T
l/čitelislci Tovariš
im ntimn/r • f (nhl/nn/i Fm n ¿ iibnnmbn ntira.fi/I. Qnhnnixtta n* rtrnJnmn. A> frn n h Iran Bi BÍM€1
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Urednlitvo in uprava: L/ubl/ana, Frani iikanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačalo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.107. Telefon 3112.
Id izboljšanje gmotnega položaja učiteljstvu.
Dne 5. t. m. se je vršila seja Izvršnega odbora UJU, ki so ji prisostvovali poleg pred* sednika in članov izvršnega odbora še pred« sednik beograjskega poverjeništva g. Milan Popo'vič in prestavnika ljubljanskega po* verjeništva 'pov. tov. Skulj Andrej in urednik »Učit. Tov.« tov. Dimnik Ivan.
Na tej seji je bila skupno izdelana spo* menica, ki so v njej razložene glavne želje jugoslovenskega učiteljstva v materialnem pogledu, z ozirom na materialni položaj osta« lega uradništva.
Spomenica je izdelana povodom izdelave projekta novega uradniškega zakona in pra* vilnika k zakonu o narodnih šolah.
V tej spomenici, ki bo izročena merodaj* nim faktorjem, je prosilo učiteljstvo, da se izvede sledeče:
I. Napredovanje.
Začasni učitelj ima plačo uradnika V. grupe II. kategorije po zakonu o uradnikih in ostalih uslužbencih civilnega reda z dne 31. julija 1923.
Učitelji pridejo v IV. grupo II. katego* rije; po štirih letih učiteljske službe v IV. gru« pi napredujejo v III. grupo; po petih letih službe v tretji grupi napredujejo v II. grupo druge kategorije; po štirih letih službe v dru* gi grupi pridejo v I. grupo II. kategorije; po štirih službenih letih v I. grupi napredujejo v I.a grupo II. kategorije, s položajno plačo, ki je enaka položajni plači V. grupe I. kate* gorije.
Vsa napredovanja se vršijo avtomatično.
II. Mesečne specialne doklade.
Po členu 40. in 46. uradniškega zakona naj se prizna učiteljstvu narodnih šol, vad* niškim učiteljem, učiteljstvu šol za defektno deco, vsem osebam prosvetne stroke z uči* teljsko kvalifikacijo, otroškim vrtnaricam in strokovnim učiteljem(icam) III. kategorije sle* deče doklade:
II.	kategorija:
a)	začasni učitelj	150 Din
b)	stalni učitelj IV. grupe 300 „
c)	stalni učit. III. in II, grupe 500 „
d)	stalni učit. I. in I. a grupe 800 „
III.	kategorija:
Strokovni učit. in zabavilje IV. gr. 100 Din strokovni učit. in zabavilje III. gr. 200 strokovni učit. in zabavilje II. gr. 300 „ strokovni učit. in zabavilje I. gr. 500 „
Ta doklada se vračunava v pokojnino po principu vračunavanja onih doklad, ki velja za nastavnike srednjih šol in finančne urad» nike.
III. Draginjske doklade.
Učiteljicam, poročenim z učitelji in osta* limi državnimi uradniki pripada polna dra* ginjska doklada.
IV. Upraviteljske doklade.
Po vseh dosedanjih šolskih zakonih in po zakonih drugih držav, je pripadala dokla* da za izvrševanje upraviteljskih dolžnosti, a taka doklada pripada v naši državi tudi rav* nateljem srednjih in strokovnih šol, po zako« nih o teh šolah. Z novim zakonom o narod* nih šolah je v mnogočem povečana dolžnost in odgovornost upraviteljev narodnih šol. Z zakonom o Sokolu kraljevine Jugosla ije in z drugimi sličnimi ustanovami so dobili apra*
vitelji nove dolžnosti in s tem znatno razši* rili svoj delokrog.
Zaradi vsega navedenega prosimo, da se analogno dodatkom direktorjev srednjih šol, učiteljišč in strokovnih šol dodeli na podlagi čl. 40. čin. zak. upraviteljem sledeča mesečna doklada:
Upraviteljem do 4 razredov	200 Din
upraviteljem s 4 do 8 razredov 300 „ upraviteljem z nad 8 razredov	400 „
Ta doklada se vračunava v pokojnino po istih principih, kot ravnateljem srednjih, strokovnih šol in učiteljišč.
V. Vadniški učitelji in strokovni učitelji šol za defektno deco.
Zaradi težje službe pripada tem učite* ljem(icam) poleg doklade, ki jo prejema uči* teljstvo, še doklada po čl. 7. uradniškega za* kona za težjo službo in višjo izobrazbo in posebna doklada po 300 Din mesečno, kakor jo prejemajo sreski šolski nadzorniki druge kategorije po čl. 118. zakona o narodinh šolah.
VI. Stanarina.
Državna stanarina se naj po uradniškem zakonu izplačuje učiteljstvu v polni meri, po* leg stanarine predvidene po čl. 29. zakona o narodnih šolah z ozirom na stalno draginjo stanovanj. V tem smislu naj bi se spremenil čl. 39. uradniškega zakona.
Z z. o n. š. so izgubili upravitelji pravico do upraviteljskih doklad, ki so jo dosedaj imeli in odpade tudi državna stanarina, ki se ne bo vštela več v pokojnino, ki pa jo bodo prejemali uradniki drugih strok ter dobivali poleg tega še posebne doklade. Upravitelji na deželi so imeli že dosedaj naturalno sta* novanje in razliko državne stanarine po čle* nu 39. uradniškega zakona, a po novem šol* skem zakonu izgubijo vso državno stanarino in bodo potemtakem imeli sedaj manjše pre» jemke nego prej.
Pripominjamo, da je dosedanja učiteljska službena doba podaljšana od 32 na 35 let in je to nov razlog, ki podkrepljuje upošteva* nje gornje prošnje.
Iz »Narodne Prosvete«.
Statistika
o izvenšolskem delu učiteljstva Mežiške doline.
Ze večkrat je bila izprožena misel, naj bi posamezna učiteljska ¡društva sestavi* la statistiko d izvenšolskem delu učitelj* stva. — Ravno olb izdelavi osnovnošol« skega zakona bi bila .taka statistika nujno potrebna — a žsrt je ostalo največkrat le pri sklepanju, do dejanske sestave vseh podatkov o izvenšolskem delu uči; teljstva po društvih pa ni prišlo.
Ponovno pa se je pokazala potreba in oglasili sta se Mežiško in Kamniško učiteljsko društvo s sklepom, da zbere ta med1 svojim članstvom popolnoma na« tančne podatke o izvenšolskem; delu uči*
teljstva. ¡Ker je pa taka statistika nujna potreba in bi bilo zelo koristno, da jo izdelajo vsa društva, priobčujemo kot primer že izdelano statistiko, ki nam jo je uposlalo Učiteljsko društvo za ¡Meži« ško dolino.
Priobčena statistika naj bo v vzgled in pobudo vsem učiteljskim društvom, kajti celotni podatki o izvenšolskem delu vsega slovenskega učiteljstva bi pred* Stavljali neprecenljivo oporo pri vseh naših zahtevah v borbi za naše materi* alne in moralne pravice.
Javne korporacije	Število učiteljstva	Ni vštetih v statistiko	Članov	Se udejstvuje	Opravlja funkcije
Nadaljevalno šolstvo			—	12	6
Kmetijsko - gospodarske ustanove			26	17	17
Prosvetna udruženja			27	18	12
Humanitarna društva	46	4	35	21	19
Telovadna udruženja			31	14	15
Narodno-obrambna društva			59	10	9
Pevsko- glasbena društva			12	11	4
Razna društva			19	6	6
Skupaj	46	4	209	109	88
En učitelj(ica) je včlanjen 4'8 krat, se udejstvuje 2 6 krat in opravlja 2*1 funkcij v društvih oziroma javnih korporacijah. Ni pa tu všteto članstvo in ne poverjeništva raznih književnih udruženj.
Novi šolski zakon in narodno šolstvo v Prekmurju.
Novi šolski zakon je položil temelj, na katerem se bo \gradila nova, prava ju* goslovenska šola v Prekmurju. Razlika med1 starimi zakonskimi določili, ki so veljala v Prekmurju, in novim zakonom, nikjer ne bo tako občutna, kakor baš v Prekmurju. Davne želje in zahteve uči« teljstva iz Prekmurja so se uresničile; novi zakon je napravil konec kaotičnim prekmurskim šolskim razmeram in omo« goča podvig in napredek naše narodne šole.
Dosedanje stanje je bilo resničnemu napredku šole v veliko oviro, ker je v marsičem onemogočalo šoilsko in izven« šolsko delovanje učiteljstva.
Pokazati hočem na nekaj izrazito in specialno naših šolskih zadev, ki so bile rešene z novim šolskim zakonom v ko» rist šole in učiteljstva.
V Prekmurju so bile šole kaj raz* lične. Obstojale so tu: državne, občinske in verske šole. Le«te so se zopet ločile po različnih konfesijah, ki obstojajo v Prek* murju, kakor: rimoskatoliške, evangelb čanske, židovske in kalvinske. Razne šol« ske uredbe in naredbe so skušale omiliti to različnost v prekmurskem šolstvu in marsikaj je bilo res enotnega z ozirom na notranji ustroj šole in pouka. V dru* gih pogledih pa so še doslej veljali stari madžarski zakoni. Posamezne verske ob« čine so dosledno zahtevale svoje stare pravice do šole. 'Šolski stolci i— nekakšni krajevni šolski odbori — ki so bili pred« stavniki svoje verske občine kot stara madžarska ustanova, so bili irazpuščeni šele z novim zakonom. V prejšnji stran« karski borbi je bila dokaj glasna zahteva šolskih stolcev in posameznih konfesij po verskih šolah z vsemi pravicami, ki jim jih je dajal madžarski zakon, za ka« tere so zahtevali uzakonjenje v jugoslo« venski zakonodaji. Da dovolj podčrtam zahtevo po konfesionalni Upravi naših verskih šol in uspehe, ki so jih dosegli politični predstavniki, omenim le znači« len slučaj, da je pri uredbi o krajevnih šolskih odborih od 2. maja 1927., ki je bila veljavna za vso državo, Prekmurje tvoi rilo izjemo; tukaj so ostali še naprej šob ski stolci.
Šolski stolci kot verske ustanove, so bili organizirani tako, da je bil predsed« nik stolca za vse šole v fari župnik, pa če jih je bilo šest, kakor je to v Prekmur« ju običaj. Šolski stolci so bili po večini, osobito v prvih časih — brez razlike kon« fesije — napram slovenski šoli nerazpo* loženi in nenaklonjeni. To so občutili najbolj pač oni učitelji, ki so službovali na takih šolah.
Vedno in pri vsaki priliki smo zahte« vali unifikacijo prekmurskega šolstva, za* vedajoč se, da ta različnost šol ne bo do« volila zaželjenega naipredka naši šoli § 1., prvi odstavek novega zakona pravi: »Narodne šole so državne naprave.: S tem je unifikacija izvršena in v Prekmur*
LISTEK.
Turneja učiteljskega pevskega zbora na Čehoslovaško.
Naš pevski zbor stoji pred prvim kora* kom v svet. Odločil se je za bratsko Čeho» slovaško. Ta korak nas navdaja z navduše« njem in ponosom, kajti znano je, da znajo bratje Čehi najbolj nele ceniti, ampak tudi preceniti umetniško višino pevskih zborov, ki jih sami goje, kakor malokateri drugi na* rod na svetu. S ponosom nas navdaja tedaj misel, da se naš zbor tega ni ustrašil. A gre še dlje, naše upanje: da bi turneja pevskega zbora bil prvi temeljni kamen organizačne zgradbe vsega slovenskega učiteljstva v Ev* ropi!
Da bo naše učiteljstvo prisrčno sprejeto v Čehoslovaški republiki nam zagotavljajo že predpriprave in veliko razumevanje odloču* jočih faktorjev v raznih krajih Čehoslovaške. Protektorat turneje je prevzel minister in po* slanik dr. Andelinovič, županstva in pevska društva so obljubila in že izdelala program pomoči.
Posebno srečna je misel pevskega zbora prirejati matineje za šolsko mladino v Plznu, Pragi in Hr. Kralove, da s tem poudari tudi vzgojne naloge svojega truda; najvažnejša pa, da se turneja vrši v mesecu, ko obhaja sivo* lasi in v domovini oboževani predsednik bratske republike svojo 801etnico.
Želimo, da bi naši pevci odšli proti se* veru tako pripravljeni in tako razpoloženi, da bo resnica nadkrilila naša upanja. Kajti njih uspeh bo tudi naš uspeh in uspeh vsega slovenskega učiteljstva.
Pevski zbor UJU.
Priprave za koncertno turnejo v Čeho* slovaško (26. marca do 7. aprila) so v polnem teku. Program je določen v podrobnostih. Zbor priredi 7 koncertov in 3 matineje za šolsko mladino. Pri aranžmaju koncertov kakor tudi pri vseh pripravah za čim boljši uspeh turneje je pevski zbor deležen izredne podpore Lige čehoslovaške*jugoslovenske, ki ji gredo na roko tudi različne krajevne, posebno učitelj* ske organizacije. Protektorat nad vso turnejo je iz posebne naklonjenosti prevzel naš po* slanik g. Angjelinovič v Pragi, protektorat nad koncerti v poedinih mestih pa mestni za* stopi. Tako bo turneja ne le umetniška mani*
festacija, temveč tudi manifestacija tradicio* nalnih bratskih vezi med čehoslovaškim in jugoslovenskim narodom.
Na članstvu pevskega zbora je, da kon* certni nastopi čim častneje uspejo. Točen in reden obisk pevskih tečajev je predpogoj za umetniško višino zbora, ki je potrebna za ino« zemstvo, posebno še za zemljo, ki ima ogrom* no glasbeno kulturo. Naj se članstvo zbora tega popolnoma zaveda, ker nas le kratka doba loči od turneje.
KONCERTNI PROGRAM PEVSKEGA ZBORA UDRUŽENJA JUGOSLOVEN« SKEGA UČITELJSTVA, SEKCIJA LJUB* LJANA,
za turnejo po Čehoslovaški republiki ob pri* liki 801etnice prezidenta Masarvka od 26. mar* ca do 7. aprila.
Dugan Franjo ml.: Dvije narodne iz Bo* sne: a) Uzeh dugum, b) Jel' ti žao (mešana zbora).
Dugan Franjo ml.: Jurjevske pjesme iz Turopolja: a) Jurjevska iz Dubranca, b) Dru* ga jurjevska iz Dubranca, c) Jurjevska 'z Buševca«Kuče.
Adamič Emil: Vragova nevesta.
Lajovic Anton: Zlato v Blatni vasi.
Kogoj Marij: Vrabci in strašilo (mešani zbori).
Grgoševič Zlatko: »Okolo žujačkog ven* ca...« (Pučki obred), a) tPosle žetve, b) Po putu. c) Pred vrati, d) Molitva »okolo žujač* kog venca«, e) Za zbogom. (Ženski in mešani zbor, ter dvojni mešani zbor).
Stolcer*Slavenski Josip: Romarska.
Lajovic Anton: Koledniki: a) žalostni ko« ledniki, b) častitljivi koledniki, c) veseli ko« ledniki.
Lajovic Anton: Žabe (ženski zbori).
Ravnik Janko: Zimska pesem.
Ravnik Janko: Kmetiška (ženska zbora s četveroročno spremljavo klavirja).
Papandopulo * Pečic Boris: Svatovske. a) Kad krenu svatovi. b) Kad igra kolo. c)Kad odvedu nevjestu. d) Kad djevojka prima»do* bru molitvu« (mešani zbor s sop'ran*solo).
Žgane Vinko: Jedna majka vumrla. Vi* soke čižme z ruskimi petami... Dil, dil duda...
Adamič Emil: Potrkan ples.
Mokranjac St. Stevan: X. rukovet.
Meseca februar in marec naj bosta posvečena nabiranju članov za Mladinsko Matico!
ju postoji odslej le ena državna narodna šola, ki bo služila le narodu in domovini!
Več je slučajev, da šolski stolec ni hotel 'prepustiti stanovanja v šolskem po* slopju upravitelju, ampak je dal isto or« ganistu. V šolskem stanovanju je ostal bivši madžarski učitelj, ki je bil obenem organist, a slovenski učitelj se je ,mor al potikati po najslabših lokalih. Baš v teh slučajih se najbolj zrcali skrajna nenaklo* njenost nekaterih šolskih stolcev do naše slovenske šole in učiteljstva. Vse pritoži be in prošnje, spomenice in intervencije niso pomagale; predsedniki šolskih stol* cev so se značilno sklicevali na pravico, ki jim jo daje madžarski zakon! Ta koč? ljiva zadeva je sedaj rešena z zakonom, ki pravi, da mora služiti šolsko poslopje le šolskim namenom in sme v njem sta* no vati le aktivni učitelj.
Oskrbovanje šol od strani šolskih stolcev je povzročilo mnogo skrbi pro« svetnim oblastem in mnogo hudih ur uči* teljstvu s tem, da šolski stolci enosltav* no niso hoteli skrbeti za šole. Župani niso hoteli dati šoli, kar je šolskega.
Zopet pereča zadeva, ki simo zanjo zahtevali temeljite rešitve, da se ustvarijo normalne razmere. Novi zakon je tuidi tu1 ustvaril konkretno določbo s § 130., ki predvideva šoli sredstva za naj* nujnejše potrebščine.
Naše manjšinske šole so delale dokaj brige in skrbi oblastem pa tudi dovolj vzrokov so povzročale za nacionalno borbo. Na eni strani se je zahtevala aib« solutno manjšinska šola z vso svojo bit* nostjo, a na drugi strani nacionalizacija teh šol in to z argumentacijo, da je mad: žarska narodna manjšiia le potujčen naš živelj in da Slovenci ob Rabi ne uživajo manjšinskih pravic niti v minimalni meri.
Zakon je dovolj jasen |tudi v tem pogledu; državni značaj šole je zasiguran in je stavljen pogoj za ustanovitev manj* šinskih oddelkov. Učitelj sitvo na teh od* delkih mora absolultno obvladati državni jezik. To zakonsko določilo je vsekakor važno za ;rešitev problema naših razmer pri manjšinskem šolstvu.
Glede manjšinskih občin in šol ima* rno še gotove želje z ozirom na obmejni položaj Prekmurja in njegovih svojsitve« nih nacionalnih in kulturnih razmer. Go« tovo je, da je podana podlaga za državni in nacionalni prestiž, le čuvati in vzdr* žati ga je treba!
Nič manjše važnosti niso zakonske določbe glede narodnega prosvečevanja za Prekmurje. V tem oziru bodo še ,go« tovo sledila zakonu pojasnila. Učitelj« stvo se bo sigurno odzvalo tej zahtevi radevolje, treba pa je, da bo našlo raz« uimevanje pri gotovih činiteljih, da ima podporo oblasti in da je zavarovano proti narodnim in šolskim neprijateljem.
Mnenja sem, da se kulturno delo najlažje uvede med narodom potom So« kola kraljevine Jugoslavije, ki bi se mo« ral ustanoviti v PrekmuTju povsod, kjer bi se pokazale za ustanovitev vsaj količ« kaj ugodne prilike. To zakonsko določilo je za prekmurske nacionalne in kulturne razmere silne važnosti.
Za našo šolo v Prekmurju se poraja nova doba, ki bo prinesla tej pokrajini lepših in boljših dni v bodočnosti. H graditvi naše nove narodne šole pa je treba pritegniti najboljših moči, ki bi bile kos tudi novi kulturni in nacionalni na« logi, posebno v obmejnih krajih, ki od njih zahteva naša domovina. Z novim zakonom je 'tedaj vsak prijatelj nacio« nalne šole lahko zadovoljen, saj so od« stranjene najhujše zapreke, ki so nas do* slej v marsičem ovirale.
Horvat Izidor, j
Prosvetne zbornice,
Ko so leta 1919. na Dunaju začeli z izva« janjem šolske reforme, ki je zamišljena kot ves avstrijski šolski sistem. Pri ministrstvu prosvete je bil osnovan reformni odsek, čegar naloga je bila proučiti vse pogoje, pod ka« terimi naj bi se izvršila šolska reforma in da verificira dosežene rezultate šolskih časopi* sov v Avstriji, kakor tudi v šolstvu ostalih kulturnih držav. Ta reformni odsek je bil glavni organ za izvedbo šolske reforme v Av« striji. Njegov pomožni organ je bila učitelj« ska zbornica, v kateri so bile zastopane vse vrste učiteljstva, od zabavilj pa do univerzi* tetnih profesorjev. Pokazala je lepe uspehe, dasi je delovala le kratek čas. Ono kar je pokazala je fakat: da enotna šola ne moire obstojati brez enotnega učiteljskega kadria, ki mora biti prepojen z istimi psiho*pedago* škimi idejami. Ako niso psiho pedagoške koncepcije in metode v vzgojni praksi enake na vseh šolskih stopnjah, potem ne more ob« stojati nikak kontinuitetni vzgojni proces.
Ker vladajo pri nas še vedno v precej* šnji meri srednjeveški nazori nele v teoriji marveč tudi v praksi je prepad med posamez* nimi stopnjami šolstva še vedno ogromen, a večina učiteljstva ima napačno nele sociolo*
ško marveč tudi psiho*pedagoško razumeva* nje. Po rezultatih moderne psiho*pedagogike so vse stopnje gojenčevega rtzvojp enako važne in je treba polagati isto važnlost pri vzgoji na vsaki posamezni stopnji. Nič važ* nejša ni stopnja razvitka od desetega do osemnajstega leta, nego je od tretjega do sedmega, niti ni lažje ustvariti gojenčevo psi* hofizično osebnost v dobi od 7 do 10 let, nego je to v dobi od 18 do 25 let. Po moder* nih nazorih je ravno tako važno vzgojno delo otroške vrtnarice v otroškem vrtcu, kot je delo srednješolskega profesorja v srednji šoli, učitelja v osnovni šoli in univ. profesor« jev na univerzi. Vsa razlika je v obsegu učne* ga gradiva, nikakor pa ne v važnosti vzgoj* nega dela.
Moderna psiho*pedagogika zahteva enot* no šolo, kar pomen j a v prvem redu enotne vzgojne teorije in prakse na vseh stopnjah šolstva. Brez enotne šolske organizacije in organske zveze učnega gradiva in metode ne more biti učinkovitega vzgojnega dela. Enotna organizacija šole pa ne zahteva samo orga* nično zvezo gradiva in organično celoto šol* ske organizacije — ona zahteva ravno tako tudi enoten učiteljski, odnosno vzgojiteljski kader. Potrebno je, da se seznanijo vsi na* stavniki, brez razlike na kateri stopnji šol« stva delujejo, s celokupnim šolskim siste* mom naše države, potem morajo imeti isto izobrazbo ali vsaj približno isto in nazadnje, da so jim znani vsi najnovejši psiho*pedago* ški rezultati. Tega pa se ne more doseči na tak način, kot se je do sedaj delalo, ker je ta način neracionalen in ne daje zadostnih re* zultatov._
Ako se v otroškem vrtcu, ki pri nas žal še ni obvezna šola, dela brez vsake zveze z osnovno šolo, a v osnovni brez ozira na to, kaj se poučuje v srednji šoli, potem nastane kaos, ki danes že v mnogem obstoja — se tudi učitelj v osnovni šoli ne bo brigal, kaj bodo delali njegovi učenci v srednji šoli, ka* kor nima tudi profesor srednje šole nikake zveze z univerzitetnim delom. To je kaotično stanje, ki drago stane največ gojence in dr* žavo in ki mu je edino zdravilo organična celota šolskega sistema in enotna zajednica učiteljstva vseh stopenj šolstva, od otroškega vrtca pa do univerze.
Nepotrebno je dokazovati, kako veliko teoretično in praktično važna bi bila zajed* niča učiteljstva vseh stopenj šolstva, kako obsežna bi mogla biti njihova kolaboracija in kako dragoceni rezultati tega dela bi kronali naše šolstvo.
Resnica je, da obstoja danes več strokov« nih vzgojiteljskih udruženj in da se vsako od teh bavi, poleg stanovskih interesov, tudi ne« koliko z izboljšanjem šole in vzgoje. Ampa*k to delo z razbitimi močmi ima večkrat zelo majhen efekt, često tudi nasproten delu osta« lih. Ta razdvojenost učiteljstva privede tudi do anomalije, da pri nas često rešujejo važna pedagoška vprašanja nepedagogi in ljudje, ki nimajo nič skupnega s šolo, med tem ko sto* jijo pedagogi in učiteljstvo ob strani in so prisiljeni izvajati tuje neznanje in teorije. Kako škodljivo je to za našo narodno pro* sveto ve vsakdo, ki se dnevno bavi s psiho* pedagoško teorijo in prakso.
Učiteljstvo vseh kategorij šolstva tvori številčno in kvalitativno močan stan. Oni so najproduktivnejši od vseh intelektualnih de* lavcev, ker formirajo nove generacije, ki bo* do v kratkem nosilci- naše narodne bodočno* sti. Ampak razdeljeni na pet raznih udruženj niso mogli dosedaj ustvariti celote, ki bi bila sposobna reševati važna prosvetna vprašanja v naši državi. Kar pa dosedaj ni bilo mogoče, se more ustvariti sedaj. Pot k temu ustvar* jenju jasno kažejo mnoga grupiranja v naši državi in v tujini. Zakaj ne bi tudi učitelji vseh šol in vsi prosvetni delavci formirali skupno organizacijo, kot so to storili indu* strijalci, kmetje, obrtniki, advokati, zdravni* ki itd.? Zakaj ne bi pet strokovnih učiteljskih in profesorskih udruženj ne ustanovilo skup* no prosvetno zbornico, ki bi vanjo vstopili vsi člani dotičnih udruženj, kakor tudi vsi svobodni prosvetni delavci izven teh. Taka organizacija ne bi v ničemer ovirala delo po« sameznih društev, marveč bi nasprotno samo potencirala značaj in vpliv učiteljstva vseh kategorij šolstva.
Prosvetna zbornica bi imela tri naloge:
1.	Zbrati k delu vse one prosvetne de* lavce, ki jim je poverjeno narodno izobraža« nje in vzgajanje šolske mladine in ki se ba* vijo s psiho*pedagoško teorijo in prakso.
2.	S skupnimi in enakimi metodami iz* vesti poskušnjo za reformo našega šolskega sistema in sistema narodnega izobraževanja.
3.	Zastopati interese vseh prosvetnih de* lavcev in organizirati njihovo stalno dopolf nilno izobrazbo v smislu zahtev aktualnih naukov.
Za dosego tega namena bi bila prosvetna zbornica sestavljena iz več sekcij, v katere bi prišli, vsled lastnih interesov in naklonjeno* sti, posamezniki. Mislimo, da bi za naše raz* mere v začetku zadostovalo pet sekcij.
1.	Sekcija za reformo obstoječega šolske* ga sistema, t. j. za proučevanje potrebnih sprememb v našem šolskem sistemu in po* gojev pod katerimi bi se to izvršilo.
2.	Sekcija za proučevanje šolske reforme v tujini in eventualne uporabe novih psiho« pedagoških načel v naši organizaciji.
3.	Sekcija za oskrbo dopolnilne izobraz* be učiteljstva vseh kategorij in organizacijo ustanov za to: n. pr. psiho*pedagoških insti* tutov, laboratorijev, seminarjev, centralne pedagoške knjižnice itd.
4.	Zakonodajna sekcija, ki bi imela skr* beti za izdelavo predlogov za spremembo šolskih zakonov in predpisov.
5. Sekcija, katere naloga bi bila organiza* cija socialno,pedagoških ustanov in raznih ustanov za preskrbo učiteljstva vseh katego* rij (sanatoriji, ferijalne kolonije, letovišča, ekskurzije itd.).
Odbor prosvetne zbornice bi se volil lahko na dva načina:
1.	Delegiran od 5 strokovnih udruženj (udruženje zabavilj, učiteljsko, profesorsko, univerzitetnih profesorjev in udruženje me* ščanskošolskih učiteljev in profesorjev stro* kovnih šol).
2.	Izvoljen na kongresu vseh članov pro* svetne zbornice.
Ako bi se večina učiteljstva vseh kate* gorij izjavila za osnovanje prosvetne zbor* niče, bi ne bilo težko izvesti njeno organiza* cijo. Z osnovanjem prosvetne zbornice bi se prekinilo s srednjeveško razdvojenostjo uči*
teljstva na razne kategorije, višje in nižje, važnejše in postranske. Resnica je, da je uko* rcninjeno stališče o važnosti posameznih ka* tegorij učiteljstva, ampak najnovejša psiho* pedagoška teorija in praksa v inozemstvu je pokazala, da brez enotnega učiteljskega kadra ni mogoča šolska reforma v večjem stilu.
Naš narod stoji pred velikimi prosvetni« mi nalogami. Vprašanja konsolidacije in mo» dernizacije naše države, kolikor je ekonom« sko, toliko je tudi prosvetno. Prosvetni pro* blemi bodo prihajali čedalje več na dnevni red in zato je potrebno, da jih rešujejo A:upno vsi nastavniki ne samo zaradi tega, da bi bili najpravilnejše rešeni, marveč tudi zaradi tega, da bodo najučinkovitejše izve* deni. To nam more zagotoviti edino združi* tev vseh učiteljskih moči v eno celoto, t. j. formiranje prosvetne zbornice.
Milica Dmiič=Topak)vič,
Splošne vesti.
NA DELO ZA MLADINSKO IMATICO.
Tretjič stopa Mladinska Matica pred slovensko učiteljstvo: prišel je čas, da se pri« čne propagandno delo za publikacije, ki jih dobi letos naša mladina, prišel je čas zbira* nja naročnikov.
Danes ni treba več dokazovati, kakšna pomembna kulturna ustanova je Mladinska Matica. Dvanajst tisoč naročnikov v 1. 1928., dvajset tisoč naročnikov lansko leto govori razločno, kako je bila ustanova potrebna, go* vori pa tudi, kaj zmore učiteljstvo. Rešili smo pereč problem naše mladine, ki ni mogla več do lepe, zdrave knjige, pokazali smo pot, kako je mogoče odpomoči kulturni bedi ši* rokih plasti našega naraščaja.
Ne dvomimo, da pojde učiteljstvo tudi danes, tretje leto obstoja, na »delo s prepri» čanjem in z vero v dobro stvar. Čas od 15. fe« bruarja do 15. marca bodi posvečen zbiranju naročnikov med mladino, ki zna že sama ce* niti sebi namenjeno ustanovo. Za neznatno ceno 10'50 Din se bodo izdale tudi letos v maju štiri knjižice, ki bodo — upamo — še prekašale dosedanje publikacije.
Izidejo »Kresnice«, ki jih je kritika po* novno pohvalno sprejela, v III. zvezku in z bogatim raznovrstnim in praktičnim gradi* vom. Med drugim prinesejo tudi daljši se* stavek za deklice.
Izide izvirna povest, ki kaže pomen naše grude, ljubezen do kmečkega doma in nje* govega naravnega, zdravega življenja in ki bo dosedanje leposlovne Matične publikacije še presegla.
Zgodovina naše vasi pa bo očrtala pre* teklost našega kmečkega naroda od prve nje* gove naselitve v sedanji domovini pa do pri* četka nove dobe (1. 1848.), ko se je zrušil fev* dalni red. Ta knjižica bo dobrodošla tudi za zgodovinski pouk v najvažnejših dobah naše preteklosti. Ž njo se skuša Mladinska Matica še bolj približati našemu kmečkemu ljudstvu, ki samo ne pozna dovolj, kar je preživelo v teku vekov.
Kot četrta knjiga izide delce za naj« mlajše, bogato ilustrirane pravljice, biseri iz svetovnega slovstva.
Tako je Mladinska Matica pripravila knjižni dar, ki bo vreden tradicij ustanove in ki bo zopet dokazal njeno važnost in po« trebo. Prepričani smo, da so publikacije za leto 1930. take, da bodo našle širok odziv in da bodo prinesle zadoščenje naročnikom in vsem, ki se zavzamejo za čim mogočnejše razširjenje novih, lepih knjižic.
Zavedamo pa se, da je uspeh Mladinske Matice odvisen povsem od podrobnega dela učiteljstva. Zato prosimo in apeliramo na vse, ki jim nista vzgoja, naobrazba in napre* dek naše mladine samo lepa beseda za sve* čane prilike, da zastavijo svoje sile v dosego onega uspeha, ki bo časten za ves stan.
Odbor Mladinske Matice.
—	Učiteljski zastopniki pri finančnem ministru. Zastopniki jugoslovenskega učitelj« stva so obiskali 6. t. m. g. finančnega mini* strat da mu razložijo gmotni položaj učitelj* stva, ki ni reguliran z zadnjim zakonom o narodnih šolah in da ga zaprosijo, da se bo upoštevalo želje učiteljstva sedaj, ko deluje komisija za spremembo uradniškega zakona. Razložili so g. ministru težkoče, ki se bodo pojavljale z izplačevanjem stanarine učite« ljem od strani občin in tudi to, koliko bo učiteljstvo izgubilo s tem, da izgubi državno stanarino.
—	Izvršni odbor UJU pri g. ministru prosvete. G. minister prosvete je sprejel dne 7. t. m. izvršni odbor UJU, ki je o priliki iz> delave projekta novega uradniškega zakona dal g. ministru spomenico udruženja za iz* boljšanje gmotnega položaja učiteljstvu. — Z izvršnim odborom so bili pri g. ministru tudi predstavnika ljubljanskega poverjeništva UJU tov. Skulj in Dimnik in predsednik beo* grajskega poverjeništva UJU tov. Popovič.
—	Predstavniki UJU pri predsedniku komisije za revizijo uradniškega zakona. Dne
7. t. m. na večer je sprejel zastopnike UJU predsednik komisije za revizijo uradniškega zakona minister dr. N. Perič. Zastopniki so mu tolmačili, da z novim zakonom o na* rodnih šolah ni bil reguliran položaj učitelj* stva ter iz tega razloga treba, da se regulira položaj učiteljstva ob priliki revizije uradni* škega zakona. Obrazložili so mu težnje in stališče učiteljstva. Komisija je pričela pošlo* vati dne 5. t. m. ter ima redne seje. Revizija se ima izvršiti do 1. aprila, odnosno do
1. maja, ko bo gotov ¡proračun. Tendenca revizije je poleg drugega, da se izenačijo pre* jemki tudi II. in III. kategoriji.
—	Obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Zastopnika poverjeništva sta interve* nirala na merodajnih mestih tudi glede pra* vilnika k čl. 181. zakona o narodnih šolah. Tolmačila sta stališče, ki ga je zavzel šolsko* upravni odsek pov. UJU k poedinim vpra* šanjem.
—	Zasluženo odlikovanje. Anton Bru* men, šolski upravitelj v pokoju, častni občan občine Tezno pri Mariboru. Marsikaterega javnega, tihega narodnega in prosvetnega de« lavca prezremo, ker noče, da bi se obešalo njegovo delo na veliki zvon, niti mu ni ljubo, če se ga v javnosti pohvali. Delo takih ljudi ve le ceniti njegov ožji krog, njegova občina. Tak prosvetni delavec je bil naš odlikovanec, mož vztrajnega dela v šoli in izven nje, lju* bezniv družabnik, nepozabljiva dobričina*to* variš. Pričakoval sem, da se ga spomnijo pri odlikovanjih. A pozabilo ni njegovega ne* umornega dela v korist šole in občine hva* ležno ljudstvo. Občinski odbor mu je v znak hvaležnosti v svoji seji dne 30. januarja t. I. priznal najvišje svoje odlikovanje — častno občanstvo. Pri odlikovancu, ki uživa svoj zaslužen pokoj v Ptuju, se bo oglasila po« sebna deputacija občinskih odbornikov in drugih uglednih občanov, da mu izrazi sklep občinskega odbora in svojo nepozabljivo hva* ležnost. V prvi vrsti prejmi dragi g. upravi* telj najsrčnejše čestitke od Tvojih tovarišev* učiteljev. — Franjo Luknar.
—	»Zakon o narodnih šolah« je izšel v Učiteljski tiskarni. Stane 22 Din. Imeti ga mora vsak učitelj in vsaka učiteljica. Zakonu je pridejano tolmačenje ter izvlečki zakonov o srednj h šolah, o učiteljiščih, popolen zakon o učbenikih in zakon o Jugoslovenskm Sokolu ter izvlečki iz upravnih zakonov, ki zadevajo prosveto.
—	Čehoslovaško odlikovanje upravniku doma slepih v Zemunu. V Zemunu v domu za slepe ie izročil čehoslovaški odpravnik po* slov dr. Vokač na svečan način visoko čeho* slovaško odlikovanje Belega leva upravniku insp. g. Ramadanoviču. Izročitev odli* kovanja se je vršila slovesno ob prisotnosti slepe dece, ki je nastanjena v zavodu.
—	Rodbinske doklade francoskega uči« teljstva. Po novem zakonu, ki ga je sprejel že francoski parlament in senat, pripadajo učiteljstvu rodbinske doklade le za otroke. Za prvega otroka je določena doklada letnih 660 frankov, za drugega 960 fr. za tretjega 1560 fr., za četrtega in vsakega nadaljnjega otroka pa 1920 fr.
—	Stanovanjsko vprašanje francoskega učiteljstva. Po zakonih iz 1. 1886., 1889., 1893., 1920. in 1921. ima francosko učiteljstvo pra* vico do brezplačnega stanovanja. Le učitelji* cam poročenim z učitelji odreka državni svet to pravico. Občine so po zakonu obvezane preskrbeti vsemu učnemu osobju stanovanje. Če pa stanuje učitelj(ica) pri roditeljih ali v lastni hiši, ima pravico do stanarine. — Z učitelji poročene učiteljice se borijo sedaj za dosego pravice do stanarine, ker izgubijo, ko se poročijo pravico do lastnega stanovanja.
—	Materialno stanje litvanskega učitelj« stva. Litva, ki je povojna država, je dobila svoj šolski zakon 1. 1922. Po tem zakonu spa« da učiteljstvo v 7. kategorijo državnega urad« ništva. Začetna učiteljska plača znaša 280 li* tasov (1 litas = 5-60 Din, kar pomenja, da znaša začetna plača 1570 Din mesečno). Pr« vih 15 let se vrši napredovanje avtomatično vsako tretje leto in znaša 15% začetne plače. Po 15 letih znaša plača 420 lit. (2352 Din.) To je maksimalna višina plače in se ne povišuje več. Za Božič in Velikonoč prejme vsak udi»
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA. ....
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/11«

En gros.
En detall.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
IT Koliko naročnikov ste ie nabrali za Mladinsko Matico? fsi
telj 50% svoje mesečne plače. Rodbinska doklada za vsakega otroka znaša 20 lit. me« sečno. Upraviteljska doklada znaša 16% pla« če na enorazrednicah in za vsak nadaljnji razred 3% več. — Učiteljstvo plača v pokoj« ninski sklad po 6% svoje plače in ima pra« vico z 20 službenimi leti do 50% pokojnine in nadalje vsako leto 2% več. Največja pokoj« nina znaša po 35 službenih letih le 75% ce» lotne plače.
—	Ljubiteljem živali. Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani je zbralo mnogo materiala, ki jasno dokazuje, da je položaj živali, ki prihajajo v stik s človekom ali so celo v njegovi oblasti, še vedno eden in isti: za živali le prečesto poln nerazumevanja, prekomernega izkoriščanja in trpinčenja, a za človeško dostojanstvo skrajno ponižujoč. Se« veda ta pavšalna obdolžitev ne velja za mno« ge dobrosrčne ljudi, pač pa za ogromno ste« vilo onih, ki se ne zavedajo ali nočejo zave« dati naravnost zločinskega značaja svojega postopanja z živalmi. Slovensko društvo za varstvo živali radevolje in s hvaležnostjo priznava trud in požrtvovalnost mnogih, ki so skušali temu zlu odpomoči, v prvi vrsti vsekako dobrim vzgojiteljem naše mladine. Žalibog, da je bil njihov trud le prečesto kro« nan s prepičlim uspehom. Zaradi začasnega nedovoljnega uspeha pa nikakor ne smemo postati malodušni ter se udati popolnoma na« pačnemu nazoru, da se ne da ničesar doseči. Baš nasprotno: svoje delo v tem pruvcu mo« ramo podvojiti, potrojiti in — uspeh gotovo ne bo izostal. Zato je Slovensko društvo za -varstvo živali sklenilo, da v poživitev in pod« krepitev tega stremljenja naprosi tem potom vse ljubitelje živali, da mu blagovolijo pisme« no sporočiti svoja mišljenja in predloge, kako kje in kdaj bi se dala predmetna akcija vršiti z večjim uspehom. Vse dobljene predloge bo društvo hvaležno upoštevalo, najboljše bo skušalo tudi objaviti najširši javnosti. Pis« mene pošiljke je naslavljati na Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani, Poljan« ska cesta 59. — Predsednik: Franc Rebernak.
—	Posnemanja vreden primer. Pod tem
naslovom prinaša »Narodna Prosveta« naslednjo notico: Naš tovariš g. Blažo Vujisič, učitelj v St. Bečeiu. ie zbral od raznih oseb soto 3395 Din kot prilog za Dački dom UJU. — Tudi pri nas zbiramo že mnogo let za uči« teljska domova v Ljubljani in Mariboru. — Vse premoženje, ki ga imata ta dva domova, ie zbralo učiteljstvo iz svojih lastnih prispev« kov — in vendar bi moglo učiteljstvo, ki po« sveti ves prosti čas delu med narodom — tudi od tega pridobiti kak majhen prispevek za naše stanovske ustanove. — Če bi naše učiteljstvo delalo tako, kot tov. Vujisič. bi danes že stala učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru.
—	Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da sta bili 6. februarja na novo v društvo sprejeti upo« kojeni učiteljici ge. Ivančič Marija in Arh Marija. Umrla pa je članica ga. Gajšek Ma« rija v Mariboru.
—	Ali že imate zakon o narodnih šolah?
Vsakemu učitelju in vsaki učiteljici je nujno potreben in ga mora poznati. Naročite ga po
dopisnici v Učiteljski tiskarni. Cena 22 Din.
—	Družba sv. CJrila in Metoda v Ljub«
ljani prosi svoje podružnice, da prirede še v tem mesecu kako veselico ali igro v korist družbe. — Naznanja se, da bo družba še v teku tega meseca imela nove velikonočne razglednice (5 vrst), vsled česar naj podruž« niče čimpreje sporočijo, koliko komadov jih žele. — Podružnice se tudi opozarjajo, da naj skličejo občne zbore ter naznanijo vodstvu odbore.
IZ LAŠKEGA.
..... in druge zadeve mestne občine Laško.
V	»Jutru« z dne 29. januarja 1930., št. 23 na drugi strani, v 3 stolpcu čitamo med dru«
gim tudi to«le: ____ Izgovor, da je preveč
učiteljev, ker prihajajo Primorci k nam, ne drži. Slovenski primorski učitelji so bolj po« trebni v Julijski Krajini kot pri nas, pa če že nočejo ostati doma, bi našli novo lepo domovino v južni Srbiji----
V	odgovor temu primorskemu učiteljstvu tako prijaznemu gospodu in resnici na ljubo bodi povedano, da v Laškem bivata res dva jugoslovenska učitelja iz Primorja, ki sta nameščena eden kot izvrstni upravni uradnik pri sreskem načelniku, ki pa je že od preobrata v Jugoslaviji in rezervni častnik jugoslov. vojske, borec iz koroške fronte, drugi pa kot šolnik iz leta 1927., ki je moral zapustiti neodrešeno domovino vsled prega« njanja. Slednji ima lastno hišo v Laškem, zato morda ne obremenjuje toliko proračuna mesta Laško. Pritiče mu pa po zakonu stana« rina, kakor vsakemu državnemu učitelju. V zadnjem času je bila nameščena tudi iz Italije došla učiteljica potem, ko je okušala vso grenkost slovenske učiteljice v osrčju kul« turne Italije, kamor je bila premeščena iz Trsta, ker je pač bila slovenska učiteljica. Končno je tudi tu nameščena učiteljica žen« skih ročnih del — Jugoslovenka iz Primorja, ki se je preselila s svojci v odrešeno domo« vino vsled nevzdržnih razmer v Primorju.
Ne vem, ali naj smatram dopisnika v »Jutru« kot neinformiranega in brezbrižnega človeka, ki je prespal vso dobo preganjanja in trpljenja slovenskega učiteljstva v Pri« morju, ali kaj?
Duša draga, kdor si, povem Ti javno, da še danes in srčno rad bi se vrnil v solnčno Gorico.
Svobodna domovina nas je sprejela v okrilje vse one, ki smo zaslužili in je bili vredni in kruh, ki ga jemo si pošteno zaslu« žimo z umom svojega duha z delom med mladino, ki je naša pa bodisi tudi v Laškem, tam preko meja, ali pa v Južni Srbiji, kamor nas »JutroV« dopisnik iz Laškega po« šiljaš, ker si že bil lačen, da Ti odjedamo primorski učitelji vsakdanji kruh. To bodi moj odgovor in upam, da se z nj.m strinjate vi vsi tovariši Primorci in domačini — učitelji na dobrih mestih in v zakotjih naše lepe do« movine. Javnost naj sodi ali je to prav.
Naša čast in čast Primorja, pol milijona v robstvu trpečih, znamo jo braniti in jo mo« ramo braniti, ko jo kdo podcenjuje, če tudi neinformirani, brezbrižni laški dopisnik v »Jutru« z dne 29. januarja 1930.
Učitelj«Primorec.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. RE1CH.
Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
—z Seznam pri Zvezi včlanjenih organi« zacij. Zaradi informacije objavljamo seznam vseh pri Zvezi državnih nameščencev za Slo« venijo v Ljubljani včlanjenih organizacij, urejen po abecedi in sestavljen po stanju na dan 1. januarja 1930.:
1.	Cestni in rečni ndazorniki (Društvo cestnih in rečnih nadzornikov za Slovenijo).
2.	Davčni izvrševalci (Društvo davčnih izvrševalcev za Slovenijo).
3.	Finančna' kontrola (Sekcija saveza fi« nančne kontrole v Ljubljani).
4.	Finančni konceptni uradniki (Društvo finančnih konceptnih uradnikov na Sloven« skem).
5.	Geodeti (Udruženje jugoslavenskih geodeta, sekcija Ljubljana).
6.	Gozdarji — okrajni in domenski (Dru« štvo okrajnih in domenskih gozdarjev Dal« macije in Slovenije).
7.	Inženjerji in arhitekti (Udruženje ju« goslov. inženjera i arhitekta sekcija Ljub« Ijana. — Klub državnih inženjerjev).
8.	Kaznilniški in jetnišnični uradniki (Društvo kaznilniških in jetnišničnih uradni« kov, Maribor).
9.	Kaznilniško in jetnišnično riadzoro« valno osebje (Društvo pravosodne straže).
10.	Monopolski uslužbenci (Udruženje monopolskih činovnika i službenika, Beo« grad, poverjeništvo Ljubljana).
11.	Nižji državni uslužbenci, Ljubljana (Udruženje nižjih državnih uslužbencev ? Ljubljani).
12.	Nižji državni uslužbenci, Maribor (Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Mariboru).
13" 0iicijanti, pisarniški pomočniki itd. (Društvo pisarniških oficijantov, oficijantinj, pomočnikov in pomočnic za Slovenijo).
14.	Pisarniški uradniki (Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo).
15.	Policijski nameščenci (Društvo držav» nih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani).
16.	Politični konceptni uradniki (Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo).
17 Poreski (davčni) uradniki (Udruženje poreskih činovnika, poverjeništvo Ljubljana).
18' Poštni in brzojavni uslužbenci — nižji (Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojav« nih uslužbencev za Slovenijo).
19.	Poštni in brzojavni uslužbenci (Oblast« na organizacija poštnih in telegrafskih usluž« bencev).
20.	Poštni konceptni uradniki (Društvo postnih konceptnih in tehničnih uradnikov).
-1. Poštni prometni uradniki (Društvo prometnih poštnih uradnikov).
22.	Profesorji (Profesorsko društvo, sek« cija Ljubljana).
23.	Sodni poduradniki in sluge (Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo).
24.	Sodno«pisarniški uradniki in oficijanti (Društvo sodno«pisarniških uradnikov in ofi« cijantov za Slovenijo).
25	Učiteljstvo meščanskih šol (Društvo učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji Ma« ribor).
26	Učiteljstvo obrtnih učilišč (Društvo učiteljstva na državnih obrtnih učiliščih v Sloveniji).
27	Učiteljstvo osnovnih šol (Udruženje jugoslovenskih učiteljev — poverjeništvo Ljubljana).
28.	Upokoj eni državni nameščenci, Mari« bor (Društvo državnih upokojencev in upo« kojenk za Slovenijo v Mariboru).
29.	Upokojeni javni nameščenci (Društvo upokojenih državnih nameščencev za Slove« nijo v Ljubljani).
To društvo se je preosnovalo v »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljub« ljani«, nima pa še potrjenih pravil.
30.	Veterinarji (Jugoslovensko veterinar« sko udruženje, sekcija Ljubljana).
31.	Zemljeknjižni uradniki (Društvo zem« ljeknjižnih uradnikov in izprašanih aspiran« tov).
Poleg teh strokovnih (stanovskih) organi« zacij je v Zvezi včlanjenih še devetero okrožnih skupin državnih nameščen« cev in upokojencev, in sicer: Celje, Kamnik, Konjice. Kranj, Krško. Maribor, Murska So« bota. Novo mesto in Ptuj.
Spremembe, nastale po 1. januarju t. 1. bomo objavili pred občnim zborom Zveze, v tajniškem poročilu.	»Naš Glas«.
Naš rod."
»»
—nr. Tudi druga številka je že pošla. K.o« mur nismo mogli z njo več postreči, smo vpisali vplačilo v dobro k naročilu v marcu. Tbliko v blagohotno vednost vstm prizade« tim, da si prihranimo nepotrebno pisarjenje. Naj bo to tUdI zadnji oportlin zaihddnikom, da se na našo skromno zalogo ne fcthejo za« našati, zlasti pa opomin tistim nepoboljšlji« vim poedincem, ki še zdaj ne verjamejo, da ne pošiljamo lista nikomur brez istočasnega naročila in vplačila.
—nr. »Maček v žaklju ...« Neka šola nam javlja, da naj ji pošljemo vselej par izvodov na ogled, češ, da otroci nečejo kupovati »mačka v žaklju«. Pri prvi številki bi bilo to še razumljivo, danes pa, ko se z »mačkom v žaklju« zadovoljuje 45.000 naročnikov, je to samo še slaba šala.
—nr. Reklamacije so poštnine proste, tre« ba jih je samo kot take označiti in to lahko na listu papirja v velikosti dopisnice.
—nr. Zakaj nismo tiskali več? Odgovar» jamo na kratko vsem, ki se obračajo na nas s tem vprašanjem. Nimamo denarja, to je eno, in hočemo, da se vsakdo naroči na list ob svojem času; to je drugo. Bolje je, da nam zaloga poide, nego da bi jo ponujali. Zdaj tudi lahko povemo, da smo imeli pri 1. številki baš vsled barvaste priloge občutno izgubo. Zalagati se s takim predmetom po ne» potrebnem, bi bilo pač nespametno Nudili pa smo vsakomur priliko, da je mogel dobiti 1. številke kolikor je hotel. Prav zato smo jo ponatisnili in smo s ponatisom še nalašč od« Iašali celih 10 dni, da smo zbrali čim največ naročil. Več nismo mogli storiti. Kdor je pri« šel potem, ko je bil ponatis že gotov, to je po 10. januarju, je dobil, kar je še ostalo, ali pa ni dobil ničesar več. Druge številke smo natisnili prav toliko kakor prve. Tudi pri na« slednjih številkah ne pojdemo preko 45.000, ker računamo s tem, da si hoče vsakdo kompletirati letnik in da so številke, ki so iz« trgane iz letnika, kasneje skoro brez vsake cene.
IZVIRNE FRANCOSKE PASTILJE
VALDA
PRODAJAJO vse
LEKARNE II DHOGEIUE
Obvarujejo Vas vseh zlih učinkov mraza, megle, mokrote in bacilov na dihalne organe.
za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo, za kmetsko (gospodinjsko) nadaljevalno šol« stvo, za industrijsko«delavsko šolstvo.
Odsek za kmetsko šolstvo je že v prvem letu svojega poslovanja izdelal učne načrte in pravilnike za kmetske in gospodinjske nada» Ijevalne šole, programe za izobrazbo učiteljev iri učiteljic ter svoj načelni program za to šol« stvo. Vse nadaljnje njegovo delo je veljalo samo uveljavljenju in spopolnjevanju tega nrograma. Za obrtno nadaljevalno šolstvo pa se je v tem pogledu storilo premalo. Zato je odsek prišel do zaključka, da je treba v bliž» nji bodočnosti posvetiti glavno skrb izgradnji programa za obrtno nadaljevalno šolstvo. Iz» volil si je tudi predsednika iz vrst učitelj« stva teh šol (tov. Polaka) ter kooptiral kot člana tov. Michlerja in Stenovca.
Na zadnji seji je razpravljal odsek med drugim tudi o odloku ministrstva za trgovino in industrijo, ki je bil objavljen v »Učit. To« varišu« z dne 23. januarja t. 1. iPrišel je do sklepa, da se pri smiselnem tolmačenju ta odlok ne more nanašati na naše obrtne in tr» govske nadaljevalne šole ter je to svoje sta« lišče razložil in utemeljil v posebni spomenici na kraljevo bansko upravo in na zbornico za industrijo, obrt in trgovino.
kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Naša gospodarska organizacija.
UČITELJSKA GOSPODARSKA IN KRE« DITNA ZARUGA
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju
ima svoj redni 19. letni občni zbor 19. marca 1930. ob 8. uri v okoliški deški osnovni šoli v Celju s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva o poslovanju za« druge za leto 1929.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za 1. 1929.
4.	Volitev člana v načelstvo.
5.	Slučajnosti.
Ako bi bil. občni zbor ob 8. uri nesklep« čen, se vrši občni zbor eno uro kesneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
Član načelstva: Voglar Fran m. p.
Načelnik: Zemljič Brando m. p.
Stanovska ©rjanizacH« UJU
IZ ODSEKA ZA NADALJEVALNO (SPLOŠNO POKLICNO) ŠOLSTVO.
Odsek je posvečal vso pozornost novemu položaju, ki je nastal za nadaljevalno šolstvo po ukinitvi oblastne samouprave ter se pri« zadeval, prepričati odločilne činitelje o važ» nosti tega šolstva.
Deputacija treh članov je tolmačila go» spodu banu in gospodu podbanu težnje in program učiteljstva ter vsakemu ^izročila po« sebno spomenico. Uverila se je, da sta oba gospoda že bila poučena o delovanju in na« menu teh šol in da lahko računamo na polno njuno razumevanje našega načelnega progra« ma. V mejah proračunskih možnosti bo kra» Ijeva banska uprava ustvarila tudi materialne pogoje za razvoj tega šolstva. V banski pro» račun so vnešene primerne postavke zanj. Ko bo proračun od ministrstva potrjen, lahko ra» čunajo one kmetske (gospodinjske) šole, ki so od banske uprave priznane, na takojšnje izplačilo delnega učnega honorarja.
Tudi deputacija, ki se je predstavila šefu oddelka za industrijo in trgovino, je našla polno razumevanje za naše zahteve in za ma« terialne pogoje neoviranega razvoja obrtnega nadaljevalnega šolstva. O tem priča prora« čun tega oddelka.
Odsek je storil tudi vse korake v zadevi smiselne aplikacije določb novega' šolskega zakona na naše nadaljevalno šolstvo.
V zadevi referata za kmetsko (gospodinj« sko) šolstvo je zavzel stališče po želji tovari« šev iz bivše mariborske oblasti. Z zadovolj« stvom je pozdravil imenovanje prof. Jožefa Krošla kot referenta za to šolstvo. S svojim delovanjem kot organizator tega šolstva v bivši mariborski oblasti si je imenovani go« spod pridobil popolno zaupanje učiteljstva.
Ker se je po sklepu pokrajinske skupšči« ne delokrog odseka razširil na vsa področja ljudskega poklicnega šolstva, je izdelal odsek nov poslovnik za svoje delovanje, ki predvi« deva za posamezne vrste nadaljevalnih (ljud« skih poklicnih) šol posebne podsekcije, tako
Vabila:
Iz društev:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KR* SKI OKRAJ. Vabilo k zborovanju, ki se bo vršilo v soboto dne 15. februarja 1930. točiio ob 9. uri 30 min. v Sokolski dvorani v Kr« skem. Dnevni red: 1. Delovna šola v praksi demonstrira tov. Drago Bitenc iz Leskovca' Situacijsko poročilo. 3. Samostojni pred« logi. 4. Slučajnosti. Zaradi skupnega kosila izvolite se javiti tov. predsedniku, šolskemu upravitelju v Krškem do 12. februarja. Ravno tako prosimo za eventualne samostojne pred« loge do istega termina. Udeležba članstva ie obvezna. Kdor bi bil zaradi tehtnih vzrokov zadržan, naj se opraviči na isti naslov do 1J. februarja.
Poročil*:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREs Z1SKI OKRAJ je zborovalo v Brežicah dne 11. januarja 1930. s sledečim dnevnim redom: Citanje zapisnika, poročilo o seji širjega so« sveta od 5. januarja 1930. »Reformna gradiva za domoznanski pouk na šolah brežiškega sreza«, konstituiranje odbora.
Sklicatelj zborovanja je podal obširno poročilo o seji širjega sosveta v Celju.
Sreski šolski nadzornik je zanimivo pre» daval o zgornji temi. Enoglasno se je sklenilo osnovati redakcijski odbor za zbiranje «ra» diva za domoznanski pouk. Pristopilo se bo tudi k risanju zemljevida domačega sreza
Društveni odbor se je konstituiral slede« ce: predsednik tov. Jakopec, podpredsednik tov. Voglar, tajnica tov. Štrausova in blaaai« nik tov. Vadnal.
Jakopec, preds.	štraus Marija, tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRF7 MURSKA SOBOTA je imelo občnfzbor dne
m J^nucria 1930- v državni osnovni šoli v Murski Soboti.
Tovariš predsednik je otvoril zborovanje ter želel vsem srečno Novo leto. Opozoril je navzoče, naj bodo stvarni, ker bi se drugače zborovanje preveč zavleklo.
Tajnik je prečital zapisnik zadnjega zbo« rovanja, ki se je odobril.
Tovariš predsednik je podal situacijsko poročilo od oktobra dalje. Kdor je zasledoval poročila v Časopisju, je lahko opazil nekako nesoglasje med poverjeništvom in opozicijo V skupščini so bila poročila precej ostra, kar je dalo zopet opoziciji energičen odpor a vendar se je opazilo, da nima opozicija ni» kake zaslombe med članstvom.
Dotaknil se je tudi razstave v Beogradu in je že sedaj opozoril tovariše, da store njih dolžnost. Članstvu je pojasnil tudi novi šol» ski zakon in prizadevanja izvršilnega odbora za gmotno izboljšanje. Naše uspešno delo v prilog šolstvu pa so ovirali oni tovariši, ki še do danes niso včlanjeni. Žalostno je, da je učiteljev organiziranih samo 12.000.
Nadalje je podal poročilo o domu. Kapi» .tal je znašal ob novem letu več kot pol mili. jona dinarjev.
V polemiki med »Jutrom« in Haberma» nom se je oglasil k besedi tovariš Gabrijel« čič, ki je kritiziral postopanje literatov, ki ponižujejo ugled učiteljstva ter podčrtal vsa» ko besedo Habermanovo.
FOTO ■ APARATI IN FOTO . POTBEBŽŽINE
se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah
v drogeriji „ADR I A"
LJUBLJANA M
Selenburgova I
Mr Pb. S. Borčl«
Šolski upravitelji(ice)! Ali se zavedate, da je Učiteljska gospodarska poslovalnica edini vir naših domov! Naročajte vse le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice.
Dopisi: Glede dopisa odbora o zgradbi Dačkog doma se je sklenilo, da bode odbor določil višino prispevka s sporazumom dru» štvenega blagajnika.
»
Za razpečavanje knjig obmejnemu šol« stvu je predlagalo društvo g. Ciaka Srečka.
Tajnikovo poročilo: Celokupnega učitelj« stva v srezu je bilo 131, od tega 80 včlanje« nega. ob sklepu leta je ostal stalež isti, po» večalo pa se je število članov na 98. Neorga» niziranega je še 33. V minulem letu je bilo opaziti v društvu več agilnosti, kar dokazu» jejo tudi referati. Zborovanja so bila v >Pe« čarovcih in dvakrat v Murski Soboti. Procen« tualno je znašala udeležba 80. Referirali so tovariši: Deškovič, Hočevar, Požegar in Vrane. Dva važna momenta sta bila v letu, ko je društvo pokazalo razumevanje za pro» svetno delo. Poklonilo je Sokolu v Murski So» boti za zgradbo doma 1000 Din. Priredilo je sresko razstavo vseh šol, katero je posetilo 3000 ljudi. Kulturno nacionalno delo se je dvignilo v Prekmurju po zaslugi učiteljstva. Duša vsem gospodarskim akcijam je učitelj. Pogrešajo se še čitalnice in pevska društva, saj je znano, da je slovenska pesem najboljše sredstvo za povzdigo narodnosti.
Kraljev manifest je našel tudi pri učitelj» stvu razumevanje. Prepiri med takozvanimi domačini in prišleki so izginili.
Dopisov je bilo 27, a odposlalo se jih je 201, med temi večinoma blagajnikove ter» jatve.
Blagajnikovo poročilo: Promet 32.278'57 Din, prejemki 20.562-43 Din, izdatki 11..71610 Din. Saldo 8846*33 Din.
Volitev: V odbor so bili izvoljeni: Hoče» var Ciril, predsednik; Požegar Avgust, pod» predsednik; Gabrijelčič Fran, tajnik; Štubelj Miro, blagajnik. Odborniki: Kočar, Verteš, Klanjšček. Namestnici: Berkovič Elizabeta, Modic Olga. Za pregledovalca računov: Ben»
ZAKON O NARODNIH ŠOLAH
8 kratko razlago In stvarnim kazalom ter z dodatkom predpisov dragih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih dolah:
zakonom za srednje Sole, zakonom o učiteljiščih, zakonom o učbenikih za narodne> meščanske, učiteljske in srednje šole ter podatki iz upravnih zakonov: o banski upravi» o organizaciji obče uprave, kar ima zvezo z narodno šolo in učiteljstvom narodnih šol
ie izšel
za Sole, krajevne Šolske odbore, urade in uiiteljstvo
¥ ZALOŽBI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI ~mi CENA: 22 Din
Zaradi interpretacije, ki je pridejana zakonu o narodnih šolah v zvezi z drugimi zakoni, je nujno potreben ta zakon vsakemu učitelju.
O D
kovič Ladislav, Zupančič Franc. Delegati za pokrajinsko skupščino: Hočevar Ciril, Zupan» čič Fran, Gabrijelčič Fran.
Članarina ostane ista kot lani. Ciril Hočevar, preds. Gabrijelčič, tajnik.
Nove knlige.
—k Januarski b^oj »Nova Literatura«.
Januarski broj »Nova Literatura« posvečen je omladini i donosi jedan niz članaka vas» pitnog i pedagoškog karaktera. Cena broju 6 Din. Dobija se u svim knjižarama i Izda» vačkom Pred. Nolit, Beograd, Knj. Ljubice 38/3.
—k »Vezilja«, mesečnik za ročnb» delo.
Prva številka mesečnika za ročno delo »Ve» zilja«, ki izhaja v nakladi znanega modnega lista »Ženski list« v Zagrebu, prinaša mnogo slik raznih tehnik ročnih del ter točen opis, kako se taka dela izdelujejo. Naročnina na »Veziljo« znaša četrtletno 30 Din. Naroča se v Zagrebu, Samostanska ulica 2. .
—Ik Ciril Drekonja: »Pod, domačim kro» vom«, V dobi najhujšega terorja, v dobi, (ko se z brahijalno silo trga iz nekdanjih sloven» skih šol naš jezik in naša miselnost, v dobi, ko je pouk in vzgoja slovenske mladine padla povsem na ramena staršev, v tej dobi bridke preizkušnje je izdala »Goriška Matica« v knji» gah svoje redne publikacije tudiil tov. Dreko»
nje knjigo »Pod domačim krovom«. Vzgojna knjiga je to, kakršne bi bil vesel tudi narod, ki živi v boljših in lepših prilikah. V njej je vse kar potrebuje domači vzgojitelj. Ton v njej je poljuden in prisrčen. _ Razdeljena je knjiga na več oddelkov, ¡ki kažejo smer in avtorjevo namero že v naslovih. Po iposreče» nem uvodu preide v način vzgajanja in v osebnost vzgojitelja; vetliko važnost polaga v telesno vzgojo m vzgojo značaja in čuvstva; preko pogleda v preteklost ustvarja vzor bo* dočega gospodarja domačega krova in ideal občana — koristnega Slana človeške družbe. — ¡Knjigo toplo priporočamo vsem, ki si jo zamorejo nabaviti.
—k Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Izšla je 5. številka V. letnika gornje revije, ki stane letno 50 Din. Številka ima precej za» nimivo vsebino in več glasbenih prilog.
Listnica uredniškega odbora.
—lu. UčiteljsPrimorec. Kolikor manjka v Vašem dopisu je črtala policija, odnosno dr» žavno pravdništvo.
mali oglasi
Mdl «glut, kl «Uiq« v poarrtovftlM la sMlala« mammm tUiutri, vsaka beseda M par, ■a)aaa]fi saaaak Din i —.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
W Mi w y/W WW WU/W WW WU/WU/U/WWWW WW WW WU/
Najboljše kupite! i
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo,	£
puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate,	|
ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine,	g
gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike,	^ športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
a
3
9
a a
i
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
Se i i Kan
Zaloga barv, tnsev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
„ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
prodaja damske, moške In deške konlekcije. NI DEBELO!	XI DROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
ženini - neveste !
Najcenejše in najboljše: madrace, feder- mad rave. otomane, divane. fotelje in garniture vam nodi :
F. SQJOVIC, Ljubljana SISSSSSSS Stari trg 6.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO St. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. VitMnovljeno let» 1839. TjtUfon itev. 2.282.
Underwood v *
Telefon 29-80.
pisalni stroj dobite pri tvrdki
lud. Baraga // Ljubljana, šeienburgova ulica 6.
Kdor oglašuie ta napreduie!
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mestni trg 26 ^ Stritarji« ulita 3
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!