejem tudi že dokaj dobro odgovarja na vprašanje o mestu in vlogi obrti v novem družbenem redu in v času, ko se država pospešeno industrializira. Poleg tega pa so se proizvajalci letos verjetno prvič znašli pred potrošniki v povsem novi vlogi in v novem položaju. Danes si nihče več ne more utvarjati. da ho prodal, kar bo izdelal, temveč se mora navaditi zelo vest- nega zasledovanja potreb n okusa tržišča. Zdi se, da je odgovor, ki ga daje letošnji obrtniški velesejem na obe vprašanji, dokaj pozitiven. Obrtniki in obrtniška podjetja so se lotili izdelave cele vrste novih proizvodov, zlasti onih, katerih industrijska proizvodnja ne oi bila rentabilna. bodisi da povpraševanje ni tako veliko, da bi absorbiralo kapaciteto cele tovarne, bodisi da zahteva tržišče tolikšno izbiro raznih tipov ali takšno kvaliteto izdelave ali zunanjega oblikovanja, da mu industrija spet težko ugodi. Za nekatere stva. ri seveda še manjkajo tovarne, obrtniška podjetja pa je mogoče mnogo laže in hitreje preusmeriti v izdelovanje tega ali onega novega predmeta. Nekatera takšna obrtniška podjetja, ki so zadela pravo pot in ki bodo znala po njej nadaljevat', se bodo gotovo sčasoma razvila v prave tovarne. Tako je videti, da bo lahko zdaj jugoslovansko gospodarstvo po prvih potrebnih začetnih naporih lahko šlo po lažji in cenejši poti, katere cilj je zadostitev rastočim potrebam pic-bivalstva. Težko bi bilo naštevati, kaj vse kažejo obrtniška podjetja, zlasti kovinske stroke od katerih so nekatera že na meji industrijske proizvod- hištvu kot pri tapetniških izdelkih ali raznih svetilkah in okovju za pohištvo, vrata, okna itd., Pa spet pri štedilnikih, električnih pečeh, fotografskih povečevalnikili, ventilatorjih ih skoraj vseh o-stalih proizvodih, ki so razstavljeni. Posebno zanimiv je pogled na razstavljeno pohištvo, ki je vse brez izjeme izdelano zelo lepo in kvalitetno in ki se razlikuje med seboj samo po večji ali manjši modernosti ali konservativnosti zasnove in izdelave. Ve-čiroma jia je videti primere zelo praktičnega, lahkega modernega pohištva, ki je ne ie okusno, temveč tudi mnogo bolje prilagojeno modernim stanovanjem in žepom potrošnika, Nekatere rešitve so bodisi glede na obliko, bodisi glede na izbiro materiala prav posrečene. Ce se bodo slovenski mizarji oklenili te poti. bodo kmalu spet med prvimi v Evropi, kot so že nekoč bili. Medtem ko obrtniški velesejem še privablja številne obiskovalce, pa uprava Gospodarskega razstavišča že pripravlja (>voje naslednje letošnje prireditve — mednarodno razstavo radia in telekomunikacij, s katero bo povezan začetek poskusnih oddaj centralnega televizijskega spore-ua v Jugoslaviji, nadalje tra- nje. Gotovo pa je, da bo kma- dicionalno mednarodno vinsko lu le še zeto malo proizvodov, in še to samo najbolj zapletenih, ki jih bo treba uvažati. Vidna je tudi rastoča skrb za čim ličnejšo zunanjo izdelavo, kar se kaže tako na po- razstavo in razstavo izvoznih artiklov, s katero se bo konec septembra zaključila do-s le' predvidena letošnja delavnost ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. družbe še druge, večje i ali manjše družbe, kakor- so na premer «Sogene», s 300 milijoni kapitala, «Cidal», z 250 milijoni, kSafic«, s 50 milijoni, (iFoggio Verde« s 125 milijoni, »R.nto« in «Sperlinga» z 20 milijoni, »Edilizia« s 18 ' milijoni, »Prato Diamante« s 50 milijoni, »Immobiliare Terme Diocleziano« z 10 milijoni 'i družbe, ki vrže svojo dejav-rost v naslednjih mestih: Cro-tone, Bari, Cs.gliari, Catania. Ferrara, Foggiu, Genova, Livorno, Messina, Milano in Rim s skupnimi kapitali okrog 1 milijarde lir. V ilustracijo, kakšne dobičke realizira ta družba, naj navedemo, da se je v razdobju l&aO—1854 na področju Monta Maria v Rimu, kjer ima ta družba 80 ha, ali 800.000 kvadratnih metrov zemljišča, cena za kvadratni meter zvišala na 25.000 lir, kar znese nad 20 milijard lir zaslužka v štirih letih, in to samo za zemljišča na Monte Mariu. V obrambo tednika ((Espresso« je na primer odvetnik Ozzo izjavil, da je omenjena družba prodala kose zemljišča visokim občinskim funkcionarjem. medtem ko je inženirju Macriju, ki je tudi občinski funkcionar, prodala zgradbo ki jo je družba zgradila na zemljišču Torrevecchia in ki ga je kupila po 12 lir za kvadratni meter! V zvezi s korupcijo, ki je viadala v odnošajih med omenjeno družbo in visokimi občinskimi funkcionarji in uradniki, je vzbudilo mnogo hrupa pričevanje novinarja Nico-le Patruna. mladeniča 23 let, ki je hkrati tudi visokošolec. S svojim pričevanjem je Pa-»runo povzročil pravi preobrat na tej razpravi, in m izključeno, da utegne to njegovo pričevanje dokončno odločiti o usodi te tožbe. Nieola Pati%no jg izjavil: »Podatke, s katerimi razpolagam, sem zbral z anketo, ki sem jo nameraval izvršiti za svoj račun, ko sem obiskoval urade petega občinskega oddelka. Začel sem v oktobru. Takoj sem opazil, da so za razliko od onih, ki so nameščeni na drugih sekcijah, imeli vsi funkcionarji in uradniki avtomobile. Mnogi med njimi b so imeli tudi večje avtomobi-*I le manjši uradniki pa male »topoline«. Vse to, seveda, v očitnem nasprotju s tem, kar se misli o nizkih plačah uradnikov«. «Nekega dne sem bil v uradih petega oddelka; predsoba je bila polna ljudi. Vsem je branil vstop mladi vratar, ki še ni poznal okolja, ker se te trmasto upiral pustiti v sobo nekega gospoda, ki se je zdelo, da je tam doma. Nekoliko kasneje sem slišal, kako so viatarja okregali, ker je preprečil vstop nekemu funkcionarju Splošne družbe za nepremičnine« »Toda to je še najmanj — je dodal Patruno — V žepu imam seznam funkcionarjev, ki so prav gotovo povezani s to družbo. Evo ga: ing. Magri ima kos zemljišča na terenu, ki je last te družbe; ing. Fi-lippo Cosimi idem, zraven pa 5e nekatera stanovanja. S seboj imam ustrezna katastrska potrdila. Potem imamo ing. Birnchija, ki vrši funcijo direktorja urbanistike, in še ing. Flore. Oba posedujeta zemljišča, ki sta jih kupila od omenjene družbe, ali od kakšne druge družbe. Morem reči tudi, da je sin ing. Guerrierija (direktorja petega oddelka) funkcionar Splošne družbe za nepremičnine. Imenuje se Giuseppe Guerrieri. In s tem i-e ni konec. Nekateri zunanji člani komisije za gradnje, iste, ki je dala ugodno mnenje za mr.oge vloge Splošne družbe za nepremičnine, so hkrati arhitekti gradbenega podjetja. Gre za arhitekte Attilia Spac-carellija, Vincenza Passarelli-ja, Pasquala Carbonellija n Vittoria Cafiera Naslednji trije arhitekti Plinio Marconi. Ignazio Guidi in Adalberto Libera so v službi Splošne dtužbe za nepremičnine in so hkrati tudi zunanji člani ' občinske komisije za urbanistiko«. Res lepe stvari, ki so se nemoteno dogajale za časa prejšnje demokrščanske občinske uprave! viziji ustave (po 80. članu u stave je namreč”mogbce izvršitev revizije le z dvetretjinsko večino), nato spremembo odno-šajev med izvršnimi in zakonodajnimi organi oblasti (17., 48... 50. in §1. člen ustave)'in končno ;.sprememba, odnosa jev. znotraj francoske unije. Zaradi položaja ,v Alžiru bi francoska. vlada vsekakor želel« obrniti zaporelljejreforme. -Toda ne glede na. to- zaporedje je naloga odbora želo zapletena, ker je treba iz številnih variant izbrati tisto, ki bi mogla , dobiti večino v parlamentu. V francoskem meščanskem tisku se v poslednjem času vodi kampanja za uvedbo »predsedniškega režima«, v. katerem bi predsednik republike bil hkrati tudi predsednik vlade, volili pa bi ga ob priliki splošnih volitev. Tako izvoljen predsednik bi zajamčil večletno ((parlamentarno vlado«, ki bi trajala tako dolgo, kot parlament. Za misel o ((parlamentarni vladi« je že prej izrazil bivši predsednik vlade Edgar Faure. Tedaj so jo sprejeli tudi ljudski republikanci in demokratsko socialna unija odpora. Danes pa imata ti dve politični skupini nekoliko drugačno .stališče. Sedaj se ljudski republikanci izražajo proti »predsedniškemu režimu«. Qni smatrajo, da je, z določenimi popravki, sedanji parlamentarni sistem vendarle najprimernejši. Ti popravki bi zadevali izglasovanje pooblastil za daljše razdobje, od 2 do 5 let. in s tem, da bi nezaupnica vladi bila pogojena z imenovanjem njenega naslednika. V primeru nezaupnice, bi vlada imela pravico razpustiti parlament. V vrstah demokratsko-so-cialne unije odpora so mnenja o značaju ustavne reforme deljena; nekateri so še nadalje za ((predsedniški režim«, drugi pa za federativni. A tudi med strankami skrajne desnice se opaža določeno kolebanje glede predloga o uvedbi »predsedniškega režima«, kajti po njihovem mnenju bi taka reforma ne bila brez nevarnosti. Po vsem tem so desničarske slrenke pristaši močne, trdne vlade, ker netrdna vlada in šibka izvršna oblast pospešujejo širjenje nezadovoljstva delovnega ljudstva proti kapitalistični ureditvi nasploh »Čvrst režim« mora biti, nek, preventivni ukrep proti krepitvi naprednih sil v deželi. Toda ta ukrep vzbuja hkrati tudi strah, da bi se, zaradi kiepitve levičarskih sil v deželi in možnosti njihovega bodočega združenja, ne spremeni v orodje proti onim, ki so ga zahtevali. Komunistična stranka je o-gorčeno napadla predlog o »močni vladi«. Ona spominja, da je taka vlada v preteklosti omogočila večkrat uvedbo diktatorskega režima. Komunirti še nadalje smatrajo, da se • jrredlogom o krepitvi izvršne cblasti s pomočjo predlaganega : predsedniškega sistema želi (jL i b iti vloga parlamenta v korist vlade. Zato KP zahteva v svojem predlogu reform« najprej krepitev - vloge parlamenta z odpravo njegovega drugega doma -— senata ki je zaradi svoje konservativne ststave pogosto ovira za delo parlamenta. Poleg tega se KP izraža za uvedbo odpoklica poslancev od strani volivcev, kakor tudi za njihovo izvolitev po proporcionalnem volilnem sistemu. «Sprejem teh ukrepov bi prispeval k oblikovanju vlade, ki bi se opirala na množice, to je dejansko močne vlade«. Kar zadeva socialistično stranko, se ona do sedaj še ni jasno izrazila o ustavni reformi. Tudi Guy Mollet se je izrazil zeia na splošno, da mora reforma ((ustvariti pogoje za oblikovanje vlade za razdobje več let«. On je sicer dodal, da ne bi bilo treba okrepiti izvršne oblasti na ikodo parlamenta, ampak da je treba ohraniti sedanjo delitev odgovornosti, meri parlamentom in vlado, toda ni podrobneje pojasnil, kako naj bi se to izvedlo. V socialističnih vrstah je mnogo različnih gledišč o ustavni reformi. Značilno je, da v tej kampanji za reformo ustave ne sodelujejo le politiki, ampak tuli ugledni pravniki, ekonomisti, novinarji in drugi. Zanimiv je s tem v zvezi predlog ekonomista Andrea Pietr* o oblikovanju neke vrste gospodarskega parlamenta Fran-cije. poleg obstoječega političnega On predlaga, da bi predstavniki raznih gospodarskih vej izvolili svoje poslance v ta parlament, ki bi se v glavnem pečal z gospodarskimi vprašanji dežele. Kljub temu, da bi se ti delegati volili po korporacijah (kar nas nekoliko spominja na Poujadovo stanovsko skupščino), vendar pa zamisel o gospodarskem parlamentu, ki bi predstavljal delovno prebivalstvo Franc.-ie zaslužil vsekakor, da se pozorno prouči. Širina kampanje za reformo ustave dokazuje dejansko nezadovoljstvo skoraj vseh slojev francoske družbe s sedanjo politično nadzgradbo Francije. V razdobju med obema svetovnima vojnama je bila revizija ustave navadno orodje desnice v borbi proti demokratičnemu gibanju v deželi; toda reforma ustave ni danes več orodje desnice, ampak izraz splošnega nezadovoljstva in teženj, da se z reformo od-tičnih institucij, ki predsta--stranijo pomanjkljivosti poli-ljajo oviro za družbeni razvoj Francije. Običajne, značilne poletne siike v Trstu Po dolgem oklevanju je v zadnjih dneh vendarle pritisnila vročina Prišla je ta-korekoč iznenada in zato je tem hujša, posebno, ker se je toplomer dvignil Pjv-cej nad 30 stopinj C. Nič čudnega torej, da se sleherni Tržačan, čim mu čus dovoli. zateče k morju, ki ga pa tudi ne ohladi preveč, ker je tudi voda precej topla, Po včerajšnjem odloku občinskih oblasti, s katerim se omejujejo ud iv je plaže)), tu marsikateri obiskovalec teh «plaž» oropun tega «-žitka in bo zalo na dovoljenih «plužah» še večji dre n j — Priobčena slika nam kaže bar ko vi jonsko «plažo». Kakšno zvezo s poletjem pa nuj ima spodnja slika? V poletnih mesecih gre skozi naie mesto zelo mnogo niijrazličnej ših evandrov-cev». Kot nam priča slika, je ta namenjen kar v daljno Avstralijo. Čeprav nam ni uspelo priti do svali-drovcu)) uli uvandrovcemt, l:i so ubrali tako 'dolgo pof, f lahko sklepamo, da so namenjeni na olimpiado. Vsekakor nipn s tik 4 potrjuje podjetnost in pogum uvan-drovcevs, kajti njihovo vozilo'' m preveč sodobno bi pot do cilja je še dolga, »A* v ' »A'v«* (Zl.b V-4y<> ( ; . . -................................. —............. 1...............1 ""'I."— II .DIMIM. ZAKAJ SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NE NASTOPA NA GORIŠKEM SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA OOBOKA Otroški vrtec v Pevmi bodo na novo opremili Prihodnja seja občinskega sveta v Gorici bo 18. julija V nasprotju s prakso se zahteva za nastope cenzurno dovoljenje notranjega ministrstva Zahtevamo, da se uvede stara praksa, kot je v veljavi za druqe igralske skupine • Zakaj samo za SNG velja dosledno izvajanje protidemokratičnega iašističnega zakona o javni varnosti? Marsikdo se sprašuje, zakaj Slovensko na rodno gledališče iz Trsta, ki je preteklo zimo večkrat uspešno gostovalo v naši prosvetni dvorani, ne pride več k nam, čeprav dvorana povsem zadošča potrebam SNG. Povedati nforamo, da za prenehanje gostovanj ni odgovorno SNG niti kakšna druga kulturna organizacija, kot rta primer SKGZ, ki je vse doslej gostovanja organizirala in pripravljala dovoljenja za nast'j-pe, ampak so vzroki te pre-kinitve veliko globlji ter jih je v celoti pripisati tistim go-nškim krogom, ki so z nezadovoljstvom ugotovili naraščajočo kulturno delavnost in zanimanje širokih plasti slovenskega prebivalstva za uspešne nastope profesionalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki je v veliki men prispevalo k dviganju kulturne zavesti našega prebivalstva, ki zaradi posebnih prilik dolga leta ni moglo gledati nastopov SNG na goriškem odru- Pred časom smo v našem listu poročali o nenadni prekinitvi gostovanj SNG. Pri ZSPD smo izvedeli, da so do-slct po (ali v Kirn v preventivno cenzuro dve igri, vendar še niso prejeli odgovora. Vendar je pn vsej stvari še nekaj, kar je veliko važnejše in kar se neposredno tiče zakonskih predpisov o možnostih delovanja gledališč v Italiji. Do letošnjega februarja je ZSPD pošiljala prošnjo za nastop SNG goriški kvesturi skupno s potrdilom o plačilu avtorskega prava in registrskega urada o plačani taksi. Po opravljenih navedenih formalnostih je kvestura izdala dovoljenje za predstavo. Sele letošnjega februarja pa je kvestura sporočila, da ne bo več izdajala dovoljenj za predstavo če ne bo izdala svojega dovoljenja o igri osrednja o-blast, in sicer Generalno ravnateljstvo za predstave v Kirnu ki je podrejeno notranjemu ministrstvu. V skladu z novimi določili kvesture je ZSPD poslala v Rim delen prevod iger. s katerimi je nameravalo gostovati SNG. Sedaj čaka na odobritev že peti mesec. Res ne vemo, kaj bi bilo z umetnostjo v naši državi, če bi morala vsa gledališča 91 italijanskih pokrajin pošiljati v preventivno cenzuro v Rim vsa dela in potem čakati mesece in mesece na odobritev. Ker je ta praksa nemogoča in nedemokratična ter o odločnem nasprotju s členom ustave št- 23, ki pravi, da sta znanost in umetnost svobodni (čeprav obstaja veljavnost enotnega• besedila fašističnega zakona o javni varnosti, ki predvideva birokratski postopek, o čemer bomo poročali pozneje), odločno zahtevamo, da se glede izdajanja dovoljenj za kulturne prireditve ponovno uporabi stara praksa, zlasti še, ker vemo, da se goričke oblasti ne držijo tako dosledno zakona, kadar gre za Piccolo Teatro; temu goričkemu amaterskemu gledališču izda dovoljenje tiskovni urad prefekture. Zakaj se u-porablja dvojna mera do gledališke delavnosti v Gorici? Iz navedenega vidimo, da se v praksi prošnje za gledališke prireditve rešujejo na prefekturi, vendar ni nič pro- mo zanj, ne pa tudi za dru- tipostavnega, če se prefektura odreče izdaji tega dovoljenja m zahteva (na primer za SNG!) izvajanje enotnega besedila zakona št. 773 od IS. junija 1931 o javni varnosti, torej zakona, ki je bil sprejet pod fašizmom in ki je v odločnem nasprotju z demokracijo in čtko ter duhom ustave, zaradi česar obstaja upravičeno ogoT-enje javnosti, da zakona še niso nadomestili z novim, čeprav obstajata v parlamentu ze dva zakonska osnutka o javni varnosti. Po tem zakonu obstaja za dosego dovoljenja sledeč postopek: člen 73 zakona o javni varnosti govori o predhodni cenzuri igre s strani prej o-me njene Generalne direkcije za predstave, v kateri so se vedno isti ljudje izpod fašizma, ki so bili svoj čas v tako imenovanem eminculpopus, to je vrhovnem fašističnem organu, ki je preprečeval sleherno ideološko in kulturno ter tiskovno delavnost, ki ni bila na liniji fašizma: člen 6'S istega zakona predvideva, da se kopija igre pošlje tudi kvesturi skupno z rimskim dovoljenjem; šele prefekt po členu 74 lahko izda dovoljenje za izvajanje igre. Ker pa ima p-efekt po členu 2 zakona o javni varnosti popolna pooblastil a in lahko po svoji uvidevnosti odredi tudi obsedno slonje v neki pokrajini, tedaj mu ta zakon dopušča možnost, da napravi polnomočno dovoljenje iz Rima, ali pa da ga tudi zavrne. (Poleg tega je še člen 30 o tehnični ureditvi dvorane ter zakon 72 o avtorskih pravicah, povsem postranskega značaja). —■ Ponavljamo, da bi kulturno življenje v Italiji zamrlo, če bi se za vsa gledališča uporabljala prej omenjena pravna pot, kajti v Rimu ne bi mogli pravočasno izdajati dovoljenj igralskim skupinam 9j italijanskih pokrajin. Obenem obstaja tudi člen ustave št. 33 o svobodi umetnosti in znanosti. Zaradi tega je bilo povsem nujno, da se je n praksi prav zaradi zmanjšanja centralizacije v tem delovanju in zaradi nesmiselnosti pretirane cenzure omogočile, da vladni organi v pokrajinah zavrnejo ali sdovoli-jou (zakaj se ne bi uporabljata tudi druga možnost'/) kulturne prireditve nekega gledališča. To drugo možnost poudarjamo še posebej zaradi tega, ker je ustavno sodišče z razsodbo od 2. julija letos o členu 2 enotnega besedila o javni varnosti, ki govori o prefektovih pooblastilih, pozvalo epcrlament, naj izda zakon, da se nudijo meščanom večja jamstva; dalje obstaja želja ministra Tambronija, da bi se prefekture kmalu ukinile zaradi možnosti izvedbe deželnih avtonomij; končno pa je. tudi predsednik republike Gronchi pred svojim odhodom v Ameriko prikazal nove naloge prefektov. Zaradi tega se nam zdi toliko bolj umestno, da se dosedanja praksa, ki so jo uvedli odgovorni gpriški krogi gle. de delovanja SNG v Gorici prekliče ter omogoči, da nastopa tudi na Goriškem brez pretiranih birokratskih preprek, ki v ostalem veljajo sa- ge igralske skupine. Ce bi se še nadalje vztrajalo pri tem, tedaj si ne moremo drugega misliti, kot da gre za dejanje, ki naj bi hudo oškodovalo našo kulturno delavnost. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 27 - tel. 28-79. — KINO — CORSO. 17.00: «V deželi kengurujeva, v barvah. VERDI. 17.00: »Puščica v pesku«, S. Hayden, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Dekle iz Ul. Vittorio Venete«, A. M. Moneta Caglio in C. Giustini. CENTRALE. 17.00: «Taranto- la», J. Agar in M. Corday. VITTOR1A. 17.30: «Legija pekla«, Douglas in R. Roman. Na seji pokrajinskega u-pravnega odbora, ki je bila preč dnevi, so odborniki o-dobrili več -klepov pokrajinske uprave in raznih občinskih uprav v goriški pokrajini. Gradež: razširitev ribjega trga in ureditev uradov na i-stem trgu. Skocijan ob Soči: prispevek odboru za organizacijo kolesarske dirke. Tržič; odobritev stroškov za prevoz ljudske kuhinje, sprejem v darilo od «Solvay» stavbo, ki jo bo občina preuredila za otroški vrtec. Zagraj; sprejem stroškov za nabavo kruha delavcem, zaposlenim v delovnem centru. Pokrajinska uprava; prispevek trgovinski zbornici za i-niciative na počrooju živinoreje. Končno je upravni odbor sprejel prizive za trgovske dovolilnice, ki so jih na odbor naslovili Adele Pastrovicchio iz Gradeža. Elisabetta Pinatti iz Gradeža in Constantino Grillo iz Gradiške. Pred pričetkom običajne razprave so odborniki v ponedeljek na redni seji odbo- MODERNO. 17.00: »Koenigs- mark«, S. Pampanini in J. ra občinskega sveta sklenili P. Aumont. | poslati vc ovi italijanskega pi- satelja G.iovannija Papinija telegram, v katerem ji izrekajo sožalje in žalost za izgubo velikega umetnika. Nato so odborniki razpravljali in končno odobrili dnevni red seje občinskega sveta, ki bo v sredo 18. julija ob 21. uri. Pregledali so tudi in določili nekatere prizive na družinske davke posameznih občanov. Pri razpravi o javnih delih so odobrili znesek 1 milijona lir za ureditev prvega dela Ul. Romana v Loč-niku, zatem ureditev greznice in popravilo Trga C. Battisti, kar bo občino stalo dva in pol milijona lir; oba sklepa bosta seveda še dana v odobritev občinskemu svetu. Ožji odbor je sklenil nabaviti tudi precej velik kontingent olja za čiščenje šolskih sob in občinskih uradov. Za otroška vrtca v Ločniku in Pevm ibo občina nabavila novo opremo, kar bo stalo milijon 300.000 lir. Ker sta iz nadzornega odbora zavoda »O. Lenassi* izstopila dva člana. dr. Borghe-se in Bonnes, je ožji odbor določil nova dva. in sicer E-velino Colinelli in Frančiška Špacapana. VELIKA JAVNA DELA CIN Sl BAN M F JE' ASFALTIRANJE CESTE V NOVI GORICI novega zelenil Judi trg v Šempetru bodo asfaltirali Frnažo v Novi Uorici nameravajo podreti. Te dni so na glavni cesti, ki vodi s severne postaje do okrajnega ljudskega ocbora v Novi Gorici, začeli z javnimi deli, ki se bodo po vsej verjetnosti zaradi obsežnosti zavlekla precej dolgo. Po sprejetih načrtih bodo vi/o cesto asfaltirali ter bodo tako omogočili številnim udeležencem OLO Nova Gorica in ljudem, ki iinajo na okraju razne o-pravke, boljši dostop do u-pravnega središča, posebno v deževnih dneh. Poleg tega pa bo Nova Gorica, v kateri so v zadnjih letih zgradili vrsto novih ličnih stanovanjskih zgradb, postala še bolj privlačna. Kot smo izvedeli, nameravajo tudi podreti staro frnažo in zgraditi poleg nove dvorane, ki je že skoraj popolnoma dograjena, velik ze-lenjadni trg. ob katerem bo stala tudi vrsta novih trgovin, tako ča bo Nova Gorica dobila sliko pravega mesteca, ki bo svojim prebivalcem nudil vse najpotrebnejše. Tudi Sempetrci nočejo zaostajati za Novogoričani irj so že začeli s popravilom dovoznih cest. Kot pravijo, nameravajo asfaltirati glavni trg v Šempetru in pa vse ulice, ki vodijo do železniškega mostu na eni strani in do kraja nogometnega igrišča na drugi strani. Šempeter, ki je zelo prijeten kraj, posebno vabljiv za nedeljske sprehode prebivalcev stare in Nove Gorice. bo vsekakor z izboljšanjem cest pridobil na svojem glasu in postal še bolj obiskan kot doslej. Rojstva, smrti in poroke primerov smrti, 9 oklicev :n 5 porok. Rojstva: Patrizia Nicoletti. Paolo Pozzetta, Patrizia Vitez, Loreta Miculus, Giacomo Bor-gino, Patrizia Piccione; Antonio Riccio, Paolo Montivo, j Maria De Leo, Tommaso Scoc-j co. Smrti: 73-letni upokojenec Pietro Perco, 74-letni upokojenec Antonio Marussi, 18-l.et-na dijakinja Maria Lucia Larise, 56-letni miner Luigi Za-nette, 36-letni električar Ot-tavio Marcossi, 73-letna gospodinja Pavla Cej vd. Feigel, I7*letna gospodinja Nerina Soprani, 68-letni zidar Teodoro Cibeu, 72-letni Giovanni Remec, 52-letna gospodinja A-malia Fogar, 88-letni upokojenec Riccardo Medved, 24-letni orožnik Filippo Testa. Oklici; mehanik Giusepoe Ria.vez in Giuseppina Rebee-chi. šofer Alberto Medessi in otroška vrtnarica Luigia Grat-fon. trgovec Craudio Mramor in gospodinja Maria Prelli, šofer Italo Meinardi in šivilja Niver Leban, brivec Alfonso Romano in tkalka Paolina A-brami, učitelj Antonio Knsso :n gospodinja Vezil Ana. upokojenec Giovanni Morettin in gospodinja Maria Vidoz, policijski stražnik Albano De Žorži in gospodinja Ada La M;-cela. Poroke; poštni uslužbenec Leone Gaier in trgovska pomočnica Claudia Zanetti, Emil Peskar in gospodinja Ana Dor-ni. prof. dr. Antonio Pecora in profesorica Luisa Fantuz-zi, prof. dr. Benito Ervini in učiteljica I.uclana De .Stefa-V goriški občini je bilo od i ni, delavec Bruno Mazzolini L do 7. julija 1Q rojstev, 12 I ir tkalka Bruna Dissabo. Na vožnji iz Cortine do Zagreba Prometna nezgoda pri Krminu med 18. mednarodnim avtomobilskim railyjem Na srečo ni bilo človeških žrtev, toda tekmovalec je moral odstopiti od dirke zaradi okvare avtomobila V ponedeljek zjutraj so s precejšnjo brzino potovali skozi Gorico, namenjeni v Zagreb. udeleženci 18. mednarodnega avtomobilskega alpskega rallyja. Ze zjutraj je bilo na ulicah dovolj policijskih stražnikov, ki so pazili na red in skrbeli za pravilno usmeritev vozačev proti državni meji. Skozi mednarodni blok pri Rdeči hiši se je med 9. in 10. dopoldne s presledkom nekaj minut peljalo približno 50 izmed 98 udeležencev mednarodne avtomobilske tekme. .Najhujšo pot so imeli skozi Dolomite, kjer jih je na cesti ostala skoraj polovica; za cilj so «4 izbrali Zagreb, od koder se bodo vrnili nazaj v Marseille. Ta rally je namreč organiziral avtomobilski klub iz Marseilla. Kot smo kasneje izvedeli, se je enemu izmed udeležencev avtomobilske dirke pri Krminu pripetila precejšnja prometna nezgoda, 'zaradi česar je moral izstopiti iz vrst tekmovalcev. Slo je za Jeana Vinatiera, ki je vozil krasen avtomobil znamke ((Austin Martin«. Pred križiščem pri Krminu je pred seboj opazil tovornik videmskih finančnih stražnikov. Ker je Francoz vozil z veliko brzino, pa ni v pravem času opazil, da bo tovornik zavozil na desno, zaradi česar je prišlo do trčenja. pri katerem je bil sprednji del avtomobila tako močno poškodovan, da ga ni bilo več »poznati. Na srečo sta lastnik avtomobila in njegov prijatelj ostala nepoškodovana. le iz dirke sta morala izstopiti in se žalostnih src vrniti v Francijo. Avtomobil so .pozneje goriški gasilci naložili na tovornik in ga odpe-lljali na postajo v Krmin, od j koder ga bodo poslali v Mar-| seille. Sip- - SL Jsl JL VI. ETAPA TOURAt ST. MALO-LORIENT 192 KM DE BRUVNE ŽE DRUGIČ ZMAGAL PttmiMPE SE JE »TBPIL H» PRVEM MESTU Od Italijanov se je včeraj Monti prvič poKazal v boljši luči in prispel na cilj v zmagoviti sKupini LORIENT, 10. — Danes dopoldne ob 11,30 je v St. Ma-loju startalo še vseh 108 dirkačev kakor včeraj zjutraj. Današnja etapa je bila srednje dolga, brez velikih višin, vendar pa ena izmed tistih tipičnih etap, ko vodi pot ves čas navzdol pa zopet navzgor. Rumena majica Darrigade. Lampre, Gret ter Impanis se Vrstni red na cilju VI. etape St. Malo - Lorient: 1. De Bruyne 4.39T9” povprečno 41.243 km na uro; 2. Thomin, 3. Caput, 4. Monti, 5. Le Ber, i. De Groot, 7. Au-daire, t. Darrigade, 9. Picot, 10. V)ayen, 11. Impanis, 12. Van der Pluym, 13. Gret, 14. Adriaenssens, 15. Walkowiak, 16. Lampre, 17. Scodeller, 1*. Privat, vsi s časom zmagovalca; 19. Fantini 4.44’42’’;20. Ber-gaud, 21. Scribante, 22. Tonel-lo, 23. Ruiz, 24. Forestier s časom Fantinija; 25. Poblet, 26. VVagtmans, 27. Bover, 28. Marigil 4.46’55”; 29. De Smet 4.50’35”; 30. Padovan 4.5»’44”. Nato s časom Padovana skupina, v kateri so ostali Italijani. Splošna klasifikacija: 1. Darrigade 3140'51”; 2. De Groot 5T3"; 3. Van der Pluyin 5'27”; 4. Vlaeven 644”; 5. VValko- wiak 7’18”; 6. Picot 8’40”; 7. Ccodeller 1011"; 8. Privat 1014"; 9. Voorting 12'55”; 10. I.auredi 1418"; U. Robinson, 12. VVagtmans. 13. De Smet, 14. Mahe, 15. Barbotin, 16. Poblet, 17. Ockers, 18. Bauvin in De Bruyne, 20. Holland, 21. Close, 22. Muyghe, 23. Adrians-sens, 24. Hassenforder; 25. For-nara 23’*”; 26. Impanis; 27. Padovan 23T7”; 28. Gret, 29. Forestier, 30. Barbosa; 34. Monti 27’49”; 39. Nencini 3111"; 41. Gaul; 42. Brankart; 49. Defilippis 34'2”; 50. Conterno; 52. Coletto 34’47”; 57. Bafli 36-29”; 74. Fantini 41-30”; 86. Giudici 53-27”; 108. Meyzeno 1.18-8”. KLASIFIKACIJA MOŠTEV — etapna — 1. Belgija (De Bruyne, Vla-ven, Impanis) 13.56'57”; 2. Zahod 13.57'27"; 3. Severovzhod -center,in... Francija 14.03’20”; 5. Holandska 14.05'33”; 6. Italija (Monti, Fantini, Padovan) 14.14'45”; 7. Španija 14.18*32”; 8. Švica in Jugozahod 14.20'47”; 10. Ile dc France 14.20’47”; II. Luksemburg in Jugovzhod 14.3212”. — splošna — 1. Francija 94.56'07”; 2. Belgija 95.05’28”; 3. Zahod 95.01’ in 48”; 4. Holandska 95.0400’’: 5. Severovzhod - center 95.25’ in 46”; 6. Italija 95.37’57”; 7. Luksemburg - mešano 95.59' in 26”; 8. Jugovzhod 96.00’28”; 9. Španija 96.17 05”; 10. Švica 96.19’46”; 11. Jugozahod 96.20' in 34”; 12. Ile de France 96.36 08. takoj spustijo v dir in pri 18. km imajo že 7 minut prednosti. Kmalu zatem jim železniška zapornica pomaga, da povečajo naskok za nadaljnjih :iu sekund. Potem se v mnogih kilometrih vožnje ne zgodi nič posebnega in tudi razmak med skupino na celu in glavnino se ne spremeni. Pri Broomsu (58 km) se deset dirkačev spusti v zasledovanje prvih; to so Bergaud. Caput. Le Ber. Privat, De Bruyne, Marigil, Audaire. Afdreaensšens, Scodeller in Fantini. Mogoče je imel Fantini namen zopet poskusiti srečo ter doseči etapno zma- go, potem ko jo je včeraj na razmeroma lahek način izgubil. Po sestih kilometrih se teh deset dirkačev pridruži prvim štirim «ubežnikom». Glavna skupina pa ima sedaj le se minuto zaostanka. Potem se pri Ereacu (63 km) spuste v dir še Groot, Vlaeyen, Van der Pluym, Walkowiak, Thomin, Picot ter Monti, ki se vse doslej še nikoli ni izkazal. Darrigade ima defekt, toda njegov tovariš iz moštva Bergaud mu da takoj svoje kolo in Darrigade lahko ostane v sprednji skupini, kateri se pri 74. km pridruži tudi Montije-va skupinica. Bergaud je zaostal za 1’30”, medtem ko ima glavna skupina 3’ zaostanka. Kmalu zatem pa Ruiz. Tonel-lo, Scribante in Forestier za-puste glavnino ter dohitijo Ber-gauda. Pri 86. km imajo 2’45” zaostanka za prvimi, medtem ko vozi glavnina po 3’20”. Po nadaljnjih 20 km se ta dva razmaka povečata na 3’20” in na 4"30". Dirkači na čelu vozijo v lepi slogi: med njimi je zelo aktiven Darrigade, ki hoče vsekakor utrditi svojo prednost pred ostalimi nevarnimi tekmeci. Pri 124. km ima Fantini defekt in nt more takoj dobiti pomoči italijanskih mehanikov, ki so na okrepčevališču nekaj sto metrov prej zaposleni z razdeljevanjem vrečic s hrano. Fantini izgubi tako več kot minuto in potem ne more več dohiteti, prve skupine. Pri ItiO. km ima Fantini s skupino Forestiera in Ruiza 2’35” zaostanka za prvimi. Glavna skupina pa je ze precej zaostala. saj vozi 8’15” za dirkači na čelu. V tej skupini For-nara preluknja in tovariši iz moštva ga čakajo, da mu pomagajo dohiteti skupino, kar ni bilo posebno težko. Le Ber skusa 18 km pred ciljem pobegniti; pridobi sicer 50 m naskoka, toda potem ga kmalu dohitijo, tako da privozijo pred cilj v skupim 18 dirkačev. Računalo se je, da bo med temi v končnem sprintu rajboljši De Bruyne. kot se je res zgodilo. Točno so pa šahko razvrstili dirka če šele « pomočjo filmskega posnetka. Monti je uvrščen kot peti. Pri drugi skupinici je bil v zadnjem sprintu prvi Fan*i-ni. medtem ko je v glavni skupini pustil ostale za seboj Padovan. Darrigade. ki je bil med prvimi. je seveda ohranil rumeno majico. V današnji etapi s: je pridobil tudi toliko naskoka pred nevarnejšimi nasprotniki, da je mogoče trditi, da bo lahko sedaj brez skrbi nosil rumeno majico saj do gorskih etap. GASTON CHARPENTIEH Rus Ivaškin je bil s časom 1:49,9 prvin a 800 m, medtem ko je zmaga na 1500 m pripadla Jugoslovanu Mugoši. Ce se spomnimo, da je pred tednom postavil nov jugoslovanski rekorc s 3:44.0, potem čas, ki ga je dosegel v Parizu 3:50.6, ni kaj izrednega. Na 5.000 m jr zmagal Rus Cer-njavski s 14:17,6 pred Jugoslovanom Mihaličem 14:29,6; v tej disciplini je bil Italijan Per-rone osmi s 15:18. Na 110 m ovire sta dva tekmovalca dosegla 14.4, Irec Kin-sella ter Francoz Roudniska. Na 400 m zapreke je zmagal Rus Ilin z 52,4, medtem ko je Švicar Kost kot drugi s časom 52,7 postavil nov švicarski re kord. Italijan Martini je bil četrti s 55,2. Norvežan Thordklildsen ie skočil dva metra, Italijan Ro-veraro 1 95, jugoslovanski rekorder Marjanovič pa same 1,90 m. Rusom očitno ne manjka dobrih metalcev kladiva. Samo-svetov je sicer vrgel usamo« 59,82 m,, pa je bil vendar za 4 m boljši od drugega. S palico je skočil Francoz Sillon 4.31 m, Italijana Chie-sa in Ballotta pa sta skočila 4,20 in 4.10. Norvežan Danielsen, norveški rekorder v metu kopja, ki je baje na treningu dosege! celo boljši met kot svetovni rekorder Sidlo, je v Parizu zmagal s 75,79 m; bil je dobrih 8 m boljši od drugega: Italijan Lievore je vrgel kopje 62,66. V metu krogle pa se je Italijan Meconi z metom 15,92 z ) cm prednosti pred Francozom Thomasom vsidral na druge mesto; Zmagal je Ceh Skobla z daleč boljšim metom 17,50. V daljino sta skočila čez 7 m Holandec Wisser (7.46) ter še komaj Ceh Rebak (7,01). * * * PRAGA, 10. — Emil Zatope* je bil operiran na kili. Vsaj za šest tednov bo moral prekiniti treniranje, kar je zaradi bližine olimpiade neugodno. Lazzari izboljšal rekord na 100 m prsno L'AQU1LA, 10. — Italijanski rekorder na 100 m prsno Je izboljšal svoj rekord 1:14,4 1 noviin rekordom 1:13,6. Angelo Romani je po svojem povratku iz ZDA začel trenirati. Vendar mora treni* rati pod strogim zdravniškim nadzorstvom. VATERPOLO Moskva-Beograd kA V soboto popoldne je bila v Beogradu tekma v vaterpolu med moštvi Beograda in Moskve. Pravzaprav sta to bili dr* žavni reprezentanci, ki sta so prejšnji teden že dvakrat med seboj pomerili. V jugoslovanskem moštvu nista nastopila vratar Kovačič in Ježič, vendar je bila prav ta tekma od vseh treh. kar zadeva Jugoslovane, najboljša, saj so jugoslovanski igralci nadkriljevali goste. Toda zopet se je pokazalo, da težko vzdržijo vso tekmo, kar je pravzaprav čudno, če pomislimo na njih dolgotrajni trening. Tako se je zgodilo, da so že vodili s 3:0, toda Rusi so v zadnjih 4 minutah dosegli dva gola in izenačili na 4:4. Med jugoslovanskimi igralci je bil odličen zlasti Vuksanovič. Sodil je italijanski sodnik Rogione. Tekmo je gledalo okrog 20.000 gledalcev. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes U. t. m. ob 20. uri film W. Bros M A R I J U A N A Igra JOHN WAYNE [Rini kino v Skednju predvaja danes 11. t. m. ob 18.30 in ob 20.30 na prostem CEAD film: Ukradli so tramvaj Vsak četrtek je televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?« Jdmm TMMJk LAHKA ATLETIKA Mednarodni miting v Parizu V nedeljo je bil v Parizu velik lahkoatletski miting, ki so se ga udeležili atleti številnih evropskih držav. Rezultati so bili precej povprečni. V nekaterih disciplinah nič kai »mednarodni«. To velja zlasti za tek na 100 m. kjer je vseh šest finalistov priteklo sicer skoraj istočasno na cilj, vendar prvi štirje v času 10.9. zadnja dva pa v 11,0. Na 200 m j je zmagal Nemec Bluemmei I z 21,6 medtem ko je bil It a- [ li jan Archilli čet rt i s slabimi časom 22 2. Na 400 m je bil J prvi Frai.coz Du Gard z 48.3. predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem film: Lepotice na kopanju En 1LIIAMS RED SKELTDN 8ASIL RATHBONE- BILL SOODVVIN STHU SMITH-JEAN P0RTER CARLOS RAMIREZ HARRV JAMES MAGHIwiJAJ7<~ltfUN TOJtltfSf XAVIER CUGAT sTmzr V četrtek bo nov televizijski aparat 27 palcev znamke AUTGVOX od tvrdke Radio Sossi predvajal « ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?» oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooootsooooooooc-.aoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooToooofoooooooooooooooooooooo IVAN TA VITA VITAE MEAE 1 (Zgodovinska podoba) —— 4. »Umreti moraš«, dejal je hripavo. Se bolj ga je razkačilo, da se Jurij Kosem ni razdražil. Mirno je stal pred njim ter, položivši roke čez prsi, izpregovoril ironično: »Ce ti tvoja vera, Carole, zapoveduje umor, torej sekaj po meni!« »Ali ne stoji pisano: ubijaj v svetem svojem ognju!« odgovoril je ta srdito. Tedaj je bilo Jurija Kosme življenje v nevarnosti. Mlajši brat je zavihtel v resnici ostro orožje in po glavi bi bil udaril predikanta, da mu ni priskočil nekdo iz spremstva na pomoč. Bil je to star mož, ki je že poprej sovražno pogledoval po razvnetem katoliku. Ko je le-ta dvignil meč, oglasil se je starec ter dejal: »Tudi je pisano; kdor suče meč, pokončan bo i njim!« Izpregovorivši je zavihtel (ilno dolg meč ter ga hlad- nokrvno zasadil mladeniču v prsi pod ramo. Ranjenemu je odpadlo orožje ter za-žvenketalo po tleh. Zaječal je v bolečinah, stiskal z rokami rano ter vzdihnil goreče: »Sancta Virgo, vita vi-tae meae!« Povesila se mu je glava, omahnili mu roki in zgrudil se je na zemljo. Vse to se je izvršilo v malo trenutkih. Vtis krvavega čina je pretresel ponočno družbo. 'L grozo in strahom! V neskončni bolesti se je zgrudil predikant na zemljo in ljubezen do brata, omamljena do tedaj po tuji veri, vzplamtela je v trpečem srcu, in zavest, da je zakrivil smrt tega brata, pregnala mu je kri z obraza. Opazil ni, kako je ostal sam na mestu in kako so mu temni spremljevalci zapuščali kraj eden za drugim. Prelival je solze ter klical Boga na pomoč. Potem se je ojunačil, zavil otrpnelo bratovo telo tes- no v plašč ter si ga naložil na svojo ramo. Njemu samemu je odpadlo pri tem pokrivalo z glave, in s pleč mu je zdrknil plašč. Pustil je oboje na mestu ter šel s čudnim bremenom na pot proti rojstni vasi. Stopal je hitro, strastno, znoj mu je lil po obrazu, in težko je hropel pod strašno pezo, V luninem svitu se je vila steza pred njim kakor rumena nit, in hipoma se mu je v bolečih možganih dozdevalo, kakor bi stal vedno na enem in istem mestu, kakor bi se pot do vasi ne hotela krajšati. Obrnil je pogled proti hišam, mrgolele so pred njim v nočnem mraku, i končno pričele pred njim bežati. Obrnil je pogled vstran na hribe; gorski vrhovi so se majali pred njim, a končno se pričeli odmikali ter se odmaknili v silno daljo. Dozdevalo se mil je, da je s svojim bremenom na širni planjavi, kjer m bilo ne dre- vesa ne studenca, in neznosna žeja mu je tlela na pekočem jeziku. Obrnil je pogled proti jasnemu nebu; zvezda je mrgolela pri zvezdi, a končno se je pričela zvezda pri zvezdi više in više pomikati ter se izgubljati v neskončno višino. »Pred mano beže!« je zastokal. #Kakor Kajn sem u-I moril rodnega si brata!« Črne lise so se mu napravljale pred očmi, plapolale mu pred pogledom ter se širile in širile in končno prepregle vso okolico. Smrj-ni strah ga je pretresel. #Bog pošilja temo na me;» zaječal je, «kakor nekdaj nad pregrešne Egipčane!« V resnici je bila nastala hujša, večja tema: na nebu je zavil oblak svetli mesec v svoje sivo krilo. Ali nesrečnik si ni upal več pogledati na ponočno nebo in menil je, da ga preganja božja kazen. Hitel je dalje, šibile so se mu noge, in neizmerno težko se mu je dozdevalo breme ob rami. Imel je občutke, kakor bi ga to breme v zemljo tiščalo in tiščafo, in imel je občutke, kakor da sta mu nogi že deloma v zemljo zabiti. Tedaj ga je hotela zapuščati zavest, tolklo mu je po glavi, in slabost mu ,|e obšla srce. Hipoma pa je na prsih pod ramo, kjer j« nosil brata, ob- čutil dih gorske sape. Nje- mu vsaj se je dozdevalo tako, in z roko je segel pod svoje breme, ravno tja, kjer mu, je prišla poprej gorkota do telesa. Posegel, je v gorko mokrino, in kakor bi ga piknila strupena kača, od- maknil je roko: bila je zdaj rdeča in s krvjo bratovo oblita! Tedaj je vedel, da ga ne sme preobdati slabost, ker bi sicer ne mogel re- šiti brata, če je bilo morda še kaj življenja v njem. Mrzel pot mu je stopil na čelo, razbistrili so se mu možgani in bilo mu je, kakor bi se črna preproga, pred njim viseča, pretrgala od vrha do tal. Okolica je ležala pred njim v večji svetlobi in opazil je, da je dospel do prvih koč. Pred njim je čepela domača vas, kup slabih lesenih koč, katere so se v luninem svitu še bolj uboge Videle. V tistem hipu je mesec na nebu priveslal izza sivega Oblaka. Nikjer ni bilo opaziti luči. Vaščani so že spali vsi, in čuti ni bilo glasu. Lezel je strahotrjo mimo hiš ter se skrival v senco pri stenah. Zavil je okrog cerkve in pred sabo je imel zdanie očino domovanje, nekdanjo poljansko mežnarijo, ki je stala sredi vasi. O njej ni zdaj ostanka, samo v ustnem sporočilu še živi in stari ljudje pripovedujejo, da so nekdaj v mladosti čuli praviti, da je na mestu, kjer je bil že takrat zelen vrt, st,ala poprejšnja mežnariia. Pred leseno steno te mež-narije je odložil Jurij Kosem svojo pezo v hladno travo. Potem pa se je pritihotapil do malega okna, ki je bilo razsvetljeno. V nizki sobi je tlela trska pri peči. Iskre so padale od nje in dim se je vlekel proti črnemu stropu, V kotu okrog mize so sloneli mlajši bratje ter molili. Najmlajša deklica z rumenimi lasmi je položila glavico po mizi ter spala. Med molitvijo je bila zadremala. Srce se mu je vnelo ,in v ognjeviti ljubezni je hotel objeti to družbico, s katero so ga nekdaj sklepale tako tesne vezi. Ali kje so bili zdaj tisti časi! Pri peči je slonel tisti, ki je vsa ta bitja rodil, in pleša se mu je svetila iz teme, S hripavim, ostrim glasom je molil. In temu pri oknu so zadonele na uho kakor trombe glas starčeve molitve: »Molimo še en očenaš, da bi gospod Bog odvrnil to pohujšanje in pokončal odpadnika Jurija, ki je bil nekdaj vaš brat in moj sin: Oče naš...« In z ostrim glasom in z gorečim naglnšaniem je molil svete besede, in otroci okrog mize so molili za njim ter pobožno sklepali roke. In tudi rumenolasa glavica se je prebudila ter se dvignila z mize in rdeča usteča so zaspano govorila: »In pokon- čal odpadnika Jurija! Oče naš...« Tisti pa, kateremu so izmoliti hoteli pokončanje, padel je zunaj po zemlji kakor posekan hrast in rval je travo z ruše in v hladno prst je ječal. Potem pa se je dvignil ter planil tja v noč. III. Po tem dogodku so pretekli skoro trije tedni. Skof Joanaes je bil zapustil že zdavna dolino, in vitez Ho-henburg je sedel zopet na gradu v Loki ter koval zopet naklepe proti luteranom. Na Visokem je ostalo nekoliko grajskih hlapcev in po pogorju so se potikali in lovili predikanta Jurija Kosma, ki je hotel umoriti svojega brata ter z oboroženim spremstvom napasti še celo škofa, ki je prenočeval na Visokem Bila je ta vojaščina divje narave, in po gorjanskih kočah so gospodarili ter revnim kmetičem jemali ubožno imetje, češ da so tako vsi skrivni lutera-ni in da naj torej plačujejo. Kjer se je prikazala ta tolpa, zapirala so se vrata, in hipoma je hote! vsak dober katolik biti in luterani so svoje mišljenje potiskali v na.iskrivnejši kot temne duše ter goreče prihajali h katoliški službi božji. Bilo je torej kake tri tedne po škofovem odhodu. Prijazen jesenski dan je ni!, in za ta pozni čas je sonce premočno pripekalo. Bila je tudi nedelja in prazničen mir je vladal nad zapuščeno vasjo. Tisto jutro se je stregla sveta maša pri Mat-ri božji na Gori v poljanski podružnici, stoječi visoko na hribu. Maševalo se je v fast Mariji; zatorej je bilo skoro vse na Gori, hoteč tako kazati gorečnost do Božje porodnice, katero so se luterani branili častiti. Zaprte so bile koče po vasi, in samo tu in tam je sedela stara ženica na soncu. Vas poljanska je štela tedaj kakih dvajset lesenih hišič, stoječih v bregu nad malim potokom, ki mu pravijo Ločilnica. Ta potok teče dandanes v ravni črti skozi vas. tedaj pa je. stopivši med prva poslopja, napravljal precejšen ovinek ter se pri vhodu v vas držal tesno pri bregu. Skoro sredi vasi jo je zavil povprek ter se tik cerkve zopet v ravno črto zasukal. Na omenjenem ovinku je stala nekdaj mež-narija; bilo je to, kakor rečeno, leseno poslopje postavljeno na nizek temeljni zid. Na strani, proti potoku obrnjeni, vodil je ob steni lesen hodnik, kakor se taki hodniki še zdaj opazujejo pri starih kočah. Po vasi je nrikorakala tisto dopoldne četa grajskih hlapcev. Pod kositrnimi čeladami so se potili in žeja jih je mučila. Vse jutro so lazili po grmovju ter ohali za predikantom. Z brezuspešnega pota so se vračali ter stopili v vas z namenom, poiskati si kaj živeža. Na čelu predrzni tej vojaščini je stopal mož, katerega že poznamo Bil je to tisti enooki pešec, ki ie Jurija IČosma pahnil v vodo. Zapuščena vas je vzbudila takoj slabo voljo v poštenjaku. Z mečem, ki ga je, stopivši med hiše, izdrl, sekal je po zraku ter dejal jezno: ((Vsa vrata so zaprta, nikjer se ne kadi izpod strehe in hudič ve, da sem lačen, kakor bi se bil štirideset dni postil!« Začule so se nemške, laške in slovenske kletve. Vsa družba je klela. In enooki je zopet sekal po zraku. Obstali so pred starko, ki se je greia na soncu. Ni dvignila obraza, ko so pričeli kričati na njo. Enooki je pristopil ter ji položil roko na glavo, šele tedaj je dvignila pogled proti njim in dejala z dobrovoljnim smehom: ((Devetdeset let sem stara, devetdeset!« (Na dalje a atije sledi).