Po zimi
Kako se vain čudno zdi! Kamor koli pogledate, povsod vse belo in mrzlo, fl^fijmrzlo, da se Bogu usmili! Mati neprenehoina nosi drva na peč sušit ter skrbno zapira vrata za seboj. da se v izbo ne ukrade nadležni mraz. Vi sedite najraje v zapežku in se grejete, le malokedaj greste na prosto a še takrat vas rado zebe, da se hitro vrnete nazaj v gorko hišo. Ali v učilnico vender le raorate in to še celo po zmrzlem snegu. Vzamete knjige ter je tišite k životu, a roki skrbno skrivate v žep, da vas ne zebe. Tudi plašček oblečete, torbo oprtate, pokrijete kučmo in tako greste v učilnieo. Niste še dolgo hodili in — ]6p! naravnost v torbo, da ne-kako čudno zaropota. Ta in oni se ozre nazaj, da bi videl, kaj neki je priletelo na njegovo torbo, in vaš tovariš, na istem poti v učilnico, zagn.il vam je trdo kepo snega v torbo. Smejete se mu in ga počakate. Potem greste vsi skupaj v učilnico
ter se mej potjo prijazno pogovarjate. Kolikor bliže ste učilnici, toliko več otrok sreeavate, katere bolj ali menj zebe nego li vas. Ali vam ni tako hudo, ker imate še dosti blizu do tja. Kaj pa onim vašim tovarišem, recimo: Smrekarjevenm Matevžku in Kamenarjevemu Janezku, ki sta tako daleč od ueilnice doma? Oj, koliko prebijeta hudega mraza! Na polu otrpla in z rudečim »šeinkovcem" na nosu jedva prilezeta v učilnico.
V učilnici sedite vsi lepo in mirno na gorkera ter poslušate lepe nauke vašega gospoda ueitelja. Ko je pouk končan, potem imate zopet zunaj veselje. Ta in oni si je na tihem pripravil kepo za svojega tovariša, vrgel jo je proti njemu, ali — zadel ga ni; tovariš se mu posrnehuje, ker ima Bravno roko kot zajec peto."
Domov prišedši. ogrevate se zopet pri gorkej peči ter mislite na ubogega Matevžka in Janezka, ki imata še daleč do doma ter s težavo krevsata po debelem suegu. Mati prinese kosilo na mizo; najpreje molite, potem se pa krep&ate z gorko jedjo. Po kosilu se spravite v kak kot ter se ondu igrate se sestrico ali bratcem, ki je še vedno doma ter ne pozua še učilniee od znotraj. 0 Božiči si napravljate jaslice, postavljate pastirčke, a za nekaj dni tudi svete tri kralje in njihovo zvezdo nad jaslice. Ko vam je minulo tudi to veselje, najdete zopet kaj drugega, da se primerno razveselujete v dolgem zimskem času.
Zvečer ste radi pri raateri, ki vrti kolovrat, ali pa pri očetu, ki cepi trske. Po veckrat skoči.materi nkobilica" s kolovrata in treba jo je iskati po vsej sobi. Aha! našla jo je Anica, tvoja sestrica, a ti si jo iskal baš na nasprotnem kraji, zato je tndi nisi našel in Anica se je materi prikupila.
Mucka, poprej tako živa in vesela vže davno je zaspala tam na klopi pri gorkej peei, tudi vam se sili spanee v oči. Večerno molitev iztnolite z materjo, priporočite se ljubemu Bogu ter svojemu angelju varuhu, potlej pa zaspite prav sladko v gorkej posteljici. Zunaj le naj brije burja in naletava naj mrzli sneg kakor hoče, to vse vas malo briga, saj ste v gorkej hiši pri dobrili svojih roditeljih, a jutri bode zopet škripalo pod nogami, ko bodete šli po navadi v učilnico.                                                                    M. Š.
~ ./