251. Atevilka. Ljubljana, nedeljo 31. oktobra. XIII. leto, I88O. SLOVENSKI NAROD IzhiiJH vsak dan izvzeinši |WMdtMfct m dneve po praznikih, tor volja po poŠti prejemati za a vstr o-o«e rs ke dežele za celo leto 16 kL, za pol letu H *l. Bit četrt leta 4 BO* - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za četrt leta 3 jrld. 30 kr., za en mesec 1 >rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, JO kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in ta dijake velja znižana •ena in gicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznani U se plačuje od četiiisopue potit-vrstu 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. Bokopiai ae ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej liiši št. 3 „gledališka stolna". Opravništvo, na katero >aj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v' „Narodnej tiskarni" v Kolinanovej hiši. Zaradi jutrhnjega praznika izide prihodnji list v sredo. Tujec Kaltenegger zatiralec naših domačinov. Glavni agitator naše kranjske nemškutar-ske stranke, g. Kaltenegger, je tujec v našej deželi. Domač je nekje v nemškem Tirolu. S svojo politično agitacijo za r.emštvo in podpiran od prejšnjih Slovanom sovražnih vlad, popel se je ta tujec v našej deželi do predsednika deželnega zbora. Kot tak dobro živi na stroške uboge naše dežele. Ima namreč od kranjske dežele zastonj krasno stanovanje in Se dobro plačo. Človek bi mislil, da bode za to deželi vsaj hvaležen. Da, hvale ž n, pa tak človek! Gospod Kaltenegger kaže deželi, v katerej se je napasel, svojo hvaležnost s tem, da vse deželno preganja. Preganja deželni slovenski jezik, preganja d ež e1an e Kranjce in na njih mesta, kjer le more, tujce poriva, kakor je sam tujec. To se kaže pri deži luem odboru. Kjer je le mogoče kacega tujca v službo vzeti, a domačina Kranjca odbiti,' stori se to gotovo pod Kalteneggerjevim predsedništvom. V včerajšnjem listu smo poročali, da je bil spet imenovan neki moravski Nemec, Sehvvab po imenu, za deželnega inženirskega asistenta, da-siravno sta dva Kranjca inženirja za to službo prosila: inženir Vičič iz Postojne, in Potočnik iz Krope. Ne, Kaltenegger, Schiey in Dežmau dajo rajši vsacemu tujcu slu/bo, nego li sinu naše dežele. In le par tednov prej se je ista prikazen v imenovanji dežel- Iz dnevnika kranjske učiteljice. (Konec.) 23. decembra 187 . „Rodite otročičem usmiljena sestra", rekel mi je mož, katerega čislani in ljubim — kakor evojega očeta — kakor svojega brata? — No, toliko vem za gotovo, on je vedno v mojih mislih, v mojem srcu ima svoj prostor, kakor prej nihče. — Vroči in hudi dnevi so bili pretekli dnevi! — Videla in prepričala pa sem se tudi, koliko trpe nekateri reveži. O, Rog, kako je z obutevjo in z obleko! Moje dragocenosti in ves nepotrebni lišp naj ostane v omuri. Prizadeti si hočem, da ravno letos na najlepši način praznujem rojstvo Zveličarja. .— Zvedela sem, da tudi gospod ravnatelj vsako leto nekoliko svojih dohodkov v to obrne, da ljubim revnim otročičem nekoliko revščino polajša in napravi tako ubogim otročičem, kakor tudi njihovim staršem nekoliko nega odbora pod Kalteneggerjem godila. Razpisana je bila služba zdravnika. Jeden sam domačin je bil mej kompetenti, ki je imel jedini vse predpisane sposobnosti, ali ravno ta nij dobil službe, ker je slovenski Kranjec, te-muč dobil jo je neki Korošec, o katerem sta menda Kaltenegger in Schr« y upala, da utegne politično morda vendar ž njima glasovati, če prav baje slovenski zna. In tako je povsod. Nemca, tujca protežirajo povsod, le domačina ne! To je princip nemškutarsko stranke, ali vsaj voditeljev njenih, zlasti tistih, ki so sami tujci prišli z drobno culico v službico v našo deželo, pa nam se zdaj za gospodarje silijo. Človek bi mislil, da zoper to se bode vsak vzdignil, ki je v tej deželi rojen, naj bode narodnjak ali ne. Po vsem svetu se dc-mačini najprej jemljo v službe in tujci še le potlej, ako sposobnih domačih sinov nij. Le pri nas naj bi vsak lačni prišlec kruh dobil, naši sodeželani pa naj iz svoje domovine ven v lujino romajo, služb iskat in življenja! Spominjamo se, kako so nemškutarji s Kalteneggerjem na čelu leta 1877 pri volitvah v kranjski deželni zbor obetali lekkoverecm bele gradove in vse dobrote, ki bodo obsule našo deželo, kadar oni veČino v deželnem zboru in odboru dosežejo. Zdaj imajo veČino, in glejte, kako gospodarijo! Uže dostikrat smo povedali, kako vesela bode naša dežela, kadar jo bode ta gospod Kaltenegger s hrbtom pogledal in odšel tja, od koder je k nam piišel, mej Nemce, kjer naj svobodno veliko nemško politiko dela ali kar hoče. Le naša dežela naj se osvobodi tega nesrečnega človeka, o katerem je ob svojem nedolžnega veselja. Posnemati ga hočem v tem! — Mogoče, da je pa ravno to vzrok, zakaj si nij družice še sedaj poiskal. Še višje ga odslej čislam. 29. decembra 187 . S potoki ljubezni blagoslovil si me, ti sveti praznik! Zdi se mi, da le temu živim, od koder vse dobro prihaja. Ko na „Sveti Večer" pri luči razno premišljujem — kar nekdo na vrata močno potrka. Krepka, moška osoba vstopi. Nekoliko trenotkov gledala sva se molče*, kar spoznam v njem - svojega brata. Pero ne more popisati vseh občutkov tega trenotka! — Odpuščenja me je prosil za vse preteklo. — Jako dobro je djalo njegovemu srcu, .ko sem ga prepričala, da sem mu uže kdaj vse odpustila. Dolgo v noč sva se raz-govarjala o doživelih dogodkih. Miloval me je, da sem morala v učiteljskem stanu zavetja iskati; kadar sem mu pa o mojem delovanju povedala ter pristavila, da sem sedaj popolnem srečna in zadovoljna, dobro je to djalo njegovemu srcu. Dejal je, da za gotovo de času „Neue Freie Presse" čisto resnično besedo rekla, da je „der bestgehasste M a n n i m bande!" Politični razgled. Potrti it 9«' «|«»Žtkl«». V L j u bij an i 30. oktobra. Tolikokrat prehvaljena sloga mej nemškimi iifttavovcrcl se vselej razprši, kadar kak resen vetrič potegne. Mi smo uže včeraj orne-njai, da je zdaj nesloga mej „ustavoverno" stranko v najlepšem cvetu zarad, vojnega bud-geta, in kar je še več, ta razpor se ne da niti prikriti. ,,N. Fr. Pr." po priliki piše: .Zdanja delegacijska sesija bode ostala za „ustavoverno" stranko res žalostna znamenitost; celo oni delegiranci zbornice poslancev, ki veljajo kot zastopniki varčnosti, malikujejo pred altarjem „zmožnosti za vladanje". Res je dragocena stvar manifestacija solidarnosti mej „ustavoverno" stranko obeh hiš državnega zbora, — ali jo je pa treba ravno pri vojnem budgetu izražati? In ali je to kompromis, če se udje gospodske zbornice nič ne udajo? „D. Ztg." pa konstatira s kislim o'irazom. da se ustavoverna stranka v tem vprašanju ne bode zjedinila in da bodo ustavoverni udje gospodske zbornice dovolili vso točke vojnega budgeta. — A tudi nemški stari liberalci omahujejo uže in premišljajo, kaj bi storili. Praška „Politik" ima Ji Opave dopis o cesarjevem potovanji po SIVziJI. Dopisnik pripoveduje, kako silno so Nemci po Šleziji agitirali in pritiskali na tamoSnje Slovane in jih odrivali, da bi s tem dokazali, Šlezija je nemška! V deputacije občinskih zastopov so vsiljevali same renegate, de bi se niti besedica slovanska ne govorila pri cesarju; deželna Vlada slovanskih društev nij dopuščala k avdi-jenciji — ves nemški agitatorni in uradni aparat je bil na nogah, da se je „nemštvo" v nadeja, da ga v Ameriko spremim, kjer hoče vse poravnati, kar je do sedaj zakrivil. — Amerikance je zarad veselja do sole zelo hvalil. — Zelo me je zanimal tudi popis lepo urejenih šolskih poslopij v Ameriki, posebno onih v Ne\\-Yorku. Tam ima vsak učenec lepo pobarvan pult in poseben stol. Za napravo novih in za razširjenje uže obstoječih šol se na leto več milijonov dolarjev porabi. Zemljevidi, globusi, natur-historične zbirke, knjižnice za učitelje in učence nahajajo se v potrebnem številu pri vsakej šoli. — Tako govorjenje me je neizrečeno zanimalo. — Mej tem je bila ura eno po polu noči. Odpraviva se vsak v svojo sobo k počitku. Zjutraj po zajutrku daruje mi majheno skrinjico, polno zlatov s pristavkom, da naj dobra volja nadomesti, kar morebiti še manjka. — Ko skrinjico odprem, začudim se nad množico denarju! On pravi: „Glej, ljuba sestra, kar si bila zgubila, vse si zopet nazaj dobila!" — Rila sem vsa raz sebe, zahvaljevala se mu — a srečno se vendar nijsem čutila, kakor je Šleziji dokazovala. Cesar pa da je sam povpraševal po šlezijskih Slovanih in v Šolah dal si slovanske učitelje predstavljati. — Nemec je povsod eaak! Q avstrijskej vnanjej politiki je naš vnanji minister govoril zadnji četrtek tudi v ogerskej |i in sicor nekoliko jasneje, pego li v avstrijskej. O črnogorsko-turškej stvari je dejal, da je on na porti uplival na to, da hi ne pustila Albancem prihajati v Plavo in Gusinje. Iz dogovarjanj mej evropskimi vele-vlastimi se razvida, da bi se bila demonstracija s Moto vsakako vršila, tu (i i brez Avstrije, zato pa tudi Avstrija nij hotela sama ostati. Demonstracija da se nij vršila zoper porto ampak zoper Albance. Nemčija je bila mej vsem časom z Avstrijo v soglasji, početkom tudi Francija, ki se je še le kasneje od Avstrije odmaknila. Avstrija se je dalje tudi zato udeležila H >tne demostracije, da bi se ta demonstracija brez nje ne bila preložila na kako drugo nevarnejše polje. Kakor hitro pa Crna gora po svojej inicijativi ne bode zasedla Ulcinja, pa se preneha nalog evropske Hote. Namreč: kakor hitro so vojaški pogoji izročitve Ukinja določeni in Turki odmarširajo, ima Crna gora v prav kratkem določenem času zasesti Ulcinj. V ■ima*«' «lr#,in<*. Tudi denes še nijso Črnogorci dobili Ulcinja. Riza paša se obotavlja in če je res turško poročilo, se tudi ne ravna po sultanovih ukazih. Avstrijski in nemški zastopnik v Carigradu neprenehoma drezata suitama, da uže reši neskončno ulcinjsko vprašanje. Avstrija in Nemčija se bojita, da bi Gladstone zopet ne pričel pritiskati na Turčijo. In to bode treba, kajti iz Dobrovnika se javlja, da so Albanci v Ulcinj i umorili nekega turškega odposlanca, ki jim je prinesel turšk proglas, da imajo Ulcinj izročiti Črnogorcem. Sultan turški je baje odposlal v Ulcinj Derviš pašo, da bo pospešil rešenje te zadeve. Derviš paša je jako strog mož, ki je svojo možatost energično pokazal tudi pri izročevanju Datuma Rusom. Srl»*ka ministerska kriza nij še rešena in rešiti jo bode teško v avstrijskem smislu, ker so vse stranke srbske narodne skupščine složne v postopanji proti Avstriji v trgovinsko-političnih stvareh. Marinovič in vodje opozicije so bili pri avdijenci pri knezu, a tudi ti mislijo tako, kakor misli Ristić, da je izdajnik oni, kdor ne bi varoval srbskih interesov. Sicer pa prepir glede trgovinske pogodbe mej Srbijo in Avstro Ogersko traje bolj zavoljo magjarskih nego avstrijskih interesov. Iz ltorliiaa se 28 t. m. poroča: „Bun-desrath" je odobril soglasno predloge, ki sta jih stavila Prusija in Hamburg, da se na podlogi socijalistovske postave osobe, nki so jav-nej varnosti nevarne", ne smejo baviti v mestih Hamburg, Altona, VVandsbeck, Pinneberg in Laueuburg. Ta sklep velja za jedno leto znabiti brat me mislil srečno. To pa zaradi tega, ker je rekel, da se moram še denes učiteljskej službi odpovedati in ž njim v Ameriko odpotovati. Kar barve in razni občutki so me sprehajali! Napravim se v cerkev ter si hočem od Boga sveta izprositi, po Jakobovem izreku: „Ako se Bogu bližate, približa se vam on!" — Mej tem, ko sem v cerkvi od Boga razsvitljenja prosila, po katerem poti bi v prihodnje hodila, bral je brat doma iz mojega dnevnika, katerega pem bila v velikej zmešnjavi pozabila v omaro zapreti. Vrnivši se iz cerkve domu, najdem brata uže napravljenega, ter mi reče, da mora dopoludne iti po svojih opravi!ili. A on je šel naravnost h gospodu ravnatelju ter se mu predstavil in povedal, katero opravilo ga je k njemu pripeljalo. Tudi mu sporoči moje poslovilo, rekši, da mi nij mogoče se osobno posloviti zarad priprav in odpravljanja na pot. — Toda od vsega jaz nijsem besedice vedela! Ravnatelj si izprosi od brata čas za kratko slovo; dogovorjeno je bilo, da se ima to zgo- in je stopil včeraj v veljavo. — To je malo izjemno stanje; vsa posestva Rismarkova pa leže v in okolo Hamburga — ali se mož boji ? Preko Londona se javlja, da maršira 20.000 z Martini-puškami oboroženih kur-«l«»v v Titbris. V Lonjbulaku so vse poklali. V Tiibrisu je samo 300O mož posadke, iz Tele 'rana pa je perzijska vlada odposlala 7000 mož pod vodstvom pet avstrijskih oficirje*, zoper nje. Dopisi. S < riM»ua Vrha. nad Idrijo 28. okt. [Izv. dop.] Naš občinski zbor je v svojej seji od 26. sept. izvolil za častna občana našega deželnega predsednika g. Andreja \V i n k 1 e r j n in ministerskega prvosednika grofa Taaffeja, ravno iz tistih uzrokov, kakor druge slovenske občine: da daje obema gospodoma zaupunje v njihove programe, namreč, izvesti narodno ravnopravnostzanas Slovence. ()bema gospodoma sta se poslali lepi diplomi. Na dotično pismo je grof Taatte tako-le odgovoril s pismom do našega Kopana g. Plešnerja: „Vaša blagorodnost! Čast mi je potrditi z izrazom uljudne zahvale, da sem sprejel po Vašem blagovoljnem posredovanji priposhvio mi diplomo častnega občana občine Črni Vrh nad Idrijo. Odlikovanje, katero mi je slavni občinski zastop izkazal s podeljen jem častnega občanstva, znam ceniti ter Vas prosim, izvolite tudi vsemu občinskemu zastopu izraziti mojo odkritosrčno zahvalnost na dokazanem mi prijaznem mišljenji. Sprejmite itd. itd. Na Du-naji, dne 20. oktobra 1880. Grof Ed. Taatie u Rog ga ohrani, ali želimo tudi skoro slišati, da bi se njegov program, tudi pri nas začel dejansko izvrševati. Iz l*tnja 29. oktobra. [Izv. dop.] Letošnja letina bo je tudi pri nas jako slabo obnesla. Vina se nij dobilo skoraj da nič. Toča, mraz in druge elementarne nesreče so grozdje uničile. Marsikateri je spomlad in po leti upal bsdje, nego je izpalo. — Cena vina je precej visoka, pa še vedno raste. K vsem tem nesrečam pa nam žuga preko Hrvatske še druga nezgoda — trsna uš ali philloxera. Tukajšnji okrajni zastop, v katerem imamo prvikrat mi Slovenci večino, in katerega delovanje se sme jako vrlo imenovati, — obrnil se je zbog te neprijazne prikazni na ministerstvo poljedeljstva s prošnjo, ka naj v tukajšnjem okraji gorice po izvedencih preiskati da, da se ta kuga tudi v naše kraje ne diti mej 3. in 4. uro popoludne. Tudi tega mi nij brat razodel. Vendar to se mi je čudno zdelo, da je brat večkrat na uro pogledal in da je bil nekako ves zamišljen. Po tretjej uri kar nekdo na vrata potrka in v sobo stopi — gospod nadučitelj. Kako bled in prepaden pa je bil! Še vedno me solze pulijo, kadar se domislim tega trenotka ! Razveselivši se njegovega prihoda ali v bojazni zarad njegovega čudnega zdravja, približam se mu, ga skrbno vprašaje, kaj mu je in kaj se mu je pripetilo, da tako slabo izgleda. Poskuša se zbrati, a roka njegova se trese, s katero me je za roko držal. Poslovit se je prišel, pravi; menil je, da bodeva če dalje delovala.....Več nij mogel govoriti. „Moj Rog", zakličem, „kako vendar to mislite? Kaj se je vendar zgodilo?" Sumljivo pogledam brata, a ta odločno reče: „Sestra, jaz sem gospodu ravnatelju povedal, da se ti službi odpoveš, ter da nemu doma z manoj v Ameriko odpotuješ!" „Ljubi brat" rečem vsa prestrašena, „kako zanese. Aknpram nam do sedaj še nij ?mnO, da bi ee bila ta „kuga" semkaj zanesla, a ker je na meji, mora se vendar to previdno postopanje našega okrajnega zastopa hvalevredno priznati. V tem vidimo, da je našim možem v istini na blagostanji ljudstva ležeče. Sicer pa ima naš novi zastop še mnogo posla. X Dunaja 28. okt. flzv. dop.] Govor dunajskega poslanca dr. KronaAvettra, s katerim je stigmatizira! nemško ustavoverno stranko kot sebično svojat, ki le egoi s t i Č n e cilje ima in svobodo zatira, dela še zmirom velikansko senzacijo. Prav pravi „Extra-b 1 a t tu v svojem včerajšnjem članku, da je to, kar je Krona\vetter govoril, mišljenje na stotisoče Dunajčanov; ustavoverna stranka naj sama razmišlja, zakaj da na Dunaji izgnb-Ijeva tla. „Presse" v uvodnem Članku naglasa, da je Kronavvetter pošten mož, prepričan tega, kar pravi, in da ima zavoljo svoje poštenosti v ljudstvu, v nižjem obrtništvu in rokodelstvu neomejeno zaupanje. Spoštuje ga ljudstvo zavoljo tega tudi, ker se poteza ne le za svobodo, nego tudi za materijalni njega blagor in v tem da se ujema z narodnimi in konservativnimi poslanci. — Tudi „Wien. Allg. Ztg." prinaša članek o Kronavettrovem govoru, mora priznati, da je mož pošten in prepričan tega, kar govori, a skuša potem podirati ga s tem, da mu očita pomanjkanje Čuta za svojo nemško narodnost. Kakor da bi uže vsak Nemec ne bil naroden Nemec, ako se ne navdušuje za „liberalno" gasio, da mora strahovati vse druge narodnosti in vsem svoj jezik vrivati! Pi volilnem shodu dr. Kronavvettra je bilo GOO volilcev nnvzočnih, kateri so navdušeno odobravali njegove besede. Pač so bili neka-tiri prišli, od ustavovrcev poslani, da bi demonstrirali zoper njega, ali videči enoglas-nost dunajskih volilcev Josefstadtskih nijso si upali nič. Tudi drugi demokratični poslanci dunajski zlasti Steudel in Schrank so tistih misli kot Kronavvetter in bodo podobne shode sklicali in enako govorili. Vidi se, da demokratična stranka, ti svobodomiselni in pošteni elementi, hočejo avstrijskim narodnostnim pravični biti. Sporazum z njimi narodnim poslancem ne bi bil težak. V jednem glavnih točk se mi narodnjaki slovenski in češki, pa tudi nemški konservativci, if^~" Dalje v prilogi. si mogel to narediti? Prosim odpusti: službi se ne morem odpovedati, to je nemogoče!" „Potem ste gospod", reče ravnatelj, „to sami od sebe storili?" Brat reče: „Iz bratovske ljubezni, ne da bi bil pri tem kaj hudega mislil. — Jutri moram uže odpotovati, in upam, da bode tudi sestra šla z bratom!" „ Potem pa oba prosim, prej kakor se končno o tem določi," pravi gospod nadučitelj, „.°ledeče razsoditi": Obrne se proti meni: „Dovedite gospica, vam svoje srce razodeti! Jaz vas ljubim iz vsega srca! Svoje srce in svojo roko vam ponudim! Ako sem vreden vašega srca, potem bode tudi vaš brat potolažen, in ne bode tiščal na odhod!" Oj, kako sem bila srečna ta trenotek. Glavo naslonivši na njegova prsa, nijsem mogla besedice izustiti. Po dolgem vsestranskem molčanju, na zadnje vendar brat spregovori s solznimi očmi, poda slehernemu svojo roko, ter nadaljuje: „Ne bojta se, uičesa nehčem storiti, da bi Priloga „Slov. Naroda" k št. 2X1., 31. oktobra 1880. skladamo z demokrati, namreč v tem, da naj se volilna pravica za državni zbor v smislu svobode razširi, naj se census zmajša in naj se vpelje progresivni dohodninski davek, tako da bodo kapitali sti več plačevali nego so dozdaj, ko so se znali odtegovati od davkoplačevanja. To so dve stvari, važni obe dovolj, in zares ljudstvo zanimajoče, zares postulati svobode, katero ustavoverci zmirom na jeziku nosijo, a nikoli ne izpeljujejo, kakor je Kronavvetter dejal. — Ljubljanski mestni zbor je imel v petek večer sejo. Nujni predlog dr. Schafferjev, naj se izvoli odsek petih mestnih odbornikov, katerih izbranje se prepušča županu, da se bode posvetoval, kaj naj mesto Ljubljansko stori na čast cesarjeviča Rudolfa ob priliki njegove poroke — bil je jednoglasno sprejet. Poročila finančne sekcije se brez debate na znanje vzemo. — Dr. S u p a n poroča o ustanovi paralelke v III. razredu prve mestne šole in nasvetuje, naj se ta paralelka letos še ne ustanovlja, temuč nekoliko učencev iz prve na drugo mestno Šolo odda. O ustanovljVnji paralelke za IV. razred na drugej mestnej de-Škej šoli poroča odbornik Pir ker. On predlaga, naj se ta paralelka ustanovi in sicer ker v licealnem poslopji nij prostora, v Krakovu, ker je šola prenapolnena torej paralelka potrebna, in ne velja več kot 500 gld. Odbornik Ilegali pravi, da ivj protivnik šole in vse potrjuje kar, je rekel poročevalec, ali zoper to bi on bil, da bi vsled ustanovljenja paralelke v Krakovu morali po zimi slabo oblečeni dečki iz Št. Peterskega in s Poljanskega predmestja hoditi v daljno Krakovo v šolo. Naj se dobro preišče licealno poslopje, za eno šolo bo uže še prostora. Dr. Supa n prizna da ima g. Ilegali prav, ali pravi, da prostora tu res nij v licealnem poslopji. Ilegali vpraša, ali se pri Mahru ne dobi kaka soba za to paralelko, ali v okolici V Poročevalec Pirker svoj predlog zagovarja, in meni, da se drugod ne da več iskati, ker je prepozno, tudi bi se moralo za tako sobo v okolici li-cealnega poslopja več plačati. Sprejet je bil potem odsekov nasvet, ltegalijev zavržen. — Poročevalec Pirker predlaga dalje, naj se da učiteljici Juliji Mos prva kvinkvenija. Učiteljici Kern pa naj se enaka prošnja odbije, ker ona ima postavno dobiti se le 1884. kvinkvenijo. Nasvet se sprejme. Odbornik Z huber v imenu vaji razdvojil in razločil; kajti prepričal sem Be, da je Božja volja to; očetov in materin blagoslov naj pride na vaji!" — Sedaj neham dnevnik spisovati. Kajti be-sedij mi primanjkuje, popisati srečo, katero sem občutila ta dan. Novo leto se bliža — srečno, presrečno novo leto za me in za mojega izvoljenega! — Kako čudna in skrivna so vendar pota Božja! Hvala Bogu, da me je življenja osoda pripeljala skoraj do tako zaželjenega in črečnega konca. Zdi se mi, da slišim od daljave razlegati se harmonično pesem Okiskega: „Polnoona ura, čuj, mogočno bijo, /.daj ataro leto vzelo je »lovu! Prikazen rajska zemlji »o odkrije, V nebeški strop uprto je oku : Prečuden svit ves toiuni svet obsije, Nad nami se odprlo jo nebo : lz roke vekovečnoga vladarja PrikaŽo novega se leta zarja!" g. policijskega odseka poroča o pritožbah Matilde K rjaveč in Simona Jaka, katerima je magistrat kramarske štante vzel. V ginljivih črtah oba pritožnika risata, kako sta brez kruha, ako ob tej naredbi magistratovej ostane. Zhuber vendar predlaga v imenu policijskega odseka, naj se pritožba odbije. Dr. Zamik govori zopu- to odbijanje, ker ne gre ubogim ljudem kruh jemati. Tudi g. Ilegali naglasa, da sta oba ta rekurenta soseščana ljubljanska, uže za to treba reveže podpirati, ne zatirati. Dajte revežem zaslužiti, ne pa da bi jih podili iz štantov, ki so jih uže toliko let imeli in od njih živeli. Kaltenegger govori za odbitje rekurzov : pa noj se morda drugje za nje prostor išče. Dr. Zamik pravi, da je to sama nagajivost, če mestna večina tem ljudem prostore vzame. „Drug prostor naj se jim odkaže" pravite. Kje pa? V Kurjoj vasi V Kdo pojde pa tje take reči kupovat, kakor jih ti ljudje prodajajo. Nihče." Dr. Derč tudi govori za to, naj se pusti ubogim ljudem njih mali zaslužek. Trdosrčuo je metati jih ven. V istem smislu govori še odbornik Ho rak. Referent Zhuber v odgovoru meče s „paragrafi" okolo sebe. Od narodnih odbornikov se mu kliče, da od „paragrafov" ubogi ljudje ne žive. Koncem pa večina sprejme predlog Kulteneggerjev. Na dalje poroča odbornik Zhuber v imenu policijske sekcije o prošnji več krčmar-jev in hišnih posestnikov na Starem trgu, naj se prekliče ukaz mestnega magistrata, po katerem ne smejo več vozovi stati na ulici pred krčmami na Starem trgu, ker s tem se jemlje stacunarjem, obrtnikom in krčmarjem zaslužek. Poročevalec nasvetuje, naj se ta prošnja ne usliši, ampak odbije, ker vozovi zapirajo pot v ozkih ulicah, po Fiorijanovih ulicah. Gospod Ilegali govori za to, naj se prošnja meščanov usliši. Gospod Hora k pak meni, naj se odbije, ker se pasaža res zapira in vsled tega nastaje krik in tepež mej vozniki. Dr. Derč nasvetuje, naj se prošnja usliši, a naj se ob tržnih dnevih nastavi tam en policaj, ki bode pazil, da se pot ne zapira in gneča ne dela. — Ta nasvet je bil pa zavržen z vsemi proti 5 narodnim glasom in sprejet Zhubrov nasvet. Odbornika R egal ij a predlog, naj se pomnoži število policajev, in sicer tako, da se ali vojaška patrolja za po noči dobi, ali, Če to ne gre, da se še 6 mestnih policajev v službo vzame — izročen je bil policijskemu in finančnemu odseku, da se o njem posvetuje in poroča. Pred končanjem javne seje se oglasi še odbornik J ur či Č in predlaga, naj se tudi prva točka dnevnega reda, ki je namenjena za taj no sejo, obravnava v javnej seji, namreč: predlog personalne in tinaučne sekcije o nasvetu županovem glede po m no žit ve magistrat-n i h k o n c e p t n i h uradnikov. — Stvar je vendar taka, da bode stala denarja in meščanje, naši volilci, naj zvedo, za kaj gre, za kaj bodo plačevali, mi nemarno nobenega uzroka tacih rcčij skrivaj obravnavati, pubhkum ljubljanski naj tudi sliši in zve, kaj sklepamo. Župan vpraša, ali se predlog Jurčičev podpira. Zanj roke vzdignejo vsi navzočni narodni odborniki. Dr Sckrev govori za tajnost, ker pridejo nekoliko tudi osobne stvari na vrsto. Dr. Supan je tudi zi tajnost. Jurčič izjavlja, da ne razume, zakaj se ima taka stvar, kakor je pomeoženje koncept-nih uradnikov, tajno obravnati, ker so se uže dostikrat osobne reči javno obravnavale. Stvar, ki pride zdaj na vrsto, nij osobna, temuč politična in ker ima večina tega zbora zarad svojega prejšnjega ravnanja in zdanjega predloga slabo vest, zato se boji javnosti, zato prenaša obravnavo v skrivno sejo. 'Kunec prih.) Domače stvari« — (Za vse hsvetnikov in vernih duš dan) se v Ljubljani vse pripravlja, da dostojno olepša grob in oslavi spomin umrlih dražih. Vrtnarji in trgovci s cvetlicami imajo te dni polne roke dela. Tudi pevci čitalnični hočejo kakor vsako leto zapeti tri pesni žalo-stinke pri nagrobnej piramidi Sokolovskej. Mladina narodna pak je pripravila vence na grob Vodnika, Topa in dr. — (Umrl) je tukaj včeraj zjutraj zarad svoje ljube/njive jovijalnosti znani in priljubljeni kanonik Josip pl. llillmaver, 80 let star, od mrtuda zadet. — (Prestavljenje sodnikov.) Okrajni sodnik Lovrenc Ulčar je na svojo prošnjo prestavljen iz Mokronoga v Radovljico; okrajni sodnik Leopold Budau \i Tolmina v Ajdovščino. — (Koncert vojaške god > e) polka veliki knez Mihael št. 2G, bode di\ vi v tukaj-šnjej Čitalniškej restavraciji. Svirala oode vsa polkova godba, o katerej se pripoveduje, da dobro igra. — (Porotniki) za zadnjo letošnjo po-rotniško sesijo, ki se prične 15. novembra v Ljubljani, izžrebani so ti-le gospodje: Glavni porotniki: Rbssmann Matevž, gospodar v Ljubljani; Lušin Karel, penzijoniran c. k. stotnik v Ljubljani; Železnikar Anton, gospodar v Tržiči; Kavčič Jarnej, gostilničar iz Preske; Kolman Frane, gospodar v Ljubljani; Golob Franc, trgovec na Vrhniki; Reichmann Josip, trgovec v Ljubljani; Gariboldi Anton, gospodar v Ljubljani; Ješe Pavel, tvorničar v Stra-žišči; Grčar Tine, gostilničar v Ljubljani; Črne Jože, mesar v Ljubljani; Peterca Franc, gospodar v Ljubljani; Dimnik Miha, mesp.r v Ljubljani; Goršič Franc, gospodar v Ljubljani; Ničman Henrik, gospodar v Ljubljani; Drašlar Pavel , magacinar v Ljubljani; Pollak Adolf, trgovec v Ljubljani; Petrič Jakop, gospodar v Vrdu; Gvaje Anton, tesarski mojster v Ljubljani; Lassnik Peter, trgovec v Ljubljani; Kut-nar Franc, gospodar na Vinici; Marinšek Franc, trgovec v Škofjej Loki; Knez Andrej, posestnik na Viči; Gostinčar Janez, krčmar v Velčah; Sark Franc, krojač v Ljubljani; lteya pl. Ca-steletto Feliks, penzijonirani stotnik; Jesenko Jožef, trgovec v Škofjej Loki; Pelikan Vilhelm, posestnik; Treun Matevž, trgovec v Ljubljani ; Pfeiler Josip, deželni koncipist v Ljubljani; Kovač Ivan, tiskar v Ljubljani; Mikuš Lovrenc, gospodar v Ljubljani; \Vucherer Janez, gospodar v Lescah; Hudovernik Franc, trgovec v Radovljici; Rus Lovrenc, gospodar v Št. Vidi; Burger Anton, gospodar v Spodnjej Šiški. Namestniki: Magister Henrik, Toman Herman, Mehle Anton, Bercin Ivan, Pok Jožef, Hitzelberger Matevž, Didak Gustav, Vizjak Vincenc — vsi iz Ljubljane. — (Na Kopitarjev grob ) Z Dunaja se nam piše: Kakor vsako leto, bode „Slovenija" tudi letos položila venec na Kopitarjev grob. — Odbor prosi zatorej vse slovenske gg. visokošolce, da se v ponedeljek, 1. nov. ob dveh popoludne, v prav velikem številu na trgu pred vseučiliščem zbero. Od tod gremo potem skupno na Maksovo pokopališče. Zi tem ima tisti dau pravni odsek „Slovenije" ob uri zvečer pri rsv. Trojici" (III. Ungargasse 27.) avoj obfni zbor. — Na dnevnem redu je volitev odbora in posvetovanje o delovanji v zimskem tečaji 1881. — K prav obilnej udeležbi vabi odbor. — (O b č i n s k a v o 1 i t e v.) V Št. Jarneju v krškem okraju je bil voljen za 'župana gospodar Anton Majzel iz Št. Jarneja. — (Duh o venske zadeve.) Župnija Št. Lampe rt v moravSkej dekaniji je razpisana, ker je šel župnik g. Mogolič stalno v pokoj. — Za duhovnega svetovalca je bil imenovan g. Karel Tedeschi, župnik v Gor jah. — Kanonično investituro sta dobila dne 18. t. m. g. Anton Zor man na župnijo Nevlje, ter g. Andrej Pogorelec na župnijo v Ko lovratu. — (Pod mašino.) V noči od nedelje na ponedeljek je bil na železnej cesti od Ljubljane na Borovnico neki mož prišel pod vlak ter je bil takoj usmrten. Unesrečenec je bil delavec Jože Mlinar iz Št. Jošta. Pravi se, da je v nedeljo zvečer pijan vračal se domov, da je na železniški tir padel, ter ondi zaspal, kjer ga je dohitela smrt. Taka nesreča bi ga bila baje uže pred dvema letoma skoraj zadela, a rešil ga je o pravem času takrat železniški čuvaj Špelar. — (Z Dunaja) se nam 27. t. m. piše: Tudi pri nas se je izpremenilo vreme kar črez noč in oglasila se nam je uže precej ostra zima. Zjutraj imamo komaj -+- 1—2" K. in opoludne se toplomer samo vzdigne na + 7—8° R. Tudi sneg smo uže imeli in bližnji Kahlen-berg je uže lepo pobeljen. — (V spanji okraden.) Vinski trgovec Mihael Korženik iz Roviša, v krškem okraji, je 9. okt. na potu iz Rake počival in v mraku zaspal. Ko se je zbudil, videl je, da mu je v spanji nekdo iz žepa vzel rdečo listnico, v katerej je bilo *.HJ goldinarjev denarja in osem menjic vse vkup vredno 2<>3 gold. Tudi ura 20 gold. vredna mu je bila iz žepa vzeta. — (Vol ukraden.) Iz nezaklenenega hleva kmeta Miha Zakotnika v Starem dvoru pri Starej Loki je neznan tat 10. oktobra ukral in odpeljal Dietnega vola, cenjenega na 130 gl. in, kakor se je sledilo, gnal ga proti Ljubljani. — (Drznih tatov) se je te dni v noči pripeljalo v Videm; vlomili so pri tamošnjem trgovci in odpeljali blaga vrednega 1400 gold. Kdor tate ovadi, dobi 50 gld. nagrade. — (Obširno poročilo o na še j ti-skovnej pravdi), katere izid smo včeraj priobčili, morali smo za prihodnji list odložiti. Kazne vesti. (Nesreča naželeznici.) Iz Liitticha se tetegrarira, da je nedaleč od Herstala trčil na železnici jeden tovorni vlak z vlakom za ljudi. Sedem potnikov je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Podrobnosti te nesreče se še ne poznajo. * (Nesreča na morji.) Okolo 15 ho-landskib dijakov je hotelo dne 28. t. m. v Indijo i/. Amsterdama odhajajoč parnik nekoliko časa spremiti. Vzeli so soboj svoj parnik. Ko so bili uže daleč zunaj na morji, vrgli so valovi parnik, na katerem so bdi dijaki, tako silno ob oni parnik, ki se je peljal v Indijo, da je z ladije padlo 20 »lijakov. Izmej vseh teh so žive rešili samo tri. Parnik, ki je bil namenjen v Indijo, pa so še zmenil nij za to nesrečo, nego je kar dalje plul. * (Velika tatvin a.) Iz Nemškega so zopet poroča o velikej tatvini in sicer zopet pri državne) upravi. V Draždanih je namreč v zapor dejan bil C. W. Sehiinield, kasir pri oskrbovanju državnih dolgov, ker se sumi, da je izneveril 800.000 mark. Zaprli so tudi Schonfeldovcga rejenca, ialiranega trgovca. Saksonski'j glavnej kasi je tudi pred 25 leti ukradel nje višji uradnik veliko svoto. * (Volkovi v E r d e 1 j i) ah Sedmogra škem so se tako pomnožili, da v celih jatah ali ruljah napadajo čede. Po noči od 1!). do 20. oktobra so neko veliko čedo napadli in raztrgali tri junce a ogri/li 2U glav govedi. Pastirji si nijso upali braniti. * (Požar na telegrafskej postaji.) V noči od nedelje na ponedeljek je osrednja telegrafska postaja v York-Streetu v Manchestru skoraj do tal pogorela. Ob delavnikih je bilo v tein poslopju 400 uradnikov. Ko je pričelo goreti, bilo je v uradu samo 10 uradnikov. Ognja nijso mogli pogasiti, pogorelo je celo poslopje. Dunajska borza 30. oktobra. (Izvirno telegrarično poročilo.) Enotni d:ž. dolg v bankovcih . . 72 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebrn ... 73 „ 20 „ Zlata rente.........*7 „ 15 1860 drž. posojilo......129 „ 70 l Akcije narodna banke .... 814 „ — _ Kreditne akcije....... 280 „ 25 „ London..........117 „15 „ Srebro..........— _ — Napol...........9 „ 84'/, " O. kr. cekini........5 „ 60 „ Drlavnt iuark'1 ....... 57 „ 80 1j<>I>c iit po ceni klobuke in čepke, kakor tudi k o z u h o v i n o prodaju Anton iEZrejči, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledališćnih tilic. (433—8) lOO veder dobrega dolenjskega vina 1878. in 1879. leta, iz graščinske kleti, je na prodaj. Natančneje v F. Miil-ierjevcin Annoncen-ltureau v Ljubljani. *528—3) V V V V V v lil Gostilnarjem! II 30. oktobra: Pr: Malici: Poper iz D maja. — Krilek iz Gradca. — Sohvveig ir iz Dunaja. — (i ainor iz Kočevja. — Koppel iz Dunaja. — Vcncajs iz Krškega. — Ricbter iz Dunaja. Tržne «•«»■■«» v Ljubljani 30. oktobra t. 1. PSonica hektoliter 9 gld. 42 kr. — rež 6 gld 82 kr.; — jočnien 4 gld. 34 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr.; — proso 4 ghl. 87 kr. — koruza 6 gld. 34 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; —fižol hektoliter 8 gld. — kr.; maslh kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 74 kr.; — špeh frišon — gld. (53 kr.; špoh povojen — gld. 72 kr.; — jajce po 2'/« kr.; — mloka liter H kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino f8 kr.; — svinjsko meso 52 kr.; — aena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.| — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld — kr.; 20 mehka 4 gld. 50 kr. Lepa in frlina č e v a ~M S na debelo in drobno prodajejo so prav jfr po ceni l^l pri Kožarji v Krakovem št. 8. Tu se kupujejo tudi zajčje kože _ 1^1 in od druge d.iTrja.čizi.e. (519—6) - | V B\ llhivka. S j Janez Er^art, dvorni puškar v Mariboru, priporočujem svojo veliko zalogo orožja. Revolverjev imam od 4 gld. naprej. Puške z nabijanjem od ■predaj, puške za streljanje a kapseljni od 10 gUl. naprej. Puške ostroguške, katere so nabijajo od zadaj, od •>« gi«l naprej. Jednakih puSek imam tudi za streljanje v tarčo, za lov, za streljanje s polei in kapseljni. Na prodaj imam tudi veliko zalogo vsako-jakih patron in strelne sprirve. (f)57_i) Popravila rad sprejemam in hitro izvršujem. 4 V/UpiClJtj 1 CoMl\ 1 tlLJJtj. ^ yt Zaloga dragoeenustij, zlatnine in srebriiiue. Svojim vis »ko cenjenim vsakdanjim gostom in p. n. občinstvu, katero me je kot rcstavniterja v hotelu „Stailt VVien" čestilo ae svojim zaupanjem in svojim pohodom, zahvaljujem ho s tem iskreno. Ob jednem imam čast naznanjati, da bom v nedeljo ai. oktobra t. 1. v Ši*.lii v CkiadcMovej lii«i odprl restavracijo. Skrbelo se bode vrlo za dobro kuho, pravo vino in grasko raarcuo pivo. Na mnogoštevilen obisk vabi iidani (559) 2^L- IE3Z3-£n.er- k v ► ► ► < 4 4 4 4 i 4 4 . .................... ^ v ▼ ▼ ▼ ▼ ^r^vir^r^r^r^r^r^r^rv^rvir^r^Tr^ I Slovencem, ki pridejo t Trst in tržaškim narodp.iakom! * Gostilničar pri „Trattoria Adelsberg", vla Ghega, vis a vis kavarne Bott, blizu kolodvora, rojen Slovenec, naznanja, da ima izvrstno vino črno in belo, ter pivo, ceneje kot drugod, in da se pri njem dobiva okusno kosilo (juha, meso, prikuha) po 20 kr. — Svoji k 'svojim! (651—8 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ t t t P šojam si naznaniti, da sem se zopet preselil v svojo popravljeno in olepšano prodajni uico in da kupei jo, ki je u/.r ođ leta i,a najboljšem glasu, nadaljnjem pod svojim imenom. Ob enem opozorujem p. n. občinstvo ua svojo novo raznovrstno in cono zalogo dragocenostij, zlatnine in srebrnine iz najimenitnejših tovarn domačih in tujih dežel. Naročila na vso v moj delokrog spadajoča delo tn poprave hoeeui takoj, dobro in ocad izvrševati. Kupujeta En zamenjujeiu po najboljših cenah, tako tudi proda -jam pod ceno reći, ki mi lože uže daljo časa v zalogi. Vabim p. n, občinstvo, da me pogostotua se svojim saupnnjeta počasti. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1880. Fercl. Simonetti, (660-1) »i-tar. s3 o" TI' m Pordlnand Simonetti, nekdaj Peter Simonetti. •KXXXXXXXX>KXX)IC^>OKI< Karel Hubmaj črevljar, mestni trg- ix. žt. 3.1., Be priporoča Cest« občinstvu M izdelovanje j moških, ženskih is otročjih ćmjjff. j Dobr0 delo iti nizka cena. Čitalnična restavracija. Prvi koncert vojaške godbe. Denes zvečer v nedeljo 31. oktobra izreden velik koncert cele vojaške godbe polka veliki knez Mihael št. 26. (658) pod vodstvom polkovega kapelnika gospoda J tiii-1 j» Czcrny. Zadetek ob 7. uri. Vstopnina 20 kr. zobovja Umetne zote in Czobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvariuo trajno plombira. ZnbnO operacije brez bolečin izvršuje s prijetnim mamil mu. zobni zdravnik A. PAICHEL poloti 11 ru «I «• «■ h n»t IlIONtU, 1. llHfltHtropJe* Ordinuje od 9.—12. in od 2.—5. ure. (110—28) E Optični zavod ■Jro odda se sledečih 47 koiiiuil<»v o I dobrega l»rl- luni t ji-Nubrii mi m i za kou aj za SHI1I0 četrti del tega, kar Je deli stalo, dakle KkomJ /itNlon). in s;c.-r: 6 kom. vrlo dobrih uuuilsullt noiev, z ročnikom od britanija-srebrH, a pravo angleškimi erebrno-jekle-uimi ostrinami; „ iako rinili vi Ur. britanija-srebro, iz jednega kosa; _ leskih t.'. i>- «i J««li od britaiiija-srelira; „ žlic za kavo od britauija-srebra, najboljše kvaliteti; ma-dvni sajeuialec ca mivko od britanija-srebru; tefiki za|cuiale« za Julio od britauija-srebra; kom podiioinlkov oi britan ja-srebra; „ potltttavkov9 fino cizelirani; 2 krasna uniulciia Hveculka ni britauija-srebra; 1 koAek za krub9 masivni, od britauija-srebra. i H kom. Vseh teh 47 rečij je izdelano iz najfinejšega britauija-srebra, 41 ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po 30 letnem rabljen j i ne more razločiti, za kar ss garantuje. Kazen tega »o đo dobi: 18 britanija-arebrnih nožev, vilic in žlic po C komadov, vseh 18 komadov samo gl 3 75. 6 takih žlic za kavo........preje gl. S.«—, zdaj gl,—/0 1 zajeiualec tu Juho od brit. Breb. 1 m n mleko „ „ B 6 *»N „ „ 6 pO«lUOXIllk»V n n n 1 ttladkornlk n n n 1 par Mvećuikov n n n * ■ n Večji n n n 1 zvonček » n nI 1 kozarček za Jajea „ „ „ 1 Holujak i u popnijak „ n n 1 karaufltlcl.l za JfMili nolJen „ „ 1 orodje za žvcplenke za na mizo, težko, od britanija srebra, prejo gl 3.—, zdaj gl. —.9 . Priprava za kavo in Čaj a gl. 2.—. 2.f>0, 3.—, 4.—; kleSče za sladkor a kr. 35, 6Q, 80, gl 1.— ; s adkormki a gl. 9.—, U.HO, 4. —; sipalniki za sladkor S kr. 25, 40, 75, HO, gl. 1.— ; karaliudelj za jesih in olje ;'i gl 2.—, 4,— ; škatljice za buiovo maslo a kr. 75, 9 , gl. 1.70, 2 80, 3.25, 4.—; in še mnogo dužega blaga. V dokaz, da moje naznauilo /.avežem se 8 tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, Je v/.miieiii lire* ugovora niicuj. Omenjam tuiii mnogo meni pri poslanih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kd >r bore te:aj d biti dobio in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne sutuo i.a jedini kraj za naročil vo za vso ees. kr. av»tro*oger*ke provinci e pod naslovom: General-Depoi aer I. engl. Brilannia-Silber-Fabrikeii a. mm^mm* i Wien. Rothenthurniatrasse O, gegeniibor dem erzbisehoflichen S Palais. (802—10} W n 3.-, 1 — n 1.60, „ n —.50 n 5- n n 1.50 _ 4.50, „ n 1.50 n 4.-, n n 1.20 » s.f-o, n n 1.20 n 2.— in „ 3,— g» 4 — zdaj «1. 1.— n -.00, n T, —.do • 2.f0, n n — 75 . 3 50 in „ 4.60 Za gospe! ^sm Glycerinino milo, tekoče, nedosegljivo v tem, da se dobi mehka, tanka, bela koža, 1 skitnica 1 • kr. &lycerin-Cremef posebno vspešno, ako ustnice ali koža na rokah poka, 1 sklen.ca HO kr. Glycerin-Sarg o v, najfinejši, 1 sklenica 10 kr Toilette-Honig&lvGer.-Seife, Sargovo, 1 ki»H 80 kr. Damen-Ponder, z dišavo, bel in r.idečkast, v zavojih po 10 kr., 1 škatla -10 kr. Anateriuova nstna vola, izdeluje G. 1'iccoli, 1 sklenica tU) kr. Anaterinova žtija za zolie, izdeluje H. 1'iccoli, 1 sklenica 40 kr. Prodaje in razpošilja proti poštnemu povzetju G. PICCOLI, lekar ..pri »np-lii-, (490—4) ■v T-jj-o/toljsLul, n.a. đ-TJuiisujs^ej cesti. Severno - nemški Lloyd (N«» ddeutHcher Lleyđ) v avstrijskej državi koneesijonirana parobrodna družba. Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej Bremenom m Ameriko. Poleg najnižje cene prevoinjl in najsolidnejiega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša potasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyfla za Kranjsko It. ltaiiKliift-er 9 (39 21) spediteur juž. železnice, na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. £S0~ Sprejmo se zanesljivi uoduluia oniutiei, j« liila »rutinu, nij ne jt-j zljuliilo tleUti iu tutli no životi, taku, tlu acin liil v volikili ikrbob) Mlaj pi jo imU mlabont z omutiou «e no vrača vt<č), iloU voaclo in TStraJOO t<>r ilnmu huiiiu uospoiluii. Proiiiu, ptišljito mi povrjtnu :IJ Mteklonic zdravHtvoneKa piva ml i\i. Iu. Pol kilo -liln- i-.ikolailo 1. «ld. iu. II. «ld. 1 • , iii Uld. 1. (če M v, v/ uri B tu h ulpu-t-k i Sladni lioul.oii 1 m.m.i i.h kr. (tudi pol in črtrt vroi-ii -i. — Piiriji-na otroška ri-diluu iimkii uld 1. koini-ntrovaui Hladni izleuek ijld. 1, tudi po 00 kr. itd. 1'opolna Hladni kop, h BO kr. Pod i rM. H nic na ruzpoiilja. Sladni bonbon za pran, odpravljajoč ualinjanoat, i>> v plav.m papirju. Zaloga trna: u. Pimiii. Erauim. nirst-liH«. lakarjai 1». Itamantik, i»- »v««n-«■»»1. trgovina iS ipocarijakim ulagoro. V Ooi lol l»»«ir«» Vi-nutl. Zoper jcitilio! Radgostski priporočajo s*> p.ise mu za vse, tudi z;i za-BtaMUti bolezni na pljuč a h, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za susico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisum razpolagajo se v prepričanje. Gospod J. Neickert, d>pl. lekar v Rožna v i. Frosm, da mi pošljeta še 12 zavitkov Badgostk'ga univerzalnega čaja in 12 šk tljic Božnovskih mahn-rastiinskih c»dt ičk^v Teinek teh zdravil je v resnici pri vseh na prsih bolnih osebah izvrsten, in odkar jih n no trobljam sam, nie ver ne kašljam, kakor sem do.sle vsako zimo 4 — (i ledno\. Z vsem spoštovanjem udani Dr. IhiiIpl TaueiiMtciu, c. kr. štabni zdravnik. V Kiemsi, dne 26. oktuhra .877. Vasu blagorodje! Moja hč>rka je uže v<č nego pol leta imela hud kašelj, kateri jej je često pmu/.ro-čeval tudi bruhanje; ker ne jej niti nij ljubilo jesti, je zelo os.'abi-ta ter sbujš.ila ; v BO* vinuli čitavši o vaših izrvstnih zdravilih, si naročim 1 zavitek čaja in 2 šk.. t jiei celtučkov. Jedva je peužilu bolnica neki liku teh tdravtl, in uže jej jo odleglo. V nekolik h dneh pode druga škatljica. Dete zdaj k v. čjemu vsakih 24 ur do jedenkrat zakašja, ter je zopet krepko in se mu Ijnki jesti. Zahvaljujoč sn vam uljudno, proBim, ua nn vnovič pošljete 1 zavitik čaj* in 3 škatljice slavnih celtličkov, ter se beležim z odličnim spoštovanieua Adolf' Kitll. ktiež. Colloft do Mann8teldski pivarnar. V Opočnoiu, dne 11. januarja 1875. VaSe blagorodje! Prosim, da nn oošljetu za zdaj 2 zavitka svojega nilioguslavljcnega Kadgostskega univerza negr čaja in •> škai jice ceitlk k v, potem tudi skienico Ružnovskega rasihnskega mleka Spoštovanjem I in u V cei«', zemljišču o-knjiže i vodja v Bošnjakih (251—1) (Vojaška granica). Od tega po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravljeni Čaj, velja za 1 idnetno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. sv. v. Jedua originalna šautlja Uožuovskili niaho-rastlinskiti oidrličkov !IO kr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. posčbe. RtailaoMltiki mii\crr.itlui raj in Koi* novHltl lualio-rHMlliuMki «•• itlieki dobivajo se Jediuo le v lekarni J. lierla v Rožno«i iih Moravskim;, in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštuemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi za; ge sedeči lekarji: W. Mayr v Ljubljani, W. Kiinig v lrI«ril»oru, S. Mittelbach in J. Cejbuk v /unielm, Baruiherzige Briider m A. Ni-u ved v Gradcl, A. H ar o k in J K u p t a r s e h m i e d v CelJI, 0. K n - s lic i m v l.i|iui«-i. C ari (irabacher v Murau, J. 11 lin g v Itot-(•-iiiiiHuii. W. T h uru \v al d v Olovci. Zaloge napravile se bodo v vsoh lekarnah in večjih prodajalnicah materijalue«•«-,, hitro in trajno /Uravlja puiiko, trganje po Udih in vsake vrste s'nbust v živcih in kitali l/.virna stleiiic.i 70 kr. av. v., za kolek In 'av..j lO kr. več. 1'ruv i se dobi mhiuo nnrav-■iohA i/, lekarne v Kož"avi (,M-r.va..i '^wmkwimM\wmamm\\\\m i t11 mili niiiiin ^Ma^OrOK^IOlOlO^OlOlOlOKa^Ka^OlOIC« 1C lili pil )«• cono obleke za gospode, dečke in otroke? M. NEUMAN2T-U. K j* Jc največja zbirka ženske robe? (417—13) pri M. NEUMANN-u, v I_^jiil>lj«,iii, slonove ulioo li. 11. ■ M\kf*>iA\kf Sj/ Vir* Na/ \a/ N«y ^^/NaVf ^^/^^NaV N«V/Ni/ Ni«*1 Vi/ W NjV^^^/ NaV* NA/NjV^^NA/ >iL*Mf1>i *Wa^rSa^rVa^rVa^rVa^rNa^rV#^rVa^ #^T* a^V^a^vSa^rVa^r^a^r* a^r\a^^ a^**a^*' a^Sa^^ a^T*a^Sa^P UbnOflrt javno, o ni-o ■ ■ lUBfl) vzeinemo, in se drugo Kantonjtiliio. Izpisek -vjLr. IOOO komadov remontoir žepnih ur, katere 1000 komadov VVashingtonskih remontoir se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvaiiično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. I0.20. 100O komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiraniini kazali, kazalom za tre-i.otke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj sumo gl. 7.25. 10OO komadov mobilnih ur na valje (oylin> der-ulirj v teških giljosiranih okrovih od srebr- žepnih ur, od pravega 13lotuega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenutek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 10O0 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodu ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. nega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, 1 6501 komadov ur z ropotcem, lino regulovano, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastiiu etuijem, jeden komad preje gl. 16 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov Washingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega mada, tekočo na 15 rubinih, clektro-galvaničiio pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenutek regulovane in poskušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. dajo se rabiti tudi na pisalno) mizi, preje gl, 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se VBaklh osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minulih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulireii-iViiMverliaiif' (4C3—4) P h ili p-p FreiHi.*, Uhrenftibrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj in urednik Mukso Anine. Lastnina in tisk „Narodne tis knrne". s.