se
61
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Ormož • Opozicija opozarja na nezakonitosti
O Stran 3
I Po naših občinah Markovci «Gre
za nepravilnosti ali podtikanja?
O Stran 5
Ptuj, torek, 17. aprila 2012
letnik LXV • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
v Štajerskem tedniku
Varna starost
Štajerski
Ptuj • Seminar o varnosti in zdravju pri delu
Zdravje na delovnem mestu vse bolj ogroženo
Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki ga vodi Franc Stopajnik, je tudi letos pripravilo seminar za vse, ki se v različnih delovnih okoljih ukvarjajo z vprašanji varnosti in zdravja pri delu.
V petek priloga
Športno plezanje •
Mina na Kitajskem do finala
O Stran 11
Na seminarju so govorili o novostih Zakona o varnosti in zdravju pri delu, psihoso-matskih boleznih, promociji zdravja na delovnem mestu, zdravilih, alkoholu in drogah v delovnem okolju, preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu, psihosocialnih tveganjih kot delu ocene tveganja ter o objektivni odgovornosti delodajalcev, kazenski odgovornosti strokovnega delavca in koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu. Najnovejše evropske raziskave kažejo, da so težave z duševnim zdravjem, katerih vzroki so povezani z delom, vse pogostejše. Med ključnimi dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje in povzročajo stres, so zlasti ustrahovanje, nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, fizično in verbalno nasilje na delovnem mestu, vključno z grožnjami z nasiljem, pa tudi različne oblike diskriminacije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tenis •
Zidanškova odlična v Novem Sadu
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptuj • Nova grožnja za ptujsko bolnišnico
Konec za ptujsko ortopedijo?
Omejitve pri pogodbenem delu, kot jih napoveduje vlada, bi lahko ptujski bolnišnici prinesle dodatne težave ob izvajanju sanacije. Kot pravi strokovni vodja ptujske bolnišnice Teodor Pevec, bi dosledna prepoved pogodbenega dela za bolnišnico Ptuj dobesedno ukinila ortopedsko dejavnost z vsemi negativnimi posledicami za prebivalstvo na njenem gravitacijskem območju in tudi širše.
Ob tem bi prepoved prizadela še področje ginekologije, močno bi se zmanjšal program ginekoloških operacij, urinske inkontinence, prav tako bi se pojavile težave pri zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva na pediatriji in deloma na oddelku RTG na področju doplerskih preiskav ožilja okončin.
Doslej so v ptujski bolnišnici uspešno izvedli 850 operacij kolkov in kolen. Sicer pa so v ptujski bolnišnici že zaradi sanacije močno oklestili pogodbeno delo. Za letos niso podaljšali 27 podjemnih pogodb. Z zunanjimi sodelavci so pod-jemne pogodbe sklenili samo zaradi zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva in izvajanja dodatnega programa endo protetike in rednega progra-
ma, v katerem imajo premalo kadra ali pa so brez lastnih izvajalcev. Gre za ambulanto za bolezni dojk, mamografijo, urologijo, ortopedijo, dopler ožilja, okulistiko in RTG. Z novimi pogodbami so vsem izvajalcem za deset odstotkov tudi znižali ceno storitve. Z lastnimi izvajalci so sklenili podjemne pogodbe za izvajanje dodatnega programa ortopedije izven rednega delovnega časa in izvajanja strokovnih izpitov. Vsi zunanji sodelavci, ki še imajo sklenjeno pogodbo kot samostojni podjetniki, pa so morali predložiti soglasje za izvajanje dejavnosti s strani ministrstva za zdravje. Po sklepu sveta zavoda so vse pogodbe sklenili za pol leta, do 30. junija letos.
Minister za zdravje Tomaž Gantar bo jutri v okviru vla-
dnega obiska Spodnjega Podravja obiskal tudi ptujsko bolnišnico, kjer bo med drugim govora tudi o pogodbenem delu, izvajanju sanacije in nasploh bodočnosti te ptujskega zdravstvene ustanove, ki je v
tem okolju prisotna že od leta 1874. Obiskal pa bo tudi ZD Ptuj, kjer pa se bodo dotaknili tudi prenosa pacientov od zdravnikov koncesionarjev, ki imajo preveč vpisane odrasle populacije, v splošne ambulan-
te ZD Ptuj. S tem vprašanjem se v tem trenutku ukvarja tudi zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger, ki se je aktivno lotil reševanja problema strukture opredeljenih zavarovanih oseb, saj je kot zastopnik pacientovih pravic tudi dolžan skrbeti za promocijo pacientovih pravic in njihovo uresničevanje v sistemu zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem je pripravil nasvet in predlog pacientom in vsem sedmim ptujskim zdravnikom koncesionarjem, ki je trenutno v potrjevanju na ministrstvu za zdravje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, strokovni vodja ptujske bolnišnice (desno): »Ptujska ortopedija je zaradi svojega uspešnega dela marsikomu trn v peti.«
Slovenija • Koordinacija poziva vlado k čim prejšnjemu začetku pogajanj
Tik pred napovedano stavko
Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja poziva vlado, naj se čim prej organizira in začne pogajati s sindikati. Po besedah vodje koordinacije Branimirja Štruklja je vsaka minuta pred stavko dragocena in pomeni več možnosti za iskanje kompromisa. Začetek pogajanj o stavkovnih zahtevah pričakujejo najkasneje v ponedeljek.
DZ bo dodatne interventne ukrepe za letos obravnaval po nujnem postopku
Državni zbor bo spremembe zakona o dodatnih interventnih ukrepih, novelo zakona o dohodnini in spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb obravnaval po nujnem postopku. Obravnavo omenjenih treh zakonov po nujnem postopku je predlagala vlada.
Generalni sekretar vlade Božo Predalič je danes pojasnil, da so zakoni vezani na rebalans proračuna in da so namenjeni omejitvi odhodkov in razbremenitvi gospodarstva.
Predlog sprememb zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 sicer predvideva, da se ne glede na določbe kolektivnih pogodb izplačilo regresa za javne uslužbence in funkcionarje zamakne za en mesec, torej z izplačila plače za april na izplačilo plače za maj. Poleg tega predlog omejuje obseg regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina več kot 25 odstotni lastnik premoženja, na višino minimalne plače, dokler ne bo gospodarska rast preteklega leta presegla 2,5 odstotka.
Predlog sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb predvideva postopno znižanje davčne stopnje z 20 na 15 odstotkov. Predlog novele zakona o dohodnini pa predvideva spremembo dohodninske lestvice, in sicer tako, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji z veljavnih 15.681,03 evra na 18.716 evrov.
DZ bo sicer prihodnjih teden med drugim obravnaval še predlog novele zakona o gospodarskih družbah, predlog novele zakona o davčnem postopku in predlog novele zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Na dnevnem redu seje so še novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter poroštvo za Teš 6.
Po Štrukljevem mnenju poskuša vlada z zmedo glede prihodnjih pogajanj prevaliti krivdo na sindikate, ki bodo stavkali, zato ker hoče prikriti, da danes ni pripravljena na pogajanja. Gre za »lep primer« sprenevedanja, kako poskušaš prevaliti krivdo na drugega, ko nečesa nimaš, pravi Štrukelj.
Vlada je namreč v četrtek potrdila zakon o uravnoteženju javnih financ, ki bo spremenil 45 drugih zakonov, vendar ga sindikati še ne poznajo in se zato po Štrukljevih besedah o njem tudi ne morejo pogajati. Omenjenemu zakonu sindikati pravijo kar interventni zakon, saj nima statusa sistemskega zakona, kljub temu da posega v sistemske rešitve.
Spreminjanje sistemske ureditve z interventnimi zakoni je po Štrukljevih besedah še en korak k »dekadenci naše prav-
ne ureditve«. Zakon ureja plače in verjetno tudi izplačilo tretje in četrte četrtine, pravi Štrukelj in se sprašuje, ali še obstaja socialni dialog v naši državi, »če smo z interventnim zakonom povozili vse kolektivne pogodbe v javnem sektorju«.
Kot stavkovni odbor se ne morejo pogajati, ne da bi vedeli, kaj je vlada zapisala v zakonu o uravnoteženju javnih financ glede plač in drugih stroškov, posegov v socialne pravice, regresa in tako dalje. Tako za zastoj odgovornost nosi vlada, meni Štrukelj. »Čim prej naj se vlada opredeli do stavkovnih zahtev, mi čakamo,« je bil jasen Štrukelj.
Poudaril je, da so sindikati v javnem sektorju pripravljeni na kompromis tudi pri plačah in ne zavračajo kategorično vladnih predlogov. V koordinaciji so zadovoljni, da je vod-
ja vladne pogajalske skupine postal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Kot je pojasnil vodja koordinacije, imajo z njim dobre izkušnje pri izhodiščih za socialni sporazum in verjamejo, da je to pozitiven signal.
Na petkovem sestanku koordinacije so usklajevali še podrobnosti v zvezi z izvedbo stavke, zlasti tistega dela, ki se bo odvijal na javnih prostorih. Protestne shode pripravljajo v središčih večjih mest, vključno z Ljubljano, za katero so tudi dobili soglasje. Protest, ki so ga poimenovali »pet pred dvanajsto«, bo pred vlado na Gregorčičevi ulici.
Soglasja imajo tudi že za proteste v Mariboru, Celju, Kopru, Velenju, Ptuju, Murski Soboti in na Ravnah na Koroškem. Načrtujejo pa jih še v Kranju, Novi Gorici in Novem mestu. Protestni shodi bodo trajali približno eno uro in kot je dej ali Štrukelj, pozivajo vse udeležence, da bodo potekali in se končali na miren način.
Na shodih bodo izrazili nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi. »Želimo zgolj na odločen, jasen, organiziran in miren način sporočiti vladi, da gremo v napačno smer in da po tej poti ne moremo priti do cilja,« je dejal Štrukelj.
Kot novo pri pogajanjih z vlado pa je Štrukelj izpostavil, da bodo končno skupaj govorili tako o posegih v normative ter o posledicah odpuščanj in
Ministrstvo: Letos odstranitev motečih cestninskih postaj
Moteče cestninske postaje na slovenskih avtocestah, predvsem čelne, bodo po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo in prostor odstranjene v letošnjem letu. Cestninske postaje namreč predstavljajo nepotrebno motnjo v prostem prometnem toku in veliko nevarnost za udeležence v prometu. Kot so sporočili z ministrstva, pa sedanja uprava Družbe za avtoceste v RS (Dars) k projektu odstranitve cestninskih postaj pristopa tako, da ga ne bi bilo treba izvesti. »Iz tega razloga tudi pretirane ocene o stroških odstranitve,« poudarjajo. Po ocenah ministrstva za infrastrukturo in prostor je odstranitev motečih cestninskih otokov na mitnicah mogoče v 80 odstotkih izvesti v okviru tehničnih služb, ki delujejo v sistemu
plačah ter posegih, ki po njihovem mnenju pomenijo padec javnih storitev. »Šele zdaj se bomo lahko resno pogovarjali o stvareh, ker ni mogoče ločiti tega, da vam delodajalec poslabša pogoje za delo in naroči dodatne pogoje za delo, na drugi strani pa vam zniža plače,« je dejal Štrukelj.
Darsa. Preostali strošek pa je, kot navajajo na ministrstvu, glede na povečan pretok prometa in večjo varnost udeležencev v prometu zanemarljiv.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je sicer težko zagotovil, da pred turistično sezono ne bo več cestninskih postaj, si bo pa prizadeval, da bodo odstranjene čim prej. (sta)
Telefonski imenik Slovenije tudi na mobilnikih in tablicah
Telefonski imenik Slovenije je po novem na voljo tudi na mobilnih telefonih in tablicah. Ta mobilna različica imenika je dostopna na naslovu itis.si in je za uporabnike brezplačna, so sporočili iz družbe TSmedia, hčerinske družbe Telekoma Slovenije, ki upravlja slovenski telefonski imenik.
Ocenjuje, da bodo rešitve zdaj lažje, ker imajo zdaj vse na mizi in verjamejo, da bo vladna stran pokazala konstruktivno držo na točki, »ko bo spoznala, da tako globoki posegi v tako kratkem času s tako drastičnimi posledicami za tako veliko število ljudi niso možni, ker ne morejo ohraniti stabilnosti
Glavne funkcionalnosti mobilne različice Telefonskega imenika Slovenije so iskanje podatkov o pravnih in fizičnih osebah in iskanje po zemljevidu ter možnost neposrednega klica, ne glede na to, ali uporabnik išče po imeniku ali zemljevidu. Ostale funkcionalnosti mobilnega imenika so enostavno preklapljanje med imeni-škim ali zemljevidnim prikazom, jasen prikaz sklopov pomembnih številk (112, 113 in druge), lokalnih klicnih številk za posamezno slovensko regijo ter klicnih številk držav in pomembnejših mest v posamezni državi. (sta)
Omejitev regresa v državnih podjetjih protiustavna
Predlog sprememb zakona o dodatnih interventnih ukrepih, s katerimi vlada predlaga, da regres v podjetjih, kjer je država več kot četrtinski lastnik, ne
v naši državi, ampak vodijo v konflikt«.
V koordinacijo je vključenih 23 sindikatov, ki so vladi napovedali stavko in eden, ki se stavki pridružuje, a je ni napovedal.
Vlada in sindikati o stavkovnih zahtevah predvidoma v sredo?
Minister za delo Andrej Viz-jak, ki vodi pogajalsko skupino vlade glede stavkovnih zahtev v okviru napovedane stavke v javnem sektorju, predvideva, da se bosta pogajalski strani sestali v sredo, če stavka bo. Pričakuje, da bo vabilo na pogajanja prišlo s sindikalne strani, so sporočili z ministrstva.
Vizjak pravi, da bo vlada v najkrajšem času oblikovala stališča do stavkovnih zahtev. Po njegovih besedah pa naj to ne bi vplivalo na pogajanja med vladno in sindikalno pogajalsko skupino, ki že potekajo, so zapisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Vladna stran je reprezentativnim sindikatom javnega sektorja ponudila možnost, da nadaljujejo minulo sredo prekinjena pogajanja, vendar odločitve sindikatov še ni, je dejala vodja vladne pogajalske skupine Lidija Apohal Vučkov-ič. Ta skupina po njenih besedah tudi nima pooblastila vlade za pogajanja o stavkovnih zahtevah, se pa lahko še naprej pogaja o plačah.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa meni, da vlada poskuša z zmedo glede prihodnjih pogajanj prevaliti krivdo na sindikate, ki bodo stavkali, zato ker hoče prikriti, da danes ni pripravljena na pogajanja.
STA (Pripravlja: SM)
sme preseči minimalne plače, je po mnenju pravnika Rajka Pirnata protiustaven. Ni pa po njegovem protiustaven predlog, da se izplačilo regresa v javni upravi zamakne za en mesec. Po Pirnatovih besedah je regres letna pravica, ki jo delavec pridobi s pravico do letnega dopusta, kar pomeni, da delodajalec sredi leta vanjo ne more posegati. Predlagane spremembe zakona v omenjeno pravico posegajo za nazaj, kar je kršitev ustave, ki prepoveduje veljavo predpisov za nazaj, pravi.
V Zavarovalnici Triglav bodo predlog vlade o omejitvi višine regresa spoštovali. V Telekomu Slovenije pravijo, da bi znižanje zahtevalo spremembo kolektivne pogodbe ali pa aneks k pogodbi, o tem pa se za zdaj še niso odločili. V sindikatu bančnih delavcev bodo takšni odločitvi nasprotovali. Prav v NLB so sicer lani po navajanju televizije prejeli 1565 evrov bruto regresa, prav takrat pa smo morali davkoplačevalci banko do-kapitalizirati. (sta)
Uvodnik
Tvegati življenje za 700 evrov?
Slovenski policisti so že doslej v primerjavi z drugimi evropskimi državami imeli mizerne plače, vendarje bila javna tajna, da si jih „popravljajo" s potnimi stroški. Ti so bili nekakšen „dodatek" k plači, kije vsaj za nekaj odstotkov izboljšal finančni položaj varuhov reda. A povsem pričakovano so se naši politiki odločili, da vpeljejo radikalen rez. Žal pa so pri tem šli iz ene skrajnosti v drugo. Doslej so javni uslužbenci (beri policisti) imeli nadpovprečno dobro plačane potne stroške, po novem pa bodo ti bistveno nižji. Policist, ki se na primer skoraj vsakodnevno iz Ptuja vozi na delo v Pivko ali Koper, je doslej prejemal več kot tisoč evrov potnih stroškov. Zame osebno ogromen znesek, ki se mi za potne stroške zdi bistveno previsok. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da se skorajda zmeraj v istem avtomobilu na delo vozi več policistov skupaj.
Da je torej rezpotreben,je bilojasno vsem. Da pa bo tako radikalen, pa si nihče ni mogel niti predstavljati. Medtem ko je po dosedanji zakonodaji policistu odpotnih stroškov lahko v žepu ostalo nekaj sto evrov „dodatka" k plači, si bo po novem komajda kril stroške prevoza na delo. Tako bi na primer tisti policist, ki je doslej prejemal nekaj več kot tisoč evrov potnih stroškov, po nekaterih izračunih dobil le še okrog 400 evrov. Marsikdo se zato boji, da si s tem zneskom ne bo mogel v celoti niti kriti vseh stroškov prevoza. Tisti, ki dela 12 ur in nato za vožnjo v obe smeri porabi še dodatnih 5 ur, si bodo prisiljeni poiskati drugo delo. Delo, ki bo upoštevajoč okoliščine, v katerih delajo policisti, primerno varnejše in psihično lažje. Nemalokrat se namreč pozablja, da niso vsa dela enako zahtevna, zato mora biti tudi plača primerna temu. Da se vpleteš v nekaj, za kar veš, da je lahko zate nevarno in te lahko stane življenja, za pičlih 700 evrov? Z veseljem bi videla tistega politika, ki bo imel jajca in bo tak heroj, da se bo opogumil za kaj takega. Ne trdim, da je „kravatlekom" lahko, prav tako so izpostavljeni. A za tri tisoč evrov plače bi marsikdo delal še bistveno več kot naši politiki, ki od vsega najbolje govorijo in režejo drugim.
Zato plačna nesorazmerja nikakor niso nepomembna, ampak ključna zadeva, ki jo bo, če želimo pravično družbo, treba upoštevati. Kot bo treba upoštevati dejstvo, da sleherni delavec nekaj velja in da ni le „strošek". Brez prispevka zaposlenih je vsaka firma, tudi država, enaka nič.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Opozicija opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti
Zahtevajo sklic izredne seje
Pet svetnikov - Stanko Podgorelec, Vili Trofenik, Boštjan Štefančič, Dušan Cvetko in Nives Petek - so na župana Alojza Soka naslovili zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta Ormož. Po poslovniku je župan dolžan sejo sklicati v 8 dneh, v nasprotnem primeru jo lahko skličejo predlagatelji.
Velikih upanj, da bo izredna seja zares konstruktivna, sklicatelji nimajo, saj se spomnijo znanega scenarija izpred časa, ko je v takšnem primeru župan za izredno sejo svojo prisotnost opravičil, hkrati pa poskrbel, da so pozicijski svetniki sejo obstruirali, je povedal Vili Trofenik, ki dodaja, da se na tak način nepravilnosti ne bodo odpravile, ampak le poglobile.
Za zaprtje odlagališča krivi kar sami?
Prva točka na zahtevani izredni seji naj bi se ukvarjala z razlogi za zavrnitev vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov Dobrava. Stanko Podgorelec je povedal, da se zapleti z odlagališčem in novo lokacijo Har-deška šuma vlečejo že iz 2007, številna vprašanja in razprave opozicijskih svetnikov o tej temi v občinskem svetu pa so ostala brez odgovorov. Rezultat vsega skupaj pa je, da je odlagališče dobilo negativno odločbo. Na zadnji seji občinskega sveta so se nekoliko več
Foto: Viki Ivanuša
Razloge za sklic izredne seje so na tiskovni konferenci predstavili Boštjan Štefančič, Stanko Podgorelec in Vili Trofenik.
pogovarjali o tej temi in opozicijski svetniki so zaprosili za fotokopijo odločbe, ki jo je dobila komunala. Župan Alojz Sok je zatrjeval, da je na občini nimajo, zato so si opozicijski svetniki poskušali pridobiti odločbo na kar treh naslovih -na Komunalnem podjetju Ormož, na Občini Ormož in na
takrat pristojnem ministrstvu. Občina Ormož je prosilcem izdala celo odločbo, v kateri piše, da občina s tem dokumentom ne razpolaga. To je izpadlo nekoliko nerodno, saj v sami odločbi na zadnji strani lepo piše, da je bila odločba v vednost poslana tudi občini. Zato ni čudno, da Vili
„Izredno sejo bom sklical!"
Ker nas je zanimalo, kaj se bo izcimilo iz zahteve po sklicu izredne seje, ki jo želi opozicija, smo povprašali župana Alojza Soka, kakšni so njegovi načrti. Povedal je, da ima preveč dela s pripravami na obisk vlade, da bi se posebej ukvarjal s sejo. Je pa seznanjen s predlaganim dnevnim redom in izredno sejo bo sklical, a jedro problema vidi drugje: „Glede na to, da je glavni predlagatelj seje Vili Trofenik, bi bilo mogoče najbolje predlagati sklep, da se Alojza Soka odpokliče kot župana in se na to mesto postavi Vilija Trofenika. Ampak na to bo moral počakati še dve leti in pol in takrat bo imel možnost kandidirati."
Povedal je tudi, da je pri njegovi izjavi glede sprejema odločbe v zvezi z odlagališčem šlo za „nekakšen komunikacijski nesporazum", saj občina dejansko ni prejela odločbe o zapiranju odlagališča, sodbe sodišča in inšpekcijskega zapisnika, to je prejelo Komunalno podjetje Ormož. Spregledali pa so, da so dobili v vednost odločbo ministrstva za okolje in prostor, s katero je ministrstvo zavrnilo izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Glede negativne odločbe, ki jo je izdala občinska uslužbenka, pa je zadeva že popravljena in je prosilcem odločba že dostavljena, je povedal Alojz Sok.
Glede druge točke pa župan Sok pravi: „Trofenika očitno blazno moti, da se delajo ceste v ormoški občini, saj očita, da so uvrščene v proračun, preden so narejeni DllP-i. Občina ne more sprejeti DlllP-a modernizacije cest pred sprejemom proračuna. Prav tako po njegovem naj ne bi bilo mogoče sprejemati DllP-a in lP-ja na isti seji. Brez skrbi ste lahko, da če bi na razpis dali papirje, ki ne bi bili usklajeni, ne mogli biti uspešni. O nezakonitosti je Trofenik govoril tako pri gradnji pristave kot pri širokopasovnem internetu, napovedal je kazni iz EU in računsko sodišče. Mi smo sredstva prejeli, omenjene investicije pa že služijo občanom. Kar predlaga Trofenik, vidim kot birokratske ovire, da se potem nič ne dela."
Glede postopkov KVlAZ-a se ne čuti pristojnega kaj izjavljati, ker gre za samostojen organ. Seje KVlAZ-a se je udeležil, ker ima do tega pravico, in ne vidi razloga, da se sedaj to proble-matizira. „Na seji nisem ničesar predlagal, nisem glasoval, sem pa povedal svoje mnenje o delu nadzornega odbora in se dokaj problematično izrekel do tega, da je NO izdelal osnutek poročila, ki ga je dal občinski upravi v pojasnitev. Mi smo jim zahtevana pojasnila dali, potem pa so, kot da nismo nič odgovorili, praktično osnutek pretvorili v predlog in takšnega najavili za obravnavo na občinskem svetu. Že pri sami obravnavi poročila sem jasno in glasno povedal, da je občinska uprava naredila tri napake, vendar pri tem nismo v ničemer oškodovali občine. Ker je zakon o integriteti začel veljati v poletnih mesecih brez prehodnega obdobja, smo v tem času podpisali dve manjši pogodbi za izvajanje dveh cestnih odsekov in enemu izmed svetnikov je bila po razpisu nakazana kmetijska subvencija v višini 600 evrov. To so bil napake, ki smo jih priznali."
Trofenik dvomi o resničnosti in odgovornosti odgovora občinske uprave, po drugi strani pa se mu zdi povsem jasno, da je občina prejela odločbo, saj je lastnik odlagališča.
Temeljni problem, zaradi katerega je bila izdana negativna odločba, je ta, da bi pred odlaganjem morali odpadke sortirati in ločiti vsaj gorljivo frakcijo. Trofenik je mnenja, da so bile vloge pripravljene neprofesionalno, poleg tega pa ne vidi nobenega objektivnega razloga, zakaj se odpadki v Ormožu ne sortirajo. „Od 1. 12. 2004 namreč vsi zavezanci namensko po kilogramu odloženega odpada plačujejo 0,0347 evra. Do lani je bilo odloženih 70 tisoč ton komunalnih odpadkov in to znaša 2.442.916 evrov. Ti podatki se ne ujemajo s podatki občine in na nek način dokazujejo, da občina ni zbrala predpisanih sredstev. Ne ujemajo se tudi podatki o ekološki taksi, iz katere bi se moralo v vseh teh leti zbrati dodatnih 1.351.700 evrov. Občina je tako do lani skupno razpolagala s 4.424.814 evri, vseh stroškov pa je bilo za 1.450.524. Torej bi moralo ostati skoraj 3 milijone evrov. Sortirnica, ki je niso naredili, pa bi stala milijon. Zakaj je niso naredili?" se ogorčeno sprašuje Vili Trofe-nik in si v naslednjem stavku tudi odgovarja: „Logično je, da ni bilo narejeno nič, ne na odlagališču ne na Hardeški šumi, ker nekomu dišijo na lahek način zbrana sredstva, ki jih občani in podjetja plačujejo namensko. Gre za kršitev
zakonodaje s področja javnih financ in razumljivo je, da poskušajo preprečiti dostop do odločbe."
Očital je tudi, da občina ni naredila nič, da bi si pridobila pravno podlago, da na odlagališču Dobrava odlagajo tudi druge občine, poleg Ormoža menda še največ Bled. To je tudi jasno zapisano v odločbi, v kateri mag. Inga Turk, direktorica Urada za varstvo okolja in narave, pravi: „Iz vseh predloženih dokumentov in dokazil pa ne izhaja, da upravljavec vzpostavlja regijski center na območju, ki vključuje najmanj 55.000 prebivalcev, saj upravljavec ni predložil ustreznih dokazil, da je v navedenih občinah na predpisan način izbran za izvajalca lokalne gospodarske službe odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Dokumentacija se sprejema nezakonito
Druga točka izredne seje pa bi bila problematika priprave in sprejemanja investicijske dokumentacije ter proračunov v Občini Ormož. Stanko Podgorelec je takoj poudaril, da s tem ne nasprotujejo izgradnji ničesar, kar se jim menda pogosto očita, ampak da le opozarjajo na nepravilnosti in dajejo pobudo za njihovo odpravo. V okrožnici ministrstva za finance menda lepo piše, da na isti seji ni mogoče obravnavati dveh različnih investicijskih dokumentacij
za isto investicijo. V praksi torej ni mogoče na isti seji potrjevati recimo dokumenta identifikacije investicijskega programa in investicijskega program. Da se to v Ormožu dogaja, opozarja Vili Trofenik, ki je o tej temi povprašal celo statutarno komisijo, ki pa mu od 21. januarja pa do danes še ni odgovorila nič. Nezakonite pa naj bi bile tudi priprave in sklepanje o proračunu, saj investicija v proračun ne more biti uvrščena, če v občinskem svetu zanjo ni sprejet vsaj dokument identifikacije investicijskega programa, trdi Trofenik.
Želi kdo zamenjati nadzorni odbor v celoti?
Pobudniki sklica izredne seje pa so se odzvali tudi na poziv, ki je prišel te dni do strank, da imenujejo člane nadzornega odbora. To jih je nemalo začudilo, saj je bilo treba zamenjati le člana NO Bojana Šinka, ki ni več občan občine Ormož in zato ne more biti več član NO v tej občini. Stanko Podgorelec je spomnil na pretekle dogodke: „Pri predstavitvi poročila NO na občinskem svetu je bilo iz razprave pozicijskih svetnikov opaziti, da jim je sestava NO, predvsem pa predsednik NO Boris Skok, trn v peti. To pa zato, ker je začel raziskovati tisto, na kar smo v opozicijskih vrstah že dalj časa opozarjali."
Boštjan Štefančič je mnenja: „Predsednik KVIAZ-a Branko Šumenjak je vzel zadeve v svoje roke in si po domače razlaga, da lahko zamenja vse člane NO. Čudno je bilo tudi to, da je bil na sestanku prisoten župan Alojz Sok, ki se je z vsem globoko strinjal. Ko so potrjeni, imajo mandati članov NO enak status kot mandati članov občinskega sveta. Menja se jih lahko le, če jim preneha mandat. Na seji sta bila prisotna tudi dva pravnika Martin Hebar in Mateja Ze-mljak in nobeden od njiju ni opozoril svetnikov, da gre za nezakonito ravnanje. Hebar se je glasovanja sicer vzdržal, na koncu pa je nastala pravna noviteta. To je poskus zavajanja občinskih svetnikov, ki se tako in tako že ves čas dogaja. Zgodi se lahko, da bomo imeli v občini Ormož dva NO in bo epilog na sodišču."
Viki Ivanuša
Ptuj • Obisk zunanjega ministra Karla Erjavca
Ptuj - mesto gospodarske diplomacije?
Ptuj je v zadnjih dneh postal zanimiv za slovenske politike. Po obisku predsednika države dr. Danila Turka, ki je na nek način že začel svojo predvolilno kampanjo v okviru druge kandidature za predsednika države, se je prejšnji petek na Ptuju mudil zunanji minister in podpredsednik slovenske vlade Karl Erjavec, danes pa svoj obisk na Ptujskem in Ormoškem začenja slovenska vlada s predsednikom Janezom Janšo.
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj:
»S pomočjo gospodarske diplomacije si lahko podjetja utrejo pot na tuje trge, kar je glede na gospodarsko situacijo v Sloveniji nujno potrebno za preživetje in dolgoročni razvoj. Že doslej je bila gospodarska diplomacija zelo aktivna z mnogimi srečanji doma in v tujini. Uspeh teh stikov pa je v glavnem odvisen od podjetnikov samih. Sedež gospodarske diplomacije na Ptuju bi bil veliko priznanje, priložnost, a tudi obveza za ptujsko gospodarstvo in politiko. Pogosto prisotnost naših in tujih gospodarstvenikov in politikov na Ptuju pa bi vsekakor znali dobro izkoristiti.«
Karl Erjavec si je ogledal gradnjo kongresno-kulturnega centra v dominikanskem samostanu, ob tem pa izrazil skrb, ali bo zanj dovolj državnih sredstev.
V Mestni hiši na Ptuju je 13. aprila Karla Erjavca v odsotnosti župana Štefana Čelana pozdravila podžupanja Helena Neudauer. Na srečanju so bili še direktor občinske uprave mag. Janko Širec, vodja kabineta župana mag. Stanko Glažar in predsednik odbora za gospodarstvo pri mestnem svetu Gorazd Žmavc. Pogovarjali so se o možnostih, da bi Ptuj v prihodnje postal eno od slovenskih mest, kjer bi gostili gospodarsko diplomacijo. O tej ideji so na Ptuju že razpredali v preteklosti kot tudi o tem, da bi ptujski grad postal eden izmed slovenskih protokolarnih objektov. O slednjem se je največ govorilo v času prve Janševe vlade, a se je zataknilo, ker grad ni imel kopalnice. Karl Erjavec je na vprašanje o tej možnosti danes najprej povedal, da za to ni pristojen, obenem pa spomnil, da je sedaj čas, ko je treba varčevati na vseh področjih. Vsak takšen protokolarni objekt ima v prvi vrsti visoke stroške. Brez dvoma pa država za izvajanje svojih funkcij potrebuje protokolarne objekte.
Tudi kar zadeva gospodarsko diplomacijo, je vse še v fazi razmišljanja. Pri tem ne gre za
to, da bi bilo ministrstvo za zunanje zadeve »fizično« prisotno v najstarejšem slovenskem mestu. Ptuj sam ima dovolj primernih objektov za srečevanje diplomacije, pa tudi gospodarska diplomacija se dogaja v tujini in ne doma. Karl Erjavec je prepričan, da ima Ptuj dobre možnosti za sodelovanje s tretjimi državami, zlasti s Hrvaško in Madžarsko. Ministrstvo za
zunanje zadeve bo posebno pozornost namenilo gospodarski diplomaciji. V tej krizi so brez denarja banke in druge finančne institucije, če pa želimo v Slovenijo pripeljati investicije, potrebujemo države, ki so pri nas pripravljene investirati, je med drugim povedal Erjavec. Na dosedanjih srečanjih, ki jih je imel z zunanjimi ministri, je bil izražen velik interes za
Slovenijo. Res pa je, da bi potrebovali prijaznejše poslovno okolje za investicije, pa tudi politično odločitev o tem, ali smo pripravljeni sprejeti tuji kapital ali ne. Do neke mere se v Sloveniji že pojavlja tuji kapital in nobenega problema ni, ko gre za odpiranje veleblagovnic. Ko pa gre za vprašanje modernizacije slovenskih železnic s pomočjo strateškega partner-
ja iz tujine, pa že nastopijo težave. Tudi pri izgradnji tretjega pomola bo treba zagotoviti tuji kapital, je prepričan Erjavec. To pa so vprašanja, pri katerih lahko slovenska diplomacija pomaga odpirati vrata.
Na Ptuju naj bi se v petek, 13. aprila, konkretneje dogovorili, da naj bi v drugi polovici letošnjega leta gostili kakšnega tujega zunanjega ministra z gospodarsko delegacijo, po vsej verjetnosti iz vzhodne Evrope. Tudi v ptujskem okolju je namreč veliko zanimanje za sodelovanje s tem območjem. Če za to srečanje ne bo izražen ptujski interes, potem je srečanje lahko v Ljubljani, pravi zunanji minister.
Po ogledu investicije v dominikanskem samostanu pa je Karl Erjavec povedal: »Gre za prekrasen objekt. Tudi dejav-
nost, ki se bo v njem odvijala, je prava. Skrbi me, ali bomo uspeli finančno zaključiti to investicijo, čeprav se izvaja tudi z evropskimi sredstvi. V času hude krize bo resnično pravi uspeh, če se bo investicija končala v predvidenih rokih. Res pa je, da gre za kulturni spomenik. Ptuj je zgodovinsko mesto, zato je prav, da se ne glede na krizo kulturni objekti obnavljajo in ohranjajo, ker se s tem ohranja zgodovina in kultura nekega naroda. Najslabše bi bilo, da bi sredi investicije zmanjkalo denarja. Glede na to da je ta naložba sofinancirana tudi z evropskimi sredstvi, mislim, da se bodo našla tudi domača sredstva, ki so nujno potrebna, da se investicija zaključi in da se zanjo pridobijo tudi sredstva EU.«
MG
Ptuj • O povezovanju EPK s turistično ponudbo
Bogastvo domačega okolja v povezavi s kulturo
V Mestni hiši na Ptuju je bila 11. aprila okrogla miza na temo Evropska prestolnica kulture - možnosti in priložnosti za povezovanje s turistično kulturo. Za skupno mizo so se posedli nekateri pripravljavci oziroma izvajalci programa EPK na Ptuju in v širšem okolju, partnerji projekta Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne de-stinacijske organizacije ter nekateri drugi. Vabilo sta podpisali dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, in Maja Leber, koordinatorica projekta EPK 2012 - Ptuj Partner v MO Ptuj.
Kot so sklicatelji zapisali že v vabilu, so okroglo mizo organizirali z namenom, da bi se seznanili s projektom EPK, s programskimi in promocijskimi aktivnostmi mest, ki so vključena v ta projekt, s poudarkom na ptujskih aktivnostih. Ker naj bi bil projekt tudi v ptujskem okolju prepoznan kot razvojna priložnost, kot blagovna znamka prihodnosti, bi moral biti takšen seznanjalni dogodek organiziran že pred samim začetkom projekta, torej pred 1. januarjem 2012; večino časa na okrogli mizi so namreč porabili za podrobno predstavljanje programa projekta, ki je, kot je bilo izpostavljeno, enoletni projekt. Cilj projekta EPK ni samo dodati nekaj novega, temveč izkoristiti potencial domačega okolja oziroma nadgraditi že obstoječe.
Največ je govorila Dijana Ma-džarac z Zavoda Maribor 2012, ki je predstavila aktivnosti EPK na področju turistične promo-
cije, pri čemer je izpostavila, da se največ trudijo s promocijo projekta v tem letu, ker ga prihodnje leto ne bo, pri tem pa največ sodelujejo s Slovensko turistično organizacijo in lokalnimi predstavniki noči-tvenih kapacitet. Lokalne projekte je predstavila Maja Leber, aktivnosti v okviru Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije pa dr. Aleksandra Pivec in Matija Brodnjak. Za izmenjavo mnenj o možnem vključevanju v aktivnosti EPK in možnostih sodelovanja pa je bilo bolj malo časa. Kot je pokazala razprava, je še danes okrog projekta veliko »neznank«, čeprav je že četrti mesec v izvajanju (nosilni ptujski projekt EPK - Festival umetnosti in dediščine - pa je tako že bil v celoti izveden), zlasti pa še okrog uporabe logotipa projekta, ki bi ga danes mnogi radi uporabili tudi za prireditve zunaj projekta in prav tako tudi v promocijske
namene. Če bi imeli turistični ponudniki programske knjižice s prireditvami EPK pravi čas v rokah, bi seveda lahko naredili pri privabljanju go-
stov veliko več kot ta trenutek, ko lahko bolj ali manj računajo na naključne individualne goste oziroma t. i. »padalce«. Več za promocijo projekta bi
se moralo zgoditi v samem pripravljalnem obdobju, a je bilo takrat preveč časa namenjenega delitvi finančne »pogače«, ne pa samemu ustvarjanju do-
Foto: Črtomir Goznik
Z omizja Evropska prestolnica kulture - možnosti in priložnosti za povezovanje s turistično ponudbo, ki je bila 11. aprila v Mestni hiši na Ptuju.
datnega turističnega povpraševanja oziroma povezovanju s turističnimi ponudniki. Za prepoznavnost projekta je bilo narejenega bistveno premalo.
Ne glede na vse je dobra udeležba na okrogli mizi dokaz, da si kultura in turistični ponudniki želijo tesnejšega sodelovanja in povezovanja na zdravih osnovah, kar bo vodilo v boljšo turistično prihodnost, v kateri pa bo zagotovo našla svoje mesto tudi razvojna blagovna znamka EPK, ki pa je že v tem trenutku dodana vrednost k že obstoječi turistični ponudbi tako na Ptuju kot tudi v celotni regiji, ki sestavlja ta projekt. V bistvu je izjemna priložnost za turizem oziroma posamezne turistične ponudnike. V tem trenutku pa jim možnosti za večjo promocijo z že vzpostavljenimi turističnimi kanali ponuja tudi RDO podravsko-ptujsko-ormoškega območja.
MG
Markovci • Spet glasno zaradi gradnje novega vrtca
Gre za nepravilnosti ali strankarska podtikanja?
Na 10. seji sveta občine Markovci so v sredo, 11. aprila, sklepali kar o 16 točkah, najbolj razburljivo pa je bilo na račun gradnje novega vrtca, saj je Ivan Svržnjak županu očital številne nepravilnosti, precej ostrih besed pa je bilo tudi na račun predvidene trase daljnovoda Cirkovce-Pince, saj načrtovalci niso upoštevali zahtev občanov.
Med pobudami in vprašanji je svetnike zanimalo, kako je s sanacijo Lagune, kako daleč sta projekt komasacije in center za medgeneracijsko sodelovanje v Stojncih ter kaj je z ureditvijo ceste v Strelcih. Na vprašanje Marjana Meglica, zakaj niso bile izplačane sejnine za sejo, ki je bila 30. januarja letos, pa je župan Milan Gabrovec odgovoril, da si tega za 7 minut seje ne zaslužijo. Meglič je menil, da župan nima takih pristojnosti, zato je predlagal, da jim sejnine kljub temu izplačajo ter znesek nakažejo novemu občinskemu odboru Rdečega križa Markovci. Župan je obljubil, da bo v tem primeru denar takoj nakazan. Svetnike je tudi seznanil, da se bodo v soboto, 21. aprila, pričele prireditve v počastitev 13. občinskega praznika; osrednja slovesnost bo v četrtek, 26. aprila.
Najprej so se lotili vsebine osnutka odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in o podelitvi koncesije za to dejavnost. Kot je pojasnila Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, sta oba odloka posledica sprememb nacionalne zakonodaje, zato je treba temu prilagoditi njuno vsebino. Nov zakon predvideva ločene službe za zbiranje, posebej za prevoz ter posebej za odstranjevanje in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. Predstavila je tudi bistvo novega sistema zbiranja komunalnih odpadkov od
vrat do vrat ter novo dajatev, omrežnino. Na predlog občinskega odbora za gospodarstvo so oba odloka po skrajšanem postopku potrdili.
Na pobudo podjetja Vitiva so brez težav v prvi obravnavi soglašali s predlaganimi spremembami odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja industrijske cone v Novem Jorku; gre za spremembe dovozne ceste, manipulativne površine oziroma dvorišča ter izgradnje silosov za ogrevanje na lesno biomaso. Brez posebne razprave so potrdili tudi odlok o zaključnem računu občine Markovci za leto 2011, ki zajema 4.810.84 5 evrov prihodkov in 5.220.096 evrov odhodkov, sprejeli pa so tudi pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje malega gospodarstva ter sklep o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času.
Nepravilnosti ali podtikanja?
Ko so razpravljali o poročilu nadzornega odbora o opravljenem nadzoru za leto 2011, ki ga je predstavila članica tega odbora Mateja Letnik, je bil Ivan Svržnjak nad vsebino poročila razočaran. Po njegovih besedah naj bi gradnja novega vrtca v Markovcih šla mimo javnih razpisov; ker naj bi šlo pri tem za velike vso-
Foto: M: Ozmec
Svetnik Ivan Svržnjak (desno) je županu očital, da naj bi pri načrtovanju gradnje novega vrtca prihajalo do nepravilnosti.
te denarja, je od nadzornega odbora želel o tem bolj kompleksno poročilo, pa tudi, da bi o vseh napakah, ki naj bi se pri tem dogajale, obvestili tudi širšo javnost.
Župan Milan Gabrovec je na Svržnjakove očitke ogorčeno reagiral: »Če kdo res misli, da so se dogajale napake, naj to prijavi računskemu sodišču, ki bo zadevo razčistilo, sicer pa nehajte že enkrat s temi podtikanji. Poleg tega je nadzorni odbor samostojni organ, na katerega nima nihče pravice vplivati.«
Nad Svržnjakovimi besedami je bil ogorčen tudi član nadzornega odbora Bojan Rizman, ki je zatrdil, da so svoje delo opravili vestno in odgovorno in da pri poslova-
nju niso ugotovili nepravilnosti. Ugotovili so sicer, da postopek vodenja investicije novogradnje vrtca v nekaterih korakih odstopa od priporočil za naročilo javnih gradenj; menili so tudi, da v celoti ni izkoriščeno trenutno stanje na tržišču, zaradi česar so skleni, da bodo tej investiciji posvečal posebno pozornost, a nepravilnosti do sedaj niso zasledili.
Svržnjak pa še vedno ni bil zadovoljen, saj je dodal, da ne verjame, da ni bilo nobenih napak, kajti investicija se je v kratkem času dvignila s prvotnih 1,8 na 2,5 milijona evrov. Letnikova mu je dodatno pojasnila, da so neka odstopanja sicer ugotovili, vendar so bila ta še pred sprejemom potrebnih
Razkrižje • Sprejet občinski proračun
Postavke zmanjšane za 12 tisoč evrov
Občinski svetniki občine Razkrižje pri Ljutomeru so po dokaj burni in pestri razpravi sprejeli proračun za letošnje leto.
Po navedbah župana Stanka Ivanušiča in občinske uprave je predvidevati, da bodo prihodki znašali tri milijone evrov, odhodki pa 0,2 milijona več. Za naložbe nameravajo porabiti 2,4 milijona evrov, od tega za kanalizacijsko omrežje in urejanje odpadnih voda okoli 900 tisoč evrov, za obnovo občinske javne poti Šprinc-Globoka 421 tisoč evrov ter za ureditev vaškega jedra in prometne infrastrukture na Šafar-skem okoli 700 tisoč evrov.
Skupina svetnikov (Jože Sta-mničar, Franc Žižek, Rajko Ši-monka in Roman Zadravec) je na seji sveta vložila amandma, s katerim se načrtuje zmanjšanje nekaterih proračunskih postavk in prihranek okoli
12.000 evrov, s katerimi bi obnovili občinske javne poti, delno uredili vaško jedro Raz-križje in obnovili brvi na Ve-ščici. V obrazložitvi predloga je bilo navedeno zagotavljanje boljše infrastrukture, učinkovitejša informiranost občanov, boljše delovanje društev ter smotrnejše vzdrževanje občinskih objektov in kulturnih spomenikov. Ob izglasovanju njihovega amandmaja so uspeli tudi s predlogom, da se ne pokrije izguba Javnega podjetja Prlekija v višini 3561 evrov, za 2000 evrov se zmanjša postavka za program pomoči družinam na domu, za enak znesek se zmanjša postavka, namenjena poplačilom stroškov občinskega praznika,
po tisoč evrov se odvzame za promocijske aktivnosti občine, za delovanje ljutomerske glasbene šole in za članarino v eni izmed organizacij, ki zdru-
žuje slovenske občine, 500 evrov pa se briše s postavke, namenjene za varovanje živali na občinski ravni.
NŠ
Župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič
dokumentov popravljena.
Razpravo je poskušal pomiriti tudi Franc Ferčič, ki je menil, da je pri investicijah vedno težko, saj se zadnje čase tudi drugod dogaja, da so projektantske cene višje od izvajalskih. Da so na občini delali vse po načrtu in v skladu z zakonodajo, pa je zatrdil tudi občinski strokovni sodelavec Branko Zorko, ki je zadolžen za investicije, saj je pojasnil, da je za nov vrtec že izdano gradbeno dovoljenje, da so med prvimi uspeli zanj pridobiti evropska sredstva, zaradi te investicije pa so že prestavili tudi daljnovod.
Precej razprave so namenili tudi obravnavi predloga komisije za priznanja in odlikovanja o podelitvi letošnjih občinskih priznanj, ki ga je svetnikom predstavil predsednik komisije Matjaž Veršič. Po burni razpravi in dodatnem predlogu so sklenili, da bosta plaketo občine prejela etnografsko društvo Korant Markovci in Ivan Bezjak iz Prvencev, listino Marta Lešnik in Neža Plajnšek, za častnega občana pa bodo posthumno imenovali Martina Mikša.
Brez pripomb pa so soglašali s ponovnih imenovanjem Ivana Štrafela iz Ptuja za ravnatelja OŠ Markovci, saj se je bil edini kandidat, ki se je za to prijavil.
Sporna trasa daljnovoda
Zataknilo se je ob obravnavi premoženjskopravnih zadev, saj zaradi nekaterih nejasnosti svetniki niso sprejeli predloga sklepa o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. Zato so posledično odpadle vse pod-
točke, vezane na ta sklep. Ob tem je ogorčen župan svetnike vprašal, ali sploh vedo, o čem so glasovali, in ali se zavedajo, kakšne bodo posledice, saj so s tem onemogočili nadaljevanje nekaterih že predvidenih nujnih posegov in realizacijo nujnih zadev.
Precej kritičnih besed pa so imeli tako župan kot svetniki na račun predvidene trase daljnovoda Cirkovce-Pince, pri čemer so ponovno poudarili, da vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi, naj načrtovalci trase upoštevajo že postavljene zahteve domačinov, saj naj bi se po sedaj predlagani trasi daljnovod na mnogih mestih preveč nevarno približal naseljem in stanovanjskim hišam. Svetnik Konrad Janžeko-vič pa je ob tem poudaril, da predstavlja umeščanje daljnovoda zelo velik problem, občane pa najbolj moti dejstvo, da so snovalci pri tem upoštevali zahteve naravovarstvenikov in ornitologov, ne pa tudi zahtev, ki so pri tem najbolj prizadeti. Po sedaj predlagani trasi naj bi daljnovod skoraj po sredini presekal njihova najrodo-vitnejša polja, na več mestih pa bi preveč grobo posegal v urbano območje. Soglašali pa so s sklepom o novelaciji idejnega projekta za novogradnjo vrtca Markovci, po katerem bo občina za projekt vložila načrt porabe državnih sredstev. Skladno s tem je sedaj vrednost investicije ocenjena na 2.438.429 evrov, od tega naj bi bila lastna finančna sredstva 2.047.633 evrov, od države naj bi pridobili 149.078 evro, medtem ko iz EKO sklada in drugih virov pričakujejo 241.718 evrov.
Svetnikom so predstavili tudi investicijske ideje in izid javnega natečaja za gradnjo fontane v Markovcih ter idejno zasnovo športnega parka Markovci, ob koncu pa so prisluhnili policistu Samu Turčinu iz PP Ptuj, ki jim je predstavil varnost na območju občine v minulem letu. Med drugim smo lahko slišali, da so se v omenjenem obdobju kazniva dejanja nekoliko povišala, policisti pa so bili pri svojem delu uspešni, saj so pred časom razkrili kriminalno združbo, ki se je na širšem območju intenzivno ukvarjala z nedovoljeno drogo. Nekoliko ugodnejše je stanje na področju prometne varnosti, saj v tej občini že dve leti zapored ne beležijo prometne nesreče s smrtnim izidom, v upadanju pa so bile tudi kršitve javnega reda in miru.
M. Ozmec
Foto: NS
Strnišče • V galeriji FO.VI nova razstava
Tovarniška fotografija Stojana Kerblerja 1965-2007
V zasebni galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so odprli razstavo Tovarniška fotografija Stojana Kerblerja 1965-2007. Številni udeleženci otvoritvene slovesnosti iz Ptuja in okolice pričajo o tem, da gre za izjemen kulturni dogodek.
Kot je ob odprtju razstave v torek, 10. aprila, poudarila dr. Marjeta Ciglenečki, pomeni razstava velik praznik za vse, ki poznajo in spoštujejo mojstra fotografije Stojana Keblerja. Je nekaj posebnega, saj se dogaja v malem kraju pri Kidričevem, v galeriji, ki deluje po zaslugi družine Forbici. Mojstra fotografije ni treba posebej predstavljati, saj gre za izjemnega umetnika, ki je uveljavljen v svetovnem merilu, svoja dela pa je razstavljal tudi na številnih domačih razstavah. Leta 2008 je ob svoji 70-letnici v Ptuju predstavil fotografski cikel Dvorišča, ki sedaj potuje po drugih krajih. Kerbler pa slavi tudi kot izreden redoljub, saj vsa leta skrbno ureja svoj arhiv in ob njegovem pregledu tudi sam pogosto ugotavlja, da je še mnogo fotografij, ki jih velja razstaviti.
Veliko je fotografiral tudi v Talumu, nekdanji TGA Kidričevo, kjer je bil zaposlen od leta 1965 do upokojitve leta 2000, saj je imel edini stalno dovoljenje, da lahko fotografira znotraj tovarniškega kroga. In to lahko počne tudi danes. V bogatem opusu Tovarniška fotografija so razstavljena nje-
gova dela, ki so nastala v času od leta 1965 do 2007. Ena prvih uspešnih fotografij iz tovarne je fotografija Srečanje, ki je potovala po številnih razstavah po vsem svetu.
Tokratna razstava v galeriji FO.VI pomeni prvo celotno pregledno razstavo njegovih tovarniških fotografij. Nedvomno je Stojan Kerbler v svojih 40 letih ustvarjanja pustil veliko fotografij, ki pričajo tudi o zgodovinskem razvoju in najrazličnejših dogodkih v kidri-čevski tovarni. Današnji turbulentni dogodki dajejo slutiti, da tovarna morda nekega dne ne bo več obstajala, zagotovo pa bodo ostale Kerblerjeve fotografije, ki o delu in življenju v njej veliko povedo.
»Vsaka fotografija ima neko ozadje«
Nekaj spominov na leta v tovarni je obudil tudi avtor Stojan Kerbler. Med drugim je povedal, da je bila v Strni-šču, kjer je galerija FO.VI, že pred drugo svetovno vojno glavna prometna žila številnih romarjev na bližnjo Ptujsko Goro. Do Strnišča so se lahko peljali z vlakom, zato domačini
Foto: M. Ozmec
O bogatem življenjskem opusu mojstra Stojana Kerblerja je ob odprtju razstave govorila dr. Marjeta Ciglenečki (v sredini); levo Jernej Forbici, desno Stojan Kerbler.
temu kraju pravijo tudi Stara postaja. Ta kraj ima Kerbler v spominu tudi po tem, kako je med vojno kot mlad fant s Ptujske Gore gledal v dolino velike dimne gobe, ki so nastajale ob eksploziji letalskih bomb.
Sam se je s tovarno prvič srečal leta 1945, ko jo je obiskal z očetom in se prvič dotaknil ogromnega tovarniškega dimnika, ki se je bohotil daleč naokoli in je bil nekakšen sim-
bol moči tedanje industrije. Tovarna je v veliki meri pripomogla k razvoju delavskega naselja in širše okolice, saj je za mnoge pomenila edini vir zaslužka. Pred pol stoletja je bil tudi sam štipendist tedanje TGA, zato se je pozneje v tovarni zaposlil in zato je v njej v letih ob najrazličnejših dogodkih nastalo izredno veliko fotografij. Vsaka ima za sabo neko ozadje, kar je
možno razbrati iz veselih, zaskrbljenih ali v delo zatopljenih, potnih obrazov delavcev, elektrolizerjev, vzdrževalcev, mojstrov. Ob tem je Kerbler poudaril, da se ta kraj in ljudje danes ne zavedajo, kaj vse je tovarna vsa ta dolga leta dajala ljudem, kraju in okoliškim vasem. Dolga leta po vojni so v njej zaposleni imeli najboljše plače, kar je vplivalo na dvig življenjskega standarda
in splošen razvoj tako v delavskem naselju Kidričevem kot v bližnjem Ptuju in okoliških vaseh. Ne samo domačini v Kidričevem, tudi okoliški ljudje so imeli tovarno za svojo, velik obisk ob odprtju razstave pa po mnenju umetnika pomeni tudi danes neko spoštovanje do njenih graditeljev ter v njej zaposlenih delavcev.
Da so v Talumu ponosni na nekdanjega dolgoletnega sodelavca Stojana Kerblerja in njegov bogat opus tovarniških fotografij, je poudaril tudi predsednik uprave Marko Drobnič. „Stojanu smo hvaležni, z njegovo umetniško fotografijo o fabriki in njenih ljudeh pa se krepi tudi naša blagovna znamka. Mislim, da smo ena redkih tovarn, ki se lahko s tem pohvali. In vsi mi smo Kerblerju za to zelo hvaležni,« je dejal Drobnič.
Ob odprtju razstave je izšel tudi razstavni katalog, v katerem so poleg spremne besede dr. Marjete Ciglenečki objavljene vse razstavljene fotografije. Razstava Tovarniške fotografije Stojana Kerblerja 1996-2007 bo v galeriji FO.VI odprta do 8. maja.
M. Ozmec
2
tus
PUHOVA ULICA 21, PTUJ
G. Q center
Od tod in tam
Sv. Trojica v Halozah • Pasijon 2012
Foto: Z. Golub
Priprave na veliko noč so pri Sv. Trojici pričeli takoj po pepelnici; dramska skupina Davidov stolp je pričela priprave na igrani pasijon. Pod vodstvom Zdenke, Tatjane in Milice so ga izvedli na cvetno nedeljo. Igro so pospremili mladi glasbeniki in pevci glasbene skupine Trojica bend pod vodstvom Katje Drevenšek. Vseh sodelujočih je bilo 60. V veliko pomoč pri ostalem delu za pasijon so bili najrazličnejši ljudje dobre volje in starši, ki so zaupali svoje otroke in mladino ter jih predano vozili na vaje. Duhovnik, voditelji in dramska skupina so si zadali pogumno odločitev za delo v postnem času. Kljub temu da so imeli za vaje hladne jutranje sobote in ledeno cerkev, nihče od njih ni obupal, ne zbolel, temveč se jim je pridružilo le še več sodelavcev in igralcev, saj brez njih ne bi zmogli vsega dela. Vsem igralcem, sodelavcem, voditeljem in staršem iskrena hvala za pomoč.
Zdenka Golub
Ljutomer • Gibalni dan vrtca
Foto: arhiv Vrtca Ljutomer
Ob mednarodnem dnevu zdravja smo v Vrtcu Ljutomer izvedli več dejavnosti. Naj navedemo le
nekatere. Aktivne sprehode smo imenovali PALČKOVA POT, saj je na vsakem palčku (izrezani so iz lesa in lepo pobarvani, na trebuhu pa imajo žepke, v katere se dajejo določene gibalne naloge) določena gibalna naloga. Ostale skupine so najprej v igralnicah (bilo je slabo vreme) izvedle ustvarjalne likovne, plesne in gibalne delavnice. Ker se je vreme uredilo, smo v atriju vrtca izvedli razne gibalne aktivnosti s črvi, poganjalci, hoduljami, obroči in žogami. Petek je bil tudi naš tretji dan brez avtomobila. Z osebnimi povabili, plakati, preko spletne strani vrtca, preko lokalnega radia itd. smo osveščali odrasle, kako pomembna je hoja in kako pomemben je naš osebni vzgled.
Marija Pušenjak, ravnateljica
Ptuj • Po stezicah v Mariboru
Skupina DU Optimisti »Po stezicah« je sodelovala na prireditvi »Srečanje ljudskih godcev in pevcev pod brajdami« v Mariboru. Tradicionalno tridnevno prireditev je organiziralo turistično humanitarno društvo Glas. To ni bil našprvi nastop, saj smo že nastopale v Cankarjevem domu na prireditvi »Festival za 3. življenjsko obdobje« leta 2010. Vsako leto se predstavimo tudi v četrtni skupnosti Ljudski vrt v okviru slovesnosti ob odprtju razstave, kjer se predstavljajo članice iz skupine za ročna dela in člani likovne sekcije v društvu. V Mariboru smo se predstavile 30. marca. Sodelovalo je 11 skupin. Vesele smo bile, da nam je uspelo predstaviti skupino, kot smo si želele. Po navdušenem ploskanju prisotnih pa smo lahko sklepale, da jim je bil naš nastop všeč. Za konec lepega glasbenega večera smo vsi nastopajoči ob spremljavi dveh godcev skupaj zapeli »En hribček bom kupil«.
LuRaK
Ptuj • Ustanovitev lokalnega odbora Državljanske liste
Virantovi državljani tudi na Ptuju
Državljanska lista Gregorja Viranta je na Ptuju ustanovila občinski odbor, ki ga bo vodil Borut Šegula. Čeprav je bilo predvideno, da bo ustanovitvi prisostvoval tudi sam predsednik stranke, ga zaradi izredne seje Državnega zbora ni bilo.
V sredo je bil kot 12. zapored ustanovljen ptujski lokalni odbor Državljanske liste dr. Gregorja Viranta. Ustanovni zbor, ki je potekal v Primusu, je bil izpeljan hitro, vse odločitve pa so bile sprejete soglasno. Ker je bil Virant zadržan, se je v imenu stranke ustanovitvi pridružila predsednica sveta Saša Markovič Predan. Predstavila je kratko nekajmesečno pestro zgodovino delovanja stranke in dogodke, ki so se odvijali v minulih tednih. Prepričana je, da poslanci Državljanske liste delujejo strokovno in da izvajajo novo politiko, ki se že kaže v njihovih odločitvah. Izpostavila je tudi primer Ivana Vogrina, pri čemer je dejala, da mu je stranka dala veliko možnosti, da reši svoje težave, a da sam ni kaj dosti naredil. „Nekaj časa sem bila tudi sama s seboj v dilemi okrog te zadeve," je še dejala Markovič Predanova.
Poudarila je tudi, da jo moti, da so se v času ustanavljanja koalicije nekateri člani stranke Gregorja Viranta obnašali, kot da hodijo s figo v žepu. Dodala je, da sedanja koalicija dobro dela, a da jo skrbi za Janeza Šu-šteršiča, finančnega ministra iz vrst Virantove stranke, češ da se ga sili preveč v ospredje, kot bi samo on stal za predla-
ganimi varčevalnimi ukrepi. Dodala je še, da so lokalni odbori izjemno pomembni in da se vsa politika v resnici kreira na lokalni ravni. „Centri dejansko izvajajo, kar lokalna skupnost potrebuje," še dodaja Markovič Predanova.
Na lokalnem ptujskem nivoju bo Virantovo stranko vodil novoizvoljeni predsednik od-
bora Robert Šegula. Kot edini predlagani član je bil izvoljen soglasno, prav tako pa sta podporo vseh prisotnih dobila tudi člana stranke Sara Mernik in Tomaž Alič. „To zaupanje jemljem kot veliko odgovornost in se obenem zavedam, da me čaka trdo delo," je ob izvolitvi povedal Šegula. Dodal je, da imajo pri reševanju lokalnih problemov veliko načrtov, ki bodo skovani in realizirani na podlagi pogovorov z občani.
Po njegovih besedah bo lokalni odbor, v katerem je pisana druščina, sedaj pričel z resnim delom. Njihov namen bo v prvi vrsti povečanje članstva in priprava dobrega programa. Da mislijo povsem resno, pa dokazuje tudi dejstvo, da bodo na naslednjih lokalnih volitvah imeli svoje kandidate za mestne svetnike kot tudi za župana.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Ocenjevanje vinskih vzorcev
Potrditev vrhunske kakovosti vin
Na 18. ocenjevanju vinskih vzorcev, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, je ponovno prišla do izraza vrhunska kakovost vinske kapljice iz ljutomerskega vinorodnega območja.
Letošnja komisija v sestavi Cvetka Sakelšek (predsednica), Barbika Žunič, Tadeja Vodovnik Plevnik, Slavko Žalar in Ernest Novak je po mednarodni lestvici do 20 točk ocenila več kot 110 vzorcev iz Slovenije in Hrvaške. Najboljše ocene v posamezni kategoriji so prejela vina Vinogradništva družine Kos iz Ključarovcev v občini Križevci, najvišjo oceno 19,30 pa je prejel sovinjon izbor Emila Tropa iz Lahoncev v ormoški občini. Pri drugih sortah so na tokratnem ocenjevanju največ točk dobili pridelovalci vin Ivan Herceg iz Svetega Martina na Muri, Dejan Nemec iz Noršincev pri Ljutomeru, Mirko Polanec iz Krapja in Mladen Vidak iz Budinšcine - zvrst (18,20), Vinogradništvo
Prejeli smo
Strpnost ali poslušnost?
Zelo sem se razveselila odziva na svoje pisanje v Štajerskem tedniku 27. marca, pod katerim se je podpisal g. Branko Štrucl in je bil objavljen v istem časopisu 4. aprila. Razveselila zato, ker so se moji vroči krompirčki očitno kar hudo zataknili v grlih 'ogorčenih kidričevskih intelektualcev' (kot jih naziva zgoraj omenjeni pisec), ki jih je zgrozil moj 'nizkoten diskurz'. Ker za mano ne stoji nobena skupina, zavoljo poštene debate sicer opogumljam te intelektualce, naj stopijo iz varne kletke anonimnosti, če so že tako strnili svoje vrste. V nadaljevanju pa moram opozoriti na izmišljarije in ponesrečene miselne prevale (drugo jim očitno ob mojih argumentih
Predsednica ocenjevalne komisije je bila Cvetka Sakelšek
družina Kos iz Ključarovcev -šipon (18,40), zeleni silvanec (18,53), sovinjon (18,67), sivi pinot pozna trgatev (18,73), kerner pozna trgatev (18,50) in rumeni muškat pozna trga-
tev (18,73), Zdravko Marič z Zgornjega Kamenščaka - laški rizling (18,60), Štefan Krampač iz Koprive - beli pinot (18,37) in laški rizling pozna trgatev (18,17), Olga in Stanko Sodec
iz Koprive ter Emil Trop iz La-honcev - šardone (18,47), Emil Trop iz Lahoncev - šardone pozna trgatev (18,47), sovi-njon pozna trgatev (18,60) in šardone izbor (19,00), Jože in Jožica Kosi iz Mekotnjaka - sivi pinot (18,07), Miran Plemenič s Koga - renski rizling (18,53), Vinogradništvo Ozmec iz Ilov-cev - traminec (18,57), družina Trstenjak z Gibine - muškat otonel (18,40), Marjan Lipovec iz Radomerja - rumeni muškat (18,53) in modri pinot (17,97), Suzana Kolbl s Cvena - modra frankinja (17,57), Turistična kmetija Frank-Ozmec iz Sla-mnjaka - peneče vino (18,20).
NŠ
nI preostalo), s katerimi člani Nestrankarskega gibanja za Kidričevo skušajo pod moje noge podtakniti kakšno kleno poleno.
Da ne bom slepomišila - nisem sorodnica nobenega slovenskega župana ali županje, kot so se nadejali člani gibanja. Je pa žena sedanjega kidričevskega župana moja sestrična, tako da - ja, Marija Pomagavka, na cesti se celo pozdravimo, občasno pokramljamo na družinskih srečanjih, tristo kosmatih, pokličite stražarje, situacija je smrtno resna! Pa tudi če bi bila županova nečakinja - zaradi tega ne bi bilo vse, kar imam povedati, že kar takoj neumno in zahrbtno. Dober argument je dober argument, pa če ga izusti tvoj siamski dvojček. V Sloveniji imamo 210 občin, na zadnjih državnozborskih volitvah je kandidiralo 20 strank - če bi imeli pravico do neobremenjenega izražanja mnenja le tisti, ki na noben
način niso povezani z občinskimi ali strankarskimi veljaki, bi pa res poslušali samo še politike. Sploh pa nisem v svojem članku v ničemer komentirala lokalne politike, tako da je tale z županom malce bosa. Še posebej, če pride od partnerja dr. Silvestre Klemenčič, ki je pod Zaresovo zastavo tekmovala v zadnji kidričevski županski in občinski bitki, pa ji ni uspelo. Saj razumem, da je razočaranje boleče, ni pa treba zato biti jezen na ves svet in iskati hudobcev na vsakem vogalu.
Člani gibanja v svojem odzivu mahajo tudi z imenom Janeza Janše, za katerega mi prav tako ni jasno, kako so ga povezali z mano in z mojim člankom, z občino Kidričevo ali Borisom Kidričem. Morda pa mislijo, da je tudi on moj stric? Dobro, priznam, bolje Janševa nečakinja kot Kučanova, kljub vsemu pa v ničemer nisem oblatila Kučanovega imena, kot to spet vidijo člani gibanja. Verjamem,
da je za nekoga, ki ceni demokracijo In JVlilana Kučana hkrati, fotografija s Šoltesom hladen tuš. Ampak za to Kučanovo dejanje nisva kriva ne tisti fotograf ne jaz, temveč kar Milan Kučan sam. In za nekoga, ki želi razumeti slovensko politično dogajanje, je to srečanje pomembna informacija, ki jo mora slišati, je opis realnosti, ne blatenje. Ljudje so, kakršni so, nespametno se je oklepati iluzij.
Na koncu člani gibanja jadikuje-jo še, da 'netim sovraštvo'. Netim že, netim, iskri se, da so še zvezde temne - ampak jaz netim debato, odpiram, kar je že zatohlo od zaprtosti. Strpnost pač ni to, da g. Branko Štrucl reče, da je enkrat ena osem, mi pa mu aplavdiramo, razgrnemo pred njim brokatno preprogo in si zafučkamo Odo radosti. To je poslušnost. In časi, ko se je čislalo ubogljivost, so pa na srečo res passé.
Barbara Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju
Foto: NS
Iztok Raišp je uspešen podjetnik in direktor Tiskarne Grafis, ki na prihodnost v lastni poslovni dejavnosti gleda pozitivno in je pripravljen na izzive, ki ga čakajo. Z nami je delil izkušnjo s Poslovnim kompletom telefonija in internet Telekoma Slovenije, kije njegovemu podjetju olajšal poslovanje.
Kako ste začeli z novim poslovnim letom? Ali ta prinaša kakšne spremembe, partnerstva, ključne trenutke v vašem poslu?
Poslovno leto 2012 smo pričeli udarno, saj smo končno pridobili nove poslovne prostore. Ti nam bodo omogočili višjo kakovost, boljšo konkurenčnost, možnost razvoja novih produktov in storitev ter višjo storilnost. Ključna prednost se nanaša na razvoj z vidika dodane vrednosti in seveda novih trgov predvsem v EU in tudi na Balkanu.
Kako pomembne so tehnološke novosti za razvoj vaše stroke ali posla?
Živimo v času, ko je skoraj nujno slediti novim trendom v tehnologiji. Pri vsakodnevnih [poslovnih] opravkih ljudje vedno bolj pogosto uporabljamo pametne telefone in tablične računalnike, ki so nam lahko v veliko pomoč pri iskanju poslovnih informacij.
Ste s Poslovnim kompletom telefonija in internet Telekoma Slovenije bolje pripravljeni na nove preizkušnje, ki vas čakajo?
Ves čas poslovanja gledamo naprej. S tem mislim na iskanje novih trgov in posledično tudi novih produktov, ki jih lahko ponudimo. Prizadevamo si za razvoj storitev in produktov, ki imajo veliko dodano vrednost. To pa je povezano predvsem s storitvami, vezanimi na IT tehnologijo. Tukaj potrebujemo maksimalno podporo partnerjev.
Ali vam možnost, da imate vse storitve na enem mestu, komunikacijo olajša?
Uporabljam IP telefonijo, vsi procesi v podjetju so vodeni preko računalnikov, dostop do interneta je nuja, hiter prenos podatkov pa osnova za komuniciranje. Vse to nam zagotavlja Poslovni komplet telefonija in internet Telekoma Slovenije. Na enem mestu in pri enem ponudniku imamo urejeno telefonijo, mrežni dostop in dostop do interneta. Ni potrebno delati fizičnih povezav, dovolj je le priklop na modem.
Kakšna je vaša izkušnja z večfunkcijskim modemom?
FRITZ!Box omogoča enostavno, hitro in preprosto poslovanje. Vklopiš, vpišeš geslo in pričneš delati. Včasih si moral imeti kopico kablov, sedaj pa se preprosto priklopiš in delaš. Ni nobenega nastavljanja, vse opravi servis, kije priklopil napravo. Interni klic, elektronska tajnica, seznam zgrešenih klicev, vse je preprosto nastaviti. Za instalacijo dodatnega telefona je potrebno samo nekaj trenutkov.
Kaj za vas pomeni, da imate pomoč strokovnjaka Telekoma Slovenije vedno na voljo?
Po naših izkušnjah je omrežje zelo stabilno, kar pomeni, da ga tudi mi z zaupanjem uporabljamo in računamo na Telekomovo zanesljivost, saj za nas že nekaj minutni izpadi omrežja pomenijo malo katastrofo.
OGLASNO SPOROČILO
Ptuj • Erjavec in Jasnič na seji Desusa doživela hladen tuš
Zaradi nezadovoljstva izstopila skoraj polovica članov
Minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade Karel Erjavec ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Ljubo Jasnič sta se kot predsednik in sekretar stranke Desus udeležila skupne seje območnega odbora stranke v prostorih ptujskega doma upokojencev.
Foto: M. Ozmec
Karel Erjavec je zavrnil očitke, da naj bi Desus preprečil sestavo koalicije z zmagovalci volitev, in za glavnega krivca označil Gregorja Viranta.
Pa brez zamere
Športni pozdrav
Plemenitost in podobne predstave o športu
Marsikdo družboslovnim znanostim po krivici pripisuje majhen ali nikakršen pomen. Nerazumevanje izhaja predvsem iz prevladujoče pro-staško-kapitalistične miselnosti, zraven tega pa tudi iz splošne tendence po povsem nereflektiranem in nesamostojnem mišljenju, saj je to čisto preveč naporno in neudobno.
A ne se ustrašiti že po prvih stavkih - danes ne bomo govorili o družboslovnih znanostih. Uvodna opomba je namenjena predvsem temu, da označi pristop, ki ga bomo danes ubrali, Kajti današnja tema ni visoka znanost, ampak nekaj, kar je blizu sleherniku: šport. Kaj ima šport s humanističnimi znanostmi, sprašujete? Odgovor se glasi: veliko. Natančneje, veliko ima predvsem s sociologijo. Zakaj? Zato ker je današnja tema predvsem naslednja: primarna socializacija s poudarkom na predstavah o športu.
Kaj??? Preprosto povedano, ukvarjali se bomo z dejstvom, da skoraj vsem šport kot tak predstavlja nekaj plemenitega, zdravega, privlačnega - skratka, zaželenega, To je prirojena in privzgojena predstava. Torej, šport sam po sebi je nekaj fantastičnega, visokega in seveda poživljajočega, Hja, naj bi bil, a ne? Ampak, poglejmo in razčlenimo dejstvo ali dve. "Športni pozdrav" - kaj naj bi to pravzaprav bilo? Spoštovan in plemenit pozdrav? Brez nekih skritih zamer in namenov? Heh. Ali ne bi tak moral biti prav vsak pozdrav? Nenazadnje seje pozdrav, ki ga opravimo s tem, da si sežemo z roke, baje razvil prav v časih, ko so ljudje po svetu vandrali še z meči, sekirami in bodali za pasovi, tako da so ob medsebojnih srečanjih svoje miroljubne namene izkazali na ta način, da so si podali roke ter tako pokazali, da ne nameravajo uporabiti orožja, oziroma da imajo "čiste roke". Vsak pozdrav bi torej moral biti pristen, prijazen in plemenit. Saj vendar človeka, ki ga ne maramo, ne bomo (odkritosrčno) pozdravili. Ali pač?
Enaka zgodba je na delu tudi v športu. Športni pozdrav se namreč smatra kot nek ekvivalent viteškemu pozdravu, nekakšnemu idealu. A vsi, ki smo si kdaj ogledali tekmo, vemo, da tisti pozdrav na začetku in/ ali koncu tekme nima prav veliko opraviti z viteštvom ali korektnim obnašanjem med samim športnim spopadom. (Skupinski) šport namreč v veliki meri ne dosega ideala, ki ga ima o njem večina "ne-športnikov" oziroma gledalcev; viteštvo, poštenost in tako dalje - to v športu že zdavnaj ni več zlato pravilo, ampak prej nek imidž, ki si ga šport želi predstavljati v javnosti. Če namreč pomislimo na ves denar, ki se obrača v športu, pa na afere in seveda na doping, ne moremo mimo tega, da vsaj za kanček ne podvomimo v to prirojeno in privzgojeno predstavo, da je vse, kar ima kakršnokoli povezavo s športom, že samo po sebi čisto, plemenito in - da - športno. Šport kot tak je namreč ideal; koncept, ki ga imamo v glavi in v katerega bi vsi radi verjeli, a je realnost malce drugačna ali vsaj modificirana.
Tisto plemenitost, ki jo tako radi vidimo v športu, zato raje iščimo (in aktivno ustvarjajmo) v vsakdanjem življenju, ne pa da jo zasledujemo pred televizorjem s pivom in piščančjim bedrcem v roki.
Gregor Alič
P.s. Za hitromislece: to seveda na pomeni, da ukvarjati se s športom ni zaželeno.
Predsednik Desusa Karel Erjavec je uvodoma zavrnil očitke, da naj bi Desus preprečil sestavo koalicije z zmagovalci volitev in za glavnega krivca označil Gregorja Viranta. Priznal je, da je bila kampanja zelo naporna, a po znanem razpletu je imel Desus le dve možnosti: da ne sodeluje pri sestavi koalicije, ki je zmagala na volitvah, in s tem dopusti možnost, da pride do predčasnih volitev, ali pa se pridruži koaliciji, ki jo vodi Janša. Ko so se po tehtnem premisleku v najvišjih organih stranke odločili za slednje, je to nekatere člane stranke zelo razburilo. Če tega ne bi storili, bi po Erjavčevem prepričanju bilo še težje. Ob tem je opozoril tudi na vse bolj kritične razmere v državi, predvsem na večanje javnofinančnega primanjkljaja, najhuje pa je, da se po prvem valu krize sedaj pojavlja še drugi val. Menil je, da v Sloveniji vsi vse preveč razbijamo, in poudaril, da ne razume sindikatov javnega sektorja, saj je bilo vsem jasno povedano, da naše gospodarstvo ne prenese tako obsežnega aparata, kljub temu pa predloge vlade v rebalansu državnega proračuna odločno zavračajo.
Kar se tiče upokojencev, se je Erjavec pohvalil, da so dosegli umik nekaterih predlogov, ki bi najhuje prizadeli upokojence: „Dosegel sem, da pokojnine v letih 2013 in 2014 ne bodo zamrznjene, tako da bodo ostale zamrznjene le v letošnjem letu. Glede regresa za upokojence Desus zagovarja stališče, da bi tisti, ki prejemajo do 622 evrov pokojnine, prejeli poln regres, tisti, ki prejemajo nad to mejo, pa naj bi prejeli regres v enaki višini kot zaposleni v javnem sektorju. Zato bomo k predlaganemu rebalansu državnega proračuna o tem predlagali svoj amandma."
Glede ravnanja Desuso-vega poslanca Simčiča ob očitkih, da naj bi ponaredil srednješolsko spričevalo, je Erjavec izrazil obžalovanje: „Zelo mi je žal, da se nam je to zgodilo. Občinska organizacija, ki ga je predlagala za poslanca, je ocenila, da je zelo dober. Nisem pa pričakoval, da bo zaradi napake, ki mu jo očitajo, doživel tak medijski linč. Osebno sem za
visoke standarde spoštovanja pravnih, moralnih in etičnih standardov. Jasno je, da se mora stranka tega bremena razbremeniti, saj me ljudje zaradi tega ustavljajo že na ulici. Predlagal sem mu, naj se kot poslanec v juniju umakne, saj je zasluga stranke, da imamo šest poslancev, skupna. Bomo pa zaplet rešili na torkovem izvršnem odboru stranke," je dejal Erjavec.
V	celoti gledano je Erjavec ugotovil, da je tako kot država v težavah tudi stranka Desus, zato ljudje politike enostavno ne marajo več. Kljub temu je vsem jasno, da moramo vzdržati in preživeti tudi to krizo, saj druge poti nimamo, zato je trenutno najpomembnejše, da pomirimo strasti in vzpostavimo dialog. Opozoril je tudi na predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki se po njegovi oceni zelo angažira na političnem prizorišču, čeprav je ZDUS civilna in ne politična organizacija. Izrazil je le obžalovanje, da ni na strani Desusa, saj se v osnovi vsi zavzemajo za iste cilje - za boljše življenje upokojencev.
Goljufom vstop v parlament strogo prepovedan
V	razpravi smo slišali, da je stanje v krajevnih odborih stranke Desus zelo slabo, ponekod kritično. Ivan Vajda iz Ormoža je Erjavcu povedal, da je tako predvsem
zato, ker so člani pričakovali drugačne odločitve, kot jih je sprejelo vodstvo stranke. Poleg tega je vodstvu očital, da so informacije iz vrha stranke do članstva prihajale prepozno, zaradi tega je stanje zaskrbljujoče, saj je med šestimi krajevnimi odboru Desusa na Ormoškem iz stranke izstopilo že okoli 50 odstotkov članov. Zaskrbljujoče informacije je z ormoškega območja prinesel tudi Mirko Novak, ki je poudaril, da se člani krajevnih odborov Desus v veliki meri ne strinjajo s politiko stranke, največ pa jih je kritičnih zaradi vstopa v Janševo koalicijo, zato jih stranko vse več zapušča. Kritičen je bil tudi do predlaganih varčevalnih ukrepov, saj bodo ti najbolj prizadeli reven sloj prebivalstva, bogatih in Cerkve pa skorajda ne. Tudi Novak je Erjavcu očital, da je v primeru Simčič šel na tanek led, saj je po razkritju afere v medijih govoril, kako je dober, a bi moral takoj ukrepati, zato članstvo množično izstopa; v nekaterih krajevnih odborih nimajo več niti enega člana. Da bi se v bodoče takim aferam izognili, je karikirano predlagal, da bi na vrata parlamenta z velikimi črkami napisali: 'Vstop goljufom v parlament strogo prepovedan!'
Na nujnost tesnejšega sodelovanja Desusa in ZDUS je opozoril generalni sekretar Desusa Ljubo Jasnič in pojasnil, da se v obeh orga-
nizacijah zavzemajo za upokojence. Od okoli 570.000 slovenskih upokojencev jih je v ZDUS včlanjenih okoli 270.000, v Desus pa okoli 14.000, in če bi moči združili, bi bili zelo močna opcija vsem tistim, ki jim ni mar za starejše, je menil. Glede varčevalnih ukrepov pa misli, da bi lahko veliko privarčevali tudi pri občinah, saj jih je preveč in državo preveč stanejo. Moti ga tudi, ker so skoraj vsi župani profesionalci, saj bi lahko bila v marsikateri srednji, predvsem pa v malih občinah to le častna funkcija.
Da se z odločitvami vodstva Desusa ne strinjajo tudi v ptujskem odboru stranke, je zatrdil Dimče Stojčevski in Erjavcu dejal: „Moje mnenje je, da je večina naših članov proti vstopu v Janševo koalicijo, pa tudi da bi morali kot predsednik stranke zaradi tega odstopiti. Javnost nam tega ne bo oprostila, ne bo pozabila, kam smo stopili in h komu, čez 4 leta nam bo to zagotovo povedala tudi na volitvah." Kritičen je bil tudi do programa stranke, ki po njegovem v 90 % ne ustreza razmeram in potrebam. Menil je, da zaradi vsega tega izredni kongres Desusa ni potreben, potrebna pa so povsem nova programska izhodišča.
Da je v stranki Desus katastrofa tudi na območju občine Videm, je zatrdil Venčeslav Trafela, saj je poudaril, da članstvo zaradi nestrinjanja z
odločitvami vodstva množično izstopa, tako da jim je ostalo le še okoli 180 članov. Če pa ostanejo brez članov, tudi stranke ne bo več. Podobno nezadovoljstvo je tudi med člani Desusa na širšem ptujskem območju. Jože Murko iz občine Kidričevo je, da bi stanje izboljšali, predlagal tesnejše sodelovanje z ZDUS-om, ne smejo pa pozabiti, da se imenujejo Demokratična stranka upokojencev in to morajo tudi ostati.
Po besedah Edija Kupčiča so člani Desusa nezadovoljni tudi na območju Slovenskih goric, saj množično izstopajo, tako da je v svoji krajevni organizaciji ostal skoraj sam. Nasploh pa so upokojenci v zelo težki situaciji, saj so nekateri ostali brez prejemkov, tako da so na robu obupa; zadnja dva meseca sta zaradi tega dva segla po svojem življenju, česar ne bi smeli dopuščati.
M. Ozmec
Ptuj • Predstavljene lažje berljive knjige
Romeo in Julija - kratko, a sladko
Vsi si zaslužimo dobro branje, a ker sposobnosti vseh niso enake, so posamezniki lahko prikrajšani za kvalitetne knjige. Iz tega razloga so v Zavodu Risa izdelali dve priredbi klasičnih del, ki sta del programa za lahko berljivo leposlovje. Gre za knjigi Romeo in Julija ter Visoška kronika.
„Vse stvari so težke, preden postanejo lahke," je italijanski pregovor, ki ga pri svojem delu upoštevajo v Zavodu Risa. Ta deluje kot prva organizirana oblika sistematičnega ukvarjanja z lahkim branjem na Slovenskem. Nekatere druge evropske države imajo na tem področju že dolgo in uspešno tradicijo. Mnoge, predvsem skandinavske države, so se z razvojem in spodbujanjem lažjega branja sistematično ukvarjale že v prejšnjem stoletju.
Vizija Zavoda Risa, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, je pravična družba, v kateri so posamezniki in skupine, tudi najmanj privilegirani in najbolj ranljivi, informirani o svojih pravicah, družbi in kulturi. V ta namen izdajajo tudi časopis z naslovom 20 minut, ki je namenjen ljudem, ki imajo težave z branjem.
Priredbi so predstavili tudi v ptujski knjižnici.
V okviru Evropske prestolnice kulture pa so v sodelovanju z uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna v Zavodu Risa kot del projekta Kultura in literatura za vse izdali tudi dve prirejeni knjigi. Kot del lahko berljivega leposlovja so na Ptuju predstavili obe priredbi: Visoško kro-
niko ter Romeo in Julija. Kot poudarjajo v Zavodu, želijo s tem projektom književnost približati vsem bralcem. „Naši ciljni bralci in poslušalci so ljudje z motnjo v duševnem razvoju, učnimi težavami, motnjami avtističnega spektra, disleksijo, osebe, ki okrevajo po kapi ali poškodbah glave,
gluhi, naglušni ali starejši, pa tudi neizkušeni bralci in taki, ki jim je slovenščina drugi jezik, skratka vsi, ki imajo težave pri branju in lažje razumejo enostavne stavke in povezave," pojasnjuje direktorica Zavoda Risa Tatjana Knapp. Sama je tudi sodelovala pri izdelavi priredb knjig in skupaj s strokovno vodjo Sašo Fužir ustvarila veliko krajši in v primerjavi z originali zelo lahko razumljivi deli. Shake-spearjevo tragedijo Romeo in Julija ter Tavčarjevo Visoško kroniko so izbrali, ker gre za pomembni klasični literarni deli, o katerih smo prav vsi že kdaj slišali. Dodano vrednost tekstu dajejo tudi ilustracije znanega slovenskega ilustratorja Cirila Horjaka. Priredbi sta nastajali dobro leto, aprila pa ju predstavljajo po knjižnicah v partnerskih mestih EPK Maribor 2012.
Dženana Kmetec
Ptuj • Razstava Marjana Kekca Ogradnega
Mojster čopiča na steklu
Svojstven mojster slikanja na steklu Marjan Kekec Ogradni, sicer Ptujčan, ki že 40 let živi v Berlinu, te dni razstavlja v svojem rojstnem mestu. Za seboj ima že 48 samostojnih razstav na vseh koncih sveta in šele drugo v našem mestu.
Marjan Kekec Ogradni je svoje umetnine predstavljal že v mnogih priznanih svetovnih galerijah, na skupaj 48 samostojnih razstavah. Doslej je imel le eno v našem mestu, po dolgih letih pa je svoje umetnine ponovno pripeljal tudi na Ptuju, kjer je živel do leta 1970. V Knjižnici Ivana Potrča razstavlja zanimive pisane slike, narisane na steklo. Gre za izjemno žive motive, dela pa so nastajala več let. Kekec Ogra-dni se sicer loteva različnih tehnik, a je risanje po steklu tisto, kar ga dela prepoznavnega in česar se najraje loteva. Njegova likovna ustvarjalnost
je blizu podobam hlebinske šole naivnega slikarstva.
Kmečki motivi, portreti in okoljevarstvo so le nekatere izmed tem, ki se jim umetnik najraje posveča. Razstavljal je v mnogih evropskih državah, od Avstrije in Nemčije pa vse do Francije in Skandinavije. Dela, ki so na ogled v ptujski knjižnici, so raznolika in razgibana. „Inspiracija je povsod okrog nas. Z odprtimi očmi je treba hoditi naokrog," pravi umetnik.
Svojo življenjsko pot, delo in ustvarjalni opus pa je v našem mestu predstavil zahvaljujoč sodelovanju s knjižničarko Li-
ljano Klemenčič. Ta ga je tudi povabila na Ptuj, saj so jo njegova dela navdušila na razstavi v Parizu. Kot pravi Klemenči-čeva, so umetnikova dela posebna tudi po tem, da se v njih kaže njegov odnos tako do Ptuja kot Berlina, kjer živi že
40 let. „Nikoli ni bil pravi zdomec. V Berlinu je našel svoj drugi ustvarjalni kraj in se zlil s samim mestom," še dodaja Klemenčičeva, ki je otvoritev razstave pripravila sočasno z domoznanskim večerom.
Na ustvarjalni opus Kekca Ogradnega pa je vplivalo tudi dejstvo, da je celo življenje delal v tovarni avtomobilov BMW. Že pred 30 leti je ob praznovanju 100-letnice podjetja prejel prestižno priznanje. Pod okriljem Unicefa in akcije Združeni medvedi pa je poslikal slovenskega medveda, ki je že obredel vse celine. Razstava v ptujski knjižnici je na ogled do 3. maja.
Dženana Kmetec
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Voda naša vsakdanja
Še do nedavnega je bila voda nekaj povsem običajnega, naravnega in si zaradi nje nismo belili glave. Negodovali smo le nad ujmami in poplavami ter jo pogrešali ob kratkotrajnejših sušah. Občasna onesnaženja, baje samo s pesticidi in fekalijami, pa so šla v pozabo že kmalu po tem, ko smo si iz pipe spet natočili kozarec vsaj na videz čiste pitne vode.
Zadnja suša na Slovenskem je le premaknila nekaj v nas. Pričeli smo se zavedati, da smo od vode odvisni bolj, kot smo mislili. Vsaj navadni smrtniki z nekaj zemlje in vrtički, medtem ko uradna politika ni rekla nobene. Preveč se je v obdobju suše ukvarjala s seboj in tudi vode so imeli v plastenkah vselej dovolj. Oblastniki bi morali bolj kot o varčevalnih ukrepih, ki jih bomo prej kot slej izpeljali, govoriti o vodi. Ne le oni v Ljubljani, pač pa tudi naši, domači.
Mediji še kako pogrešamo novinarsko konferenco, na kateri bodo jasno in glasno povedali, kdaj bo začela delovati nova ptujska čistilna naprava in kdaj bomo v Ptuju dokončno zamenjali dotrajane azbestne vodovodne cevi. V prvih letih izvajanja več kot 35 milijonov evrov težkega projekta varovanja vodnih virov podtalnice na Ptujskem in Dravskem polju jih je bilo nič koliko kot tudi sestankov, sofinanciranih iz Evropske unije. A zdaj, ko bi moralo biti vse že končano in bi se naj začela še druga faza, ne vemo niti, kje natančno smo in kako naprej. Pitna voda pa se počasi izgublja pod težo vsakodnevnega onesnaženja, ne le iz kmetijstva in še tistih nekaj ostankov industrije, pač pa tudi zaradi slehernega izmed nas in našega še vedno neodgovornega odnosa do nje. Se bo res moralo zgoditi večje onesnaženje, da bomo do vodnih virov v naših krajih in po vsej državi prizanesljivejši? Trenutno smo do njih še vedno brezbrižni. Ko je vode na pretek, jo tratimo, ko bi lahko kaj storili, so pomembnejši manj življenjski projekti, kot denimo športni parki in dvorane. A brez pitne vode ne bo ne nas, kaj šele športnih rezultatov.
Voda je osnovni vir življenja in prej, kot se bomo lotili celovitega varovanja njenih virov, dlje bo pri nas iz pip še tekla pitna. Še dlje, če bomo porabo znali omejiti le za pitje in nehali brezglavo uporabljati vodo za pranje in zalivanje ter splakovanje WC školjk. V Sloveniji so že območja, na katerih voda, ki priteče iz pipe, ni več pitna. Na Ptujskem naj bi še, kljub kloru in smetem, ki jih je občasno zapaziti, ter seveda več kilometrom azbestnih cevi, ki pa da niso tako škodljive, čeprav so stare okoli 40 let. Tako vsaj trdi stroka, ki bi ob politiki, kar se pitne vode tiče, morala tudi v kriznih časih spregovoriti in predvsem storiti bistveno več. Voda je nenazadnje naša vsakdanja in samo želimo si lahko, da bo iz pip še dolgo tekla pitna, a kot »zmes« iz površinskih oporečnih in globinskih še čistih zajetij podtalnice.
Marjan Kekec Ogradni razstavlja v ptujski knjižnici.
Ptuj • Obisk veleposlanika Litve na Gimnaziji
Dijaki spoznavali Litvo
V petek, 23. marca, je Gimnazijo Ptuj obiskal veleposlanik pribaltske države Litve, njegova ekscelenca Rimutis Klevečka. Sodelovanje z našo šolo se je začelo pred dvema letoma, ko se je veleposlanik z veseljem odzval na povabilo prof. Klavdije Podhostnik.
ter naše pravilne odgovore nagradil z darili iz Litve. Predavanje je izpopolnilo naše znanje o Litvi in nam jo prikazalo v drugačni luči. Ta obisk se nam je resnično vtisnil v spomin in vsem je bilo v veliko čast, biti del tega meddržavnega sodelovanja. Upamo, da naše sodelovanje postane tradicija.
Katja Bezjak,
Tako lansko leto kot tudi letos so za nas pripravili predavanje o svoji državi Litvi. Letos je bilo to predavanje še posebej zanimivo in poučno. Dekleti iz Litve, ki v Sloveniji opravljata prakso, sta nam prikazali primerjavo naše in njihove države. Ugotovili smo, da sta naši državi zelo podobni že po svoji velikosti, saj obe spadata med manjše evropske države. Čeprav naš jezik spada
med slovanske jezike, litovšči-na pa med baltske, nas je presenetilo, da imamo ogromno besed, ki so iste in imajo isti pomen.
Podobnost sta našli celo med našimi mesti. Najbolj ju je prevzel Bled z otočkom sredi jezera, saj imajo tudi v Litvi posebno znano mesto na vodi. Na koncu predavanja nas je presenetil še sam veleposlanik, ki nam je pripravil kratek kviz
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
Foto: DK
Foto: DK
Rokomet
Ribnica na Hardeku vzela ponujeno
Stran 12
Rokomet
Gorišnici zmaga, niz Drave prekinjen
Stran 12
Atletika
Finski mraz in svetovna konkurenca premočna Stran 13
Namizni tenis
Uspešen teden za NTK Ptuj
Stran 13
Nogomet
Podvinčani do zmage v zadnjih minutah
Stran 14
Kegljanje
V letošnji sezoni polovični klubski uspeh Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Šampion izkoristil neučinkovitost Aluminija
Aluminij - Šampion Celje 1:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Ploj (35.), 1:1 Vo-deb (68.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Lonzarič, Režo-nja, Ploj (od 88. Rešek), Bingo, Spa-hič, Kurež (od 75. Petek), Kmetec. Trener: Bojan Flis.
ŠAMPION CELJE: M. Čretnik, Go-ropevšek, G. Čretnik (od 65. Zamer-nik), Jovanovič, Horvat, Leskovar, Džaferovič, Bodiroža (od 83. Conč), Kožar (od 65. Škoflek), Vodeb. Trener: Bojan Majal.
Nogometaši Aluminija so proti Šampionu Celje iztržili samo točko, pa čeprav so veljali za nespornega favorita za zmago. Z zadnjima dvema remijema je njihova prednost pred Roltek Dobom iz 14 sko-pnela na 10 točk. To je še vedno velika prednost, ki pa lahko ob podobnih spodrsljajih še bolj skopni in jih privede v negotovo končnico.
Uvodne minute so bolje pričeli Celjani, ki so prvič zapre-tili v 7. minuti prek Vodeba. Domačini so s počasno igro in številnimi tveganimi podajami prepoceni izgubljali žoge. Polagoma so se le prebudili in prvič resneje zapretili v 13. minuti, ko je nekoliko z desne strani poizkušal prvi strelec 2. SNL Robert Kurež. Nato je sledilo obdobje boljše igre, v katerem je praktično vsak napad domačih pomenil nevarnost za celjskega vratarja. Tako je v 20. minuti s strelom poizkušal Re-žonja, v 25. minuti Kurež. Ne-
Foto: Črtomir Goznik
Vodeb jo je z glavo preusmeril v gol - 1:1. Ob slavju je srečni strelec naredil še premet nazaj in pokazal, da ob nogometu obvlada še del gimnastike. Do konca srečanja so domačini imeli nekaj priložnosti za zmago, najlepši sta zamudila Petek
2. SNL
Ob zmagi Roltek Doba se je prednost Aluminija zmanjšala na 10 točk, kar je pred zadnjimi šestimi krogi še vedno velika zaloga. Presenetil je Interblock, ki je v Šenčurju opravil z domačim polfinalistom slovenskega pokala in jih tako oddaljil od borbe za 2. mesto. Krško je po nizu slabših rezultatov premagalo Kalcer iz Radomlja. Pomembne točke so osvojili nogometaši Dravi-nje iz Slovenskih Konjic, ki so s tem podaljšali upanje na srečen konec.
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Šampion Celje 1:1 (1:0), Roltek Dob - Bela krajina 4:1 (2;0), Krško - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0), Garmin Šenčur - Bravo 1 Interblock 0:2 (0:0), Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 2:1 (0:1)
Alen Ploj (Aluminij, rdeči dres) je dosegel edini zadetek za svojo ekipo.
varno je bilo tudi v 30. in 32. minuti, ko je po zmedi v kazenskem prostoru gostov mimo gola streljal David Lonzarič. Tri minute kasneje pa se je mreža gostov le zatresla: po podaji kapetana Denisa Topolovca iz leve strani je odbita žoga prišla do Alena Ploja, ki je s strelom iz desetih metrov le zadel v polno - 1:0. Že v naslednjem napadu je bilo ponovno »vroče« pred vrati gostov, vendar žoga po podaji Režonje in strelu Marka Kmetca z glavo ni našla poti v mrežo. V prvem polčasu so gledalci videli nevsakdanje in atraktivno izvajanje stranskega
avta s strani gostujočega igralca Tima Vodeba, ki je s premetom naprej vrgel žogo daleč v polje in prejel zasluženi aplavz občinstva.
V drugem polčasu se razmerja moči na igrišču niso veliko spremenila, domačini pa so bili še naprej neučinkoviti v napadu. Manjkal je predvsem hitrejši zaključek akcije, saj so vsi delali »potezo preveč«. Tudi gostje so iz redkih napadov poskušali izenačiti. Najprej je v 59. minuti Vodeb streljal tik ob desnem vratniku, v 67. minuti pa je vendarle zadel v polno. Nepotreben prekršek
je na svoji polovici igrišča naredil Kurež: Horvat je poslal visok predložek v kazenski prostor, kjer je vratar Tomaž Murko slabo ocenil let žoge in
Klemen Bingo, igralec Aluminija: »Uvodnih nekaj minut smo odigrali slabo, nato smo se vendarle nekoliko dvignili. Imeli smo praktično vse v svojih rokah, od priložnosti in na koncu vodstva, vendar na koncu nismo osvojili več kot samo točko. Gostje so izkoristili eno našo napako v obrambi in spretno zadeli.«
1. ALUMINIJ 21 15		5	1	42:9	50
2. ROLTEK DOB 2111		7	3	34:23	40
3. GAR. ŠENČUR 21	9	6	6	35:26	33
4. INTERBLOCK 21	8	6	7	24:22	30
5. KRŠKO 21	7	8	6	19:17	29
6. K. RADOMLJE 21	8	2	11	27:29	26
7. BELA KRAJINA 21	4 10		7	27:33	22
8. ŠAMPION CELJE 21	5	5	11	29:32	20
9. ŠMARTNO 1928 21	5	5	11	24:44	20
10. DRAVINJA K. 21	4	4	13	15:41	16
1. SNL: domačini brez zmage
REZULTATI 30. KROGA: Nafta - Mura 05 0:3 (0:1); strelci: Bohar (19.), Rep (64.), Jelič (69.); Luka Koper - Celje 0:0 Rudar Velenje - Maribor 0:2 (0:0); strelca: Lesjak (64.), Berič (80.);
v 77. in Ploj v 80. minuti. V 78. minuti so domačini zahtevali enajstmetrovko, vendar sodnik igranja z roko v kazenskem prostoru enega od obrambnih igralcev iz Celja ni ocenil kot namernega ...
Danilo Klajnšek
HIT Gorica - Olimpija 2:3 (0:1); strelci: Jovič (48. - avtogol), Plut (80.); Nikezič (30.), Djermanovič (60.), Vršič (66. iz 11-m);
Domžale - Triglav 0:1 (0:1); strelec: Burgar (28.); rdeči karton: Pokorn (62.)/Triglav
1.	MARIBOR	30	21	6 3	69:30 69
2.	OLIMPIJA	30	15	7	8	50:34	52
3.	HIT GORICA	30	13	8	9	44:32	47
4.	MURA 05	30	14	5	11	41:39	47
5.	LUKA KOPER	30	12	9	9	41:32	45
6.	RUDAR VELENJE30	10	9	11	48:42	39
7.	DOMŽALE	30	10	6	14	35:45	36
8.	CELJE	30	8	8	14	36:44	32
9.	NAFTA	30	5	9	16	30:57	24
10.	TRIGLAV 30 6 5 19 15:53 23
V 30. krogu je bil najbolj zanimiv obračun v Novi Gorici, kjer so se na koncu zmage veselili Ljubljančani. S tem so Mariborčanom preprečili, da bi že v tem krogu tudi teoretično potrdili naslov prvaka - to so le odložili za teden dni ... Varovanci Darka Milaniča so še drugič v nekaj dneh premagali Velenjčane (prvič v pokalnem tekmovanju 2:4), ki so tokrat dve odločilni napaki storili v 2. polčasu. V prekmurskem derbiju so prepričljivo zmago slavili Sobočani, ki še vedno kandidirajo za mesta pod vrhom lestvice. Na drugi strani je Nafta v vse bolj težavnem položaju, saj se ji iz ozadja bliža Triglav. Ta je odlično izkoristil nenatančnost domžalskih strelcev in z golom Bur-garja osvojil dragocene tri točke v boju za obstanek. Koprčani so odigrali najslabšo tekmo spomladanskega dela prvenstva in borbenim Celjanom omogočili osvojitev točke.
DK, JM
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mina na Kitajskem do finala
Pa se je začela - nova sezona svetovnega pokala v športnem plezanju namreč. To bomo znova spremljali z velikimi pričakovanji, saj naslov najboljše v težavnosti in kombinaciji brani Mina Markovič, ki visoko cilja tudi v balvanskem plezanju.
Po številnih uspešnih nastopih v lanski sezoni, s katerimi si je prislužila številne nagrade (postala je naj športnica MO Ptuj, na izboru za naj športnico Slovenije je osvojila 4. mesto ...), se je nekoliko umaknila v ozadje in se pričela v miru pripravljati za novo sezono. Po besedah trenerja Simona Margona je to pričakala dobro pripravljena, podobno kot tudi njeni reprezentančni kolegi. Prav zaradi tega so vsi
skupaj s pozitivnimi občutki odpotovali na Kitajsko, kjer je v mestu Chongqing potekala uvodna preizkušnja v balvanih.
Markovičeva je bila v petkovih kvalifikacijah po nekoliko zadržanem plezanju 12. med 21 nastopajočimi »Vesela sem, da so kvalifikacije za uvodno tekmo za mano in da je led prebit. Dveh vrhov sem se malo ustrašila in nisem šla dovolj napadalno in odločno na njih. Lahko rečem le, da lahko svojo predstavo še izboljšam,« je svoj uvodni letošnji nastop opisala 24-letna Markovičeva in dodala: »Sigurno so punce zelo dobro pripravljene, vendar tudi sama verjamem, da sem zelo dobro trenirala in sigurno je pred nami zelo zanimiva se-
zona.«
Mina je v polfinalu v zelo težkih balvanih, od katerih so bili preplezani le trije, uspela preplezati enega v prvem poskusu, kar je zadoščalo za uvrstitev v finale, v katerem pa ni pokazala vsega, kar zmore. V finalu se ni dotaknila vrhov katerega od štirih balvanov, čeprav je bila v dveh poskusil zelo blizu.
»Ženska finalna tekma je bila zelo težka, na kar kaže tudi to, da je bilo za zmago dovolj osvojiti dva balvana, dva balvanska problema pa sta ostala nepre-plezana. Mina bi lahko dosegla boljšo uvrstitev, saj je bila čisto blizu vrha, nazadnje pa ostala brez njega,« je po finalu sporočil slovenski selektor Simon Margon.
Številka ena svetovnega ženskega športnega plezanja Mar-kovičeva je bila zadovoljna z uvrstitvijo v finale, z razpletom finala pa ne povsem: »V finalu mi je mogoče zmanjkalo čisto, čisto malo potrpežljivosti, kajti
sam rezultat ne odraža realno tega, kar sem naredila v posameznem bolderju. Ne glede na to bi rekla, da je za mano lep začetek sezone in tudi potrditev dobre forme in tega, da sem na pravi poti. Postavljavci so poskr-
Mina Markovič je na Kitajskem uspešno začela novo sezono svetovnega pokala v balvanskem plezanju.
beli za težke bolderje skozi vse tri kroge tekme, v finalu predvsem v enem problemu dekleta nismo imela veliko možnosti. Sama sem se sicer v dveh finalnih balvanih skoraj dotaknila vrha, vendar pa to na koncu ne šteje. Čez en teden si tudi doma ob zelo močni konkurenci lahko obetamo lepo tekmo.«
Zmagala je Japonka Akijo Noguči, branilka skupne zmage svetovnega pokala v balvan-skem plezanju Avstrijka Anna Stohr je bila druga, tretje mesto pa je pripadlo Južnokorejki Jain Kim. Pri moških je zmagal Avstrijec Jakob Schubert, sicer branilec skupne zmage svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Oba Slovenca Jernej Kruder in Klemen Bečan sta obstala v polfinalu in sta zasedla končno 14. in 18. mesto.
Naslednja tekma svetovnega pokala bo konec tedna v Sloveniji, v občini Log - Dragomer JM, sta
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ribnica vzela ponujeno
Jeruzalem - Ribnica 29:31 (16:16)
JERUZALEM ORMOŽ: Jelen, Belec, Žuran; Korpar 3, Krabonja 1, Žmavc 1, Bogadl 2, Hrastnik 1, Ra-dujkovlc 2, Čudlč 5, Šplljak 2, Sok 7 (6), Hebar 2, Clngesar 3, Kljajič, Šl-šmanovlč. Trener: Saša Prapotnlk.
RIBNICA RIKO HIŠE: Klarlč, Tor-lo, Perovšek; Kovač 3, Merhar, Ba-šlc 5 (1), Mlkulln, M. Nosan 5, Pu-celj 5, B. Nosan, Jamnlk 8, Kapular 5, Košmrlj, Abrahamsberg. Trener: Mustafa Torlo.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/6; Rlbnlca 1/1; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Rlbnlca 6 mlnut; IGRALEC TEKME: Grega Jamnlk (Rlbnlca)
Rokometaši Jeruzalema so si proti Ribnici z domačim porazom privoščili hud spodrsljaj in si še dodatno otežili boj za obstanek v ligi. Še sreča, da je Šmartno doma izgubilo proti Krki in je prednost Ormožanov pred Šmarčani ostala dve točki. Igra vinarjem v napadu in obrambi nikakor ni stekla, ob tem sta slab dan imela vratarja Boštjan Belec in Gašper Jelen, ki sta skupaj zbrala le 5 obramb. Že uvod tekme ob dveh zgrešenih se-demmetrovkah Bojana Čudi-
Foto: Črtomlr Goznlk
Tadej Sok (Jeruzalem Ormož)
ča in Darka Cingesarja ni dal slutiti nič dobrega - dvakrat je odlično reagiral mlad vratar Ribničanov Jošt Perovšek. Odločitev o zmagovalcu je padla v zaključku 1. polčasa, ko so gostitelji v 27. minuti vodili 15:12 in imeli v polju igralca več. Namesto, da bi na odmor odšli s prednostjo treh do petih zadetkov, so jeruzalemčki borbenim gostom dopustili, da prek protinapadov in lahkih zadetkov celo povedejo 15:16.
V	nadaljevanju je po izenačeni borbi Ormožanom le uspelo povesti 26:24, vendar so tehnične napake in zgrešene stoodstotne priložnosti v napadu ter luknjičasta obramba dovolile gostom nov preobrat (26:28). Ormožanom se je uspelo približati na 27:28, nato pa je ormoško barko s tremi goli v obdobju od 52. do 58. minute potopil slovenski re-prezentant Mitja Nosan. Tako je zmaga zasluženo odromala v Ribnico, saj je bilo že med tekmo čutiti, da si gostje bolj želijo zmage kot domači igralci. V sicer povprečni rokometni predstavi sta se še najbolje odrezala celjska sodnika Brstin Kavalar in Jure Cvetko, ki si zaslužita visoko oceno.
V	5. krogu Lige za obstanek vinarje v soboto, 21. aprila, čaka gostovanje pri novomeški
1. A SRL (m) -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 4. KROGA: Gorenje - Krško 31:22 (16:9), Clmos Koper - Celje Plvovarna Laško 29:24 (15:12), Marlbor Brank - Trlmo Trebnje 29:27 (14:13)
1.	GORENJE 24 23 1 0 46
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 24 19 1 4 39
3.	CIMOS KOPER 24 17 1 6 35
4.	TRIMO TREBNJE 24 12 0 12 24
5.	MARIBOR BRANIK 24 8 3 13 19
6.	KRŠKO	24 8 1 15 17
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rlbnlca Rlko hlše 29:31 (16:16), Šmartno - Krka 31:35 (13:19)
1.	KRKA	23 7 4 12 18
2.	RIBNICA RIKO H. 23 7 3 13 17
3.	ISTRABENZ P. IZOLA23 7 2 14 16
4.	JERUZALEM ORMOŽ23 6 3 14 15
5.	ŠMARTNO 24 4 5 13 13
Krki. Dolenjci so na zadnjih šestih tekmah kar petkrat zmagali in remizirali proti Celju, kar dokazuje, da so v odlični formi in da četo trenerja Saše Prapo-tnika čaka težka naloga.
KU
David Bogadi (Jeruzalem): »Začell smo solldno v obrambl, žal pa tega nlsmo znall kronatl z lahklml goll lz polkontre ln kontre. Na drugl stranl so prav v tem elementu lgre blestell Rlbnlčanl, kl so nam zablll vellko lahklh zadetkov. Zmaga gostov je zaslužena. Poraz je treba člm prej pozabltl ln se dobro prlpravltl na Krko ter poskušatl zmagati«
Jan Pucelj (Ribnica): »Dobro smo se prlpravlll na lgro Jeruzalema, saj smo jlm preprečlll lahke gole. Srečo smo lmell, da njlhova vratarja nlsta lmela svojega dne, ob tem pa je naša obramba delovala dobro ln zasluženo smo zmagali«
Rokomet • 2. SRL (m)
Gorišnici zmaga, niz Drave prekinjen
Moškanjci - Gorišni-ca - Mitol Sežana 40:21 (22:7)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 11 (3), Bedrač 3, Va-lenko, Arnuš 4, Balas 5, Lozlnšek 6, Pravdlč 4, Gerčar, Lukaček, Flrbas 5, Preac 2, B. Bratuša. Trener: Se-bastjan Oblak.
MITOL SEŽANA: Koštrlc 8, Go-splč 3(1), Semln Mahmlč, Gullč, Ban 3, Seld Mahmlč, Stanovnlk, Co-tlč 5, Kuret 2. Trenerka: Ana Žlgon.
SEDEMMETROVKE: Moškanjcl -Gorlšnlca 3(3); Mltol Sežana 2(1). IZKLJUČITVE: Moškanjcl - Gorlšnl-ca 6; Mltol Sežana 10 mlnut.
Rokometaši Moškanjcev - Gorišnice so ostali tudi v enajsti zaporedni tekmi nepo-raženi ter ostajajo v borbi za 2. mesto, ki vodi v višji rang tekmovanja (1. B SRL). Imajo namreč točko prednosti pred Mokerc Igom, ki je v tem krogu doma premagal ptujsko Dravo. Domačini, ki so tokrat nastopi-
2. SRL MOŠKI				
REZULTATI 22.	KROGA:			Mo-
škanjcl Gorlšnlca -	- Mltol		Sežana	
40:21, Mokerc Ig	-	Drava		Ptuj
30:23, Arcont Radgona -			Radeče	
MIK Celje 34:29,	Rudar		- Nova	
Gorlca 36:26. Srečanja Črnomelj -				
Col ln Brežlce Pomurje bodo lgrana				
kasneje. V tem krogu		je bll prost		
Slovenj Gradec 2011.				
1. SLOVENJ GRADEC 19	17	1	1	35
2. MOŠKANJCI - GOR. 20	15	2	3	32
3. MOKERC IG 20	15	1	4	31
4. ČRNOMELJ 20	12	2	6	26
5. RADEČE MIK CELJE 19	12	0	7	24
6. DRAVA PTUJ 20	11	2	7	24
7. BREŽICE 20	11	0	9	22
8. ARCONT RADGONA 21	9	2	10	20
9. COL 19	6	0	13	12
10. POMURJE 19	4	3	12	11
11. MITOL SEŽANA 21	3	1	17	7
12. NOVA GORICA -1 20	4	0	16	7
13. RUDAR 20	3	0	17	6
Foto: Črtomir Goznik
Primož Firbas (Moškanjci Gorišnica)
li oslabljeni, saj zaradi bolezni in poškodb ni bilo Dimca, Zor-lija in Vinceka, so pričeli silovito ter praktično vse dvome o zmagovalcu rešili že v prvem polčasu, ki so ga dobili s 15 zadetki razlike! Rokometašem iz Sežane, ki so v Gorišnico pripotovali samo z devetimi igralci, se je ta kratka klop nekoliko poznala, čeprav bi tudi s popolno ekipo težko iztržili ugodnejši izid.
Domačini so v drugem polčasu še nekoliko dodali in razliko povečali na 19 zadetkov. Po visoki zmagi so Gorišničani
z mislimi že pri naslednjem srečanju, ko se bodo v gosteh pomerili z Mokerc Igom, njihovim zasledovalcem na prvenstveni lestvici.
Danilo Klajnšek
Mokerc Ig - Drava Ptuj 30:23 (16:10)
DRAVA PTUJ: Grm, Čeh 2, Ver-denlk 3, Toš 4, Požar 1, Janžekovlč 3, Bezjak 5, Maroh 1, Kenda, Zolar 1, Pukšlč 3, Sabo. Trener: Toml Ma-tjašlč.
Več kot očitno je, da ptujskim rokometašem krajši pra-
znični premor ni ustrezal, saj so prekinili niz neporaženosti na sedmih tekmah. Tokrat so bili na gostovanju v Igu anemični in neprepričljivi. Že res, da je ekipa Mokerc Iga odlična ter da se z Moškanjci - Gorišni-co bori za uvrstitev v 1. B ligo, še bolj pa je res, da mladi dra-vaši, ki tokrat niso nastopili v popolni zasedbi - manjkali so Fridrih, Ferk, Bedenik in Ko-štomaj - niso bili pravi. Vsaka serija se enkrat konča, tako da sobotni poraz Ptujčanov nikakor ne sme potreti, temveč morajo iz njega izvleči kar se da največ.
Le uvod srečanja je bil dokaj izenačen (2:2 v 5. minuti), nato pa so vajeti igre v svoje roke počasi pričeli prevzemati domačini. Gostje so vse bolj popuščali, napravili preveč tehničnih napak, čvrsti domačini pa so vse to s pridom izkoristili (12:6 v 22. minuti). Tekma se je odvijala v počasnem tempu, kar modrim iz Štajerske - glede na profil igralcev - nikakor ni ustrezalo. Ob polčasu je bilo tako 16:10 za tretjeuvrščeno moštvo lige.
Domačini so z delnim izidom 3:0 odlično odprli tudi nadaljevanje, kar je praktično že pomenilo, da je zmagovalec odločen. Ptujčani so bili daleč od igre, kot so je prikazovali v preteklih krogih, čeprav jim želje po zmagi ne moremo očitati. Le na trenutke so varovanci Tomija Matjašiča pokazali in dokazali, zakaj so v bližnji preteklosti z lahkoto premagovali tekmece, kar pa je bilo za kvalitetno in razigrano ekipo Mokerc Iga vsekakor premalo.
Naslednje srečanje bodo ro-kometaši Drave odigrali v nedeljo, ko na Ptuj prihaja nekoč veliki Rudar iz Trbovelj.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Če bi Majcen namesto vratnice zadel gol ...
Sevnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 23:23 (12:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-
TYL: Zorec, Majcen 2, Kaučlč, Han-žellč 2, Horvat 1, Bezjak, Veselko 1, Bračlč 1, Preac (17 obramb, 1-krat 7-metrovka) Ivančlč 10, Tušak 4, Dogša, Lorenčlč, Meško, Šplndler 2, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Po krajšem prazničnem odmoru so rokometaši iz Velike Nedelje v soboto gostovali v Sevnici, ki na lestvici zaseda 2. mesto. Domačini so na tem srečanju veljali za velikega favorita, vendar tudi gostje na gostovanje niso šli z belo zastavo. Ko so govorili, da gredo v Sevnico po dve točki, so se nekateri cinično nasmihali, po osvojeni točki pa so tudi največji skeptiki utihnili.
V tekmi enakovrednih ekip je bil rezultat izenačen do 11. minute, nato pa so gostje pove-dli in do konca polčasa vodstva niso izpustili iz rok. Najvišjo prednost so si varovanci trenerja Bojana Munda priigrali v 22. minuti, ko so povedli z 8:13 in imeli še en napad za povišanje prednosti. Velikone-deljčani so prikazali odlično igro predvsem v obrambi in maloštevilne domače navijače popolnoma utišali. Osrednja figura prvega polčasa je bil vratar gostov Tadej Preac, ki je tudi tokrat pokazal odlično predstavo in zbral 17 obramb. Gostje so tudi v zadnjih minutah prvega dela pokazali zrelo igro in na polčas odšli z lepim vodstvom 12:15.
Potek tekme v drugem polčasu je bil zelo podoben prvemu, saj so gostje vodili in kontrolirali rezultat. Domačini se seveda niso predali in so počasi manjšali razliko ter po nekaj nepotrebnih napakah goste ujeli v 48. minuti (19:19). Nato je sledila mini serija »motorja« Velike Nedelje Carrera Optyla Dejana Ivančiča, ki je s tremi
1. B SRL (m)
REZULTATI 19. KROGA: Sevnl-ca - Vellka Nedelja Carrera Optyl 23:23, Dol TKI Hrastnlk - Celje Plvovarna Laško B 33:25, Grča Kočevje - Dobova 35:28, Alples Železnlkl - Slovan 30:31, Cerklje -Škofljlca 29:30
1. SVIŠ GROSUPLJE 18	16	0	2	21
2. SEVNICA 19	13	2	4	28
3. DOL TKI HRASTNIK 19	10	3	6	23
4. GROSUPLJE 19	10	0	9	20
5. CELJE PIVO. LAŠKO 18	9	1	8	19
6. V. NEDELJA C. O. 19	8	3	8	19
7. SLOVAN 19	7	4	8	18
8. CERKLJE 19	8	2	9	18
9. GRČA KOČEVJE 19	7	2	10	16
10. ŠKOFLJICA 19	4	4	11	12
11. DOBOVA 19	3	5	11	11
12. ALPLES ŽELEZNIKI19	4	2	13	10
zaporednimi zadetki ponovno goste popeljal v rezultatsko prednost 19:22. Da tekma v končnici ne bi postala nezanimiva, so poskrbeli igralci obeh ekip, saj so gostje naredili nekaj nepotrebnih napak, domači pa so s tremi zaporednimi zadetki v 53. minuti rezultat izenačili na 22:22. V zadnjih sedmih minutah sta obe ekipi dosegli po en zadetek, saj so gostje v 55. minuti povedli, domači pa so jih ujeli v 59. minuti. To je bilo obdobje zelo borbene igre, v kateri se je ponovno izkazal gostujoči vratar Tadej Preac in obranil kar nekaj nevarnih strelov domačinov. V zadnjih sekundah so priložnost za zadetek in verjetno tudi zmago imeli gostje, a je Jakob Majcen zadel vratnico. Gostje so se po koncu tekme zelo veselili, saj so v spomladanskem delu nadaljevali z zelo dobrimi predstavami.
Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla bodo sedaj dvakrat domačini, kar je priložnost, da skočijo še za kakšno mesto navzgor po prvenstveni razpredelnici. Prva ovira v soboto bodo Cerklje in po zadnjih uspehih je pričakovati polno dvorano v Veliki Nedelji.
Danilo Klajnšek
Judo • JK Gorišnica
Dvakrat na stopničkah
Mladi judoistki JK Gorišnica Tanja Kociper in Renata Kralj sta v aprilu nastopili na dveh močnih tekmovanjih in se na obeh uvrstili na stopničke.
Najprej sta v Ravnah na Koroškem nastopili na državnem prvenstvu v kategoriji U-20. Uspešnejša je bila Tanja, ki se je v najštevilčnejši kategoriji do 63 kg (11 tekmovalk) uvrstila v
finale in zasedla končno 2. mesto. Renata je bila v kategoriji + 78 kg tretja (4 tekmovalke).
Obe sta ta konec tedna uspešno nastopili tudi na Pokalu Bežigrada v Ljubljani. Tanja je znova pristala tik pod vrhom, na 2. mestu, Renata pa je po zmagi nad Sanjo Cahuk (Murska Sobota) osvojila 1. mesto.
JM
Tanja Kociper in Renata Kralj (JK Gorišnica)
Varna starost
m gâmtb(mum> v mlodoÁtí
Štajerski tednik, april 2012
Za jesen življenja, ki ne bo zapečkarstvo
Z letošnjo prilogo Varna starost napovedujemo Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Kot kažejo podatki, se v EU vsako leto število starejših od 60 let poveča za dva milijona. Evropske pokojninske sisteme zato čakajo veliki izzivi v prihodnje. Do leta 2060 se bo namreč razmerje med delovno aktivnimi in ljudmi, starejšimi od 65 let, s štiri proti dva zmanjšalo na dva proti ena. Tudi zato je Evropska komisija objavila belo knjigo o ustreznih,
varnih in vzdržnih pokojninah. V letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami bo poudarek na spodbujanju aktivnega staranja, aktivni udeležbi starejših v družbi ter spodbujanju zdravega življenja in gibanja, da bodo starejši lahko dlje živeli samostojno in kvalitetno. Tudi v letošnji prilogi pišemo o tem, koliko je treba varčevati za lastno pokojnino in o načinih varčevanja za starost, kar ni več samo potreba, temveč nujnost. Pišemo tudi o tem, da so se z letošnjim letom znova
spremenili pogoji za upokojevanje. Obiskali smo Dom upokojencev v Juršin-cih, predstavljamo Center starejših občanov Ormož, storitev pomoči družini na domu, katere cena bi morala biti bolj poenotena, ugotavljajo v Centru za socialno delo Ptuj, ne pa da revnejši plačujejo zanjo več kot bogatejši, ki so s tem dvakrat na boljšem, ker imajo tudi pokojnino višjo. H kvaliteti življenja v zrelih letih veliko pripomorejo tudi lekarniški farmacevti, in sicer z aktivnostmi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, s sve-
tovanjem za pravilno, varno in učinkovito zdravljenje ter s svetovanjem za zdrav življenjski slog. V Sloveniji in tudi na Ptuju vse več posnemovalcev in aktivnih članov pridobiva Šola zdravja, jutranja telovadba s tisoč gibi. Gre za vaje za sklepe, ki razgibajo vse mišične skupine. Na Ptuju jo trenutno izvajajo vsako jutro v Ljudskem vrtu.Tudi o tem lahko preberete več v naši današnji prilogi Varna starost, kot tudi o aktivnostih za čim bolj aktivno jesen življenja in o možnih drugih oblikah rekreacije. Primer-
na »telovadba za možgane« je branje, ki je odlično popotovanje za starejše. Zadnje čase branje in druženje s pisano besedo še posebej priporočajo ljudem tretjega življenjskega okolja. Bralna značka za odrasle v tem letu povezuje bralce mest projekta Evropska prestolnica kulture (Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec in Velenje). Izbrati je mogoče med 18 predlogi, spoznali pa jih boste v sestavku pod naslovom Branje je odlično popotovanje za starejše. V tretjem življenjskem ob-
dobju posebno skrb zahteva tudi koža. Zakaj ne bi odložili procesa staranja, kolikor je mogoče. Leta pa lahko prelisičimo tudi s pravilnim izborom oblačil v tem obdobju; naj ne bodo samo črna ali siva, z barvo bo tudi pogled na vsakdan, ki je v teh kriznih časih vse prej kot svetal, bolj optimističen. Predvsem pa je pomembno, da jesen življenja ni zapečkarstvo. Možnosti in izzivov je še tudi v tem življenjskem obdobju nadvse veliko.
Urednica priloge Majda Goznik
Koliko moram varčevati za lastno pokojnino:
Ali vam varčevanje pomeni zgolj nujno zlo in strošek ali pa lahko postane mesečno pokojninsko varčevanje vaša najboljša življenjska naložba v prihodnost? Pogledali smo v ozadje pokojninske problematike in kako jo rešiti.
Staranje prebivalstva povečuje pritiske na zniževanje pravic iz obveznega zavarovanja. Starostne pokojnine sedaj znašajo 61 % povprečne neto plače, v bodoče pa bodo znašale le še 50 % oziroma pesimisti nam napovedujejo celo 40 % povprečne neto plače. To pomeni, da si bomo morali svojo pokojnino privarčevati sami. Zaskrbljujoče je, da se večina ljudi enostavno še vedno ne zaveda pomembnosti pokojninskega varčevanja. Predvsem mladim se zdi tematika preveč oddaljena, da bi o njej sploh resno razmišljali, drugih enostavno ne zanima, se tolažijo »bo že kako« ali pa so prepričani, da so za svojo varno starost že dobro poskrbeli, ker imajo sklenjeno eno življenjsko zavarovanje za 50 EUR mesečno. Vsakdanji neredek izgovor Slovencev je tudi: »Kaj bomo varčevali, saj se mi ne bomo nikoli upokojili!« Če se ne bomo odgovorno lotili reševanja lastnega pokojninskega problema, nas bo na stara leta zelo udarilo po žepih. Lahko se zgodi, kar že dandanes pri nas v Sloveniji ni osamljen primer, in sicer, da bomo sami sebe potisnili v prisilno nujno zaposlitev kot upokojenec, ker enostavno z državno pokojnino ne bomo pokrili niti obveznih mesečnih položnic. Kje pa je še morebiti kakšen izlet, sprostitev, naši hobiji, morda terapije v primeru obolelosti, zdravila, prenova našega doma? V kolikor bomo želeli obdržati svoj življenjski standard, ki nam bo omogočal, da vzdržujemo isti življenjski stil, kakor ga živimo danes, bomo morali pogledati resnici v oči in si priznati, da je varčevanje za pokojnino investicija v našo starost in ne zgolj odvečni nepotreben mesečni strošek. Če bomo imeli po zakonu možnost se starostno upokojiti pri 65. letu starosti, zakaj bi delali še naprej? Zato, ker drugače ne bomo preživeli? Zakaj pa danes ne bi pomislili na to težavo in si skozi aktivno dobo ustvarili premoženja, s katerim bi si pri 65. letu
starosti kupili dostojno pokojnino in se dostojno upokojili? Nekateri imajo željo upokojiti se prej, npr. pri 55. letu starosti. Če bodo v mladosti skozi neko vrsto varčevanja ustvarili svoj denarni fond, s katerim si bodo omogočili mesečni prihodek (beri: mesečno pokojnino), jim bo to definitiv-no dosegljivo. To pomeni, da imamo danes možnost z 200 evri mesečno od 25. leta do 55. leta starosti privarčevati realno 85.000 evrov kapitala (upoštevana inflacija), iz česar bi črpali 10-letno mesečno rento 825 evrov vsak mesec. Poleg tega bi lahko v aktivni dobi kupili še kakšno nepremičnino, ki bi jo oddajali v najem in bi nam mesečna najemnina iz tega naslova pomenila mesečno dodatno rento.
Zavedati se moramo, da je naša bodoča pokojnina naš lasten problem in prevzeti moramo popolno odgovornost, da si ustvarimo varno in neodvisno starost. S pokojninskimi problemi se soočajo vse evropske države in moramo se sprijazniti, da bomo morali biti delovno aktivni dlje časa. Sicer pa bi bilo žalostno, da že pri 55 letih postanemo pasivni in nostal-gično jočemo za „ex Jugoslavijo" in takratne pravice upokojevanja, saj ta sistem ne bi nikoli vzdržal. Recimo bobu bob in se soočimo z resnico: delal bom do 65. leta starosti, ampak do takrat pa si moram zagotoviti še dostojno mesečno rento, ki mi bo zapolnila pokojninsko vrzel in omogočila, da obdržim isti življenjski slog, kakršnega živim danes. Torej iste avtomobile, vzdrževanje istega doma, iste počitnice in izlete, hobije, kvalitetno prehranjevanje itd.
Ste se že vprašali, koliko bo okvirno znašala vaša pokojninska luknja? Najlažje in okvirno jo izračunate tako, da izračunate cca 60 % vaše neto plače. Tako dobite pričakovano mesečno pokojnino. Od vseh mesečnih prihodkov odštejte prehrano, prevoz na delo, kilometrino, dnevnice, regrese, da dobite zgolj čisti neto osebni dohodek po plačilni listi in 60 % tega zneska naj bi bila vaša pokojnina. Torej moramo za razliko do polne višine vseh prihodkov - današnjih mesečnih prejemkov sami privarčevati, da ohranimo svoj življenjski
standard. Npr., nekdo prejema vse skupaj mesečno od delodajalca 1500 EUR, neto plača pa znaša le 700 EUR. 60 % od 800 EUR znaša 480 EUR. Zelo okvirno ocenjeno bi naj znašala starostna mesečna pokojnina 480 EUR. Danes pa ta isti posameznik nameni za svoj standard 1500 EUR. Zamislite si, da naslednji mesec 15. prejmete na svoj TRR namesto 1500 EUR le borih 480 EUR. Marsikdo bi našel odgovor, da takrat ne bo imel študenta pri hiši, bo manj potreboval za življenje, stroški se bodo znižali. Po vseh raziskavah sodeč to ni res. Večina stroškov ostane enaka, za zdravstvo, domačo prehrano in ogrevanje doma se celo povišajo. Edino stroški za obleko se praviloma znižajo. Poglejmo koliko dodatne rente in privarčevanega denarja lahko pričakuje oseba glede na različno pristopno starost ob začetku varčevanja do 65. leta starosti. Vzeli smo primer individualnega zajamčenega mesečnega rentnega zavarovanja v višini 100 EUR. Pokojnina bi morala biti naš temelj, zato bi moralo biti tudi pokojninsko varčevanje dokaj varna oblika, da ne tvegamo z edinimi prihranki, ki jih namenimo reševanju pokojninske problematike. Varčevanje v vzajemnih skladih in delnicah bi naj bilo nadgradnja ali pa primerna oblika za mlade ljudi, če so pripravljeni prevzeti naložbena tveganja, nato pa bi morali biti ti prihranki zelo varno naloženi. Z edinimi prihranki, namenjenimi za pokojnino, naj ne bi tvegali. Predpostavimo, da gremo že jutri v pokoj in imamo na razpolago samo polovico sredstev, ki smo jih imeli en dan prej. Brez ustreznega varčevanja te finančne vrzeli ne moremo zapolniti, sploh pa ne v kratkem času, ker bi za to potrebovali precejšna finančna sredstva. Od tega, kdaj smo ali bomo začeli varčevati, je odvisna tudi izbrana oblika varčevanja. Nepisano pravilo v finančnem svetu namreč pravi, da kolikor smo stari, toliko odstotkov varčevanju namenjenih sredstev moramo imeti v varnih zajamčenih naložbah. Torej, če smo stari 40 let, bi morali imeti vsaj 40 odstotkov svojih naložb v zajamčenih oblikah varčevanja, ki nam garantirajo vloženo
Mesečni dohodek			Koeficient		Mesečna pokojnina*	
	100,00 enot	X	48,80 %	=	48,80 enot	
'Zaposleni, ki danes prejema 100 enot plače, bo leta 2025 prejemal pokojnino v višini 48,8 enot plače (raziskava Inštitut za ekonomske raziskave 2006)						
glavnico ter tej obliki varčevanja primeren donos. Za varčevanje nikoli ni prepozno. Najhuje je, če sploh ne varčujemo, ker na tak indife-renten način nič ne rešimo. Tudi najslabša možna oblika pokojninskega namenskega varčevanja je boljša kot pa nobena. Res pa je, da kasneje kot pričnemo misliti na svoj pokojninski problem in kasneje kot se odločimo za varčevanje, višji znesek moramo odvajati za ta namen. Ko se mladi zaposlijo, bi morali takoj misliti na svojo pokojnino, tako kot je to običajno v tujini, saj lahko že z malim zneskom zaradi obrestno obrestnega računa na dolgi rok privarčujejo veliko. Mladi bi morali unovčiti svojo mladost. Zaradi daljše oddaljenosti od upokojitve, si lahko privoščijo bolj tvegane oblike naložb, ki jih v kasnejšem obdobju spreminjajo v vedno bolj varne oblike. Bolj tvegane oblike jim prinesejo potencialno višje donose in posledično višje rente. Zelo pomembno je, da začnemo varčevati čim prej, saj lahko na ta način z manjšimi zneski privarčujemo potrebna sredstva, ki nam bodo
Foto: arhiv
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
rosti, torej od prve zaposlitve. Varčuje le do 50. leta starosti in privarčuje 16.000 EUR, nato pa ta znesek pusti na računu, da se obrestuje vse do 65. leta starosti, ob tem pa ne varčuje več mesečno. Pri 65. letu starosti bi znašala njena renta iz tega naslova 126 EUR, torej za 44 EUR več, kot bi prejemal Janko, če bi pričel z varčevanjem 10 let kasneje (pri 37. letu starosti) in bi varčeval polnih 28 let. Dokazano je, da se resnično splača varčevati čim prej in unovčiti vsako leto starosti; mlajši kot smo, bolj se nam
izravnajo. Če mesečno kupujemo točke vzajemnih skladov oz. mesečno nalagamo v naložbeno polico, kupujemo točke po srednji vrednosti, enkrat dražje, drugič cenejše, in so izgube lahko veliko nižje, kot če bi enkratno položili znesek, oz. tudi donos je nižji, kakor če bi enkratno vložili. Potem pa ta privarčevana sredstva (zgornja tabela) pusti na računu do 65. leta starosti in lahko pričakuje naslednjo doživljenjsko mesečno rento pri različno doseženih donosih.
Opozarjamo tudi, da so vse rente, ki se danes informativno izračunavajo, dejansko informativne narave. To pomeni, da bodo rente morda bistveno drugačne čez 30 let, v kolikor se podaljša življenjska doba, saj se vse rente izračunavajo glede na tablice smrtnosti in vam danes nihče ne more z gotovostjo trditi, koliko bo dejansko znašala renta iz določenega privarčevanega zneska. To izgleda nekako takole: pomembno je, da sedaj v aktivni dobi privarčujemo čim višji znesek. S tem zneskom se bomo pojavili na trgu, npr. čez 30 let, ko
	Mesečno varčevanje	Prihranjeno do 65. leta	Mesečna renta
Metka	50 EUR	29.000 EUR	123 EUR
Janko	50 EUR	19.000 EUR	82 EUR
	23-letno mesečno varč. do 50. leta	Prihranjeno do 50. leta	Mesečna renta
Metka	50 EUR	16.000 EUR	127 EUR
Janko		30-letno naložbeno varčevanje (do 57. leta)		
		4 % letni donos	6 % letni donos	8 % letni donos
	50 EUR mes.	27.000 EUR	38.000 EUR	54.000 EUR
	100 EUR mes.	56.000 EUR	88.000 EUR	112.000 EUR
		4 % letni donos	6 % letni donos	8 % letni donos
	50 EUR mes	139 EUR	226 EUR	373 EUR
	100 EUR mes	289 EUR	471 EUR	778 EUR
zapolnila vrzel med mesečnim dohodkom, ki smo ga prejemali, in pokojnino. Pa poglejmo primer Janka in Metke. Oba se zaposlita pri 27. letu starosti. Metka prične takoj disciplinirano mesečno varčevati za namen pokojnine. Izbere zajamčeno obliko varčevanja brez naložbenega tveganja s 4,25 % letnim obrestovanjem. Mesečno za ta namen varčuje 50 EUR. Janko pa odlaša 10 let in prične varčevati isti znesek pri 37. letu. Iz tabele je razvidno, da bo ona prejemala za 41 EUR višjo mesečno rento do konca življenja, ker je pričela z varčevanjem 10 let prej. Poglejmo še primer Metke, ki se je odločila, da varčuje mesečno 50 EUR od 27. leta sta-
Mesečno zajamčeno varčevanje v višini 100 EUR do 65. leta starosti brez naložbenega tveganja, letno skupno obrestovanje 4,25 %:			
Starost	Privarčevana sredstva	Mesečna doživljenjska renta za moškega	Mesečna doživljenjska renta za žensko
25 let	102.000 EUR	437 EUR	419 EUR
30 let	83.000 EUR	355 EUR	341 EUR
40 let	47.000 EUR	203 EUR	195 EUR
50 let	23.000 EUR	99 EUR	95 EUR
Opomba: informativen izračun je poenostavljen zaradi namena lažje predstavitve. Pridržana pravica do napak.
izplača. Torej, bolje prej in z nižjim mesečnim zneskom, kakor pa odlašati in kasneje pričeti z višjim zneskom. Poglejmo, kako veliko pa zraste iz malega, če se Janko odloči za prevzem naložbenega tveganja in želi doseči potencialno višje donose v naložbenem življenjskem zavarovanju. Prevzem naložbenega tveganja pomeni, da glavnica ni zajamčena. Garancija tudi nekaj stane in treba je vzeti v zakup, da pri zajamčenih oblikah pričakujemo nižje obresti. Pri tvegani obliki varčevanja so lahko donosi povprečno letno tudi 9 %, eno leto so lahko 30 % in več, naslednje leto pa minus 15 % ali celo več. Ko se odločamo za tovrstno varčevanje, se moramo zavedati, da garancije donosov ni na papirju. In ne samo to, da ni garantira-nih donosov, ampak da lahko izgube na kapitalskih trgih nažirajo naša vplačila. To je podobno kot pri nakupu delnic. Zaslužimo lahko veliko, lahko pa tudi veliko izgubimo. Zato strokovnjaki svetujejo, da se za tvegane oblike naložb odločamo za daljše obdobje in ne špekuliramo na kratko dobo, saj se nihanja
bo čas upokojitve in si bomo kupili rento po tedaj določenem ceniku. Na trgu imamo sicer že ponudbo edinstvenega rentnega zavarovanja, pri katerih vam ponuja zavarovalnica rento po ceni glede na leto 2005. V tem primeru riziko daljše življenjske dobe odpade.
Priporoča se, da vam strokovnjaki naredijo individualni finančni pokojninski načrt, seveda je mogoče le po trenutno veljavni zakonodaji, iz katerega boste razbrali:
•	kdaj predvidoma se boste upokojili,
•	koliko bo predvidoma znašala vaša starostna pokojnina,
•	koliko mesečno bi naj varčevali,
•	katera oblika varčevanja je primerna za vas,
•	koliko pokojnine lahko pričakujete iz dosedanjega varčevanja ali naložbe.
Ključno pri pokojninskem varčevanju je to, da se začnemo zavedati, da smo sami odgovorni za materialno varnost v starosti.
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
Lepše je biti v družbi kot sam doma
Jesen življenja je gotovo eno tistih obdobij, ko bi za vse moralo potekati v prav prijetnem vzdušju. Takšno gotovo je v Domu upokojencev v Juršincih, kjer je delo organizirano na tak način, da se stanovalci počutijo povsem domače. V začetku februarja letos je juršinska enota Doma upo-
kojencev Ptuj odprla novo, za Slovenske gorice zelo veliko pridobitev. Dom, ki leži v centru občine, je sodobno opremljen in ima kapaciteto 56 mest za celodnevno oskrbo in 5 mest za dnevno oskrbo. Življenje v Domu je organizirano v manjših skupinah, ki so podobne velikim družinam. K temu dojemanju prispeva
tudi razporeditev in ureditev prostorov. Velik dnevni prostor, ogromna kuhinja v vseh treh etažah, prostori za oddih, rekreacijo in duhovno oskrbo ter lepo urejene sobe, sestavljajo dovršeno prijetno celoto.
Prednost juršinskega doma je tudi okolica, ki je urejena v parkovne površine za medge-
neracijsko druženje, počitek in različne aktivnosti. Objekt je umeščen v krajevnem središču Juršinci v bližini zdravstvene postaje, lekarne, cerkve, osnovne šole, vrtca, površin za športne aktivnosti, ribnika, oskrbnega centra in predvidenih parkovnih površin. V neposredni bližini so tudi lokalne poti, regionalna
cesta in avtobusna postaja. Spomladi bo dogajanje na prostem še posebej zanimivo. Zunanji prostori, na katerih bosta med drugim tudi vrt in gospodarsko poslopje, v katerem bodo različne živali, omogočajo zanimive oblike preživljanja prostega časa. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da ima dom tri velike kuhinje, ki stanovalcem omogočajo sodelovanje pri pripra-
vi hrane. Celotna ustanova je sestavljena iz 3 gospodinjskih skupnosti, kar dejansko pomeni, da vsako nadstropje pripravlja hrano zase. Vsi stanovalci doma lahko na ta način prispevajo svoj kanček kuharske ustvarjalnosti. Vse omenjeno pa zagotavlja prijetno in kvalitetno bivanje v domu, v katerem imajo še nekaj prostih mest.
Dženana Kmetec
V kratkem bo urejeno tudi gospodarsko poslopje, kjer bodo živali.
Stanovalci od februarja naprej uživajo v juršinskem domu.
TO SMO Ml, DOM PTUJ
Smo Dom z najdaljšo tradicijo, saj smo prve stanovalce sprejeli že pred 85 leti. Na
naši razvojni poti smo skrbeli za razvoj kakovosti storitev, izvajali potrebne organizacijske spremembe in posodabljali bivalne prostore ter glede na vedno večje povpraševanje po storitvah institucionalnega varstva širili kapacitete.
Smo najboljši. Delamo profesionalno, zakonito in transparentno ter vedno v korist naših stanovalcev. Dom je v letu 2002 kot prvi zavod na področju institucionalnega varstva v Sloveniji in Evropi prejel certifikat sistema vodenja kakovosti po ISO 9001: 2000. Smo najbolj prijazni, strokovno usposobljeni, pripravljeni, da vam prisluhnemo, zagotovimo varnost, dostojanstvo in zasebnost ter skupaj poiščemo rešitve za vaše zdravje in dobro počutje.
Smo Dom z največjo izbiro na področju bivalnega standarda. Delujemo na štirih lokacijah (Ptuj, Muretinci, Kidričevo in Juršinci), otvoritev pete enote v Kopru pa načrtujemo v mesecu septembru.
Smo najcenejši. Stanujete lahko v eno-, dvo-in večposteljnih sobah z različnim standardom. Sobe so opremljene v domačem stilu, lahko pa jih opremite tudi po lastni želji. Izbirate lahko med različnimi storitvami; nudimo stalno in tudi začasno namestitev (v odsotnosti bližnjih, v primeru rehabilitacije in dopustov). Dnevna cena v standardni dvoposteljni sobi je 15,88 EUR.
Smo drugačni, smo inovativni. Prvi v Sloveniji smo vpeljali gospodinjski sistem oz. gospodinjske skupnosti. Ponujamo pester izbor aktivnosti (skupinska telovadba, izleti s stanovalci, pravljične urice - babice in dedki pripovedujejo, medgeneracijsko in znotraj-generacijsko povezovanje, terapija z živalmi, pevska skupina, domski muzikantje, različni krožki in interesne dejavnosti ...), v enoposteljni sobi pa lahko tudi vaš hišni ljubljenček biva z vami.
Velike parkovne površine in veliki vrtovi v enotah zagotavljajo preživljanje časa na svežem zraku, lahko obdelujete tudi svojo gredico. V Centru za zdravje boste lahko po svojih močeh in željah aktivni v sodobno opremljenem fitnes centru in telovadnici, možnost za sproščanje pa nudi tudi ogrevan notranji bazen, savne in solarij.
Od meseca septembra naprej bo skozi vse leto možna izmenjava stanovalcev iz enot ptujskega območja s stanovalci enote Koper, kjer boste v blagi klimi slovenskega primorja deležni enakih storitev.
Vabimo vas, da nas obiščete in se nam pridružite na usmerjeni pripravi za bodoče stanovalce in svojce vsako prvo sredo v mesecu ob 9.00 v sejni sobi Doma upokojencev Ptuj. Predstavili vam bomo življenje v Domu, si ga ogledali in se pogovorili o vaših vprašanjih. Lahko pa nas tudi pokličete vsak delovni dan od 12.00 do 13.00 na telefonsko številko 780 73
Foto: DK
Foto: DK
Cene storitev na domu bi bilo
treba poenotiti
Začetki storitve pomoči družini na domu kot javne službe, ki ima za cilj povečati kvaliteto življenja doma in tudi čim dlje odložiti odhod v dom upokojencev, segajo na Ptujskem v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. V začetku so jo izvajali v okviru javnih del, ob tem pa so imeli tudi pet ljudi, ki so pomagali na kmetijah, se spominja direktor CSD Ptuj mag. Miran Kerin. Po zadnjih podatkih storitev pomoči na domu koristi 84 uporabnikov na območju UE Ptuj. Zaradi višje participacije uporabnikov se je število glede na lani znižalo za 10 odstotkov, število opravljenih ur pa za 20 odstotkov. Kriza se pozna tudi na tem področju. Do junija lani so storitev pomoči družini na domu izvajali prek projekta subvencioniranih zaposlitev.
Država je prek tega projekta v bistvu zagotavljala sredstva za zaposlene v tem projektu. Od julija lani pa več ni razpisovala tovrstnih subvencioniranih zaposlitev, občine so bile s tem postavljene pred dejstvo: ali bodo še naprej na podlagi pravilnika v višini 50 odstotkov sofinancirale ekonomsko ceno ure pomoči na domu ali pa bodo znesek sofinanciranja povečale. Pri tistih, ki so ostale pri 50 odstotkih sofinanciranja, znaša višina sofinanciranja 9,07 evra na efektivno uro, prav toliko pa odpade tudi na uporabnika. Višji je znesek sofinanciranja občin, manj doplačujejo uporabniki, najvišji znesek sofinanciranja pa znaša več kot 77 odstotkov. 9,07 evra doplačujejo uporabniki v občinah Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Sv. Andraž v Slovenskih goricah
in Zavrč, 6 evrov pri ceni efektivne ure 18,14 evra prispevajo uporabniki v občinah Destrnik, MO Ptuj in v Vidmu, 4,10 evra pa na Haj-dini, v Juršincih, Majšperku, Markovcih, Trnovski vasi in Žetalah. Zaradi te spremembe se je število uporabnikov zmanjšalo za 10 odstotkov, število ur pa za 20 odstotkov, je povedal direktor CSD Ptuj Miran Kerin. Tudi tisti, ki so obdržali pomoč na domu, so jo zmanjšali zaradi višje mesečne položnice oziroma jo prilagodili glede na svoje finančne zmožnosti. To pa za center predstavlja problem, ker ne dosegajo potrebnega števila ur glede na število zaposlenih. Že lani so število zaposlenih na področju pomoči družini na domu zmanjšali za pet, kot vse kaže pa se odpuščanju ne bodo mogli izogniti niti letos. Plačilo pri tej storitvi
Leto 2012 je evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Z evropskim letom naj bi opozorili na številna odprta vprašanja, povezana s starostniki, s podaljševanjem življenjske dobe in aktivnejšem tretjim obdobjem življenja.
Aktivno staranje pomeni, da so ljudje tudi v starost zdravi in družbeno dejavni, da jim je delo v zadoščenje, da so v vsakdanjem življenju čim bolj samostojni. Starost namreč ne pomeni več, da ljudje v tem obdobju življenja ne morejo več prispevati svojega deleža družbi ali da bi moralo biti njihovo življe-
nje manj kvalitetno kot prej. Evropsko leto 2012 opozarja na tri področja aktivnega staranja.
Zaposlovanje: življenjska doba v Evropi se daljša, upo-kojitvena starost se dviga in mnoge skrbi, da ne bodo mogli obdržati zaposlitve oziroma najti nove in tako izpolniti pogojev za dostojno pokojnino. Starejši delavci morajo dobiti več možnosti pri zaposlovanju.
Družbeno udejstvovanje:
upokojitev ne pomeni brezdelja. Pogosto se spregleda, kako veliko dajejo družbi starejši, ko negujejo in skrbijo za starše ali zakonca oziro-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj: »Nedopustno je, da so v ceni storitve pomoči na domu, ki jo omogoča zakon oziroma država, tako velike razlike med posameznimi območji.«
ni takšno, kot je pri vrtcu, ko režijske stroške kljub temu plačaš, četudi otroka ni v vrtcu. Če v občini ni uporabnika, občina tudi tisti čas ne prispeva ničesar, v CSD pa imajo zaposlene za izvajanje storitve pomoči na domu. Trenutno jih je 20, je pove-
vzpostavljeni drugi stopnji lokalne samouprave tudi na tem področju drugače, ker bi se tudi o tej storitvi odločalo na pokrajinski ravni in ne več v vsaki občini posebej, kot se to dogaja sedaj, ko morajo o participaciji odločati sveti posameznih ob-
Foto: Črtomir Goznik
Petra Polanec, koordinatorica pomoči na domu: »Storitev pomoči na domu se lahko neposredno izvaja pri posameznem uporabniku do 4 ure na dan ali 20 ur na teden. Z delom socialnih oskrbovalk so uporabniki zadovoljni.«
2012 - Leto aktivnega staranja
Kaj obsega pomoč na domu?
Pomoč na domu obsega pomoč v gospodinjstvu (prinašanje enega obroka pripravljene hrane, nabava živil in priprava enega obroka, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora), pomoč pri osebni higieni (pomoč pri oblačenju in slačenju, pri umivanju in kopanju, pri hranjenju, pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, pri vzdrževanju, negi in čiščenju osebnih ortopedskih pripomočkov) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, priprava upravičenca na institucionalno varstvo).
ma pazijo na vnuke. Enako pomembno je delo, ki ga opravijo kot prostovoljci. Namen evropskega leta je prav to: dati priznanje starejšim in njihovemu prispevku družbi ter jim omogočiti boljše pogoje.
Samostojno življenje: s
staranjem zdravje peša, vendar se lahko to z marsičem omili. Že z majhnimi posegi in spremembami v okolju se lahko olajša življenje ljudem, ki jih mučijo bolezni in invalidnost. Aktivno staranje pomeni opolnomočenost starejših, da kar najdlje sami urejajo svoje življenje.
SM
dala koordinatorica pomoči na domu Petra Polanec. Kar zadeva izvajanje pomoči na domu, so popolnoma izenačeni z realnim sektorjem. Na tem področju se morajo namreč v celoti prilagajati ponudbi in povpraševanju. Če ni uporabnikov, ni plačil in tudi ne tovrstnih zaposlitev. Kot pravi direktor CSD Ptuj Kerin v tem trenutku ni mogoče prav ničesar napovedati glede prihodnjega razvoja pomoči družini na domu. Mnenja pa so, da gre pri tej storitvi za prevelike razlike med posameznimi območji v Sloveniji. Nekatere bogatejše občine namreč pomoč na domu sofinancirajo v višini 90 odstotkov ekonomske cene. V teh občinah imajo tudi občani višje pokojnine, kot so pokojnine na Ptujskem oziroma v občinah UE Ptuj. Pomeni, da morajo občani v šestnajstih občinah na Ptujskem za storitev pomoči na domu ob nižjih pokojninah plačevati več kot v bogatejših območjih, kjer so tudi pokojnine višje. Ke-rin pravi, da bi bilo lahko ob
Edina stvar, ki ni določena s pravilnikom, je prisotnost oskrbovalke, ki je po odločitvi občine lahko 100 ali 110 ur. Zaradi razpršenosti terena nastajajo pri storitvi pomoči na domu veliki potni stroški. Ker CSD Ptuj nima na voljo avtomobilov, morajo izvajalke storitve, ki so usposobljene socialne oskrbovalke, pri delu uporabljati lastna prevozna sredstva. Največ uporabnikov pomoči na domu je v MO Ptuj, v Vidmu in v Majšper-ku. Januarja letos je pomoč na domu koristilo skupaj 86 uporabnikov na območju UE Ptuj, februarja pa 84. Pomoč na domu je v okviru treh sklopov (pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri osebni higieni in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov) dnevno mogoče koristiti največ do štiri ure ali 20 ur na teden, koristiti pa jo je mogoče tudi za čas odsotnosti svojcev zaradi dopusta ali drugih obveznosti. V nobenem primeru pa socialne oskrbovalke, ki
čin. Tudi ta storitev bremeni občine, vendar ne tako kot plačilo doma upokojencev oziroma institucionalnega
Kdo so upravičenci?
Upravičenci so osebe, stare več kot 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, a so po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, ter hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva.
varstva. Čeprav pa je po drugi strani res, da stane ena efektivna ura storitve pomoči na domu 18,14 evra, celodnevna oskrba oziroma polni penzion v domu pa znaša 17 evrov. Cene storitve si centri ne izračunavajo sami, ampak se oblikuje skladno s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev.
izvajajo pomoč na domu, ne opravljajo nevarnih del, kot je na primer premikanje težjega pohištva, delo na višini, delo na vrtu, zdravstvenih in fizioterapevtskih storitev. Čakalne dobe ni, kot sta povedala mag. Miran Kerin in Petra Polanec jo je mogoče koristiti že naslednji dan po sklenjenem dogovoru.
MG
Kako naj varčujem za pokojnino?
Dilema, kako varčevati za pokojnino, je danes velika. Potrošniki so se ob poplavi vedno znova novih finančnih produktov izgubili. Finančna pismenost Slovencev bi morala biti na zelo visoki ravni, če bi se hoteli sami znajti med vsemi temi konkurenčnimi bančnimi in zavarovalnimi oblikami varčevanja. Nemogoče je, da bi potrošniki poznali finančne produkte in razne naložbene možnosti tako v detajle, da bi vedeli, kaj je primerno za njih. Ena od možnosti je, da si najamejo pravega neodvisnega svetovalca, ki bi jih pomagal pri izbiri oblik varčevanja za pokojnino. Finančna rešitev mora biti skladna s tipom vlagatelja in s časovnim odmikom črpanja dodatne rente iz tega naslova. Načinov za namensko varčevanje za pokojnino je ogromno. Pri tem je zelo pomembno, da ima vsak posameznik zdrav naložbeni portfelj, pravi mag. Karmen Dar-vaš Šega, direktorica svetovalne družbe Finančna hiša, d. o. o., s katero smo se pogovarjali o tem, kako varčevati za pokojnino.
„V realnosti je zdrav naložbeni portfelj zelo redek primer. Največkrat imajo varčevalci čisto deformirane portfelje. Kaj to pomeni? Pomeni, da stavijo samo na enega ali dva konja, ali samo varčujejo v življenjskih zavarovanjih in to pogosto samo pri eni zavarovalnici, ali da imajo samo delnice ali vzajemne delniške sklade, naložbene police, 2. pokojninski steber, ali pa trdno verjamejo, da bo njihova dodatna pokojnina izhajala zgolj iz nepremičnin. Opažam, da sta največji problem nevednost in naivnost varčevalcev. Dobesedno nesistematično (vsevprek) kupujejo finančne produkte in jih tudi vsevprek prekinjajo, ko se jim ponudi nova priložnost. Razlogi za to so nevednost, naivnost, pohlep po hitrem in lahkem zaslužku ter strah pred izgubo. Kombinacija vsega tega vodi v katastrofalne denarne izgube in negativne izkušnje. Ko analiziramo prilive in odlive v vzajemne sklade ugotovimo, da povprečni vlagatelj z leti nepričakovano močno zaostaja za rezultati indeksov in vzajemnih skladov. V ameriški raziskavi so ugotovili, da je imel povprečni ameriški vlagatelj v dvajsetih letih povprečen letni donos samo 1,87 % (iz 10.000 evrov bi nastalo 14.500 evrov), v primerjavi s povprečnim 8,35 % letnim donosom indeksa S & P 500, pri katerem bi iz vloženih 10.000 evrov nastalo kar 50.000 evrov. Ugotovili so, da je povprečna doba varčevanja posameznega vlagatelja v delniških skladih le nekaj več kot tri leta, kar je bistveno premalo, da
bi lahko realizirali zgodovinske donose delniških trgov, ki se gibljejo okoli 8 % letno. Žalostno je, da je varčevalec sam sebi najhujši sovražnik. S svojimi prirojenimi škodljivimi vedenjskimi vzorci se na eni strani zelo težko upremo lovu za donosi, po drugi strani pa v strahu panično razprodajamo svoje premoženje ob finančnih zlomih."
Kaj svetujete posameznikom, kako naj varčujejo za starost?
„V aktivni dobi si posameznik mora zagotoviti sredstva na način, ki je usklajen z njegovimi zahtevami in pričakovanji. Iz teh virov bo na stara leta črpal lastno dodatno pokojnino in si zapolnil pokojninsko vrzel ter s tem ohranjal svoj življenjski standard. Načini so različni: 2. kolektivni pokojninski steber, ki nam ga financira delodajalec, 2. pokojninski individualni steber, v katerega si posameznik sam vplačuje, življenjska in naložbena zavarovanja, rentna varčevanja, vzajemni investicijski skladi, vrednostni papirji, nepremičnine, ki jih oddajamo v najem, umetnine, podjetniki bodo morda del pokojnine črpali iz prodaje lastnega podjetja ali iz poslovne dejavnosti, itd. Pri vseh teh možnostih je najpomembneje, da se ne odločimo samo za en način varčevanja, ampak se glede na svoje zmožnosti odločimo za čim več različnih oblik z različno stopnjo tveganja in varnosti ter likvidnosti kakor tudi za različne konkurenčne finančne ustanove: nekaj na banki, nekaj na različnih zavarovalnicah, izberemo tudi različne družbe za upravljanje. Prevelika razpršitev pa tudi ni priporočljiva. To bi veljalo predvsem za naložbe na delniške trge oziroma v investicijske sklade.
Če se nekdo odloča za naložbene police in vzajemne sklade opozarjam, da je treba biti previden in ne preveč pohlepen. Drugo najpomembnejše pravilo, ki se ga naj posameznik ob tem drži, je časovni rok. Če si določite, da boste varčevali 10 let, varčujete ne glede na nihanja 10 let. In se ne ustrašite trenutnih morebitnih padcev. Tako je priporočljivo, da se ne vlaga v kakorkoli usmerjene sklade, ki so lokalno ali pa panožno omejeni, ampak lahko te, če že nismo preveč vešči spremljanja in prehajanja med skladi, prepustimo v aktivno upravljanje za to pooblaščenim strokovnjakom. Ti spremljajo aktivnosti naložbenega trga na svetovni ravni in vaša sredstva razporejajo med različnimi instrumenti in panogami naložbenega trga ter jih dnevno prilagajajo najbolj perspektivnim na dolgi rok. Verjemite, da si lahko pri naložbenih policah na dolgi
rok obetamo občutno večje izplačilo sredstev, kot pa če se odločimo za netvegano klasično obliko naložbe, ker je vsako tveganje manjše na dolgi rok."
Kdo naj varčuje za pokojnino v tveganih oblikah?
„Predvsem mladi in tisti, ki si želijo doseči potencialno višje odnose, npr. 8 % letno, pri tem pa se zavedajo vseh posledic tečajnih nihanj na trgu in se ne bodo ustrašili padcev ter se zaradi tega podali v razprodajo svojega premoženja. V tveganih oblikah lahko za pokojnino varčujejo tudi starejši vlagatelji, ki so pripravljeni prevzeti tveganja, ampak ob istočasnih varnih oblikah varčevanja. Z varčevanjem za pokojnino si ustvarjamo nek pokojninski fond, ki nam bo omogočal dostojno življenje na stara leta. Ta fond mora biti zgrajen na varnih temeljih. Torej, če nekdo varčuje le 100 EUR mesečno za pokojnino in je to edini prihranek, ne priporočam tveganih oblik. Zavedajmo se, da lahko prevzamemo le toliko izgube, da nam ne zamaja osnovnih prihrankov. S celotnimi prihranki ne smemo tvegati. Velikokrat sama omenim neko nepisano pravilo, da naj vsak varčuje toliko odstotkov, kot je star, in to drži v varni obliki. Ljudje navadno začnejo prepozno varčevati za pokojnino. Prednost dajejo drugim stvarem, kot so nakup lastnega doma, šolanje otrok. Večina se ne zaveda, da bo najdražja stvar, ki jo bodo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Po raziskavi Inštituta za ekonomska raziskovanja v Sloveniji za
pokojnino Slovenci premalo varčujemo. Povprečni znesek na prebivalca znaša le 36 evrov. S tem mesečnim zneskom bi potrebovali več kot 40 let, da bi privarčevali za dostojno dodatno rento. Toliko časa imajo le tisti, ki so se šele zaposlili."
Od česa pa je odvisna primerna dodatna pokojnina?
„Primerna dodatna pokojnina je odvisna od pravilne izbire oblike varčevanja, primerne glede na naše želje, potrebe in finančne sposobnosti ter od tega, ali imamo dovolj časa za uresničevanje ciljev. Velja namreč, da prej kot začnemo, lažje bomo prišli do cilja. Seveda pa je veliko odvisno tudi od tega, ali imamo na razpolago dovolj visoke zneske za varčevanje. Oblike varčevanja, na katere imamo kot varčevalci največ vpliva, saj se sami odločamo o trajanju in višini varčevanju namenjenih sredstev, so v okviru tako imenovanega tretjega stebra, ki ni formalno opredeljen ter predstavlja vse oblike individualnega varčevanja, od depozitov, obveznic, delnic, vzajemnih skladov do nepremičnin. Klasična življenjska zavarovanja ob varčevalnem delu nudijo še zavarovanje v primeru, da umremo ali se nezgodno poškodujemo. Gre za varno naložbo, s katero ne tvegamo svojega premoženja, saj nam ob doživetju zagotavljajo zajamčeno zavarovalno vsoto. Zaradi varnosti naložbe pa so seveda pričakovani donosi nekoliko manjši Prek naložbenega življenjskega zavarovanja svoja sredstva nalagamo na trgu vredno-
stnih papirjev, obenem pa smo zavarovani v primeru smrti ali nezgode. Zavedati pa se moramo, da pri tej obliki varčevanja nase praviloma prevzemamo tveganje, da bo višina privarčevanih sredstev manjša od našega vložka. Obenem pa so pričakovani donosi višji kot pri varnih naložbah. Različna naložbena zavarovanja ponujajo skoraj vse zavarovalnice. Pri vzajemnih skladih in delnicah svoja sredstva nalagamo neposredno na trg vrednostnih papirjev prek izbranega vzajemnega sklada. Pri izbiri vzajemnega sklada moramo upoštevati stopnjo tveganja, naravo ciljev varčevanja in osebne finančne razmere. Večjo stopnjo tveganja smo pripravljeni prevzeti, večji so lahko naši pričakovani donosi. Od vseh naštetih oblik gre za najbolj tvegano, a tudi najbolj potencialno donosno obliko varčevanja. Svoje premoženje lahko zaupamo slovenskim upravljavcem skladov (Abančna DZU, Ilirika DZU, KBM Infond, KD Skladi, Krekova družba DZU, Alta Skladi, NFD, NLB skladi, Perspektiva DZU, Primorski skladi, Probanka Upravljanja, Triglav DZU ...) ali tujim upravljalcem skladov (Pioneer Funds Austria, Hypo KAG, Raiffeisen, Erste So-arinvest, Volksbank Invest, Fund Partners ...). Pri ren-tnem varčevanju si ob koncu varčevalnega obdobja zagotovimo točno določeno dodatno zajamčeno rento. Gre za namensko varčevanje za zapolnitev finančne vrzeli, ki nastane ob upokojitvi brez dodatnih zavarovanj. Rentno varčevanje
je varna oblika varčevanja, primerljiva z varčevanjem prek klasičnih življenjskih zavarovanj. Pri tej obliki varčevanja ne prevzemamo tveganja, da bodo naša privarčevana sredstva manjša od vloženih. Zajamčeno rento si lahko zagotovimo le prek zavarovalnice Wiener Staeditsche."
Kaj pa lahko poveste še o ostalih oblikah varčevanja?
Od ostalih oblik vlaganja sredstev kaže omeniti predvsem naložbe v plemenite kovine, kot sta zlato in srebro, ter nakup nepremičnin. Predvsem naložbe v plemenite kovine so zaradi trenutnega stanja v gospodarstvu in premikov na valutnih trgih dober primer, kako nadgraditi svoj naložbeni portfelj. Pri nepremičninah se donosnost kaže predvsem v pričakovani razliki med nakupno in prodajno ceno ter v obliki najemnin, ki nam lahko predstavljajo nek reden dohodek. Kot pa že pravi stari rek, da ni vsaka stvar primerna za vsakogar, bo tako držalo tudi glede posameznikove odločitve za določeno obliko pokojninskega varčevanja. Nekomu predstavljajo večje koristi varnost in stabilnost, d rugemu je izziv, da plemenititi svoja sredstva na drznejši način. Obstajajo različni vprašalniki o naložbenih tveganjih, tudi na internetu je ogromno teh vprašalnikov in testov, s katerimi lahko posameznik ugotovi, kakšen tip vlagatelja sploh je. Ne glede na to, kaj bomo izbrali, pa velja, da brez tveganja ni profita."
Ur
Zdravje starostnikov v očeh lekarniškihfarmacevtov
Lekarniški farmacevti se sorazmerno pogosto srečujemo z osebami, starejšimi od 65 let. To je tista številka, ki umetno postavlja mejo. Starost se namreč ne kaže samo z leti. Veliko bolj pomembno je zdravstveno stanje osebe in zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Najbolj pomembno pa je lastno doživljanje let in počutja.
Procesa staranja seveda ni možno preprečiti. Lahko pa s sprejemanjem dejstva, da leta tečejo (na srečo vsem enako), uživamo v vsakem življenjskem obdobju, tudi v zrelih letih. Da bo temu tako, največ prispeva vsak sam. Genetski dejavniki naj bi le v 25 odstotkih vplivali na proces staranja. Ostaja torej veliko prostora za aktivnosti, ki ta proces upočasnijo.
Največji pozitivni vpliv ima zdrav življenjski slog. K temu štejemo gibanje, ustrezno prehrano in aktivnosti, ki krepijo delovanje možganov. V naših lekarnah pripravljamo številne projekte, ki so namenjeni osveščanju o zdravem načinu življenja.
To so tedni zdravja, projekti farmacevtske skrbi, številni prispevki v lokalnih medijih. Lekarniški farmacevti vam seveda največ svetujemo o pravilni in varni uporabi zdravil, vendar gre skupaj s tem tudi svetovanje o načinu prehrane (zlasti pri določenih boleznih, kot je npr. putika, sladkorna bolezen, visok tlak ali povišan holesterol, alergije ...) in o ustrezni fizični aktivnost. V lekarnah je na voljo tudi veliko tiskanih materialov, ki so lahko v pomoč. Leta prinesejo tudi manj napeto kožo, pojavijo se gubice, koža se tanjša. Temu prav tako ne moremo ubežati. Nega kože, tako ženske kot moške, bo upočasnila proces staranja kože in z urejenim videzom in občutkom svežine prispevala k bolj samozavestni podobi. Negovana koža bo zagotovo odvzela nekaj let. Staranje kože bomo upočasnili tudi z uživanjem potrebne količine vode in s prehrano, ki naj bo bogatejša z antio-ksidanti.
Tudi na mišično in kostno maso lahko vplivamo s primerno prehrano in giba-
njem. Naš gibalni aparat ob energiji in gradnikih potrebuje tudi kalcij, magnezij in vitamin D. Če teh v hrani ni dovolj, je smiselno njihovo dodajane v obliki prehran-skih dopolnil. Vsekakor se o tem najprej posvetujte s svojim farmacevtom. Tako kot je zdravju škodljivo pomanjkanje, je škodljiv tudi prevelik vnos različnih vita-
minov, mineralov in koncentriranih živil.
Farmacevti v lekarnah veliko pripomoremo h kvaliteti življenja v zrelih letih, in sicer z aktivnostmi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, s svetovanjem za pravilno, varno in učinkovito zdravljenje, s svetovanjem o zdravem življenjskem slogu. Cilj vsakega od nas je kvaliteta življenja. Zagotovo h kvalitetnemu preživljanju zrelih let veliko prispeva tudi zdravljenje z zdravili. Z daljšanjem življenjske dobe se pojavlja vedno več bolezni. Praviloma leta prinesejo številne kronične bolezni, ob teh pa še akutne. V Sloveniji je kar polovica zdravil predpisana osebam, starejšim od 65 let. Pri tej starosti ima približno 30 odstotkov oseb eno in 45 odstotkov oseb dve ali več kroničnih bolezni. Z zdravili, ki so na voljo, lahko bolezni dobro obvladujemo. Lekarniški farmacevti dajemo informacije o zdravilih in spodbujamo bolnike, da tudi sami prevzamejo aktivno vlogo v procesu zdravljenja. Izobražen bolnik, opremljen z vsemi potrebnimi informacijami, bo največ prispeval k izboljšanju svojega zdravja. S projektom Vprašaj o svojem zdravilu želimo lekarniški farmacevti doseči prav to - dobro poznavanje zdravil, pravilnega načina uporabe in pravilnega shranjevanja (da zdravilo obdrži kakovost, da ni dosegljivo otrokom). Vse, kar vas o zdravilih zanima, vprašajte! Bolnik oz. oseba, ki skrbi za bolnika, mora oditi iz lekarne z zdravilom, ki mu popolnoma zaupa.
Zdravila prinašajo tudi določena tveganja, kot so neželeni učinki, interakcije, podvajanje zdravil, prevelik ali premajhen učinek zdravila, preobčutljivost na reakcije, uporaba ni skladna z navodilom ipd. Lekarniški
farmacevti ugotavljamo, da si bolniki radi sami prilagodijo odmerek ali da zdravila sploh ne uporabijo, velikokrat si zdravila izposojajo med seboj, zdravilo uporabljajo po potrebi namesto redno, uporabljajo dve ali več zdravil z isto učinkovino sočasno.
V lekarnah poskušamo paciente opozoriti na najpogostejše možne neželene učinke in jih poučiti, da sami ne prekinjajo zdravljenja. Ob slabem počutju ali dvomih v zdravilo naj vedno najprej pokličejo svojega zdravnika ali farmacevta. Pri sočasni uporabi več zdravil ali zdravil in prehranskih dopolnil lahko pride tudi do interakcij, to je do medsebojnega delovanja zdravil. To je včasih zaželeno, drugič ne. Največ interakcij na srečo ni klinično pomembnih. Vendar se ljudje danes premalo zavedamo, da so tudi zdravila, ki so v lekarni dostopna brez recepta, zdravila. In da obstajajo interakcije tudi med zdravili in prehran-skimi dopolnili ter zdravili in hrano. Zlasti starejši radi pogledajo televizijo, prelistajo različne revije, so doma in tako dosegljivi raznim prodajalcem, ki hodijo z nepreverjenimi izdelki od vrat do vrat. Vsi našteti znajo dobro izkoristiti zaupljivost. Ko nas kupci teh izdelkov v lekarnah vprašajo za nasvet, velikokrat ugotovimo, da so kupili nepreverjen izdelek, dvomljive kakovosti po zelo visoki ceni.
Tudi v lekarnah se je ponudba drugih izdelkov, ne samo zdravil, v zadnjih letih zelo povečala. Veliko teh je namenjenih ohranjanju zdravja in dobrega počutja, tako mladostnikom, srednji generaciji, kot tudi starostnikom. V naših lekarnah strokovni delavci izpopolnjujemo znanje tudi na tem področju in kar je še bolj pomembno, izdelek
svetujemo samo tisti osebi, za katero menimo, da ji to koristi. Velikokrat pa uporabo tudi odsvetujemo zaradi uporabljanih zdravil, zaradi bolezni ali preprosto zato, ker ni nobene potrebe po uporabi tega izdelka. Zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni lahko pacientom od 1. 1. 2012 dalje predpiše zdravnik na obnovljiv recept. Seveda je največ kroničnih bolnikov prav med starostniki. V kolikor svojo bolezen dobro obvladujejo, je zanje obnovljiv recept velika prednost. Velja namreč eno leto in v tem času pacient zdravila dviguje v lekarni, kjer je deponiral obnovljiv recept. Obisk zdravnika ni potreben. Želela pa bi opozoriti, da je nujno potrebno seznaniti farmacevta ali zdravnika, če se zdravstveno stanje poslabša ali če nastopijo neke nove težave. V tem primeru je treba nazaj k zdravniku ne glede na veljavnost obnovljivega recepta. Bolniku, zdravniku in farmacevtu je v pomoč pri svetovanju »osebna kartica zdravil«. To je seznam vseh zdravil, ki jih bolnik uporablja, vključno z zdravili rastlinskega izvora in pre-hranskimi dopolnili. Predlagam, da si kartico izpolnite. V lekarnah vam bomo pri tem z veseljem pomagali. Uporaba interneta ni več samo domena mlajše generacije. To orodje uporabljajo kot vir informacij tudi številni starostniki. Žal pa prek interneta dostopamo do verodostojnih in tudi do nekvalitetnih informacij. Naj velja tudi za te informacije in zlasti za spletne nakupe izdelkov za zdravje naslednje: o tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj
FINANČNA HIŠA®
Celovite finančne rešitve pod eno streho!
Ste se že vprašali v čem smo boljši od drugih?
Preverite!
www. financnah isa.si
Na kmetiji delovna doba
in delovni čas ne štejeta
Ciril Meško iz Lahoncev je upokojen kmet, ki kljub svoji upokojitvi še vedno dela po 12 ur na dan. Tudi njegova žena Terezija, ki jo vsi kličejo Zina, na kmetiji dela že več kot polno delovno dobo. Kljub temu da se počasi približujeta sedmim križem, se ne pritožujeta nad delom in življenjem. Obiskala sem ju na Meško-vi domačiji, ki bo prihodnje leto stara že 200 let, in poklepetali smo o tem in onem.
Upokojen kmet je danes nekaj vsakdanjega, še nekaj let nazaj pa ni bilo tako, kajne?
C. Meško: Res je, šele leta 1972 se je začelo starostno zavarovanje kmetov. Številni so si takrat dokupili leta. To je bilo zelo poceni, spomnim se, da je znanec ženi za ceno enega teleta lahko kupil 18 let. Zato pa je sedaj pokojninska blagajna prazna. Če bi na kmetiji tako gospodarili, bi vsi propadli. Kasneje je prišlo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Država mi je kot nosilcu dejavnosti določila višino prispevka, ki sem ga moral plačevati. Po 40 letih tako dobim 420 evrov pokojnine. Drugi člani gospodinjstva pa so se lahko zavarovali poljubno. Žena, ki že 55 let dela na kmetiji in je vzgojila štiri otroke, pa dobi 190 evrov. Ko sem leta 2004 predal kmetijo mlademu gospodarju - sinu Damjanu, sem dobil pravico do t. i. evro rente, ki se izplačuje le 10 let in se ne dviguje. Kaj bi na to rekli slovenski upokojenci? In po 10 letih je konec. Še huje, če se mi dvigne slovenska pokojnina za tri evre, se mi evropska za toliko zniža. Pa saj imam dovolj, edino cena bencina me
muči, ker se tako dviga.
Kaj menite o spremenjenih pogojih upokojevanja, ki se obetajo?
C. Meško: Vsi so proti, da se podaljša delovna doba. Kmetje pa lahko delamo do smrti? Povprečna starost aktivnih kmečkih gospodarjev v RS je višja, kot je povprečna starost odhoda v pokoj. Skrbi me tudi porazna demografska slika podeželja. Hišice, ki so bile nekoč kmetije, so danes kot stare gobe, ki se sesedajo same vase, sadovnjaki pa so celi v beli omeli. Žalostno. Danes živi v Lahoncih 30 ljudi, nekoč je bilo 500 prebivalcev. Ni mladih družin, morda jih je pet, ki imajo šoloobvezne otroke, imamo pa 155 hišnih številk. Ko kdo umre, ostane hiša prazna. Mladi so po svetu. Stari pa bodo vsi po hiralnicah. Ne znam si predstavljati, kako bo to v prihodnosti. Armada starih ljudi, pa peščica tistih, ki delajo? Razočaran sem nad tem, kar se dogaja v Sloveniji.
Nekoč ste rekli, da ste najbolj srečni, da ste imeli kmetijo komu predati. Kako ste vzgajali svoje otroke? C. Meško: Kmetijo je prevzel sin Damjan. Imava pa štiri otroke in z njimi nisva imela nikoli težav. Včasih mi je bilo celo nerodno, ko sem v šoli poslušal, kako so pridni. Vzgajal sem jih strogo in morali so delati. Tako so oče vzgajali tudi mene in brate, od malega smo morali trdo delati. Ko sem imel v 60. pa tudi 70. letih sam male otroke, so bili hudi časi, vsega je primanjkovalo. Vse bi naredil, da bi prehranil družino. Zato sem vse, kar sem zaslužil, vlagal v mehanizacijo, nekoč sem na sezono zoral tudi po 81 njiv. Kaj je bilo to
dela, obračanja na teh malih parcelah ... Sam sem zidal hlev, pa še danes sem po 12 ur na traktorju, ko je sezona; sam obdelujem vinograd. Poleg tega ste bili aktivni tudi v družbenem življenju, kako vam je vse to uspevalo?
C. Meško: Res je, bil sem ustanovni član slovenskih strojnih krožkov, kasneje sem bil tudi v upravnem odboru, dva mandata sem bil v skupščini, pa v predsedstvu SZDL, kasneje tudi v občinskem svetu. Tudi cerkev je del mojega življenja: bil sem v župnijskem svetu v času, ko se je veliko naredilo v tomaževski fari. Vse to je bilo mogoče, ker imam tako dobro ženo, da je v moji odsotnosti naredila vse, kar je bilo potrebno. Takrat smo imeli še Steyrja in z njim je Zina znala narediti vse. Sedaj imamo traktor New Holland, vendar na tega ne gre, ker pravi, da je prevelik. Res pa je tudi, da nama obema stvari gredo od rok. Jaz lahko delam več stvari naenkrat in še slišim kaj je na televiziji ali radiu. Tudi Zina mimogrede speče potico, druge gospodinje pa se s
Foto: Viki Ivanuša
Ciril in Zina Meško iz Lahoncev pravita, da se na kmetiji delovna doba z upokojitvijo ne konča in da ni delovnega časa.
zapravili, semenske hiše pa služijo!
Zdaj pa imamo še to sušo. Od leta 1969 se ni zgodilo, da pri nas 4. aprila še ne bi pasli. Pa si poglejte, kakšno je vse. Jeseni 41 dni ni bilo niti kapljice dežja. Pravijo, da je bila leta 1927 taka suša, ljudje so se z vpregami in sodi vozili po vodo v Muro in Dravo.
Foto: Viki Ivanuša
Ciril Meško zelo rad dela s stroji na polju, sam opravi tudi kakšen servis, ne more pa se sprijazniti s porastom cen: da lahko kupi dve plastenki potrebnega olja in filter za traktor, mora prodati 280 litrov mleka.
Foto: Viki Ivanuša
Miren kotiček ob Lahonščici je Ciril Meško okrasil s kamni iz različnih slovenskih vrhov, ki pričajo o njegovi ljubezni do planin.
tem ukvarjajo pol dneva. V tej krasni dolini živite odmaknjeno od vrveža, zdi se, kot da se je čas ustavil. Se je kaj spremenilo v zadnjih letih?
C. Meško: Imeli smo srečo, da je pri nas zmanjkalo denarja za melioracije, zato imamo potok skozi dolino še danes. Na Lahonščici so bili še leta 1965 štirje mlini. Spomnim se, da sem mlel že kot fantič pri 7 letih, kasneje pa kot učenec nižje gimnazije tudi na mlinu v Ormožu pri dedku in babici. Takrat je bilo pomanjkanje, ljudje so koruzo sušili na peči in jo oktobra prinesli mlet. Kako omamno je to dišalo po celem mlinu ... To so bile še trde koruze in mlelo se je na kamen. Spomnim se, kako je moj oče vsako leto pšenico razkužil in smo jo posejali brez težav. Danes je vso seme treba kupiti. Vse smo
Radi imate red in še posebno dobro skrbite za krave. Zakaj?
C. Meško: Krave pa res počešem vsak dan. Ne morem videti, da krave niso urejene, še zlasti na televiziji pri kmetijski oddaji je to grozno videti. Naše krave so take, kot da bi v postelji spale. Zadnji čas jih sicer res nisem mogel tako urediti, kot sem vajen, ker sem padel na ledu in sem si zlomil zapestje. Ker me niso poslali na slikanje, nisem vedel, da je roka strta, le bolela me je zelo. Zato se je okrevanje malo zavleklo. Zavzeto spremljate politiko, včasih ste svoje mnenje radi povedali tudi na Radiu Ptuj. Kako vi vidite aktualne razmere?
C. Meško: Povem vam, danes noče nihče več delati. Nekoč je bila na deželi pri vsaki hiši krava, sedaj pa vsi dobijo razne podpore in se
jim ne da delati. Zakaj pa se v Avstriji lahko pase recimo po šest krav pri hiši in ne razmišljajo, da se jim to ne splača? Nihče več ne pobira drv po gozdu, čeprav imajo časa na pretek, ker jim kurjavo pripelje socialna. Morala bi se delu vrniti čast in oblast, ker peščica ljudi v privatnem sektorju ne bo mogla več dolgo podpirati vseh upokojencev in javnih uslužbencev. Menda je na enega učitelja v Sloveniji vsega skupaj 9 učencev - saj tako ne more biti. To se ne izide. Jaz delam že 60 let in če se bo jemalo pokojnine, bom prav tako tepen kot tisti, ki ni nikoli delal. Stvari niso pravične. Tisti, ki so imeli državne pokojnine, niso nikoli plačevali prispevkov in imajo 4 evre manjšo pokojnino kot moja žena, ki si je 25 let plačevala prispevke. Državne pokojnine so ukinili, sedaj pa bodo isti ljudje dobili 475 evrov podpore in če njihovi potomci tega ne bodo mogli vrniti, bodo pač v breme države. 475 evrov brez centa vplačila! Jaz sem pa 40 let plačeval in imam 420 evrov. Kje je tu pravica? Pa nimaš nobene možnosti, da bi malo prispeval k temu, da se takšne reči spremenijo. In vse se draži. Včeraj sem kupil dve plastenki olja in filter za traktor in to me je stalo 280 litrov mleka, leta 1980 bi morda za to dal 70 litrov mleka. Nad tem se je treba zamisliti. Država bi morala slovenske pridelke bolj zaščititi. Morda imamo zato danes v Lahoncih samo še mi krave.
Najbolje, da se vrneva k bolj prijetnim temam. Planinstvo je gotovo vaša ljubezen.
C. Meško: Res je. Vsega skupaj sem bil 35-krat na Triglavu, pa 12-krat sem bil iz Lahoncev z mopedom na Mangartskem sedlu. To je 360 kilometrov! Ogromno ljudi sem prvič popeljal v gore. Podeželsko mladino sem vsako leto peljal v gore
in povsod smo bili dobrodošli; kar niso mogli verjeti, da je mladina lahko tako vzgojena. Sedaj pa ni več podeželske mladine. Kmetije so prazne, v njih so sami stari ljudje. Rad pa se pozimi zapeljem v Haloze, tam je krasno. Pa hodim nekaj ur. Sedaj bom spet kolesaril, rad plavam, pa tudi v planine še grem.
Lani ste dobili zlato plaketo občine Ormož. Kako ste to doživeli?
C. Meško: To mi je bilo res v veliko čast. Sploh, ko sem slišal, da so me svetniki potrdili soglasno, brez nasprotovanj, se mi je to zdelo največ vredno. Presenečen sem bil, da je lahko tako priznanje dobil en kmet. Sicer imam 12 različnih priznanj, tudi na področju planinstva, častne znake, pa plakete, bil pa sem tudi športni delavec leta v občini Ormož.
Zelo ste zgovorni, je to že kar v družini?
C. Meško: Že večkrat so mi rekli, da pri govoru ne uporabljam nobenih mašil. Imel sem enourni intervju, pa nisem uporabil niti enega ee-eee ... Spomnim se, da so v kmetijski šoli nekateri veliko znali, pa tega niso znali povedati, meni pa to nikoli ni bil problem. Sicer pa je to v družini: stric Ksaver je bil pisatelj, tudi moja mati je poleg osmih otrok in dela na kmetiji še je imela čas in potrebo pisati. Vendar nisem najbolj zgovoren v družini; zelo spretna je žena, še bolj pa hčera.
Kako vam služi zdravje? C. Meško: Imel sem malo težav s srcem, sedaj pa sem zelo dobro. Vsako jutro spi-jem čaj, ki mi ga pripravi žena iz različnih zelišč, ki rastejo tu okrog. Vse možno nasuši skozi leto - belo ome-lo, meliso, meto, origano, trpotec, regrat, koprive, bezeg in gotovo še kaj. Naredi tudi odlično mazilo iz ognjiča in mazilo proti glavobolu.
Viki Ivanuša
CENTER STAREJSIH OBČANOV ORMOŽ
Oskrba starostnikov je v Sloveniji urejena na več načinov. Med najpogostejšimi oblikami je to bivanje v domu upokojencev, vse bolj pa se uvajata tudi pomoč na domu in dnevno varstvo. Po letih bivanja v nekem okolju se namreč starostniki težko odločijo zapustiti svoje domače okolje. Da bi bil prehod iz starega v novo bivalno okolje čim bolj enostaven in za ljudi čim manj stresen, se v praksi izvajata pomoč na domu in dnevno varstvo, ki starostniku omogočata, da čim daljši čas svojega življenja še preživi v svojem domu. Hkrati s tem pa se deloma že privaja na način dela in življenja v instituciji. V Centru starejših občanov Ormož (CSO Ormož) se zavedajo, da se nahajajo v okolju, v katerem toplina domače hiše veliko pomeni. Prav zato zraven domskega varstva posebno pozornost namenjajo razvoju in vzpostavljanju storitev, kot sta pomoč na domu in dnevno varstvo. »Storitev pomoč na domu izvajamo deset let, in sicer za območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Za to delo imamo zaposlenih sedem ustrezno strokovno usposobljenih socialnih oskrbovalk. Nekatere med njimi so medicinske sestre, druge bolničarke, nekaj med njimi pa jih ima opravljeno kvalifikacijo za socialne oskr-bovalke. Pomoč na domu izvajamo v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu, ki določa pogoje, pod katerimi se storitev izvaja. Pomoč na domu je namenjena osebam, starim 65 let in več, osebam s statusom invalida,
kronično bolnim in tistim z dolgotrajnimi okvarami zdravja ter družinam s hudo bolnim otrokom. Hkrati morajo upravičenci imeti zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje. Storitev pomoč družini na domu lahko prejme tudi nekdo, ki sicer ne izpolnjuje zgoraj naštetih pogojev. Gre za primere, ko skupaj s Centrom za
vključujemo pa jih tudi v skupine za samopomoč. Pri slednjem je zanimivo omeniti, da se je ustanovila šiviljska skupina. V njo so vključene uporabnice pomoči na domu, stanovalke in delavke CSO ter prostovoljke (upokojenke) iz domačega okolja. Gre za zares simpatično obliko sodelovanja, pri čemer uporabnice, ki prihajajo od
socialno delo (CSD) ugotovimo, da bi nekdo nujno potreboval našo pomoč in tako se lahko na podlagi mnenja, izdanega s strani CSD, vključi v naš program pomoči na domu,« je povedala v. d. direktorice CSO Ormož Janja Špindler. Socialna delavka Nataša Čavič pa je svoje izkušnje iz terena opisala takole: »Pri izvajanju pomoči družini na domu oziroma pri delu na terenu je najpomembnejše, da izvajalec storitve upošteva življenjski stil in navade uporabnika. Ko pridemo v hišo, se prilagajamo življenju uporabnika, saj gre za njegovo bivalno okolje. Uporabnike storitve vabimo tudi na prireditve, ki jih organiziramo v domu, nekateri med njimi napišejo kakšen članek za naše interno glasilo Zvonček,
zunaj, spoznavajo naš način dela, naše zaposlene in samo ustanovo. Zato jim je lahko morebitni kasnejši prihod k nam, ko se odločijo za popolno domsko varstvo, toliko lažji.« Opravila, ki jih zajema pomoč na domu, so razdeljena v tri sklope. Prvi je gospodinjska pomoč, drugi pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in tretji pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Gospodinjska pomoč pomeni prinašanje ali nabavo živil in pripravo enega obroka hrane ter vzdrževanja higiene bivalnih prostorov uporabnika. Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih zajema pomoč pri oblačenju ali slačenju, umivanju, hranjenju in opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov pa pomeni vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s svojci in prostovoljci ter spremstvo pri nujnih opravkih izven doma. CSO Ormož pomoč na domu izvaja v času med 7. in 15. uro, vse dni v letu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Storitve opravljajo v skladu s sklenjenim dogovorom (med upravičencem in CSO Ormož, d. o. o.). Uporabniki se glede na potrebe in finančne možnosti odločijo za različno število ur pomoči. Najkrajši možni čas storitve je ena ura, najdaljši pa štiri ure dnevno ali največ 20 ur tedensko. »Cena storitve se oblikuje v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstve-nih storitev in na podlagi soglasja občin soustanoviteljic. Če uporabnik ne more pokriti stroškov izvajanja storitve, lahko na Centru za socialno delo
Ormož uveljavlja delno ali celotno oprostitev plačila storitve. Pri pripravi vloge pa lahko uporabniku pomagajo tudi naše socialne delavke,« je pojasnila v. d. direktorice Špindlerjeva in v nadaljevanju opisala še drugo obliko pomoči, s katero lahko pomagajo uporabniku, ne da bi ta moral zapustiti svoj dom oziroma svoje domače okolje. »Gre za dnevno varstvo, ki ga uporabniku omogočimo v naši instituciji in pomeni obliko pomoči posamezniku, ki še ne potrebuje celodnevne oskrbe v domu. Organizirano je od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, po dogovoru pa lahko tudi daljši čas. Prav tako imajo uporabniki možnost storitev izbrati samo nekaj dni v tednu, točno določene dni v mesecu ali pa obdobje ob odsotnosti svojcev zaradi dopusta. Dnevno varstvo je namenjeno vsem, ki so stari več kot 65 let in potrebujejo organizirano obliko bivanja le za določeno število ur. V sklopu dnevnega varstva uporabniku nudimo skoraj vse tisto, česar so deležni naši
tudi medicinsko oskrbo oziroma pomoč, poskrbimo za osebno higieno ter nudimo prevoz v dnevno varstvo in nazaj domov. Tudi pri tej obliki pomoči je velika prednost, da se uporabnik dnevno vrača v svoje primarno domače okolje. Čas, ko so svojci v službi, pa uporabnik preživi pri nas, kjer ima stoodstotno oskrbo, varnost in družbo. Cena dnevnega varstva se obračuna po številu ur, ki jih uporabnik preživi pri nas. Pri obeh storitvah, o katerih smo govorili (pomoč na domu in dnevno varstvo), pa je treba poudariti, da je ključnega pomena tudi
stanovalci. Izpostavila bi varno in prijetno okolje, kakovostno prehrano (zajtrk, kosilo in po dogovoru tudi malico ali večerjo), razvedrilne aktivnosti, kreativne delavnice, vključitev v molitveno skupino, sprehode, telovadbo, udeležbo na kulturnih prireditvah, izletih ali piknikih, ki potekajo v naši organizaciji, dnevni počitek (uporabniku je na voljo postelja), branje časopisa, gledanje televizije in klepet ob ka-vici. Po potrebi uredimo
sodelovanje svojcev. Na podlagi pogovora s svojci se namreč seznanimo z informacijami, ki so potrebne za naše sodelovanje z uporabnikom. To pomeni, da spoznamo njegove potrebe, interese, njegov način življenja v preteklosti in podobno.«
Tretji način, s katerim CSO Ormož pride k uporabnikom na dom, je dostava hrane. Tople obroke (kosila) dostavljajo na dom v posebnih termo posodah vse dni v tednu, tudi ob
sobotah, nedeljah in praznikih. Prehrana je zdrava, prilagojena starostnikom, trenutno pa je v to storitev vključenih okoli 50 uporabnikov iz območja občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Poudariti pa je treba tudi institucionalno varstvo starejših - osnovno in najpomembnejšo dejavnost, s katero se ukvarja CSO Ormož, ki je svoja vrata odprl februarja 2002 in deluje na podlagi podeljene koncesije za opravljanje javne službe s strani Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve. Zgradba doma je nova, sodobna in ima funkcionalno notranjo zasnovo. Sprejme lahko 153 stanovalcev, ki imajo možnost namestitve v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah na stanovanjskem, negovalnem ali dementnem oddelku. Stanovalcem je zagotovljena zdravstvena nega, socialna oskrba, zdravljenje in rehabilitacija. V dom pa ob tem še redno prihajajo zdravnik splošne medicine, fiziater, nevropsihiater in diabeto-loginja. Bivanje v domu je mogoče tudi za določen čas - v času zime ter dopustov ali počitnic svojcev. Prednosti CSO Ormož so ob vsem že naštetem tudi njegova majhnost, ki omogoča neposredne in pristne medosebne odnose ter odprtost in povezanost z okoljem. »Vsak izmed naših stanovalcev lahko v vrsti dejavnosti, ki jih ponujamo za zagotavljanje čim višje kakovosti sobivanja, najde kaj zase. Ker želimo ohraniti socialno mrežo stanovalcev z njihovim primarnim okoljem, smo zelo veseli tudi vsakršnega sodelovanja in vključevanja svojcev v naše vsakodnevno domsko življenje,« je pogovor zaključila v. d. direktorice CSO Ormož Janja Špin-dler.
CSO Ormož d.o.o. Ulica Dr.Hrovata 10/a 2270 Ormož tel: 02 741 62 02 gsm: 041 757 758 www.cso-ormoz.si
Sklepne vaje, ki razgibajo vse mišične skupine
V Sloveniji se je projekt Šola zdravja, katerega idejni vodja in ustanovitelj je dr. Nikolay Grishin, začel uresničevati februarja leta 2007. Takrat je tudi nastala prva skupina v Piranu. Sestavil je vaje za sklepe za vse tiste, ki imajo težave zaradi tega, ker se ne gibljejo. Telesna neaktivnost prebivalstva je namreč postala vse bolj značilen dejavnik tveganja za razvoj številnih bolezni, redna in zmerna telesna dejavnost pa ima številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. Šola zdravja želi posameznikom podati osnovne napotke o tem, kako dosegati čim boljše in zdravo življenje. Ob skupinski telovadbi na prostem organizira tudi poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih izvajajo strokovnjaki z različnih področij.
Društvo Šola zdravja pa se je registriralo leta 2009 in ima sedež v Domžalah. Konec novembra leta 2011 mu je takratno ministrstvo za šolstvo in šport podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Marca, ko se je društvo Šola zdravja predstavilo na Mestnem trgu na Ptuju z
večino svojih skupin, je uradno imelo 37 skupin in 900 registriranih članov, nekaj pa jih je bilo še v ustanavljanju. Kot je povedala predsednica društva Zdenka Garkič, se trudijo, da bi to gibanje razširili po celi Sloveniji, jutranjo telovadbo pa pripeljali v vsak kraj. Praktično in teoretično skušajo svoje člane in širšo javnost osveščati o tem, kako zdravo živeti, pri tem pa izpostaviti tudi socialni pomen jutranje telovadbe in druženja. Danes nimamo opravka samo s socialno krizo, temveč tudi s čustveno; ljudje vedno bolj potrebujejo prijatelje in druženje. Zato tudi organizirajo srečanja skupin po Sloveniji, ker želijo pokazati, kaj vse se da in kaj vse zmorejo udeleženci Šole zdravja. Ob registriranih članih imajo tudi veliko oboževalcev in še več posnemovalcev. Vadijo vsako jutro med 7.30 in 8. uro na prostem ne glede na letni čas in vreme po celi Sloveniji, razen ob nedeljah in praznikih, na različnih krajih, v športnih parkih, na športnih igriščih, ob rekah, jezerih, morju. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Kot pravijo, niso maturanti, ki bi se le maja spravili na glavne ceste
oziroma trge skupinsko ple-sat, da bi jih videla množica ljudi. Večina je starejših od 50 let, med njimi je veliko upokojencev, ki so s pomočjo jutranje telovadbe - vaj za sklepe, ki jih je sestavil dr. Nikolay Grishin in se imenujejo 1000 gibov -, vsak dan bolj zdravi. S pomočjo jutranje polurne vadbe - vaje so preproste in niso težke, primerne so za vsakogar - si udeleženci skupinskih vaj izboljšujejo svojo fizično in psihično stanje, gibanje v naravi in prijetno druženje v skupini
prispeva tudi k boljšemu psihičnemu stanju, s tem pa se zmanjšuje občutek osamljenosti, socialne izključenosti in depresije. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža, pa tudi ostale težave se zmanjšujejo ali pa celo izginjajo. Ker telovadba ni zahtevna, ni potrebna kondicijska pripravljenost in tudi draga športna oprema ne. V času polurne vadbe se razgibajo vsi sklepi telesa in vse mišične skupine; začne se pri dlaneh, konča pa pri podplatih.
Foto: Črtomir Goznik
"C " r	ñ -f**^ < '
Sola zdravja v Sloveniji deluje že od leta 2007. Na fotografiji predsednica društva Sola zdravja Zdenka Garkič, predsednica ptujske skupine Marija Gabron in dr. Nikolay Grishin, ki je sestavil sklepne vaje za vse tiste, ki imajo težave zaradi tega, ker se ne gibljejo.
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji trenutno deluje že blizu 40 skupin, ki vsako jutro med 7.30 in 8. uro po celi Sloveniji izvajajo vaje - 1000 gibov na prostem - ne glede na vreme. Fotografija je s skupinske vadbe na Mestnem trgu na Ptuju.
Pobudnica in začetnica delovanja ptujske skupine je Marija Gabron. Aktivna je od junija leta 2011 in ima tudi svojo himno. Vsako jutro se dobijo v Ljudskem vrtu, kjer telovadijo pol ure. Vedno več jih je, želi pa si, da bi bilo skupin še več, ne samo v Ljudskem vrtu, temveč tudi drugje, saj je na Ptuju in v okolici še veliko lepega prostora, kjer bi lahko potekala jutranja telovadba s 1000 gibi. Člani ptujske skupine jutranjih telovadcev, ki trenutno šteje okrog 30 članov,
so v povprečju stari 60 let, najstarejša udeleženka ima 82 let.
Marca so se skupine Šole zdravja s skupinsko telovadbo predstavile na Mestnem trgu na Ptuju. Prišle so iz cele Slovenije, ob tej priložnosti pa jih je pozdravil tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan, pohvalil pomen njihovega delovanja pri gradnji socialne kohezije in dobro voljo, ki jo izkazujejo z vsemi svojimi aktivnostmi.
MG
Rekreacija za starejše
Oblika človeškega telesa se s staranjem precej spreminja, telo pa izgublja tudi moč in gibalne sposobnosti - postopoma usihata mišična moč in srčno-dihalna pripravljenost. Maksimalna poraba kisika v starosti 60 let je približno od 70 do 80 odstotkov tiste pri dvajsetih letih. Usihanje moči in srč-no-dihalne pripravljenosti organizma zaradi staranja lahko učinkovito zavremo, če redno vadimo. Staranja seveda ne moremo ustaviti, s telesno aktivnostjo pa ga lahko upočasnimo.
Izberite primerno telesno dejavnost
Starejši ljudje v glavnem niso sposobni večjih fizičnih naporov, obstaja pa kar nekaj vaj, ki jih lahko dela vsak ne glede na starost in siceršnjo telesno pripravljenost. Vsakodnevna telesna aktivnost je za nekatere že 30-minutna hoja. Če se vam to zdi prenaporno, pol ure razporedite na tri sprehode po deset minut. Veliko upokojenskih društev se v zadnjem času v zimskem obdobju odloča za organizirano telovadbo v telovadnicah, kar je prav tako izjemno koristno. Po takšni aktivnosti v zimskem času
je spomladi lažje začeti z gibanjem na prostem (hoja, planinarjenje, pohodi ...), za katerega se odloča vedno več ljudi.
Strokovnjaki za dobro psihično in telesno zdravje med drugim priporočajo tudi stopnjujoč trening vzdržljivosti, ki poveča in okrepi sposobnosti kardiovasku-larnega sistema (ugodno vpliva na krvni tlak in srčni utrip). Tisti, ki se udeležujejo gibalnih dejavnosti, s tem izločajo dejavnike tveganja za srčne bolezni in s tem ugodno vplivajo na zdravje. S treningom je mogoče napredovati v katerikoli življenjski dobi. Splošen zdravstveni nasvet je: »Delaj tisto, kar zmoreš in kar delaš rad, vendar v mejah, ki jih določajo znamenja pretiranega stresa.«
Tenis
Ta rek v popolnosti velja tudi za starejše rekreativne igralce tenisa. Ti z igranjem po navadi pričnejo že v času, ko so še aktivni v službah, nadaljujejo pa tudi po tem. »Za igranje tenisa ni pregrad, vsaj pri meni ne,« navdušeno pove Vera, ki se s tenisom ukvarja že več kot 20 let. »V prvi vrsti gre za druženje, saj je v ptujskem teniškem klubu tradicija, da
se vsi med seboj poznamo, starejši in mlajši. Meni igranje tenisa predstavlja nadaljevanje rekreacije iz dni, ko sem še bila v službi. Sama ne vidim vzroka, da bi morala nekaj na silo prekiniti - pravzaprav nadaljujem z vsemi aktivnostmi, ki sem jih imela tudi prej. V zimskih mesecih se tako s prijatelji dobivamo na teniških igriščih enkrat na teden, poleti pa tri- do štirikrat. Igramo različno: ženske med seboj, večkrat pa tudi z moškimi -ti so včasih do nas nekoliko popustljivi, ko pa gre zares, pa ne več.«
Kakšne so poleg druženja še druge prednosti redne vadbe? »Gre za več prednosti, v prvi vrsti je seveda to, da skrbimo za zdravje. O tem sicer že ptički čivkajo, a se nekateri tega še vedno ne zavedajo povsem. Zase lahko rečem, da zdravnika skorajda ne poznam: ko se srečava kje v mestu, me po navadi vpraša, ali sem se odselila ali kaj,« v smehu pove Vera in nadaljuje: »Vsekakor je treba imeti cilje in stremeti k njim. Starejši velikokrat rečejo, da nimajo časa za to ali ono: stvar je v kontroli časa. Za prijetne stvari si je čas pač treba vzeti.«
JM
ZAVAROVALNICA MARIBOR
NOVOST NA SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM TRGU
Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na prihodnost. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varčevanje - donos -varnost.
www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20
Branje je odlično popotovanje za starejše
Foto: Črtomir Goznik
Zadnje čase branje in druženje s pisano besedo še posebej priporočajo ljudem v tretjem življenjskem obdobju in okoli njega.
Branje je ena najboljših kratkočasnih dejavnosti za vse generacije. Branje knjig, leposlovnih in tudi poučnih, strokovnih, poljudnih, je najcenejša in najbolj udobna dejavnost z mnogoterimi kakovostnimi učinki. Zadnje čase branje in druženje s pisano besedo še posebej priporočajo ljudem v tretjem življenjskem obdobju in okoli njega. Strokovnjaki s področja medicine, psihologije in pedagoški specialisti andragogike (veda o izobraževanju odraslih) in gerontogogike (veda o izobraževanju starejših) izrecno poudarjajo pozitivne učinke branja in poslušanja zgodb, povesti, pravljic, poezije, legend in drugih literarnih oblik na starejše prebivalstvo. Zapletena akcija in reakcija branja dokazano izboljšuje, neguje in ohranja mentalno kondicijo. Če je zavest ljudi o nujnem vzdrževanju telesne aktivnosti v deželi dosegla skoraj želeno raven in tudi javno publiciteto (vse več je prebivalstva, ki se redno ukvarja s tekom, s hitro hojo, z jogo, s plavanjem, s pohodni-
Avtor: Miha VAKE Slike: Sony
Sony je v primerjavi z drugimi proizvajalci zabavne elektronike na področje Androidovih tablic vstopil s skoraj dveletno zamudo. Na trgu je že gneča in konkurenca je huda. Sony je vstopil na trg z agresivno cenovno politiko in ponudil tablico ceneje od največjega konkurenta Appla ter hkrati za svoj denar ponudil več: nov moderni kos elektronike. Androidove tablice so lažje in bolj kompaktne v primerjavi s prenosnimi računalniki. Avtonomija ba-
štvom, s planinstvom ... igre z žogo so zelo priljubljene med »veterani« ...), pa je branje šele na tej poti. Zavedanje zdravega živahnega duha in prav take duše bi moralo veljati enako kot zavedanje telesa, ki je posoda ta istemu duhu in tej isti duši. Nujno je torej telovaditi (gibljivost telesa, pravilna drža, pre-krvavljenost, predihanost in kondicija, fizična moč in zmožnost, negovanje hrbtenice in sklepov, koordinacija in vzdrževanje fine in grobe motorike, vzdržljivost . ). Kako pa je s telovadbo za možgane (razumevanje, računanje, predstavljanje, pomnjenje, sklepanje, predpostavljanje, ugibanje, ustvarjanje, sprejemanje novosti ...)? Kot je za ohranjanje telesnega zdravja in kondicije nujna vsaj ena od oblik redne športne dejavnosti, tako je nujna »telovadba za možgane«. Največkrat je slišati, da je reševanje križank najboljša možganska telovadba. Seveda je odlična, a še več boste naredili za svojo mentalno, socialno, čustveno in ne nazadnje tudi telesno
terije je do dvakrat večja. Proizvodni strošek tablice je v primerjavi s prenosnikom nižji, saj je vgrajena bolj varčna strojna oprema, manjka pa tudi tipkovnica, optični pogon in hitra grafična kartica. Sony Tablet S se prek povezave Wlan poveže v brezžično omrežje. S telefoni ali drugimi napravami komunicira prek vmesnika Bluetooth, koristen pa je tudi vgrajen IR vmesnik, ki zna odlično komunicirati tudi s starejšimi televizorji in tako ugotovimo, da je nova tablica Sony lahko vaš daljinski upravlja-lec za celotno domovanje. Ja, prav ste slišali. Na tablici Sony S boste
kondicijo, če boste redno posegali po knjigah. Nikar ne pomišljajte, spoštovani bralci tega zapisa, da je pač branje leposlovja pomemb-
lahko brskali po spletu, igrali igre, gledali filme ter hkrati upravljali z drugimi napravami v vašem domovanju.
Posebnost tablice Sony Tablet S je možnost komunikacije s konzolo Sony Play Station 3 in posebna oblika, ki spominja na zaprto knjigo. Zadeva vsebuje procesor NVIDIA Tegra 2 Mobile 1GHz in 1 GB spomina. Za shranjevanje podatkov pa je na voljo 16 GB ali 32 GB hitrega diska SSD. Pred-nameščen je operacijski sistem Android Honeycomb 3.1 in nekaj dodatne programske opreme podjetja Sony. Značilnost tablic je veliko programske opreme, ki je na voljo za snemanje s spleta. Za Sony pa je še posebej značilno hitro delovanje in prijetni dodatki, ki jih konkurenca ne premore. Ali pač? Nov Sony Tablet S, ki ga je za otvoritev ognjemeta proti koncu leta 2011 uporabljal tudi sam papež, je od 449 EUR z DDV naprej že na voljo v Sloveniji. Za bolj izbirčne pa je na voljo tudi obilica originalne Sonyjeve dodatne opreme za tablico: od stojala, tipkovnice in usnjenega etuija. Zabava, informacije, film in kontrola drugih elektronskih naprav. Vse to in še več je Sony Tablet S.
no za šolajoče in druge aktivne prebivalce. Dovolite torej, da vas povabimo med knjige z bralno akcijo za odrasle, ki je poimenovana Bralna značka za odrasle in v tem letu povezuje bralce mest Evropske prestolnice kulture 2012 (Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje). Oglasite se v eni izmed bližnjih knjižnic (enote, bibliobus), kjer boste prejeli zloženko in si po mili volji izbrali knjige s priporočenega seznama leposlovnih knjig. Leposlovje je umetniška literatura, enostavno pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994), leposlovec pa je tisti, ki jo ustvarja.
Bralna značka za odrasle 2012 stopa v tej obliki osmo leto pred bralce, prvič pa je bila ponujena osnovnošolskim učiteljem Ptujskega v šolskem letu 2001/2002 kot bralna oblika za učitelje in starše. Navdušujoče sprejetje med učitelji in starši, ki so na tak način spoznavali novejše knjige, z izborom klasične literature pa podo-življali druženje s knjigami iz mladih dni, je botrovalo splošnemu bralnemu seznamu za odrasle. Tem je od leta 2005 ponujena bralna značka (tako, spominsko poimenovana v soglasju z vsem dobro znano akcijo za otroke) v vseh oddelkih Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, zlagoma so se bralni akciji pridružile tudi druge knjižnice.
V minulih sedmih letih je bilo bralcem priporočenih 90 avtorjev leposlovja, od tega 54 domačih in 36 tujih (literarni nagrajenci, jubilanti, novejši in klasični, proza-
isti in poeti, domoznanski, avtorski specialisti ...); za-čuda se ujemata navedeni številki tudi pri razvrstitvi avtorjev po spolu, torej 54 pisateljev oziroma pesnikov in 36 pisateljic oziroma pesnic. Če bi se vsaj tako, po spolu, ujemalo še število tistih, ki so bralno značko za odrasle uspešno osvojili (pomeni, da so oddali izpolnjeno zloženko), teh je bilo v sedmih letih skupaj 672 v ptujski knjižnici, a od tega je manj kot desetina moških. V tem času so bralno značko podpirali založniki s knjižnimi nagradami, vsaka nova sezona je bila svečano vpeljana in zaključena z literarnim večerom. Tudi v letu, ki ravnokar teče in povezuje soprestolnice evropske kulture 2012 Maribor, Ptuj, Mursko Soboto, Novo mesto, Velenje in Slovenj Gradec, bralna značka za odrasle z načrtnim seznamom avtorjev vabi knjižnice in bralce navedenih mest. Bralni seznam letos šteje 18 predlogov in sami izpostavljeni naslovi dajejo rdečo nit Evropske prestolnice kulture:
Moje suhote. Kaki vojaki. Graditelj. Evropa. David Copperfiled. Kažipoti brezpotij. Tri usode s Koroškega. Smrt slovenske primadone. Semenj čudežev. Knjižnica ponoči. Sanjajo tisti, ki preveč spijo. Pink! Hribci kremeniti. Zapisani v Ptuj. Pravljice. Drugi komadi. Vidke. In po avtorjih: Boris Pahor (1913, Trst, eden najvidnejših slovenskih akademikov in literatov ter domačih in evropskih nagrajencev ... častni občan Maribora), Nataša Kram-
berger (1983, Jurovski Dol, zmagovalka festivala mlade literature Urška 2006, nominiranka za kresnika, dobitnica nagrade EU za literaturo), Drago Jančar (1948, Maribor, eden najbolj uveljavljenih in nagrajevanih ter prepoznavnih slovenskih avtorjev), Avgust Demšar (psevdonim, Maribor, nominiranec za kresnika), Charles Dickens (1812-1870), jubilej svetovnega klasika in aktualnost tematike), Jože Snoj (1934, Maribor, aktualni dobitnik velike Prešernove nagrade), Vinko Ošlak (1947, Slovenj Gradec, pesnik, publicist, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik), Brina Svit (1954, Ljubljana, evropska literarna nagrada Madeleine Zepter), Wislawa Szymborska (1923-2012, poljska pesnica, Nobelova nagrajenka), Alberto Manguel (1948, Buenos Aires, kozmopolit-ski književnik in strasten bralec), Nejc Gazvoda (1985, Novo mesto, nagrada zlata ptica, nagrada fabula ...), Janja Vidmar (1962, Ptuj, večkratna dobitnica večernice in drugih nagrad za mladinsko književnost), Marjan Manček (1948, Novo mesto, številne nagrade za ilustracije, Levstikova nagrada) .
Seveda so knjige, ki so posebej namenjene starejši bralski publiki, ampak jim lahko preprečuje veselje s knjigami »neprijazna« knjižna izdaja (npr. droben tisk, majhni vrstični presledki in robovi ...), vse več je založb, ki imajo v mislih bralce v tretjem življenjskem obdobju in izdajajo posebej izbrano literaturo za tretje življenjsko obdobje.
Liljana Klemenčič
Sony tablet S zna komandirati televizijo
Zborovodja in glasbenik Jože Dernikovič
Čeprav ga lovi že osmi križ, je Jože Dernikovič iz Cirku-lan še vedno zelo aktiven. V svojem izjemno razgibanem življenju je vodil številne pevske zbore, še vedno pa pridno vodi mešani pevski zbor v domačih Cirkulanah in gasilski pevski zbor iz Hajdoš. Luč sveta je pojoči Pepček, kot ga kličejo domačini,
ugledal na jožefovo, 19. marca 1933, v haloški Pristavi pri Cirkulanah, kjer je preživljal tudi otroška leta in gulil prve šolske klopi. Po šestih razredih cirkulanske osnovne šole je tudi njegovo mladost prekinila vojna vihra, po vojni pa je 7. in 8. razred dokončal v ptujski Mladiki. Že med vojno se je njegova mati Marija morala
preseliti v Paradiž 65 sredi vinogradov pri Cirkulanah, kjer je skupaj z njo preživljal mlada fantovska leta. »Petje in glasba me spremljata od ranih otroških let, saj se je v naši družini pogosto prepevalo. Moj dedek Franc in stric Stanko sta igrala harmoniko, zato so se pri naši hiši pogosto zbirali tudi drugi muzikanti, ki so
Foto: M. Ozmec
Njegova prostočasna rezidenca je na 381 metrov visokem Paradižu 65 sredi haloških gričev, od koder se vidi daleč naokrog.
skupaj z njima igrali po gostijah, včasih se je namreč igralo bolj pogosto, tudi za god in rojstni dan. Po stričevi smrti sem podedoval njegovo staro harmoniko. Sicer je iz nje pihalo, da bi se lahko človek prehladil, a bila je dovolj dobra, da sem se nanjo naučil igrati. Že kot mladenič sem pričel prepevati na koru, potem ko se je leta 1951 smrtno ponesrečil tedanji cirkulanski organist Milan Bračko, pa me je župnik Jože Krošl nagovoril, da sem se pričel pri njem resneje učiti. V župnišču je bil star harmonij, ki nam še danes služi za vadbo in na njem sem se učil igranja ter spremljave prvih cerkvenih pesmi. To je bilo moje prvo srečanje z notami.« Leta 1953 je moral mlad Pepči k vojakom; tedanji domovini je služil v Poža-revcu pri Beogradu kot radio telegrafist: » V vojski sem preživel kar dve leti in 15 dni. In tudi pri vojakih sem učil petja v manjšem vojaškem zboru. Ko smo pripravljali proslavo ob Prešernovem dnevu, so me skoraj zaprli, češ »kaj si mislite vi Švabi, kakšen Pre-
Pustimo mladim mladost, vzemimo skrb za prihodnost v svoje roke. Prava izbira je namensko, varno in preudarno varčevanje za starost pri Skupni pokojninski družbi, kjer že enajsto leto zanesljivo in donosno upravljamo s sredstvi 74.000 zavarovancev.
Prvi zadovoljni zavarovanci že prejemajo doživljenjske rente, s katerimi pokrivajo razliko med plačo in pokojnino.
Vidimo se v Skupni, vljudno vabljeni!
www.skupna.si
080 80 87
SKUPNA, pokojninska družba d.d.
Trg Republike 3,1000 Ljubljana
¡nfo@skupna.si www.skupna.si
O
Foto: M. Ozmec
Jože Dernikovič - Pepči je zelo rad za orglami farne cerkve sv. Barbare v Cirkulanah.
SKUPNA
POKOJNINSKA DRUŽBA d.d.
šeren, kdo je to?«, saj zanj še slišali niso. Takoj, ko sem se vrnil od vojakov, pa mi je župnik Krošl uredil, da sem se v ptujski glasbeni šoli pričel učiti igranja klavirja pri profesorju Franju Luževiču; harmonijo me je učil Franc Petek, ravnateljica glasbene šole Ela Šrol Senčarjeva pa me je dve leti učila še solo petje, tako da sem svojo glasbeno izobrazbo kar lepo izpopolnil.«
In naključje je hotelo, da je na svoj 24. rojstni dan na jožefovo, 19. marca 1957, Pepči postal cirkulanski organist, s čimer je prevzel tudi tamkajšnji mešani pevski zbor, s katerim je letos proslavil 55 let svojega zborovodstva. A vabili so tudi od drugod:
»Leta 1975 je k meni prišel tedanji direktor ptujske komunale Marjan Mesarič in mi predlagal, da bi v tem kolektivu ustanovili moški pevski zbor. Rečeno - storjeno, saj smo bili mladi, zagnani in polni energije in tako smo s komunalci skupaj veselo prepevali skoraj četrt stoletja, do leta 2003. Ponosni smo bili, ko nas je včasih prišel poslušat tudi profesor Branko Rajšter, ki me je pozneje povabil v Moški komorni zbor v Ptuju, ki ga je tedaj vodil. In tako sem dobro desetletje prepeval tudi pri komornem zboru, ki ga je potem prevzel Franc Lačen, njemu pa sem občasno pomagal tudi kot korepetitor.«
Ob tem pa se je pojoči Pepči sprva z mopedom, pozneje z avtom, pridno vozil tudi v druge okoliške kraje, saj je vodil več pevskih zborov:
»Od leta 1984 do 2005 sem vodil mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj. Gasilci iz Hajdoš so me leta 1986 povabili, da zaradi bolezni zborovodja Valentina Žu-mra prevzamem gasilski pevski zbor, ki ga vodim še danes, in ga bom verjetno še dokler bom zmogel. Od
leta 1980 do 1985 sem zelo rad vodil mešani pevski zbor Društva slepih in slabovidnih Ptuj. Ti ljudje so se zelo dobro učili in lepo prepevali, zanimivo pa je, da so se najhitreje naučili prav tisti, ki so bili popolnoma slepi. Od leta 2004 sem vodil tudi mešani pevski zbor Kulturnega društva Cirkov-ce. To so lepi spomini, žal pa sem zaradi drugih obveznosti in tudi zaradi dolge poti decembra 2010 ta zbor moral zapustiti. Vmes sem vodil še kakšen cerkveni zbor in moram reči, da sem se z vsemi zbori, ki sem jih vodil, razšel prijateljsko in vsakega posebej imam v najlepšem spominu. Kaj češ, leta pač naredijo svoje in sedaj vodim le še cirkulanski mešani zbor in gasilski pevski zbor iz Hajdoš.«
A tako vam ostaja več časa za druge reči. Kaj vse poleg petja in glasbe radi počnete, s čim se kratkočasite?
»Če mi ostane kaj prostega časa še vedno zelo rad berem, iščem nove skladbe, primerne za moja dva zbora, tu in tam pa še tudi sam kakšno napišem. Sicer pa je moja prostočasna rezidenca v Paradižu 65, na enem od večjih vrhov sredi halo-ških gričev. Poglejte, iz 381 metrov nadmorske višine se lepo vidi okrog in okrog. Tam levo zadaj se sveti ptujsko jezero z gradom, desno je svete Barbare turen špic, torej Cirkulane, tista cerkev je Janž, tam je Švabovo, tudi Borl se vidi, tisto desno je sveti Avguštin, tam sveti Florijan na Hrvaškem, tisto črno kot Triglav je Donač-ka gora, desno s špicem na vrhu pa Boč. Tukaj kraljujem, sedaj spomladi je še posebej lepo, saj je vse cvetoče. Obdelujem svoj vinograd z okoli 400 trsi, tako da imam tudi svoje vino. Poleg tega pa so moje največje veselje seveda moji potomci: moja dva vnuka in kar štirje pravnuki.«
M. Ozmec
Nega zrele kože
Kdor dovolj dolgo živi, se neizbežno postara. Seveda pa se ljudje staramo različno hitro in tudi znaki staranja so pri posameznikih različno izraženi. Danes živimo v povprečju bistveno dlje, kot so živele naše prednice in predniki, in pri isti starosti smo videti precej mlajši. Najbolj izdajalska je prav koža, še posebej koža na obrazu, vratu in rokah. Gube, ki jih je sčasoma vse več in s katerimi se ženske še posebej težko sprijaznimo, postanejo v tem obdobju še bolj izrazite. Na srečo pa se nihče ne postara kar čez noč. Z leti postaja nekoč napeta in čvrsta koža vse bolj nagubana in ohlapna. Ne le na obrazu, ampak tudi po telesu. Najprej pa se pojavijo prav gubice okrog oči. In ker je koža obraza vsem na očeh, ni čudno, da nas prav po njej ocenjujejo in določajo, koliko smo stari. Koža pa ne kaže le naših let, temveč je v obrazne gube ujet tudi naš značaj. Z obrazom namreč izražamo veselje, žalost, jezo, razočaranje, srečo, presenečenje ... Estetsko-kozmetični problem stare oziroma »zrele kože« je nastanek uvelosti kože, drobna gubavost na površini kože in bolj ali manj
globoke gube, ki se z leti »narišejo« na kožo obraza, vratu, dekolteja ... Koža se spreminja celo življenje; staranje kože je celovit in dolgoročen proces, ki ga določajo številni notranji in zunanji dejavniki. Na koži so vidne posledice biološkega staranja kožnih celic in tudi posledice starostnih sprememb v drugih organih. Na videz kože močno vpliva spremenjeno hormonsko ravnovesje v menopavzi. Tudi naš način življenja se pokaže na koži, posebej izpostavljanje različnim vplivom okolja, zlasti UV-žarkom, neprimeren način prehranjevanja, stres, čezmerno pitje alkohola in kajenje. Vpliv vseh teh dejavnikov se z leti kopiči, zato se najbolj odraža prav na zreli koži. Da bi čim dlje ohranili mladosten in svež videz kože, se je treba čim bolj izogibati škodljivim dejavnikom, pri vsem tem pa je izrednega pomena tudi vsakodnevna nega kože. Zrela koža potrebuje posebej prilagojeno vsakodnevno nego, ki jo čvrsti, gladi gube in ohranja enakomeren ten, pri izbiri kozmetičnih izdelkov pa bo zelo dobrodošla tudi pomoč kozmetičarke. Staranje kože lahko upo-
časnimo s pravilno nego, ki bo nevtralizirala škodljivo delovanje zunanjih faktorjev. To lahko dosežemo s pravilno izbranimi kozmetičnimi proizvodi z aktivnimi sestavinami, ki uničujejo proste radikale, pospešujejo obnavljanje celic in povečajo sposobnost kože, da zadržuje vlago. S tem se posredno izboljša njena čvrstost, napetost in elastičnost. Današnje formule proizvodov proti staranju vsebujejo za kožo vitalne sestavine. Njihova naloga je, da podprejo upočasnjene funkcije kože. Prioritetno je vsekakor nadomeščanje vlage, odstranjevanje odmrlih celic, ki dajejo koži utrujen videz in nezdravo barvo, s površine kože, kar najbolje storimo s kemičnim pilin-gom.
Treba se je izogibati neposrednemu izpostavljanju soncu, ker stalno pretirano nastajanje melanina sčasoma povzroči motnje v pigmentaciji, ki se kažejo kot pigmentne lise. Mnogi imenujejo te lise starostne pege, čeprav se pojavljajo tudi pri mlajših ljudeh. Koža vsakodnevno potrebuje:
•	redno čiščenje zjutraj in zvečer,
•	dovolj vode,
//4. i. . .
Življenje ni lahek šport
Koža se spreminja celo življenje... (fotografija je ilustrativna)
•	dnevno in nočno kremo.
Koža občasno potrebuje:
•	priporočljiva je maska za obraz enkrat tedensko,
•	posebno nego v kozmetičnih salonih, ki sestoji iz masaže, limfne drenaže in globinske-
ga pilinga. Program za izboljšanje stanja vaše kože vam bo sestavila vaša kozmetičarka, kakor tudi predpisala ustrezno nego. Čvrsta koža ni čudež narave, lahko jo dosežete in ohranjate s celovito nego. Ob tem si je treba priznati,
Foto: Črtomir Goznik
da nam nobena krema ne bo vrnila mladosti. Sicer pa, le zakaj bi jo morala? Ob tem zavedanju ter ob pravilni negi pa bomo dosegli, da se bo naša koža tudi v zrelih letih odlično počutila. In verjemite, to se bo videlo tudi navzven!
Silva Čuš, kozmetičarka
MARIFIT -Oo
. -	•	^^ m a
MARIFIT -a«
KoencimQ10
za boljše poi litje in vet življenjske energije SO mg koencima Q10
/
KOENCIM Q10 IZBOLJŠUJE!
Vaše telo ogromno pridobi z redno vadbo. Ali ste poskrbeli tudi za raznovrstno in uravnoteženo prehrano? Vprašajte vašega farmacevta v lekarni o izdelkih MARIFIT. Več na www.marifit.si O
^ PteMoft Ko^fwuA,
Za dobro počutje in več življenjske energije. Kaneka Q10 - koencim Q10 VRHUNSKE KAKOVOSTI!
MARIFIT
HOVn
¡S,
LEKARNE MARIBOR
Izdelki MARIFIT so prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Lekarne Maribor - učinkoviti, varni in kakovostni tudi pri prehranskih dopolnilih!
Za čim bolj aktivno jesen življenja
Staranje je proces, ki poteka vse življenje, kakovostna starost pa je v veliki meri odvisna od navad, sprejemanja in načina življenja že v zgodnjih in dejavnih letih. Tako v Sloveniji kot drugod v EU število starejših prebivalcev konstantno narašča; do leta 2060 bi naj bila tako že tretjina vseh Slovencev starejša od 65 let. Dejstvo je, da v Sloveniji še vedno ni sistemskega pristopa k reševanju problematike staranja, ki pa je glede na pričakovane trende nujno potreben. Starost namreč ni bolezen, prav tako pa tudi ne težava, ampak prav nasprotno: starejši od 65 let so lahko
Po že pred leti sprejetem pokojninskem zakonu (leta 1999) so se z letošnjim letom ponovno nekoliko spremenili pogoji za upokojitev - predvsem za ženske. Letos se je tako starost za starostno pokojnino zvišala za štiri mesece, pokojninska doba pa za tri mesece. Kot navajajo v ZPIZ-u se ženske lahko letos upokojijo brez odbitkov, če so stare 57 let in 4 mesece in imajo 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe. Če imajo najmanj 20 let pokojninske dobe, morajo za upokojitev dopolniti 61 let, če pa imajo le 15 let pokojninske dobe, pa morajo za upokojitev dopolniti najmanj 63 let starosti. Vsi primeri veljajo za pridobitev pokojnine brez odbitkov. Pri moških ni sprememb glede na lani; če so stari vsaj 58 let in imajo 40 let pokojninske dobe, se lahko upokojijo brez odbitkov. Do polne pokojnine so upravičeni tudi tisti, ki so dopolnili vsaj 63 let in imajo vsaj 20 let pokojninske dobe, ter tisti, ki imajo 65 let in najmanj 15 let pokojninske dobe. Za izpolnitev morebiti manjkajoče pokojninske dobe pa se lahko upošteva kot dodana doba še 11/12 časa zaključenega dodiplomskega ali podiplomskega študija, služenja vojaškega roka ali usposabljanja za rezervni sestav policije, in pa časa, ko je bila oseba prijavljena na Zavodu kot aktiven iskalec zaposlitve.
Seveda je upokojitev še vedno možna tudi pri nižji starosti. „Znižanje starostne meje je mogoče uveljavljati za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega državljana, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let; zaradi
ob primernem spodbujanju mentalne in fizične aktivnosti pomembni člani družbe. Na IVZ RS se zato zavzemajo za poudarjanje pomena zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja in socialne vključenosti, ki prinašajo zdravje tudi v zrelejših letih. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na zdravo in aktivno starost, sta telesna aktivnost in zdrava prehrana; z obojim pa se je treba ukvarjati že od mladosti naprej. V starostnem obdobju se z redno telesno vadbo ohranja in izboljšuje telesna pripravljenost, hkrati pa se tako preprečujejo tudi bolezni. Obenem je fizična
dela na delovnem mestu, na katerem se je zavarovancu štela zavarovalna doba s povečanjem, ali dela v poklicu, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno opravljati, zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem zavarovanca ali zaradi vključitve ženske v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 18. leta starosti," navajajo v ZPIZ-u in dodajajo, da znižanje starosti ni neomejeno: „Za žensko se lahko starost na omenjenih podlagah zniža do največ 53 let, za moškega pa največ do 58 let." Še vedno tudi velja, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, praviloma izračunane na podlagi povprečnih mesečnih plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje. Ne more pa se v pokojninsko osnovo všteti zadnjega koledarskega leta, v katerem upravičenec uveljavlja upokojitev. Valorizacijske količnike pa vsako leto znova določa minister za delo, družino in socialne zadeve. Od 1. januarja 2012 sicer znaša najnižja pokojninska osnova 551,16 evrov. Višina najnižje pokojninske osnove se spreminja ob vsakokratni uskladitvi pokojnin za toliko, kolikor se spremeni višina novih pokojnin. Najvišja pokojninska osnova od letošnjega leta naprej pa znaša 2.204,64 evra. Višina najvišje pokojninske osnove je odvisna od spremembe najnižje pokojninske osnove in vedno predstavlja štirikra-tnik zneska najnižje pokojninske osnove.
SM
aktivnost tudi del zdravljenja in rehabilitacije pri številnih boleznih ali poškodbah. Jožica Maučec Zakotnik z IVZ opozarja, da naj starejši izvajajo telesno dejavnost, ki je prilagojena njihovim sposobnostim in jim je v veselje ter ob tem dodaja, da se s telesno aktivnostjo znižuje raven sladkorja v krvi, povečuje se odpornost proti okužbam, moč mišic in gibčnost, nenazadnje pa redna vadba prinaša tudi sprostitev in boljše razpoloženje. Vendar pa je z zdravim življenjskim slogom prepozno začeti šele v starosti, pač pa ga je treba začeti uvajati že v mladosti. Poleg dobre telesne kondici-je pa je za aktivno in zdravo starost zelo pomembna še prehrana; starejši morajo uživati hranilno bogato in energijsko uravnoteženo hrano, ki mora biti kakovostna in pestra. Kot poudarja Maučec Zakotnikova pa naj imajo pri starejših prednost živila rastlinskega izvora,
hrani pa se po potrebi lahko dodajajo mineralni in vitaminski dodatki. Tudi duševno zdravje je eden od zelo pomembnih dejavnikov, ki lahko vpliva na kakovost življenja starostnikov. Med najpogostejše bolezni duševnega izvora pri starejših ljudeh spadata demenca in depresija. Prva bolezen je žal neozdravljiva, medtem ko se depresija že dolgo uspešno zdravi; pravzaprav je večja težava v tem, da je pri starostnikih zaznana zelo pozno - mnogokrat je ne zaznajo niti osebni zdravniki.
Sicer pa po podatkih IVZ o zdravju in dejavnikih tveganja pri starejših okoli tretjina starejših svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, okoli 15 % pa svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Najpomembnejši zdravstveni problemi med starejšimi od 65 let v Sloveniji pa so bole-
zni srca in žilja (povišan krvni tlak ter povišan holesterol, duševne motnje, rak (več kot polovica novih bolnikov z rakom je starejših od 65 let), sladkorna bolezen tipa 2, bolezni gibal in poškodbe, ki so pri starejših prav tako pogost vzrok smrti. Kot vzrok smrti so najpogostejše poškodbe, ki se zgodijo doma in v prostem času, predvsem padci. Zaradi slednjih je v zadnjem času vsako leto umrlo okoli 320 ljudi, starejših od 65 let. V večini primerov gre za poškodbe zaradi padcev na ravnem, padcev po stopnicah, z lestve in padcev s postelje.
Poglavitne usmeritve na področju zdravstvene skrbi za starejše so zato že nekaj let naravnane na ohranjanje dejavnosti starejših na vseh področjih in povečevanje števila let, ki jih preživijo v zdravju. Z ustrezno dostopnostjo kakovostne zdravstvene oskrbe in sistematično ureditvijo dolgotraj-
ne oskrbe bo posamezniku omogočeno čim daljše samostojno življenje v domačem okolju, kar je tudi cilj. Za spodbujanje aktivnega staranja pa je treba v največji možni meri širiti tudi preventivne programe vzgoje za zdrave življenjske navade. Preventivna dejavnost na področju dolgotrajne oskrbe lahko ima številne pozitivne učinke, saj lahko zmanjšuje potreben obseg storitev in posredno tudi izdatke za dolgotrajno oskrbo. S poučevanjem starejših in drugih oseb, ki so izpostavljene tveganjem za dolgotrajno oskrbo za zdravo življenje, njihovim aktivnejšim vključevanjem pri reševanju problemov, z vključevanjem v različne preventivne programe ter pravočasno pripravo na odpust iz bolnišnice, bo zmanjšana potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe oziroma bo ta prisotna krajši čas.
SM
m WM
■ V
Jaz zate ti zame.
■i
Nezgodno zavarovanje
zavarovanje za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti z videnimi dodatn.m, kritji za večjo varnost starejših.
Zavarovanje lahko sklenejo osebe do 85. leta starosti, trajanje zavarovanja in izplačilo zavarovalnine pa s starostjo ni omejeno.
Nesreča nikoli ne počiva.
Sklenite nezgodno zavarovanje za starejše in si zagotovite večjo finančno varnost.
Izkoristite ugodnost in se zavarujte skupaj z vašim zakoncem oz. partnerjem, saj ste tako lahko deležni ugodnejše premije.
m VZAJEMNA
Jaz zate, ti zame.
Skleni zavarovanje
www.vzajemna.si
0802060:
PE MARIBOR Gosposka 8-10 tel.: 02/ 238 04 00
•	CITY Maribor,
Vita Kraigherja 5
•	Lenart, Kraigherjeva 19/b
•	Ormož, Ptujska 25
•	Ptuj, Trstenjakova 5
•	Slovenska Bistrica, Partizanska 21
Letos spet
sprememba pogojev
Kako povečati pokojnino
V letošnjem letu se v Moji naložbi, pokojninski družbi, d. d. -Skupina Nove KBM srečujemo z zavarovanci, ki želijo prekiniti dodatno pokojninsko zavarovanje in želijo izplačilo vseh sredstev na transakcijski račun, kljub davku, ki ga plačajo zaradi izrednega izstopa. Stiske omenjenih ljudi so različne, vendar nihče od njih ne pomisli, da mu bo ob odhodu v pokoj še težje.
Zaposleni si težko predstavljamo, kakšne finančne prihodke bomo imeli v letih, ko bomo upokojeni, zato je tudi težja odločitev za varčevanje. Vendar nam izkušnje kažejo, da obstaja potreba po dodatnem denarju v obdobju po upokojitvi.
Do sedaj privarčevano v evrih	6.000	8.000		10.000		15.000		20.000		25.000
	M Ž	M	Ž	M	Ž	M	Ž	M	Ž	M Ž
Doživljenjska mesečna	racal	ESI	m	BO	■a	BI		ESI		
Doživljenjska mesečna s 15 leti garancije	25,83 23,35	34,44	31,13	43,05	38,92	64,57	58,37	86,10	77,83	107,62 97,29
Doživljenjska letna	■sumi	UBI	BU	H	BU	H		■91		
Doživljenjska letna s 15 leti garancije	303,22 274,32	404,29	365,76	505,37	457,20	758,05	685,80	1.010,73	914,40	1.264,42 1.143,00
Izračunane rente veljajo za zavarovanca, starega 60 let (letnik 1952). Podani so zneski v evrih pred davki in po trenutno veljavnih pogojih. Zneski rent se razlikujejo med moškim (M) in žensko (Ž) zaradi razlik v pričakovani starosti med spoloma.										
Tabela št. 2: Izračuni različnih dodatnih pokojninskih rent pri različnih privarčevanih sredstvih.
In rešitev je v dodatni pokojninski renti, ki jo lahko pridobi vsak, ko se upokoji in če je vključen v dodatno pokojninsko varčevanje.
Varčevanje za dodatno pokojninsko rento
V Sloveniji spodbuja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje država. Spodbuda se odraža v obliki davčne olajšave, ki jo prejme plačnik premije v času varčevanja.
Za leto 2012 znaša davčna olajšava 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 2.755,71 evrov letno (229,64 evrov mesečno).
Davčno olajšavo koristi plačnik premije.
Če je plačnik premije posameznik in si premijo plačuje iz neto plače, je upravičen do naslednje davčne olajšave:
• zniža se osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila plačana premija (edina olajšava, ki je zapisana v Zakonu o dohodnini in ki jo lahko posamezniki izkoristimo, je olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje).
Če za primer vzamemo povprečno slovensko plačo, ki znaša približno 1.500 evrov bruto, in plačano maksimalno mesečno premijo, ki znaša 87,66 evra, ugotovimo, da konec leta država vrne 284 evrov dohodnine od 1.051,92 vplačane letne premije (87,66 evrov plačane premije zaporednih dvanajst mesecev) ali povedano drugače: država vrne 27 odstotkov od letne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, ker omenjena oseba sodi v 27-odstotni dohodninski razred, kot je prikazano v tabeli št. 1.
Če za zaposlenega plačuje premije podjetje, je upravičeno do naslednjih davčnih olajšav:
•	od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost,
•	premija se ne šteje kot izplačilo plače,
•	premije se upoštevajo kot olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in davku o dohodkov iz dejavnosti.
Z drugimi besedami, če delodajalec plačuje premije za zaposlene v okviru davčne olajšave, se premija v celoti nakaže na osebne račune zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto premija = neto premija).
Podjetje je upravičeno do koriščenja davčnih olajšav, če je pristopilo k pokojninskemu načrtu, ki je odobren s strani Ministrstva za
	Izračun	Izračun
	Z mesečno premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje	BREZ mesečne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje
Mesečna bruto plača	1.500 €	1.500 €
Maksimalna mesečna premija za dodatno pokojninsko zavarovanje	premija = bruto plača* 5,844 %	premija = bruto plača* 5,844 %
	88 €	0 €
Vplačana premija v enem letu	1.052 €	0 €
Vračilo dela premije pri dohodnini - davčna olajšava	-284 €	0 €
Stanje na osebnem računu po preteku 1 leta		
po pogojih*	1.133 €	0 €
Stanje na osebnem računu po preteku 10 let		
po pogojih*	12.095 €	0 €
Stanje na osebnem računu po preteku 20 let		
po pogojih*	28.234 €	0 €
Stanje na osebnem računu po preteku 30 let		
po pogojih*	49.924 €	0 €
"Pogoji so navedeni na spletni strani: http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=92.		
delo, družino in socialne zadeve in je pokojninski načrt vpisan v poseben davčni register pokojninskih načrtov. V podjetju pa mora biti v skladu z zakonom v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51 % vseh zaposlenih, ki so pri njem v delovnem razmerju.
Če premijo plačujeta oba, tako podjetje kot zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti v okviru davčne olajšave (do 5,844 % bruto plače posameznika, vendar ne več kot 229,64 evra mesečno za leto 2012). Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec, posameznik lahko uveljavlja le razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo.
Dodatna pokojninska renta
Varčevanje za dodatno pokojninsko rento naj bi teklo od prve zaposlitve do upokojitve (v najboljšem primeru 40 let). Tako lahko v daljšem časovnem okvirju tudi z nižjimi mesečnimi premijami privarčujemo dovolj sredstev, da bomo nato prejemali dovolj visoko dodatno pokojninsko rento. Pravico do pokojninske rente ima zavarovanec Moje naložbe, ki:
•	je redno upokojen,
•	je star najmanj 58 let in
•	je najmanj 120 mesecev (10 let) vključen v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Zavarovanci lahko izbirajo, kakšno vrsto rente bodo prejemali. Izbirajo lahko med:
•	klasičnim dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem
(renta brez garantiranega obdobja izplačevanja se izplačuje do izteka življenja posameznika, ne glede na pričakovano življenjsko dobo. Ta renta je med ponujenimi rentami najvišja in se ne deduje),
•	dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem z garantirano dobo (renta z garantirano dobo izplačevanja se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa, vendar najmanj garantirano število let. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovana oseba. Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Zavarovanci Moje naložbe lahko izbirajo med ga-rantiranim obdobjem izplačevanja 10 ali 15 let),
•	dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem z naraščajočo rento (naraščajoča renta se od prve razlikuje po tem,
da je sprva nekoliko nižja, a s časom narašča. Naraščajoča renta se lahko sklene z garan-tiranim obdobjem izplačevanja ali brez. Primerna je za tiste, ki v starosti potrebujejo več).
Zavarovanci lahko tudi izbirajo med frekvenco izplačil dodatne pokojninske rente. Dodatna pokojninska renta se lahko izplačuje mesečno, četrtletno, polletno ali letno.
Letno se rente zvišujejo (valorizacija) za presežek, ki ga družba ustvari z upravljanjem kritnega sklada za rentno zavarovanje.
Višina dodatne pokojninske rente je odvisna od starosti osebe, ki sklene zavarovanje in od višine zbranih sredstev. Višina zbranih sredstev je odvisna od višine mesečne premije in števila let vplačevanja. Torej, večja kot je premija in dlje kot varčujemo, več zbranih sredstev bo namenjenih za dodatno pokojninsko rento. Nekaj različnih izračunov dodatnih pokojninskih rent je prikazanih v tabeli št. 2.
Davčni vidik redne pokojnine in dodatne pokojninske rente
V Sloveniji je znašala povprečna neto starostna pokojnina za mesec februar 621,99 evrov. V kolikor upokojenec prejema celo leto 600 evrov pokojnine (zaokroženo zaradi lažjega preračuna), znaša letna pokojnina 7.200 evrov. Dohodnina od omenjene osnove je 0 evrov.
Po veljavni zakonodaji bo upokojenec, ki bo pridobil pravico do mesečne dodatne pokojninske rente v višini 50 evrov, od pokojninske družbe prejel na račun 46 evrov, družba pa bo 4 evre odvedla državi v obliki akontacije dohodnine. Dodatna pokojninska renta je po spremembi Zakona o dohodnini v višini 50 odstotkov neobdavčena, na drugih 50 odstotkov pa je po prejetju potrdila od Davčne uprave mogoče uveljavljati znižano stopnjo akontacije dohodnine, to je 16 odstotkov. Konec leta bo upokojenec plačal državi akontacijo dohodnine v višini 48 evrov od dodatne pokojninske rente (letna renta znaša v tem primeru 600 evrov). Obračunana dohodnina bo znašala le 6,88 evra (upoštevana je 13,50-odstotna osebna olajšava za pokojnine). Država bi upokojencu vrnila skoraj celotno akontacijo dohodnine v višini 39,12 evrov.
Dohodnine na dodatno pokojninsko rento skoraj ni, če znaša pokojnina do 1.070 evrov mesečno.
mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave
MOJA NALOŽBA
Skupina Nove KBM
Kako do nas
•	Obiščite nas v poslovalnicah Nove KBM po vsej Sloveniji.
•	S pomočjo iskalnika Nove KBM poiščite vam najbližjo poslovalnico.
•	Več informacij vam lahko posreduje naš svetovalec na brezplačni telefonski številki 080 29 29 ali prek e-pošte info@moja-nalozba.si.
Tabela št. 1: Izračun vračila dohodnine z upoštevano davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje za povprečno slovensko bruto plačo in izračun privarčevanih sredstev po poteku idoločenega števila let
Moški, star 60 let	Mesečna pokojnina od ZPIZ-a: 600 evrov		
Potrebna privarčevana sredstva	6.750,00	11.200,00	22.500,00
Mesečna dodatna pokojninska renta	30,00	50,00	100,00
Znižana akontacija dohodnine*	- 2,40	- 4,00	- 8,00
Nakazilo na TRR	27,60	46,00	92,00
Vračilo dohodnine	1,99	3,26	6,28
Dodatna pokojninska renta po davkih	29,59	49,26	98,28
Efektivna obdavčitev dodatne rente	1,37 %	1,48 %	1,72 %
			
Dodatek k pokojnini do ZPIZ-a (600 evrov)	+ 4,93 %	+ 8,21	+ 16,38 %
*V kolikor ima posameznik pokojnino nižjo od 1.070 evrov mesečno, lahko pridobi potrdilo o uporabi znižane stopnje akontacije dohodnine iz naslova dodatnih pokojninskih rent.
Tabela št. 3: Davčni izračun dodatne pokojninske rente.
Mnogi brez pomoči sploh ne morejo preživeti!
V teh kriznih časih je zagotovo najtežje upokojencem, ki se morajo iz meseca v mesec prebijati z nizkimi pokojninami, žal pa je vse več tistih, ki brez takšne ali drugačne pomoči sploh ne morejo preživeti.
Podpredsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Silva Gorjup, ki vodi tudi regijski projekt Starejši za starejše, je zato prepričana, da sta v težkih razmerah med upokojencih še posebej pomembna samopomoč in prostovoljstvo. Vsako večje društvo upokojencev ima socialno-zdravstveno komisijo, ki se ukvarja s problematiko na tem področju, predvsem pa je tudi v veliko pomoč koordinatorju, ki dela na projektu Starejši za starejše.
„V naši pokrajini smo na tem področju zelo aktivni, saj deluje kar 16 socialno-zdravstvenih komisij, na področju športno rekreativne dejavnosti pa 24 komisij. Zanimivo je, da je na področju tekmovalnega športa aktivnih kar 709 starejših, izredno razgiban je program
izletov in pohodov, saj se je v minulem letu pohodništva udeleževalo kar 947 starejših, v naših društvih je 1572 kolesarjev, delujejo tudi številne gimnastične sekcije, v minulem letu je bilo tudi 26 skupinskih letovanj s 670 udeleženci, najpogostejša dejavnost društev pa je izle-tništvo, saj je bilo lani organiziranih 116 izletov z 2628 udeleženci."
Vemo pa, da so upokojenci precej aktivni tudi na kulturnem področju? „Kulturna dejavnost je poleg športne najbolj množična. V naši pokrajini deluje 8 upokojenskih pevskih zborov s 136 pevci ter 14 skupin ljudskih pevcev in pevk s prek 100 pevci, ki ohranjajo našo narodno pesem. Ponosni pa smo tudi na našo likovno sekcijo, v kateri aktivno deluje 25 likovnikov, zanimivo pa je, da imamo med upokojenci tudi dve dramski in dve plesni sekciji."
Leto 2012 je v Evropi razglašeno za leto aktivnega staranja, v vaši zvezi pa se temu posvečate že več let v okviru projekta starejši za starejše. Kako vam
uspeva?
„Omenjeni projekt izvaja na ravni pokrajine že 40 naših društev upokojencev z 279 izobraženimi prostovoljci in 25 koordinatorji, ki organizirajo in vodijo prostovoljce v posameznih društvih. Naši prostovoljci skrbijo za 7900 starejših nad 69 let, njihovo delo pa usklajuje koordinacijski svet, ki ga vodi pokrajinska koordinatorica." Na kakšen način pa prostovoljci skrbite za starejše, kako jim pomagate?
„V minulem letu so naši prostovoljci prvič obiskali 869 starejših od 69 let ter ponovno obiskali 7267 starejših. Z našo pomočjo je bilo organiziranih 2253 različnih pomoči prek Centra za socialno delo, zdravstvenih institucij ter RK in Karitasa. V okviru društev upokojencev so naši prostovoljci pomagali 1641 starejšim in tako so lani opravili več kot 31.360 ur prostovoljnega dela, 20 koordinatorjev 9600 ur, pokrajinski koordinator pa prek 750 ur. Vsekakor se je projekt v naših društvih uveljavil kot eden najvažnejših dejavnikov, društva pa na ta način po-
stajajo humanitarne organizacije z javnim interesom." V kakšnih razmerah živijo starejše osebe dandanes glede na to, kar vidite ob obiskih?
„Projekt starejši za starejše - za višjo kakovost življenja, izvaja v naši pokrajinski zvezi že 40 društev upokojencev s 25 koordinatorji in 379 prostovoljci. V minulem letu so prostovoljci v Sloveniji potrkali starejšim na vrata 71.912-krat, pri nas 8136-krat. Sicer pa ugotavljamo, da je 71 % vprašanih lastnikov stanovanj ali hiš, 60 % jih ima ogrevanje,
38	% jih potrebuje dodatno pomoč v gospodinjstvu ali pri negi, žal pa jih kar 57 % te pomoči ne more plačevati. Le 22 odstotkom pomagajo pri preživetju otroci, kar 60 odstotkov upokojencev se ne počuti povsem zdrave. Največja bolezen našega časa in civilizacije pa je osamljenost, saj se jih kar 68 % čuti osamljenih,
39	% bi potrebovalo finančno pomoč, ker ne morejo pokrivati svojih najnujnejših potreb, a le 7 % vprašanih prejema socialno pomoč, 33 % vprašanih si želi fi-
Foto: M. Ozmec
Silva Gorjup: „Največja bolezen našega časa je osamljenost, saj se kar 68 % vprašanih čuti osamljene!"
nančne ali druge pomoči, 22 % vprašanih pa finančno pomagajo otroci in vnuki." Podatki so zaskrbljujoči, a dokaz več, kako pomembno je delo vaših prostovoljcev.
„Naša analiza nazorno kaže, kako potrebno je delo prostovoljcev med starejšimi, saj na ta način odkrivamo njihove stiske in potrebe, s svetovanjem pomagamo pri zadovoljevanju njihovih potreb, vodimo nadzor nad delom vladnih služb pri izvajanju pravic ter opozarjamo
na pomanjkljivosti zakonodaje. Lani so naši prostovoljci pomagali 1640 starejšim pri zagotavljanju pravic do zdravljenja, socialnih pomoči, za sprejem v dom ali za zagotovitev nege in varstva, v zadnjem času pa jim ob pomoči RK in Karitasa zagotavljajo vse več pomoči pri prehrani in oblačilih, kar kaže na povečanje revščine starejših, ki si s pokojnino več ne morejo zagotavljati najnujnejših mesečnih izdatkov."
-OM
Z mesecem marcem 2010 smo postali
Pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehničnih pripomočkov
Zavod za zdravstveno ¿âva rova nje Slovenije
kar pomeni, da lahko v naših prodajalnah, z naročilnico zdravnika dobite ali si izposodite medicinsko tehnični pripomoček v breme ZZZS.
Lističi za določanje sladkorja v krvi

Postelje
Blazine proti preleženinam
•u
Trapezi
Rolatorji
Hodulje
Bergle
Vozički
PRAVICA DO MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV
Obvezno zdravstveno zavarovanje lahko zagotavlja tiste medicinsko-tehnične pripomočke, ki so potrebni pri zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji. Medicinsko-tehnični pripomočki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so: proteze udov, estetske proteze, ortoze za stabilizacijo udov in hrbtenice, ortopedska obutev, vozički ter ostali pripomočki za gibanje, stojo in sedenje, električni stimulatorji in ostali aparati {npr. za podporo pri dihanju), pripomočki za nego na bolnikovem domu (postelje z dodatki, sanitarni pripomočki, blazine proti preleženinam), kilni pasovi, inkontinenčni pripomočki, pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, kanile, pripomočki za oskrbo stom, pripomočki za slepe in slabovidne, pripomočki za sluh in govor, obvezilnf material in ostali medicinsko-tehnični pripomočki. Medicinsko-tehnične pripomočke, ki so potrošnega značaja, in pripomočke, potrebne pri zdravljenju in negi na domu, predpisuje izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe. Zahtevnejše pripomočke predpisuje zdravnik specialist s svojega delovnega področja. Najzahtevnejše pripomočke pa predpisuje zdravnik, specialist Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS - Soča. Zavarovana oseba dobi medicinsko-tehnični pripomoček ali si ga izposodi v specializirani prodajalni oziroma lekarni, ki mia sklenjeno ustrezno pogodbo z ZZZS - njihov seznam je objavljen na spletni strani in v brošuri ZZZS "Kako do zdravnika". Pomembno je vedeti, da mora biti zavarovana oseba pri uveljavljanju pravice do medicinsko-tehničnih pripomočkov predhodno 6 mesecev prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Prodajalna Amara Celjska cesta 7, Rogaška Slatina Tel: 03-819-22-33
Prodajalna Sonce Vetrinjska ulica 18, Maribor Tel: 02-228-22-60
Delovni čas: 8M do 1900, sobota od 800 do 1230 Flora d.o.o.,Trg 1, Rogatec
Moda za starejše
Nekoč so se ljudje oblačili v enostavna oblačila, namenjena predvsem zaščiti telesa pred različnimi zunanjimi vplivi - temperaturo, vlago ... Oblačila so bila narejena iz živalskih kož in se niso veliko razlikovala po namembnosti in vrsti. Tako moški in ženske kot otroci so nosili ovite kože okoli svojega telesa.
Sčasoma, ko je oblačilo postalo tudi neke vrste družbeno in komunikacijsko sredstvo, je izdelovanje oblačil postalo vrsta umetnosti. Na začetku so se namreč oblačila izdelovala individualno, torej po meri, in šele kasneje se je razvila konfekcijska tehnologija, ki je omogočala izdelavo oblačil v večjih serijah ter njihove nakupe v trgovinah. Seveda pa so se začeli uporabljati tudi drugi materiali, saj ni bila več na prvem mestu oblačila funkcija zaščite, ampak tudi splošen videz, razlikovanje po statusu in spolu. Tako smo oblačila najprej ločili na moška in ženska, kasneje pa še na otroška. Seveda se je z razvojem tekstilne in modne industrije ta delitev že močno razvejala in dandanes več ni tako strogih mej, kot so bile nekoč. Danes za oblačila uporabljamo tudi zelo veliko različnih materialov, različnih barv. Pravila o tem, kaj kdo lahko in ne sme obleči, ki so veljala nekoč, so preteklost. Tudi tega, da lahko po vrsti in barvi oblačila ugotovimo, ali je kdo poročen, reven, premožen ali samski več ni. Pravila so bila nekoč tako stroga,
da so kaznovali tiste, ki jih niso upoštevali. Tudi danes velja sicer nepisano pravilo, da si lahko samo premožnejši kupijo oblačila iz dragih materialov in s tem na nek način izražajo svoj status.
Glede na to da živimo v 21. stoletju in ni več tako strogih pravil oblačenja, pa kljub temu na policah trgovin zaznamo neke osnovne delitve oblačil na moške, ženske in otroške. Seveda so delitve tudi znotraj teh treh osnovnih skupin, in sicer na svečana, športna, oblačila za močnejše postave ... vendar imamo danes v ta namen specializirane trgovine, v katerih lahko najdemo le določeno vrsto oblačila. Osnovne forme in barve oblačil vsako leto sicer narekujejo modne smernice, ki nam na splošno nudijo moške, ženske in otroške trende. Bolj natančnega ločevanja glede na starostne skupine pa ni zaslediti. Torej naši starejši občani lahko ustvarjajo svojo modo in svoje trende, saj na srečo ni nikjer nič napisano, kaj smejo in česa ne smejo obleči.
In če smo že pri starostnih obdobjih, lahko ugotovimo, da je zgodnje otroštvo in stil oblačenja v veliki meri odvisen od staršev, ki nam izbirajo oblačila. Obdobje mladostništva prinese tudi prve znake uporništva, ki se pri nekaterih posameznikih v veliki meri kaže prav v načinu oblačenja. Tukaj sicer nimajo velikega vpliva modni trendi svetovnih kreatorjev, ampak bolj določene subkulture, v katerih se mladostniki iščejo.
Foto: Črtomir Goznik
In tisti, ki se tukaj najdejo, tu tudi ostanejo skozi vsa starostna obdobja ter se ne ozirajo na aktualne modne trende, še manj pa si delajo skrbi s tem, koliko so stari.
Sama sicer v trgovinah še ne iščem oddelkov z oblačili za starejše občane (mislim, da jih tudi ni), vendar nehote opazim, kakšna oblačila sploh imamo na razpolago v trgovina h. In kje se najraje oblačijo naši starejši občani? Če je soditi po tistih, ki jih osebno poznam, in tistih, ki jih srečujem na ptujskih uli-
Foto: Črtomir Goznik
cah, večina meni, da so že tako stari in se nimajo več za koga posebej urejati, žal jim je zapravljati za oblačila, saj jih imajo polno omaro še od leta ... ampak meni osebno ni lepšega kot videti starejšega občana, občanko, še bolj pa par, ki se skrbno in skladno uredi za popoldanski sprehod. In kaj lahko najdemo v naših trgovinah? Kot sem že omenila, posebnih oddelkov, ki bi imeli samo oblačila za starejše občane, ni, kar je po eni strani tudi prav, saj si star toliko, kot se počutiš, vendar se pri
Foto: Črtomir Goznik
starejših ljudeh pojavi drug problem - spremeni se jim postava, na določenih delih telesa se začnejo pojavljati čudni dodatki tako pri moških kot pri ženskah, spreminjati se začne tudi telesna višina. Velikostna številka od nekega določenega proizvajalca, ki ste jo nosili do včeraj, vam več ni prav. Ampak bistvo ni velikost, bistvo pri oblačenju je dober občutek in funkcionalnost oblačila. Veliko žensk in moških ostaja tudi v pozni starosti zvestih svojemu slogu iz preteklega življenjskega obdobje in se najbolje počutijo v elegantnem kostimu oziroma moški v klasični obleki s srajco in kravato - zakaj pa ne? Seveda k temu sodi tudi elegantna obutev, ki pa ni zmeraj tudi udobna oziroma je za elegantno in udobno treba odšteti več denarja. Ker je ta slog v veliki meri povezan z velikostjo denarnice, se je treba pametno lotiti nakupovanja osnovnih kosov oblačil in jim dodajati ostale dodatke, da boste kljub istemu kostimu ali moški obleki videti drugačni in novi.
Druga skupina prisega na športno in ležerno, kar pomeni udobna oblačila, možnost raznovrstnega kombiniranja določenih kosov oblačil, vendar športno ne pomeni samo trenirka. Trenirka naj ostane oblačilo za športne aktivnosti, stanovanje ali obisk športnega dogodka. Športni slog so tudi platnene hlače z veliko žepi, majica in športna jopa za moške. Ženska lahko ohrani špor-
Foto: Črtomir Goznik
tni slog tudi z izbiro športnih platnenih hlač, majico in jopico, oziroma tiste, ki imajo raje krila, naj oblečejo športno krilo ali kakšno obleko ležernega kroja, pod katero lahko oblečejo tudi različne majice. Obutev pri športnem slogu ne bi smela biti problem, saj je danes na tržišču res veliko različnih možnosti. Tudi tukaj pa naj velja na prvem mestu udobnost in dobro počutje. Če so vam všeč barve, si kupite kos oblačila tudi v vaši najljubši barvi.
Kako se torej obleči v obdobju, ko samo še uživamo sadove našega dela v preteklosti? Nikakor ni nujno vsako leto popolnoma zamenjati kompletne garderobe, je pa pomembno, da se ne prepustite občutku, da ste v življenju že vse dosegli in da ne potrebujete več ničesar novega. Najmanj, kar si lahko privoščite, je kakšen nov kos oblačila. In ta nov kos oblačila naj bo tisti kos, v katerem se boste vsakič, ko ga oblečete, počutili dobro. Torej izberite oblačilo, ki je funkcionalno in ga lahko večkrat oblečete. Ne si kupiti novega črnega kostima ali moške obleke, ker greste na poroko svojega vnuka ali vnukinje, ampak si raje omislite novo majico, bluzo, kravato ali srajco, ki vas bo v mislih popeljala nekaj let nazaj, mogoče tudi v leta vaše mladosti in razigranosti. Na vašem izbranem oblačilnem slogu za kakršnokoli priložnost naj torej piše - počutim se odlično!
Sanja Veličkovic
Tenis • TK Terme Ptuj
Tamara v Novem Sadu med osem najboljših
/f v*
\i «fr .
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Igralka TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek je prejšnji teden igrala na turnirju evropske serije v Novem Sadu. Turnir Elite open v konkurenci U-16 je imel oznako visoke 2. kategorije, v glavnem žrebu pa je nastopilo 64 igralk.
Tamara je turnir začela z zmago proti domačinki Cubra-novičevi, v 2. krogu pa jo je že čakala 5. nosilka Makedonka Stoilkovska. Ta je na evropski rang lestvici v kategoriji U-16 več kot 200 mest višje od Tama-re (125.-356.), a je naša igralka vendarle slavila. Ustavljena je bila šele v četrtfinalu, kjer pa se je kljub temu odlično upi-
Elite open - Novi Sad, rezultati (U-16):
1.	krog: Zidanšek - Cubra-novič (Srbija) 6:2, 6:3;
2.	krog: Zidanšek - Stoil-kovska (Makedonija, 5) 6:3, 4:6, 6:3;
3.	krog: Zidanšek - Djord-jan (BiH) 7:5, 6:2;
Četrtfinale: Zidanšek - Sli-usar (Ukrajina, 3) 3:6, 6:4, 2:6.
rala 3. nosilki iz Ukrajine (56. mesto).
Tamara je bila še uspešnejša v paru z Laro Kralj, saj sta se med 18 pari prebili vse do pol-finala. Tam ju je z rezultatom 6:1, 4:6, 8:10 ustavila ukrajinska dvojica Sliusar/Miroshni-chenko (3. nosilki).
V Mariboru osvojili 6 pokalov
Mladi igralci TK Terme Ptuj so konec tedna nastopili na turnirju (U-8-11) najmlajših v Mariboru, kjer so bili izjemno uspešni: skupaj so namreč osvojili kar šest medalj!
V kategoriji mini tenis (U-8) so prva tri mesta zasedle mlade Ptujčanke: 1. Nina Pliberšek, 2. Eva Magdalenc, 3.-4. Nika Strašek. V starejši kategoriji (U-9, midi), sta si Taja Lonča-rič in Nina Pliberšek razdelili 3. do 4. mesto. Pri fantih je v kategoriji U-10 nastopil Jure Glodež, ki je zasedel končno 2. mesto - v finalu je tesno (5:7) izgubil proti Mariborčanu Adornu.
JM
Mlade članice NTK Ptuj so v Mariboru dosegle odlične rezultate.
Športni napovednik
Mali nogomet • Začetek poletne lige v organizaciji ŠD AS iz Vareje
Športno društvo AS iz Vareje bo letos izvedlo tretjo tradicionalno Poletno ligo malega nogometa.
»Nogometne tekme se bodo igrale ob petkih zvečer po 20. uri na osvetljenem igrišču na sedežu Športnega društva AS v Vareji 13 v občini Videm pri Ptuju. Predvidoma se bo liga začela ob koncu meseca aprila in načrtujemo, da bi jo zaključili nekje ob koncu meseca junija. Na tekmovanje se lahko prijavijo nogometni klubi oziroma društva iz širše okolice. V primeru prevelikega števila prijavljenih ekip pa bodo imele prednost tiste ekipe, ki so že sodelovale v ligi,« je povedal predsednik ŠD AS Bojan Merc.
Višina prijavnine bo odvisna od števila prijavljenih ekip, pričakuje pa se, da bo znašala okoli 120 evrov. Ekipa mora prijavnino poravnati pred prvo tekmo.
SM
Atletika • Svetovno veteransko prvenstvo ma Finskem
Finski mraz in svetovna konkurenca tokrat premočna za ptujske veterane
Najpomembnejše tekmovanje, ki so se ga udeležili ptujski atleti v zimskem delu sezone, je bilo svetovno veteransko prvenstvo v finskem mestu Jyvaskyli. Svetovno dvoransko prvenstvo, ki je prejšnji teden potekalo dobrih 200 km severno od glavnega finskega mesta Helsinki, si je zares zaslužilo pridevnik zimsko, saj je več kot 3000 atletov iz vseh koncev sveta, natančneje iz 89 držav, pričakala debela snežna odeja in temperature do minus 10 stopinj Celzija.
Največ kolajn so pobrali odlično pripravljeni domačini, pred Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Dvanajst slovenskih veteranov in veterank si je skupaj priborilo šest kolajn, trije člani veteranske sekcije AK Cestno podjetje Ptuj pa so tokrat ostali praznih rok. Z nehvaležnim četrtim mestom je bil najbližje kolajni Dejan Dokl v suvanju krogle v starostni kategoriji od 35 do 40 let. Dokl, ki je člansko kroglo sunil 15,09 metra daleč, je za bronom, ki ga je osvojil indijski tekmovalec, zaostal za vsega 3 centimetre. Visoka uvrstitev na 5. mestu pa je Doklu uspela še v metu diska z rezultatom 38,99 metra. Tekmovanje v metu diska je potekalo na
Tekmovanja v metalnih disciplinah na svetovnem dvoranskem prvenstvu za veterane na Finskem so potekala v snegu in mrazu. Kako tekmovati v polarnih razmerah sta izkusila tudi ptujska veterana Miki Prstec in Dejan Dokl.
prostem pri temperaturi nekaj stopinj pod ničlo ob spremljavi snežnega meteža. Ne glede na vse je bil Dokl zadovoljen z doseženim v suvanju krogle, kljub temu da mu je zmanjkalo nekaj športne sreče, v metu diska pa so imeli prednost se-
vernjaki, ki so navajeni metati v zimskih razmerah.
Na poti, da osvoji kolajno, pa je bil Miki Prstec v pete-roboju v starostni kategoriji od 55 do 60 let. Tekmovanje je odprl z rezultatom 10,17 sekunde v teku na 60 metrov z
Namizni tenis • NTK Ptuj
Uspešen teden za NTK Ptuj
1. SNTL (m)
REZULTATI 17. KROGA: Edigs Mengeš - Ptuj 0:5, Tempo Velenje - Zavarovalnica Maribor 2:5, Kema Puconci I. - Ilirija 5:0, Muta - Krka 3:5, Sobota - Kema Puconci II. 4:5
1. ZAVAROVALNICA MB	17	16	1	32
2. KEMA PUCONCI I.	17	15	2	30
3. PTUJ	17	11	6	22
4. KRKA	17	11	6	22
5. TEMPO VELENJE	17	10	7	20
6. SOBOTA	17	9	8	18
7. EDIGS MENGEŠ	17	5	12	10
8. ILIRIJA	17	4	13	8
9. KEMA PUCONCI II.	17	4	13	8
10. MUTA	17	0	17	0
EDIGS MENGEŠ - PTUJ 0:5
Avbelj - Pavič 0:3, Jazbič - Slo-dej 0:3, Orešnik - Piljak 0:3, Jazbič - Pavič 1:3, Avbelj - Piljak 0:3
Ptujski namiznoteniški pr-voligaš je tokrat na gostovanju v Mengšu zabeležil zelo pomembno zmago, do katere je prišel precej lažje od pričakovanj. Piljak, Pavič in Slodej so namreč slavili z maksimalnim izidom 5:0. Njihovi tokratni gostitelji Klemen Jazbič (5. mesto na lestvici NTZS), David Orešnik (18.) in Andraž Avbelj (27.) so prikazali manj od pričakovanj, s svojim maksimalnim pristopom pa so k temu veliko pripomogli tudi člani NTK Ptuj. Ze v prvih treh dvobojih gostitelji niso osvojili niti niza, tega je šele v četrtem poskusu proti Paviču ulovil Jazbič. A to je bilo tudi vse ...
V zadnjem krogu, ki bo na sporedu konec tedna, se bodo Ptujčani merili s favorizirano ekipo Keme Puconci I, med seboj pa se bosta merila še dva njihova tekmeca Krka in
Tempo iz Velenja za končno 3. mesto.
Krog pred koncem prvenstva je že odločen boj za prvaka; tega so znova osvojili igralci mariborskega kluba (Gregor Zafošnik, Grega Komac, Zvon-ko Plohl), ki se je pred kratkim iz Finea preimenoval v Zavarovalnica Maribor. Pri dekletih je prvo mesto osvojila ekipa Fužinarja (Manca Fajmut, Asja Kasabova, Nika Veronik), katero je v tem krogu ugnala četr-touvrščena ekipa Mute (Vesna Rojko).
Mladinski TOP: Anja zmagala v 3. skupini
V nedeljo, 15. 4., so se igralci NTK Ptuj v Tržiču udeležili 2. TOP turnirja za mladinke in mladince. Barve NTK Ptuj so pod vodstvom trenerja Ivana Pšajda zastopali Anja Bezjak, Zan Napast in Darko Hergan.
Vsi so tekmovali v tretji jako-

i"	«imiM
--------------------•■«-".,..,...?>
-------
ovirami, v daljino je skočil solidnih 480 centimetrov, kroglo je sunil 12,21 metra, posebej dober rezultat pa mu je uspel v skoku v višino, v katerem je premagal letvico na 160 centimetrih. »Po skoku v višino sem bil tretji z velikim naskokom pred četrtim mestom, a so me z vrhunskim tekom na 1000 metrov prehiteli trije tekmovalci,« je povedal Prstec, ki je po zadnji disciplini zdrsnil na 6. mesto, kljub temu pa je svoj osebni rekord popravil za več kot 300 točk na 3584 točk. Po peteroboju je bil Prstec utrujen in »malo razočaran«, zato je v metu gire v nadaljevanju prvenstva zasedel 8. mesto, še mesto nižje pa je bil v suvanju krogle. Najstarejši med Ptujča-ni Marko Sluga, ki tekmuje v starostni kategoriji od 75 do 80 let, je nanizal peto, šesto in sedmo mesto v metu kopja, suvanju krogle in v skoku v višino. Ptujski veterani se iz Finske kljub visokim uvrstitvam na svetovnem prvenstvu vračajo nekoliko razočarani, a zato toliko bolj motivirani, da po najvišjih mestih posežejo na avgustovskem evropskem prvenstvu v Nemčiji ter septembrskem prvenstvu Balkana v Turčiji.
Uroš Esih
stni skupini, kjer so se odlično borili: Zan je osvojil 3., Darko pa 4. mesto. Izjemen rezultat je dosegla Anja, saj je v starejši kategoriji (je še kadetinja) nanizala sedem zmag in prepričljivo osvojila 1. mesto. Ob tem je razveseljivo, da je pokazala zvrhano mero mirnosti in zbranosti ter je večkrat obrnila potek igre v svojo korist, tudi v primeru, ko je bil rezultat že 0:2.
Marsel odličen v Linzu
V avstrijskem Linzu je od 6. do 8. 4. potekal velik mednarodni turnir, na katerem je v konkurenci najmlajših kadetov nastopil tudi član NTK Ptuj Marsel Šegula (v ekipnem delu je bil njegov partner Matija Novel). V zelo močni konkurenci Avstrijcev, Poljakov, Švedov, Belgijcev, Italijanov, Čehov, Madžarov, Nizozemcev,
Anja Bezjak (NTK Ptuj)
Marsel Šegula in Matija Novel sta na močnem mednarodnem turnirju v Linzu uspešno zastopala Slovenijo.
Francozov in drugih je v štirih dneh odigral več kot 30 iger, kar je za tako mladega igralca neprecenljiva izkušnja.
Med posamezniki je naprej igral v kvalifikacijski skupini 1 in med šestimi igralci osvojil 3. mesto. S tem se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje, kjer so še enkrat formirali skupine s po štirimi igralci. Tudi iz te skupine se je kot drugi uvrstil v izločilne boje, med osem najboljših. Tam ga je premagal kasnejši zmagovalec Poljak Samuel Kulczycki, ki na celotnem turnirju v tej starostni kategoriji ni izgubil niti niza (trenira dvakrat na dan, dopoldan ima aerobni trening, popoldan na-miznoteniški trening).
Mlada Slovenca sta bila uspešna tudi v ekipnem delu, čeprav sta v kvalifikacijski skupini le za las izgubila uvrstitev med najboljših šest (poraz 2:3 z Avstrijo). V drugi skupini (za uvrstitev od 7. do 12. mesta) sta nanizala pet suverenih zmag in s 3:0 osvojila končno 7. mesto.
JM
Foto: MB
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Podvinčani do zmage v zadnjih minutah
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar so se morali močno potruditi za zmago proti Boču.
3. SNL - vzhod: Zilič in Gorinšek premagala Bistričane
REZULTATI 18. KROGA: Teh-nostroj Veržej - Zavrč 0:5 (0:3), Kovinar Štore - Čarda 1:1 (l:o), Paloma - Odranci 1:1 (1:0), Zreče
-	Malečnik 0:0, Koroška Dravograd
-	Rakičan 3:1 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Grad 0:2 (0:1), Tromejnik G-Kalamar - Stojnci1:1 (0:1)
1.ZAVRČ 18 16		1	1	65:14	49
2.ČARDA 18	9	5	4	37:26	32
3. K. DRAVOGRAD 18	8	7	3	27:19	31
4. MALEČNIK 18	7	8	3	30:23	29
5. STOJNCI 18	8	3	7	29:26	27
6. KOVINAR ŠTORE 18	7	4	7	26:29	25
7. TEHNO. VERŽEJ 18	7	3	8	22:26	24
8. ZREČE 18	6	5	7	20:23	23
9. TROMEJNIK 18	7	2	9	25:33	23
10. A. E. BISTRICA 18	7	1 10		25:38	22
11. ODRANCI 18	6	2	10	25:35	20
12. PALOMA 18	5	3	10	23:32	18
13. GRAD 18	5	1 12		26:38	16
14. RAKIČAN 18	4	3	11	26:44	15
V 3. ligi se je v tem krogu znova zgodilo nekaj manjših presenečenj. Posebej velja omeniti zmago že skoraj odpisanega Grada (a spomladi okrepljenega!), ki pa je po dolgem času predal zadnje mesto na lestvici ekipi Rakičana. Grad je namreč z 0:2 slavil v Slovenski Bistrici (zadela sta nekdanja dravaša Zilič in Gorinšek), medtem ko je klub iz predmestja Murske Sobote vknjižil nov poraz na Koroškem in je trenutno zadnji. Manjše presenečenje je tudi remi spomladi izredno razpoložene Čarde v Štorah. Maloštevilni gledalci zmagovalca niso videli niti v Sladkem Vrhu, kjer je do točke prišla ekipa Odrancev. Z 0:0 se je končal obračun med Zrečami in visoko letečim Malečnikom, povsem drugače pa je bilo v Veržeju, kjer so imeli Zavrčani strelske vaje. Na edinem nedeljskem srečanju so Stojn-čani na Goričkem pred številnim občinstvom vodili dve tretjini srečanja, na koncu pa se morali zadovoljiti s točko.
TEHNOSTROJ VERŽEJ-ZAVRČ 0:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Kuserbanj (1. iz 11-m), 0:2 Murat (10.), 0:3 Murat (15.), 0:4 Murat (50.), 0:5 Kokol (79.)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež (od 55. Avguštin), Kuserbanj, Dugolin, Marinič, Šnajder (od 46. Kokol), Murat (od 55. Matjašič), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Očitno je, da nogometaši Zavrča, ki bodo prihodnje leto nastopali med drugoligaši, stopnjujejo formo. To je pokazala že tekma preteklega kroga, ko so doma povsem nadi-grali Tromejnik. Tokrat jo je še huje skupil Veržej, ki je lahko srečen, da je v njegovi mreži odjeknila le »petarda«. Srečanje se za varovance Mirana Emeršiča ne bi moglo pričeti bolje, saj je po upravičeno dosojeni enajstmetrovki za goste že v 1. minuti zadel Kuserbanj. Nato je s svojim »šovom« pričel Murat, ki je iz tedna v teden v boljši formi. Po dveh njegovih zadetkih je bilo v 15. minuti že visokih 0:3, domačini pa so lahko le nemočno opazovali simultanko vodilne ekipe na lestvici. O anemičnosti Prlekov priča tudi dejstvo, da so le enkrat v vsakem polčasu resneje zapretili proti golu, ki ga je branil Golob. Na drugi strani pa so nogometaši Zavrča zelo lepe priložnosti zapravljali kot po tekočem traku. Z malo več zbranosti bi bila lahko zmaga še bistveno izdatnejša. V drugem polčasu je bil tempo za spoznanje manjši, gostje pa so prek izvrstnega Murata in Kokola še dvakrat zadeli ter domači zasedbi, v kateri nastopa nekdanji dravaš Fekonja, zadali enega izmed najhujših porazov v zadnjem času.
TROMEJNIK G-KALAMAR -STOJNCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kokot (11.), 1:1 Čontala (60. iz 11-m)
STOJNCI: Vitez, Draškovič (od 46. S. Meznarič), Pečnik, Golob, Ko-kot, Ratek, Janžekovič, G. Pernek (od 73. Magdič), P. Pernek (od 46. Milošič), Vinkovič, Korez. Trener: Boris Klinger.
Pred dvema zaporednima preizkušnjama s sosedi iz Zavrča (v pokalu MNZ Ptuj in na prvenstvu) so nogometaši Stojncev morali na težko gostovanje na Goričko. Lepo število gledalcev (blizu 300) je v prvem polčasu spremljalo enosmerni promet proti domačim vratom, saj so gostje povsem dominirali. Poleg hitrega zadetka, ki ga je v 11. minuti dosegel v zadnjem času razpoloženi Kokot, so si Stojnci priigrali še številne lepe priložnosti. To velja predvsem za Pečnika in G. Perneka, ki sta se znašala sama iz oči v oči z domačim čuvajem mreže Škrbičem in bi lahko že v prvem polčasu rešila vprašanje zmagovalca.
Tudi uvod nadaljevanja je pripadel rumeno-črnim, ki so prek rezervista S. Meznariča stresli celo okvir vrat. Domačini so izenačili v 60. minuti, ko je iz najstrožje kazni zadel Čontala. Po tem dogodku so se Prekmurci sprostili in so nekajkrat nevarno zapretili vratarju Stojncev Vitezu, ki pa je bil stalno na mestu. Tako je ostalo pri pravičnem remiju, kljub temu pa ostaja nekaj grenkega priokusa, saj so varovanci Borisa Klingerja ponovno, kot že teden prej, prikazali zelo dobro igro, pomanjkanje zbranosti v odločilnih trenutkih pa je krivo, da odlična predstava ni bila kronana s tremi točkami.
Tadej Podvršek
Štajerska liga: Ormo-žani namučili Ptujčane
Vodilni dvojec je v 18. krogu dosegel novi zmagi. Prepričljivi so bili nogometaši Šmarja pri Jelšah, ki so bili boljši od sosedov iz Šentjurja, medtem ko se je Pesnica namuči-la proti Pohorju. Poraz slednjih so izkoristili nogometaši iz Podvinc, ki so z novimi tremi točkami ponovno tretji. Ptujska Drava se je namučila v Ormožu, vendar je vseeno slavila. Zmagi Pece nad mariborskimi »kovinarji« in Marles hiš v Slovenj Gradcu spadata v pričakovane. Nekatere klube je močno načela kriza, saj so nastopili skoraj z minimalnim številom nogometašev (Koroške gradnje in Boč z dvanajstimi).
REZULTATI 18. KROGA: Podvin-ci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane 3:0 (0:0), Carrera Optyl Ormož - NŠ
Drava Ptuj 0:1 (0:1), Tehnotim Pesnica - Pohorje 2:1 (2:1), Peca -Kovinar Tezno 2:0 (0:0), Koroške gradnje - Marles hiše 0:3 (0:1), Šmarje pri Jelšah - MU Šentjur 5:1 (1:1)
1. ŠMARJE PRI J. 17	13	3	1	48:13	42
2. TEH. PESNICA 18	13	3	2	48:21	42
3. PODVINCI B. K. 17	11	2	4	37:17	35
4. NŠ DRAVA PTUJ 18	10	4	4	49:21	34
5. POHORJE 18	11	1	6	39:26	34
6. MARLES H. - 1 18	9	3	6	27:25	29
7. PECA 18	9	2	7	30:30	29
8. KOVINAR TEZNO 18	7	1	10	25:37	22
9. ŠOŠTANJ 17	4	5	8	32:35	17
10. MU ŠENTJUR 17	5	1	11	28:48	16
11. KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
12. KOROŠKE G. -1 18	3	4	11	21:40	12
13. C. O. ORMOŽ 18	3	1 14		16:51	10
14. BOČ POLJČA. 17	2	3 12		16:41	9
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BOČ POLJČANE 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 D. Brumen (79.), 2:0 D. Brumen (81.), 3:0 Belšak (93.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 73. Ko-kol), Toplak, Lah, D. Brumen (od 88. Stočko), Topolovec, Belšak, Zagor-šek (od 83. Zorko), Požegar, Vindiš (od 61. Šebela), Hauptman (od 88. Klinc). Trener: Miran Ljubec.
V	srečanju ekip iz MNZ Ptuj so nogometaši iz Podvincev veljali za favorite, saj ekipa Boča iz Poljčan zaseda zadnje mesto na prvenstveni razpredelnici. Ob tem imajo obilico težav; v Podvince so npr. prišli samo z dvanajstimi igralci.
Domači nogometaši se s tem niso obremenjevali, ampak so odločno začeli to srečanje in takoj prevzeli pobudo. Žogo so imeli veliko v svoji posesti, vendar v zaključku napadalnih akcij niso bili učinkoviti - ob tem so imeli gostje tudi veliko sreče.
V	drugem polčasu ni bilo nič drugače: številni domači navijači so si želeli kakšen zadetek svojih nogometašev, vendar tega ni bilo vse do končnice. Šele v 79. minuti je Denis Brumen zadel v polno, kar je za Podvinčane pomenilo veliko olajšanje. Naprej je šlo zelo gladko, saj je Denis čez dve minuti še drugič premagal vratarja Boča. Za popolno veselje je v sodnikovem podaljšku poskrbel Jan Belšak, ki je samo potrdil zasluženo zmago, ob kateri so vsi hitro pozabili na številne zamujene priložnosti.
Miran Ljubec - trener Podvincev Betonarne Kuhar: »Menim, da smo zasluženo osvojili tri točke, saj smo popolnoma nadigrali naše goste. Z igro sem zadovoljen, tokrat je do končnice šepala le realizacija.«
Danilo Klajnšek
ORMOŽ CARRERA OPTYL
-	NŠ DRAVA PTUJ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Horvat (11.)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Ne-žmah, Topolnik, Horvat, Goričan, Zdovc, Ljubec, Krajnc, Antolič (od 60. Gril), Wagner (od 67. Furh), Levanič (od 89. Rakovec). Trener: Tomi Grbavac.
V Športnem parku Mestna graba so Ormožani pred okrog 100 gledalci gostili sosede s Ptuja in jih proti pričakovanjem zelo namučili. Pred tekmo so gostje glede na igralski kader in pozicijo na lestvici veljali za absolutnega favorita, na koncu pa so Ormožani bili tisti, ki so si zaslužili vsaj točko. Drava je na igrišču takoj prevzela pobudo in je bila nevarnejša, domačini pa so se odločili za čvrsto obrambo in hitre protinapade prek napadalcev Tadeja Kola-riča in Sergeja Štiberca. Odločitev o zmagovalcu je padla že v 11. minuti, ko je za goste zadel Alen Horvat. Ta je izkoristil hudo napako vratarja Sama Fijavža, ki je izpustil žogo iz rok, Horvat pa je hitro reagiral in z glavo poslal žogo v prazno mrežo. V nadaljevanju so terensko premoč še vedno imeli gostje, varovanci trenerja Milivoja Jamnika pa so si priigrali večje število priložnosti. Da do konca tekme ni padel več noben zadetek, sta z nekaj odličnimi obrambami poskrbela vratarja Fijavž in Samo Simonič. V 88. minuti je pri Dravi pordečel (drugi rumeni) Dan Krajnc, vendar je domačim preostalo premalo časa za izenačujoči gol. Kljub porazu Ormožani niso razočarali, bolj zaskrbljeni glede predstave so lahko v ptujskem taboru.
uk
1. liga MNZ Ptuj:
toča golov v Dornavi
REZULTATI 18. KROGA: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Apače 3:7, Oplotnica - Makole 3:0, Rogoznica - Lovrenc 1:2, 1A Avto Gerečja vas - Videm 2:0, Skorba
-	Podvinci Agrocenter Ptuj 1:1, Bukovci - Središče 0:1, Gorišnica
-	Hajdina 2:0
1. SREDIŠČE	18 14		3	1	54:14	45
2. 1A GER. VAS	18 12		2	4	46:20	38
3. VIDEM	18 11		1	6	44:37	34
4. OPLOTNICA	18	9	3	6	37:31	30
5. HAJDINA	18	9	2	7	38:34	29
6. APAČE	18	6	7	5	37:32	25
7. BUKOVCI	18	7	4	7	34:30	25
8. ROGOZNICA	18	6	5	7	26:26	23
9. GORIŠNICA	18	6	3	9	30:38	21
10. SKORBA	18	6	3	9	27:46	21
11. DORNAVA V. K. 18		5	4	9	30:44	19
12. PODVINCI A. P. 18		4	5	9	33:37	17
13. LOVRENC	18	3	5	10	12:30	14
14. MAKOLE	18	3	3	12	19:46	12
GORIŠNICA - HAJDINA 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Zavec (4.), 2:0 Sarkičevič (50., avtogol)
1A AVTO GEREČJA VAS - VIDEM 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Lešnik (15.), 2:0 Vrabl (74.)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC - APAČE 3:7 (1:4)
STRELCI: 0:1 Rumež (5.), 0:2 A. Predikaka (6.), 0:3 Fruk (12.), 0:4 A. Predikaka (18.), 1:4 Majcen (40.), 1:5 Fruk (59. iz 11-m), 1:6 Šenkiš (72.), 1:7 Fruk (79.), 2:7 Zagoršek (80.), 3:7 Zagoršek (82.) OPLOTNICA - MAKOLE 3:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Koprivnik (56.), 2:0 Čerenak (72.), 3:0 Čerenak (80.)
SKORBA - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Vogrinec (89.), 1:1 Mori (90.) BUKOVCI - SREDIŠČE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Zemljič (82.) ROGOZNICA - LOVRENC 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Pulko (29), 0:2 Novak (34), 1:2 Bočkaj (72)
2. liga MNZ Ptuj:
5 golov Emeršiča
REZULTATI 15. KROGA: Mar-kovci - Slovenja vas 1:2, Tržec -Grajena 7:1, Pragersko - Spodnja Polskava 3:3, Hajdoše - Leskovec 3:0, Majšperk - Podlehnik 4:2, Cir-kulane - Zgornja Polskava 1:1
1. TRŽEC	15 14		1	0	67:9	43
2. MAJŠPERK	15 14		1	0	50:8	43
3. CIRKULANE	15	9	1	5	45:31	28
4. HAJDOŠE	15	8	1	6	34:34	25
5. MARKOVCI	15	7	1	7	38:30	25
6. SLOVENJA VAS	15	6	3	6	21:20	21
7. SP. POLSKAVA	15	6	3	6	23:28	21
8. PODLEHNIK	15	5	4	6	25:26	19
9. PRAGERSKO	15	4	2	9	22:37	14
10. GRAJENA	15	3	0 12		14:47	9
11. LESKOVEC	15	2	2	11	14:45	8
12.ZG POLSKAVA 15		1	3	11	16:54	6
HAJDOŠE - LESKOVEC 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Koželj (18.), 2:0 Petek (34.), 3:0 Trlep (60.) MARKOVCI - SLOVENJA VAS
1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Petrovič (18. iz 11-m), 1:1 Sel (56.), 1:2 Zupanič (91.) TRŽEC - GRAJENA 7:1 (3:0)
Po izenačenju padec koncentracije
Številka trinajst ni bila uspešna za nogometašice Dornave, ki so v tem krogu gostile Jevnico. Na zanimivem srečanju so hitro povedle gostje, vendar je domačim igralkam v 66. minuti le uspelo izid izenačiti. Toda upanje na ugoden rezultat je hitro splahnelo, saj so v naslednjih minutah (pre)hitro prejele dva zadetka.
V derbiju tega kroga so nogometašice Pomurja gladko odpravile Slovenj Gradec, lanske prvakinje iz Novega mesta pa so v Velenju doživele pravo malo katastrofo.
REZULTATI 13. KROGA: Dornava - Jevnica 1:3 (0:1), Rudar Škale -Krka 5:0 (1:0), Maribor - Velesovo Kamen Jerič 2:0 (0:0), Teleing Po-murje - Slovenj Gradec 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 J. Emeršič (3.), 2:0 J. Emeršič (20.). 3:0 J. Emeršič (34.), 4:0 Petrič (49.), 4:1 Vrečar (60.), 5:1 J. Emeršič (83.), 6:1 J. Emeršič (87.), 7:1 Svenšek (88.)
PRAGERSKO - SPODNJA POLSKAVA 3:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Kodrič (6.), 1:1 Rampre (8.), 1:2 Koren (18.), 2:2 Bezjak (27.), 2:3 Špes (50.), 3:3 Premzl (85.)
MAJŠPERK - PODLEHNIK 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Tominc (22.), 2:0 Turkuš (33.), 2:1 Feguš (46.), 2:2 Feguš (56. iz 11-m), 3:2 Trafela (60.), 4:2 Tominc (64.)
CIRKULANE - ZGORNJA POL-SKAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Stopar (58.), 1:1 Kelc (63.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: krog tesnih rezultatov
LIGA 40
REZULTATI 12. KROGA: Ormož - Podlehnik 2:2, Markovci - Podvinci 2:3, Pragersko 75 - Tržec 2:1, Zgornja Polskava - Gorišnica 2:2, Lovrenc - Leskovec 2:1
1. ORMOŽ	12	8	3	1	28:13	27
2. ZG. POLSKAVA	12	6	3	3	21:15	21
3. PRAGERSKO 75 12		6	2	4	29:25	20
4. PODVINCI	12	5	3	4	23:25	18
5. LOVRENC	12	4	4	4	15:20	16
6. GORIŠNICA	12	4	3	5	14:16	15
7. PODLEHNIK	12	4	3	5	14:16	15
8. MARKOVCI	12	4	2	6	19:23	14
9. LESKOVEC	12	4	1	7	15:24	13
10. TRŽEC	12	1	4	7	16:25	7
VETERANI 35
REZULTATI 12. KROGA: Polska-va - Videm 0:2, Skorba - Pohorje Oplotnica 1:0, Dornava - Hajdina 0:2, Boč - Cirkulane 2:1, Grajena - Borovci 1:5
1.	VIDEM 12 11 0 1 44:12 33
2.	BOROVCI 12 7 3 2 40:24 24
3.	HAJDINA 12 7 2 3 33:10 23
4.	POHORJE - OPL.12 7 1 4 23:13 22
5.	SKORBA 12 5 3 4 22:18 18
6.	POLSKAVA 12 4 2 6 27:29 14
7.	GRAJENA 12 3 2 7 10:34 11
8.	BOČ	12 3 1 8 15:33 10
9.	CIRKULANE 12 2 3 7 17:39 9
10.	DORNAVA 12 2 1 9 15:34 7
Danilo Klajnšek
1.	T. POMURJE	13	10	1	2	69:23	31
2.	RUDAR ŠKALE	13	9	2	2	46:11	29
3.	SLOV. GRADEC 13	8	2	3	57:21	26
4.	JEVNICA	13	7	2	4	40:26	23
5.	KRKA	13	6	3	4	29:28	21
6.	MARIBOR	13	4	1	8	21:37	13
7.	VELESOVO JERIČ 13	1	1	11	19:80	4
8.	DORNAVA	13	0	2	11	14:69	2
DORNAVA - JEVNICA 1:3
(0:1)
STRELKE: 0:1 Špela Vehar (2.), 1:1 Katja Nežmah (66.) 1:2 Ines Ferme (68.), 1:3 Lucija Grad (75.)
DORNAVA: Alenka Murko, Nuša Pernat, Urška Pavlec (od 62. Lucija Hameršak), Martina Potrč, Maja Skaza, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Daša Veličkovič (od 89. Lea Korošec), Gabrijela Milec (od 76. Patricija Golob), Jana Mohorko. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
3. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (v torek, 17. 4., ob 19.00 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt)
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V sredo, 18. 4., bosta ob 16.45 odigrani polfinalni srečanji za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Nogometaši Tržca bodo gostili Aluminij, Stojnci pa Zavrč.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SZNL
Košarka • Mlajše selekcije
Dober start mladih Ptujčanov
V začetku meseca aprila se je začel prvi skupinski del tekmovanj v sezoni 2012/2013 za generacije U-12 in U-14. V ligah nastopa pod vodstvom Dušana Lubaja v obeh starostnih skupinah tudi KK Maska caffe Ptuj. Že v prejšnjih sezonah se je pod njegovim vodstvom videl napredek, dobri rezultati pa so vidni tudi na začetku nove sezone.
Ekipa do 12. leta starosti je zaenkrat trikrat zmagala in enkrat izgubila. Najboljše povprečje zadetih košev ima trenutno Jaka Kovač z 20,5 točke na posamezno tekmo. V mladi ptujski ekipi nastopajo Žiga Lubaj, Jaki Kovač. Aljaž Kovačič, Blaž Kovačič, Peter Kurnik, Blaž Polanec, Nik Vrbnjak, Jaka Horvat, Tilen Kopitar, Jan Koprive in Jaka Nežmah.
Še bolje je začela ekipa U-14, ki je v uvodnih krogih dosegla suvereni zmagi proti Vojniku in Rogaški. V
tej ekipi je precej mlajših košarkarjev, sicer pa so zaenkrat največ pokazali Grgič, Polanec in Vedernjak. Jedro moštva Košarkaškega kluba Maska caffe Ptuj v kategoriji U-14 pa sestavljajo Žiga Lubaj, Jaki Kovač, Aljaž Kovačič, Tim Tetičkovič, Jan Osterc, Sebastijan Grgič, Tim Vedernjak, Žan Zemljič, Jan Po-krivc, Blaž Polanec.
Rezultati:
U-12:
KK Maska caffe Ptuj - KK Miki šport Konjice 48:64
KK Maska caffe Ptuj - Miklavž 72:42
KK Maska caffe Ptuj - ŠD Vuja-čič Maribor 33:32
KK Maska caffe Ptuj - KK Miklavž 40:32
U-14:
Vojnik - KK Maska caffe Ptuj 29:64
KK Maska caffe Ptuj - DKS Rogaška 77:36
DB
Ekipa Maska caffe U-12
Šahovski kotiček
Ptujski šah v mesecu aprilu
Hitropotezni turnir
Nadaljeval se je ciklus hitropoteznih šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Na turnirju je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 10 točk, Branko Sedlašek 9,5 točke, Zlatko Žerak, Boris Žlender in Branko Orešek po 9 točk, Janko Bohak 7,5 točke, Ciril Kužner in Martin Majcenovič po 7 točk, Ivan Krajnc, Anton Butolen, Darko Dominko, Andraž Šuta in Milan Fijan po 6 točk, Franjo Lazar in Leon Selišek po 5,5 točke itd.
Velikonočni turnir v Spuhlji
Tradicionalnega velikonočnega šahovskega turnirja v Spuhlji je tudi letos v gostišču pri Majdi priredila šahovska sekcija Spuhlja. Udeležilo se ga je 29 igralcev, ki so odigrali 9 krogov s tempom igre deset minut po igralcu za partijo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Branko Sedlašek 8 točk, Boris Žlender 7,5 točke, Janko Bohak in Mitja Kramberger po 6,5 točke, Igor Iljaž 6 točk, Andraž Šuta in David Murko po 5,5 točke, Darko Dominko, Martin Majcenovič, Roman Vaupotič in Niko Merc po 5 točk, Samo Vrabič, Ciril Kužner, Aleksander Podkrižnik, Leon Selišek, Klemen Kovačec, Vladko Kramberger, Franc Vidovič, Bojan Vidovič in Franc Vajda po 4,5 točke, Tomaž Šuta, Mirko Kuhar, Branko Kocbek in Miran Eržen po 4 točke itd.
Trije prvouvrščeni so prejeli spominske pokale organizatorja, prav tako trije najboljši mladinci Andraž Šuta, David Murko in Klemen Kovačec. Ob discipliniranih igralcih je turnir brez težav vodil šahovski sodnik Branko Orešek.
Turnir v pospešenem šahu
Na četrtem rednem mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Rezultati: Zlatko Žerak 6,5 točke, Klemen Janžekovič 6 točk, Darko Dominko 4,5 točke, Martin Majcenovič, Boris Žlender, Branko Orešek, Aleksander Podkrižnik in Janko Bohak po 4 točke, Nebojša Milinkovič, Stanko Nikolič in Milan Fijan po 3,5 točke, Franjo Lazar, Ciril Kužner, Andraž Šuta in Leon Selišek po 3 točke itd.
Janko Bohak
Konjeniški šport
Malti
Dušan Zorko tretji na
Preložena otvoritvena kasaška dirka (velikonočni ponedeljek) bo v organizaciji KK Ljutomer v nedeljo, 22. aprila, medtem pa so prvo letošnjo mednarodno konjeniško prireditev izvedli na Malti z dirko za pokal Sredozemlja. Nastopili so tekmovalci Malte, Italije, Francije, Rusije, Ukrajine in Slovenije. Edini predstavnik Slovenije je bil član ljutomerskega kluba Dušan Zorko, ki je z 8-letnim švedskim kastra-tom wonderofyoue na 2140 metrov dolgi stezi osvojil odlično 3. mesto (1:17,9). Zmagal je Maltežan pred Italijanom - oba sta dosegla enak kilometrski čas 1:17,6.
NŠ
Nogomet • Mednarodna prijateljska tekma
Reprezentanca MNZ Ptuj gostovala v Varaždinu
V prijateljskem srečanju sta se v Varaždinu pomerili reprezentanci Varaždina in MNZ Ptuj.
REPREZENTANCA VARAŽDINA - REPREZENTANCA MNZ PTUJ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Štiberc (39.) REPREZENTANCA VARAŽDINA:
Mihalič, K. Sambolec, L. Sambolec, Nježic, Vindiš, Kraš, Novakovič, Pu-rič, Roganič, Bulič, Pomper. Igrali so še: Šarčevic, Kovačic, Matejaš, Branilovic, Holi, Jambrovic, Novak, Vukovic, Ladevic, Ivanek, Ceceja, Sokser, Leško. Selektor: Drago Po-
savec, trener: Mario Kovačevič. REPREZENTANCA MNZ PTUJ:
Stegne, Ficko, Janžekovič, B. Lah, Bl. Lah, Ljubec, Milošič,Toplak, A. Stegne, Štiberc, Antolič. Igrali so še: Korošec, Pal, Mlinarič. Selektor: Nani Matjašič, trener: Gorazd Šket.
Reprezentanca MNZ Ptuj, ki se pripravlja na tekmovanje Regions cup (mednarodno tekmovanje amaterskih regionalnih reprezentanc), je odigrala prijateljsko mednarodno
nogometno tekmo z izbrano vrsto mesta Varaždin. To so sestavljali igralci Varaždina in Sloge. Tekma je bila za domače tudi jubilejna, saj so pred natanko sto leti v Varaždinu odigrali prvo mednarodno tekmo.
Fantje iz ekipe MNZ Ptuj so upoštevali vsa navodila strokovnega štaba in so v izredno športni in zanimivi tekmi dosegli lep uspeh, saj so ugnali gostitelje. Zmagoviti zadetek je
po lepi akciji celotnega napada v 39. minuti dosegel Sergej Štiberc (NK Ormož). Strokovni štab reprezentance Ptuja je bil zadovoljen s prikazano igro, kar je lepa popotnica pred prvim kvalifikacijskim srečanjem Regions cupa v Lendavi, ki bo v torek, 24. aprila. Zmagovalec slovenskega dela tega tekmovanja se uvrsti na evropsko prvenstvo.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • KK Deta center Ptuj
V letošnji sezoni polovični klubski uspeh
Kegljanje je na Ptuju šport z dolgo in bogato tradicijo. S pravkar končanima prvenstvoma v ženski in moški konkurenci pa so v klubu Drava Deta center lahko samo polovično zadovoljni, saj so dekleta izpadla iz 1. lige, fantje pa so se dolgo borili in si na koncu izborili obstanek v 3. ligi. Predsednik kluba Boris Premzl je takole strnil misli o ženski ekipi po pravkar končani sezoni: »Ženska ekipa je po sijajnem zaključku pretekle sezone, ko so bile zmagovalke 2. lige vzhod, v jeseni 2011 prvič startala v 1. B državni ligi. Ekipa je ostala nespremenjena, sestavljajo jo domače igralke, ki so se zavedale, da jih v višjem rangu tekmovanja čakajo močnejše ekipe in težak boj za obstanek. To se je kar hitro pokazalo, saj so naše igralke prvi par točk osvojile šele v 5. krogu na gostovanju v Slovenj Gradcu. Tudi drugi dve točki so prinesle z gostovanja v Novi Gorici. Domače kegljišče je bilo v jesenskem delu tekmovanja zanje kot uročeno. Uroka so se znebile šele v 12. krogu, ko so doma proti sosedam iz Radencev dosegle prvo domačo zmago in s tem napovedale cikel štirih zaporednih zmag: še ene doma proti Slovenj Gradcu in dveh v gosteh
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ekipa KK Deta center Ptuj je izpadla iz 1. B SKL (ž).
Foto: Črtomir Goznik
Boris Premzl
pri Novem mestu in Šoštanju. Kazalo je, da je 1. liga rešena. A prehitro! Prišla je nesrečna tekma z Gorico na domačem kegljišču, ko je samo en kegelj odločil o zmagi Gorice. Sledila sta še dva poraza proti sosedam iz Slovenske Bistrice in Miklavža in ptujska barka je žal nasedla. Kje so vzroki za takšen razplet? Več jih je. Prvi je verjetno ta, da je za kontinuirano nastopanje v 1. ligi potreben širši in kvalitetnejši izbor igralk, drugi pa v tem, da igralke nikakor niso uspele »unovčiti« prednosti domačega kegljišča, saj so od devetih tekem doma dobile samo dve, kar štirikrat pa so zmagale v gosteh. In tretjič: opazno je bilo, da pri tekmovalkah ni bilo tiste samozavesti, kot so jo čutile v 2. ligi, ko so bile več ali manj navajene zmagovati. Morda so šle v tekmovanje celo s prevelikim spoštovanjem do tekmic. Tako nobena od igralk ni dala svojega maksimuma, nekatere so bile verjetno zaradi pritiska precej pod svojim običajnim prispevkom. Naj-
boljša je bila Melita Krušič, ki je prispevala 11,5 ekipnih točk (od 18 možnih) in bila s povprečjem 530, 6 podrtih kegljev 15. igralka lige, 8,5 jih je prispevala Nevenka Kolar, po 7 pa Nada Fridl in Selena Bom-bek itd. Kakor koli že, izkušnja je bila dobrodošla in upati je, da to ni bil »ples samo za eno poletje« in da se bodo po letu dni ponovno borile za vstop 1. B ligo.«
Moški del ekipe je na koncu osvojil šesto mesto, in sicer ste zbrali samo dve točki več kot predzadnji Petrol. Kako pa ste videli tekmovanje moške ekipe?
B. Premzl: »Tudi moška ekipa Drave je v sezono 2011/12 startala z nekoliko bojazni, saj zaradi poškodbe ni igral Zdrav-ko Sušanj, dolga leta stalni član prve ekipe. Tako sta se iz druge v prvo ekipo preselila Dušan Murko in Jože Vogrin. Kljub uvodnemu porazu v Celju pa je Drava potem dosegla tri zaporedne zmage, dve doma in eno na vročem terenu pri novincu
v ligi ekipi Ceršaka II. Zdelo se je že, da se bo ekipa borila za sam vrh! Potem pa je prišla streznitev in do konca jesenskega dela je sledilo pet zaporednih porazov, dva doma in trije na gostovanjih. Sledilo je sicer uspešnejše nadaljevanje v drugem delu tekmovanja, vendar je šele zmaga v 17. krogu pri Lokomotivi v Mariboru pomenila konec vseh skrbi glede obstanka v ligi.
Končno osvojeno 6. mesto je zato uspeh za ekipo, ki je v letošnji sezoni »uvajala« dva nova igralca, ki naj bi šele v naslednjih sezonah pokazala svojo pravo vrednost. Ekipa je na domačem kegljišču zmagala petkrat, trikrat pa v gosteh. Sicer pa je bil najboljši igralec ekipe Dani Kozoderc s povprečno 539,3 podrtih kegljev 6. najboljši igralec lige (lani je to uspelo Premzlu). Izreden je bil tudi v dvobojih, saj je prispeval kar 13,5 ekipnih točk (od 18 možnih), 9 jih je prispeval Pre-mzl, 8,5 Čeh, 8 Arnuš itd.«
Danilo Klajnšek
Ptuj • Gimnazijci obiskali Singapur
15 tisoč kilometrov stran od doma
Dijaki in zaposleni na ptujski gimnaziji so konec lanskega leta na svoji šoli in v svojih domovih gostili 13 dijakov iz Singapur-ja. Obisk so jim pred nekaj dnevi vrnili in se iz tako imenovanega Levjega mesta, ki je od nas oddaljeno 15 tisoč kilometrov, vrnili polni vtisov in novih doživetij.
Foto: arhiv šole
Za ptujske gimnazijce je bila izkušnja neponovljiva.
V preteklem šolskem letu se je ptujska gimnazija kot edina slovenska šola aktivno vključila v projekt azijsko-evropskih razredov (Asia-Europe cla-sroom - AEC). V tem sklopu je prišlo do sodelovanja s Sin-gapurjem in konec novembra lani so za teden dni v našem mestu gostili 13 dijakov iz šole Millennia Institute Singapur.
Projekt azijsko-evropskih razredov promovira in razvija sodelovalno učenje, medkulturno sodelovanje in izmenjave dijakov in študentov. Deluje pod sloganom: dva kontinenta, en razred, učenje brez meja. Čeprav so do cilja, ki se nahaja 15 tisoč kilometrov od doma, potrebovali kar 29 ur, so bili dijaki po pristanki navdušeni. Kot pravijo, je vse drugače kot pri nas: podnebje, časovni pas, šola, kulturne navade, prehrana, arhitektura, promet, družinsko življenje in še marsikaj.
Kot pravi dijakinja Sara Ovčar, je Singapur kraj, kjer lahko izkusiš kulturo vseh azijskih držav in kot uradne jezike slišiš angleščino, kitajščino, indijšči-no ter tamilski jezik. „Kraj, kjer se prepletata najmodernejša infrastruktura in velike travnate površine. Kraj, kjer na vsakem koraku srečaš nekoga z vrhunskim telefonom, tabličnim računalnikom ali prenosnikom, in kraj, kjer je bil nekoč
pravi pragozd, ki ga sedaj poskušajo nadomestiti z umetno zasajenimi drevesi, saj je sedaj ogromna betonska džungla. Ta kraj je majhna država na skrajnem jugu Malajskega polotoka, ki se imenuje Levje mesto oziroma Singapur. In to je tudi kraj, ki smo ga v okviru šolske izmenjave obiskale dijakinje Gimnazije Ptuj pod vodstvom ravnateljice in pedagoginje v začetku marca," še dodaja dijakinja ptujske gimnazije.
Da je njena predstava o Sin-gapurju bila zelo drugačna od samega doživetja, pa o svoji izkušnji pravi dijakinja Taja Šu-čur. „Šele zdaj, ko sem bila tam in 8 dni živela kot 18-letna Sin-gapurka, mi je marsikaj malo bolj jasno. Na izmenjavi sem imela možnost spoznati, kako poteka življenje v Singapurju. Nisem bila le turistka v hotelu, ki jo za nos sem in tja vodi turistični vodič. Izkusila sem živeti v 21-nadstropni stolpnici
in biti brez toaletnega papirja, tople vode, prave postelje z odejo, normalnih oken, umivalnika v kuhinji, klime pri konstantnih 34 stopinjah čez noč. Ampak bilo mi je všeč. Všeč mi je bilo živeti drugače in spoznati drugačen način življenja ter ceniti lastnega," pomenljivo pravi Šučurjeva.
Zanimiva pa so bila tudi doživetja v šolskih klopeh. Kot pravijo dijakinje, ki so se udeležile izmenjave, so že kmalu
po prihodu ugotovile, da veljajo v singapurskih šolah precej strožja pravila kot v slovenskih. „Tudi začetek pouka je drugačen. Dijaki se vsako jutro zberejo na skupnem mestu, dvignejo šolsko in državno zastavo, zapojejo državno in šolsko himno ter izrečejo zaprisego. Ves čas šolanja pa so oblečeni v šolske uniforme," pojasnjuje dijakinja Nika Žibrat.
V 56. nadstropje v pičli minuti
Najvišja točka Singapurja je MARINA BAY SANDS, ki je dijake povsem prevzela. „Ko sem si kupila karto in stopila v dvigalo, sem na telesu začutila mravljince. V 56. nadstropje smo prišli v pičli minuti. Ko sem pa stala na previsu zgradbe, s katere si ogleduješ, kako so jo gradili, bila na najvišji točki v Singa-purju in gledala mesto ponoči v vsem njegovem siju luči, preprosto nisem našla besed, da bi opisala občutek, ki me je prevzel. Seveda sem bila malce razočarana, saj nisem mogla videti bazena; vstop je bil namreč dovoljen samo hotelskim gostom in 15 izbrancem na dan. Ko sem stala in gledala mesto, je bilo, kot da bi čas obstal," pravi dijakinja Sara Zidarič.
Za športne navdušence je bilo eno pomembnejših doži-
vetij sprehod po odseku uličnega dirkališča Marina Bay, kjer od leta 2008 prirejajo dirko Formule 1.
Pravo doživetje in spoznavanje azijske kulture pa je dijakom Gimnazije Ptuj bilo omogočeno tudi zaradi dejstva, da so bivali pri dijakih iz Singapurja.
Tako so dejansko razumeli raznolikost kultur, prijateljstvo s popolnimi tujci, ki so ga razvili že v Sloveniji pa le še poglobili. „Kljub razlikam v načinu življenja in drugačnim načrtom za prihodnost smo vendar imeli toliko skupnega. Kot da bi že leta hodili skupaj v šolo. Bil je teden povezovanja z novimi ljudmi, ki so nam dajali hrano in prenočišče in niso spraševali, kdo smo. Niso zavračali naše kulture, ampak so jo sprejeli s tolikšno mero kot upam, da smo mi njihovo. Izmenjava nas je naučila razmišljati prek svojih okvirov in nam dala snovi za razmišljanje o svetu zunaj običajnih meja našega dojemanja. Bila je neponovljiva izkušnja," je svoje razmišljanje o izmenjavi strnila dijakinja Urša Repič.
Ptujska gimnazija nadaljuje sodelovanje z Millennia Institute iz Singapurja. Trenutno potekajo projekti azijsko-evropske učilnice Homeseek II (Iskanje doma), Crossing the borders - feeling the others (Prečkanje mej - začutiti drugačnost), in Borders & Bus stop (Meje in avtobusna postaja). „Ptujske gimnazijce čakajo nove izkušnje in nova doživetja, ki zarišejo neizbrisno sled," še dodajata učiteljica Darja Ro-kavec in ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih.
Dženana Kmetec
Ormož • Prva uradna zgoščenka Tadeja Vesenjaka
Samo mrtve ribe plavajo s tokom
Priljubljen prleški kantavtor Tadej Vesenjak je izdal svoj prvi uradni album. Gre za predelano verzijo edicije iz samozaložbe, ki ji je dodal še tri skladbe, melodije pa so dobile tudi nekoliko drugačen prizvok, saj so se v tem času tudi malo postarale in dozorele.
„Na zgoščenki je 17 skladb in je pravzaprav moja prva zgoščenka, ki jo je mogoče kupiti tudi v trgovinah. Izdana je bila pri založbi Pivec v nakladi 1000 izvodov. Z izdajo nisem hitel, ker sem želel najti založbo, ki bi sprejela, da ostanem lastnik tonskega zapisa in bi ponudila poštene pogoje trženja. Založba Pivec je bila v tem oziru zelo fer. Doslej so izdali dve zgoščenki od Katalene in Boštjana Narata, tako da menim, da sem se znašel v prijetni in dobri družbi. Čeprav je založba Pivec mala založba, je največja v Mariboru. Odrekel sem se honorarju z namenom, da skupaj izdamo še naslednjo zgoščenko," je povedal Tadej Vesenjak.
Naslov zgoščenke je Samo mrtve ribe plavajo s tokom. Avtor naslov razlaga takole: „Tako kot se gre losos drstit po reki v notranjost in mora
preplavati tisoče kilometrov, premaga vse ovire, tako naj bi bil človek unikat - razmišlju-joče in hkrati družabno bitje. Če ne razmišljaš in se predaš temu, kar je okoli tebe, postaneš ovca, konzument, ne zavedaš se tega, kar si v resnici želiš in si mrtva riba, ki jo nese tok. Vse, kar je živo, plava proti toku in išče prostor, kjer je voda bolj čista."
Zgoščenka se začne s pesmijo Mi smo tu zakon, ki hvali Pr-leke in vse dobre ljudi, ne glede na to, kje živijo. Pomembno je le, da delujejo v skladu s svojimi načeli, so delovni in marljivi in so „zakon". Na zgoščenki so tudi ljubezenske, izkustvene družbeno-kritične in humorne pesmi. Pesem Cesta pa je kot prispodoba življenja. Do zadnje pesmi San na brutifi vodi minuta tišine, pesem pa je posvečena dogodkom na slovenskih cestah.
Foto: Viki Ivanuša
Tadej Vesenjak je pri založbi Pivec izdal jagodni izbor svoje dosedanje produkcije na zgoščenki Samo mrtve ribe plavajo s tokom.
Tadej pravi, da si želi, da takih pesmi ne bi bilo treba več pisati. Če pa se je že treba odzva-
ti na dogodke na cestah, je to mogoče na pravi način in če en človek sliši pesem in zaradi
nje začne drugače voziti, je namen dosežen, meni Tadej Ve-senjak. Vsaka izmed njegovih
pesmi je nastala po navdihu notranjega doživljanja in prepričanj o tem, kako se odziva na svet okoli sebe ali kot odziv na dogodke okoli sebe. „Ve-činoma naletim na pozitiven odziv publike. Ljudje me razumejo, tudi tisti, ki niso Prleki, čeprav so besedila vsa v prle-ščini. Povedo sicer, da kakšne besede niso razumeli, ampak v glavnem pa je vse jasno. Pr-leščina ima drugačen karakter kot slovenščina, je eksakten in neposreden jezik preprostega kmečkega in delavskega podeželskega človeka, vse ostalo pa smo se Prleki priučili," je prepričan Vesenjak.
Pri nastanku zgoščenke so ga podprli Dani Marinič (harmonika), Boštjan Imenšek (kitara), Andrej Boštjančič (kitara), Matjaž Krivec (kontrabas), Andrej Hrvatin (tolkala), Erian Karlovic (violončelo), Denis Horvat (klaviature) in Matej Mertik (pozavna), slednji pa je oblikoval tudi ovitek zgoščenke in jo oblekel v žar prvinskosti.
Idej in pesmi ima Tadej Vesenjak še veliko na zalogi, gotovo še za eno zgoščenko, a bo ta malo počakala, ker se trenutno ukvarja s promocijo aktualne zgoščenke.
Viki Ivanuša
Podravje • Nerešena problematika VVO
Z novim ministrom spet od začetka
O težavah tistih kmetovalcev, ki imajo svoja zemljišča na prvem vodovar-stvenem območju (VVO), kjer je pridelava zelo omejena, smo v preteklosti že veliko poročali. Situacija se sicer od grožnje s polivanjem gnojnice ni bistveno spremenila; kmetje so namreč dobili le del odškodnine od ptujskega Komunalnega podjetja, to pa je bilo tudi vse.
Foto: SM
Prizadeti kmetje s ptujskega prvega vodovarstvenega območja so šele z grožnjo (na posnetku) pred dobrim letom in pol, da bodo začeli polivati gnojnico vsepovprek, dosegli majhen korak naprej pri izplačilu delčka odškodnine.
Z zamenjavo vladne ekipe in s tem tudi menjavo ministra za kmetijstvo, ki je po novem hkrati minister za kmetijstvo in okolje, so predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) in civilnih iniciativ nerešeno problematiko omejenega kmetovanja na prvih VVO minuli petek predstavili novemu ministru Francu Bogoviču. Na sestanku je bila tudi direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko.
Predsednik KGZS Ciril Smr-kolj je med drugim povedal, da lanske spremembe vladnih uredb, ki urejajo kmetovanje na VVO, ne rešujejo problematike dolgoročno in da je zato nujno poiskati rešitve v smeri zagotovitve nadomestnih zemljišč, odkupa zemljišč ali ustreznih odškodnin. To je bila tudi prva zahteva prizadetih kmetov, ki pa nikoli ni
bila niti blizu rešitve, saj naj ustreznih zemljišč nikakor ne bi bilo na voljo. Ob tem je Smrkolj še opozoril, da kmetijstvo ni glavni onesnaževalec pitne vode in da se problem varovanja pitne vode ne sme
reševati le na plečih kmetov, ki kmetujejo na najožjih vodo-varstvenih območjih.
Po razpravi so se udeleženci sestanka dogovorili, da bo minister za kmetijstvo in okolje z dopisom izvajalcem
javne službe oskrbe s pitno vodo ponovno pozval k spoštovanju zakonske določbe in izplačilu denarnih nadomestil upravičencem. Dejstvo je, da je na spodnjepodravskem območju približno tretjino določene odškodnine poravnalo le ptujsko Komunalno podjetje, medtem ko je Komunalno podjetje iz Slovenske Bistrice, ki prav tako sodi med zavezance za izplačilo odškodnine, to zavrnilo s pojasnili, da denarja za te namene nimajo. Kljub grožnji takratnega kmetijskega ministra Dejana Židana, da jim bo ta denar v skrajnem primeru zarubljen z računa, se ves ta čas ni zgodilo nič.
Na petkovem sestanku pa so se zbrani še dogovorili, da se pripravi predlog za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih na način, da bo kmetom, ki kmetujejo na VVO, dana prednostna pravica pri zakupu ali odkupu kmetijskih zemljišč. Pri pripravi predloga sprememb zakona o vodah pa naj bo jasno določeno, da ne gre za denarna nadomestila, ki so državna pomoč, pač pa za odškodnine, ki se urejajo direktno s pogodbo med izvajalcem javne službe oskrbe s pitno vodo in upravičencem. Dogovorili so se tudi, da se izmed prisotnih predstavnikov vzpostavi delovna skupina, ki bo z individualno obravnavo kmetij poskušala najti rešitve za kmetije, ki želijo nadomestna zemljišča.
SM
Ormož • Sejem KOVITO v spomladanskem terminu
Pričakujejo dober obisk
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož je v času martinovanja štiri leta pripravljala sejem kmetijstva, obrtništva, vina in turizma, ki so ga skrajšano poimenovali KOVITO. Lani ga ob martino-vanju ni bilo, ker so termin sejma premaknili na bolj topel letni čas. Tako bo 5. sejem KOVITO potekal 20., 21. in 22. aprila na lokaciji Avtocentra na Hardeku.
Poleg želje po bolj toplem letnem času, ki bi pritegnil več obiskovalcev, so organizatorji želeli tudi finančno razbremeniti martinovanje. Običajno so namreč za potrebe KOVITA najeli še dodaten šotor, kar je pomenilo dodatne stroške v višini več tisoč evrov. Sedaj pa bo zadostoval občinski šotor.
Poudarek letošnjega sejma KOVITO bo v precejšni meri na kmetijstvu in morda manj na podjetništvu, saj se bo dogajal tik pred glavnimi spomladanskimi deli. Obetajo se ugledni gostje, saj naj bi ga odprl minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Pripravljajo tudi različna predavanja in predstavitve razstavljavcev. Tako bo recimo o pomenu prehranske samooskrbe za Slovenijo predaval nekdanji kmetijski minister mag. Dejan Židan.
„Verjamemo, da bo letošnji KOVITO v Ormožu presegel rezultate preteklih let. Sejem počasi pridobiva na
prepoznavnosti in postaja pomemben dejavnik na gospodarskem področju Ormoža. Vsekakor je bila odločitev za organizacijo tovrstnega sejma v Ormožu pravilna, saj na območju Podravja ni posebne sejemske dejavnosti. Sejem KOVITO pa s svojim razstavnim programom poskuša delovati na segmentih ponudbe, s katero dopolnjuje ostale podobne sejme v bližnji okolici.
Sejem deluje zelo pozitivno na gospodarsko klimo v naši upravni enoti in na širšem območju," je povedal Ivan Babič, predsednik OOZ ORMOŽ.
Organizatorji so zelo zadovoljni, da bo letos sejem potekal na prostoru Avtocentra na Hardeku, saj bo neprimerno večji kot pretekla leta, na voljo je namreč 1500 kvadratnih metrov pokritih površin in prav toliko zunanjih. Direk-
tor podjetja Jeruzalem SAT Miran Topolovec pa je dodal, da bodo v času sejma potekale tudi predstavitve strojev in opreme iz njihovega prodajnega programa, možne pa bodo tudi poskusne vožnje.
Precejšnjo pozornost bodo namenili tudi predstavitvam srednjih šol s poudarkom na deficitarnih poklicih ter predstavitvi domače gimnazije in Varstveno-delovnega centra Ormož. Sejem financira OOZ ORMOŽ s sredstvi za promocijo obrtništva, ki jih dobi vsako leto iz proračuna občine Ormož, nekaj se bo pokrilo s prispevki sponzorjev, ostalo pa s prihodki od razstavljavcev. Stroški sejma znašajo 20.000 evrov. Zaenkrat imajo zapolnjenega 60 % razstavnega prostora, zanimivo pa je, da se prijavljajo predvsem razstavljavci iz drugih krajev, manj pa domačini.
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure in bo brez vstopnine.
Viki Ivanuša
Na valovih časa
Torek, 17. april
Danes goduje Konrad.
1506 so položili temeljni kamen pri gradnji nove Petrove cerkve v Rimu.
1905	se je rodil hrvaški slikar in grafik Marijan Detoni.
1906	je močan potres porušil velik del San Francisca.
1909 je papež v Rimu razglasil Jeanne dArc ali Devico Orleansko za blaženo. Čez enajst let so jo proglasili tudi za svetnico, pred 478 leti pa so jo Angleži sežgali na grmadi. Sreda, 18. april Danes goduje Leon.
1480 rojena Lucrezia Borgia, italijanska kneginja (f 1519) 1506 položen temeljni kamen za cerkev sv. Petra v Rimu
1818	rojen Jurij Fleišman (tudi Flajšman), slovenski skladatelj (f 1874)
1819	se je rodil Franz von Suppé, avstrijski skladatelj belgijskega rodu (f 1895)
1842 Janez Puhar izumi fotografijo na steklu 1906 potres v San Franciscu zahteva najmanj 478 smrtnih žrtev
1941 Italija uvede zasedbeno oblast v Ljubljanski pokrajini 1946 formalno razpuščeno Društvo narodov 1955 je umrl Albert Einstein, švicarsko-ameriški fizik, nobelo-vec 1921 (* 1879)
1955	v indonezijskem Bandungu so se srečali predstavniki 23 azijskih, 6 afriških držav in Jugoslavije kot opazovalke. Srečanje velja za zametek gibanja Neuvrščenih
Četrtek, 19. april Danes goduje Leon.
1713	je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola. 1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete. Začela se je ameriška osvobodilna vojna.
1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor.
1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pi-erra Curieja.
1956	se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III. 1967 je umrl Konrad Adenauer. Bil je prvi povojni kancler Zvezne republike Nemčije, in to 14 let.
1991 so razglasili v katedrali v Canterburyju 103. canterburyje-
vskega nadškofa Georgea Careya.
Petek, 20. april
Danes goduje Neža.
571 se je rodil v Meki Mohamed.
1808 se je rodil Napoleon III, s pravim imenom Bonaparte Charles Louis Napoleon.
1871 se je rodil hrvaški inženir in izumitelj Slavoljub Penkala. Med njegovimi izumi je še danes najbolj znano nalivno pero -penkalo.
1889 se je rodil v Braunau am Inn v Avstriji Adolf Hitler. 1902 je znanstvenikoma Marie in Peirru Curieju uspelo pridobiti eno stotinko grama radija. 1920 so v Veliki Britaniji ukinili obvezno vojaško službo.
1714	je bil v Gorici obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. Sobota, 21. april
Danes goduje Simeon.
1610 je prvi zanesljiv zapis o rojstvu otroka s carskim rezom. 1847 v Berlinu zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile demonstracije lačnih. Kmalu so se razširile na Leipzig, Hamburg in tudi drugam.
1896 se je rodil francoski pisatelj Henry de Montherlant. 1916 se je rodil ameriški igralec Anthony Quinn. 1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II.
1946 so v Vzhodni Nemčiji praktično ukinili socialdemokratsko stranko, ko so se združili socialdemokrati s komunisti.
1960	so novozgrajeno mesto Brasilia razglasili za glavno mesto Brazilije.
Nedelja, 22. april Danes goduje Leonida.
Danes je svetovni dan Zemlje, svetovni dan brez avtomobila in dan slovenskih tabornikov.
1370 so začeli graditi v Parizu Bastiljo, zapor in ječo, ki je postala simbol zatiranja.
1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant. 1766 se je rodila francoska pisateljica baronica Germaine de Staël. Z njeno študijo O Nemčiji si je romantika utrla pot v Francijo in Evropo.
1834 se je rodil francoski fizik Gaston Plante. Leta 1859 je razvil prvo baterijo za shranjevanje elektrike, ki jo v izpopolnjeni obliki še vedno uporabljamo v avtomobilih.
1961	je prišlo v Alžiriji do upora generalov, ki je ogrozil Francijo.
1977 je izbruh naftnega vrelca v norveškem delu Severnega morja na naftni ploščadi Bravo na naftnem polju Ekofisk povzročil veliko onesnaženje morja.
1810 je trgovec Galle v Ljubljani ustanovil Kazinsko društvo. Ponedeljek, 23. april Danes goduje Vojko.
Danes je svetovni dan knjige, svetovni dan avtorskih pravic in svetovni dan veterinarjev.
1563 so začeli graditi v bližini Madrida eno največjih stavb na svetu Escorial.
1616 je umrl angleški dramatik in pesnik William Shakespeare.
1775 se je rodil angleški slikar in grafik William Turner, eden največjih evropskih krajinarjev.
1857	se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo.
1858	se je rodil nemški fizik Max Planck.
1891 se je rodil ruski skladatelj in pianist Sergej Prokofjev.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pozeba je nekatere presenetila
Ste tudi vi med tistimi, ki so vas topli dnevi konec marca zazibali v prijetno prepričanje, da je zime dokončno konec? Ne boste verjeli, koliko ljudi me je poklicalo pred velikonočnimi prazniki in vprašalo, ali se že lahko sadi fižol. Prav zanimivo se mi zdi, kako zelo smo izgubili stik z naravo in kako naše razmišljanje ne zmore več razmišljati tako, kot razmišlja in deluje narava. Na moje vprašanje, kdaj so zadnjič sejali fižol konec marca oziroma v začetku aprila, pa so se vsi zamislili. Naj še enkrat ponovim: pri delu z rastlinami v naravi razmišljajte, kako se narava obnaša, kako bo reagirala. Ne pa kar brezglavo planiti po lopati, motiki in grabljah.
Za vse, ki vas skrbijo prsti in bi želeli imeti cel vrt že v začetku aprila posejan, si poglejte spodnjo tabelo, v kateri so zapisane minimalne in optimalne temperature za setev vrtnin na prosto. Hkrati naj vas opozorim, da veljajo tudi za presajanje vrtnin na prosto.
Ko si poskušate ogledati te številke, naj vas še enkrat spomnim, da sejete v zemljo ne v zrak Torej se mora dovolj ogreti zemlja. Pri minimalni temperaturi seme sicer vzkali, a potrebuje za to 30 in več dni. Zato v takih razmerah na prosto pride samo najbolj kvalitetno seme, pa še to le počasi in dokaj malo rastlin. V semenskih vrečicah pa je seme običajno povprečne kvalitete. Kvaliteta se še slabša s tem, ko seme skladiščimo sami, doma, če je seme že v odprti vrečici ali če je bilo domače seme pridelano v nekoliko slabših vremenskih razmerah. Za moje pojme je pravilen čas setve (in presajanja) nekje na sredini. Temperature zemlje lahko vsak preveri na spletni strani ARSO v rubriki agrometeorološki podatki, prav tako pa so podatki na razpolago tudi na teleteks-tu TV Slovenija in sicer na strani 166, kjer počakamo, da se odpre podstran 3.
Naj na hitro samo povzamem zgornjo tabelo. Spomladi, takoj, ko se zemlja odtali in dovolj osuši, najprej posadimo jari česen, zelo hitro za tem pa lahko posejemo tudi bob. Za setev graha, solate, redkvice in rukole se mora zemlja ogreti vsaj na 5 0C. Dobro bi tudi bilo, da bi ta temperatura bila dokaj stabilna, se pravi ne samo en dan. Začetek setve korenčka, peteršilja, pa tudi rdeče pese, blitve ali mangolda je, ko se zemlja nekaj dni ogreje vsaj na 8 oC. Enaka temperatura je tudi najnižja, ko sadimo prvi krompir, pa še ta mora biti nakaljen. Kumare, bučke, buče, pa tudi nizek fižol sadimo direktno na prosto šele pri temperaturi zemlje 15 0C. Pa še to je za buč-nice prav gotovo prehladno za stabilno dolgotrajno rodnost. Pri zgodnjih setvah priporočam tudi, da večje seme stročnic in bučnic prej nakalite (bučnice) ali namočite čez noč. Namesto vode za stročnice, posebej če imate domače seme, uporabite kamilični ali žajbljev čaj. Setev lahko kasneje zalijemo še s baldrijanovim čajem, narejen pa naj bo iz cvetov in listja baldrijana, ne iz korenine.
Rastlina, ki kali dolgo, izgublja energijo, ki bi jo kasneje s pridom uporabila za obrambo pred boleznimi in včasih celo pred škodljivci. Agroko-prene, s katerimi tako pridno prekrivate setve, ne ogrejejo zemlje. Agrokoprena namreč samo preprečuje, da bi se zrak, ki se je čez dan ogrel, po sončnem zahodu takoj ohladil. Torej mora biti med prekrivko in zemljo zrak. Ta pa je samo, če je pod prekrivko že čim večja rastlina. Če je pre-krivka plosko na zemlji, tega učinka praktično ni. Zato so agrokoprene zelo uspešne v jeseni, pa še takrat ste verjetno opazili ožige listnih robov -tam se je koprena dotikala listov in temperatura je bila povsem enaka kakor zunaj. Poleg tega je v jeseni topla tudi zemlja, ki upočasnjuje ohlajevanje. Zdaj spomladi pa seveda niso tako uspešne. Seveda pa ima prekrivanje še druge funkcije. V letošnjem letu je zelo dolgo pomagalo, da se zemlja po setvi ni še bolj izsuševala. Pogosto pa seme zavaruje tudi pred požrešnimi pticami. Zemlje pa ne ogreje. Kmalu se bo podobno, kakor s hitenjem setve na prosto, pričelo dogajati pri presajanju plodovk na prosto. Tudi plodov-ke presajamo v zemljo. Ker prihajajo k nam iz toplejših krajev južne Amerike, pričenja njihov
Foto: Miša Pušenjak
Med solato lahko zelo zgodaj posejemo redkvice.
koreninski sistem enakomerno in pravilno sprejemati hranila šele, ko je zemlja ogreta nad 15 0C. Če posadite sadike, po možnosti pa so te še zelo velike, v prehladno zemljo, njihove korenine ne sprejemajo predvsem fosforja, slabši je tudi sprejem kalija in nekaterih mikroelementov. Fosfor je hranilo, ki ga vrtnine potrebujejo predvsem v mladostni dobi, da se razvije čim močnejši, gostejši in bolj razvejan koreninski sistem. Na njem se bodo potem tekom leta ves čas obraščali koreninski laski, ti pa potem rastlini priskrbijo potrebna hranila in vodo. Več jih bo, bolje bo rastlina prehranjena, s tem pa tudi bolj odporna. Večji del koreninskega sistema se razvije v mladostni dobi plodovk, ko pričnejo cveteti, se po večini razvijajo samo še koreninski laski. Če sadimo torej v prehladno zemljo, bo imela rastlina slabše razvit koreninski sistem, saj ta zaradi hladu kar zakrkne in se počasneje razvija tudi kasneje, ko je že dovolj toplo. Tako ima rastlina slabe temelje, s tem pa tudi veliko večjo možnost, da bo ob manjših okužbah z boleznimi tudi zbolela. Poleg tega pa običajno v takem primeru tudi kasneje zacveti, kar pomeni, da s prezgodnjim sajenjem tudi nismo ničesar pridobili.
Kaj narediti s pozeblim krompirjem
Pozeba je med vrtninami po večini prizadela samo krompir. Vse ostale vrtnine, so jo dobro prestale, vsaj kolikor sem dobila obvestila. Krompir, ki je samo ožgan, se pravi, kjer je del rastline črn, večji del pa še vedno zelen, poškropite s pripravki, ki vsebujejo izvlečke alg ali aminokislin. Te pripravke je tako dobro imeti pri hiši tudi za poletne, nevihtne, vroče, suhe ali vlažne dneve. Ta teden je na travnikih še veliko cvetja regrata. Tudi iz cvetov regrata lahko naredite krepčilni pripravek. Naberite jih več, posušite, saj bodo prav prišli tudi poleti. Spomladi skuhamo čaj: 200 g cvetov potrebujemo za 10 l vode. Poleti ga naredimo iz suhih cvetov, ki jih potrebujemo polovico manj.
Pridni pa boste naredili tudi prevrelko, ki jo lahko shranite. V tem primeru 2 kg svežih cvetov jih namočite v 10 l vode. Uporabite plastične ali steklene posode. Posodo pokrijete, postavite na sonce in vsak dan vsaj enkrat premešajte. Ko se tekočina preneha peniti, ko precedite, shranite v temen in suh prostor v zaprtih stekleničkah. Pole-
ti jo uporabljate razredčeno 1:5 predvsem takrat,	so ti manj rodni, rastline pa bolj občutljive na
ko so rastline v stresni situaciji: jim je vroče, hla-	bolezni, zato boste na njih morali bolj paziti.
dno, premokro, presuho ali jih kaj poškoduje.	Prav tako bi jih jaz takoj po vzniku in potem še
Če je krompir povsem pomrznil, počakajte pač	večkrat krepila z zgoraj omenjenimi krepčilnimi
na naslednje sekundarne skrite poganjke. Vendar	pripravki.
Vrtnina	Mesec		Temperatura v 0 C za setev ali presajanje	
	Setev	Presajanje	Minimalna T zemlje	Optimalna T zemlje
cvetača	februar-april, avgust	konec marca - sredina maja, konec avgusta	5	20
brokoli	februar-april, avgust	konec marca-sredina maja, konec avgusta	5	20
zelje, rdeče zelje, glavnati ohrovt	februar-junij	konec marca do najkasneje sredine julija (pozna zelja), oz. sredina avgusta (zgodnja zelja)	5	20
brstični ohrovt, listnati ohrovt	april-maj	maj-junij	5	20
kolerablca	februar-september	marec-sredina septembra (na prosto), sredina oktobra (rastlinjak)	5	20
podzemna koleraba, repa	april, junij, julij	-	5	20
kitajski kapus	konec junija do konca julija	avgust	5	20
korenček	druga polovica aprila-konca julija	-	10	22
peteršllj	druga polovica aprila-konca junija	marec, april	10	25
pastlnak	druga polovica aprila-konca maja	-	15	25
zelena	januar-marec	april, maj	15	20
rdeča pesa	april do julij	-	10	20
redkvica	marec, april, september, oktober	-	3 - 5	20
redkev	junij, julij	-	5	20
solata	februar-sredina avgusta (letne solate), september (zimske solate)	zadnje presajanje letnih solat v začetku septembra, zimskih solat sredina oktobra	3	15-18
radič	junij-sredina julija	junij, julij, avgust	10	15
endivija	konec maja do sredine julija	junij, julij, avgust	10	15
motovileč	avgust-začetek oktobra (konec oktobra v rastl.), februar, marec, april	avgust, september, oktober	0	20
špinača	avgust-oktober, marec, april	-	1	15-20
blitva ali mangold	april-avgust	april-september	5	15-20
čebula	januar-april (direktna setev semena), februar-maj, sajenje čebulčka, avgust (setev semena), konec septembra, oktobra (sajenje čebulčka)	marec-april in septemberoktober (sadike iz semena)	5	15-20
por	januar-maj	marec-julij		15-20
česen	-	februar, marec: spomladanski česen, oktober do november jesenski česen	0	15
paradižnik	februar-začetek aprila	maj	18	20-25
paprika	januar-marec	maj	18	25
jajčevec	januar, februar	maj	20	25-28
kumare	marec (za sadike), maj do julij direktna setev	maj-julij	15	25-28
bučke	marec (za sadike), maj do julij direktna setev	maj-julij	15	25-28
buče	marec (za sadike), maj (direktna setev)	maj	15	25
lubenice, melone	marec (za sadike), maj (direktna setev)	junij	20	25-28
grah	februar	-	1	20
nizek fižol	april-avgust	-	15	25
visok fižol	maj-konca junija	-	15	25
bob	februar-marec	-	1	20
dolga vigna	maj	-	15	25
leča, čičerika	maj, začetek junija	-	15	25
zgodnji krompir	marec (nakaljen, s pokrivanjem), april	-	8	15
S svetovne
glasbene
scene
Podjetje Official Charts Company iz Velike Britanije je pred dnevi izdalo uradne podatke o najbolje prodajanih albumih vseh časov na Otoku. Na prvem mestu najbolje prodajanih albumov še naprej ostaja album Greatest Hits, ki ga je daljnega leta 1981 izdala legendarna britanska zasedba Queen. Na drugem mestu je album Sgt Pepper's Lonely Hearts Club Band zasedbe The Beatles. Na tretjem mestu pa najdemo švedsko skupino ABBA in njihovo zbirko
največjih uspešnic Gold.
®®®
Slavni bratje Jackson, Jackie, Jermaine, Marlon in Tito so znova združili svoje moči v zasedbi, ki so jo tokrat poimenovali The Jacksons. Obenem se v prihodnjih mesecih odpravljajo na prvo glasbeno turnejo po 28 letih, hkrati pa bo to tudi njihov prvi nastop brez pokojnega brata Michaela. Nazadnje so skupaj nastopali daljnega
Foto: wordpress.com
The Jacksons
leta 1984 na turneji Victory Tour. Zasedba The Jackson 5 se je vpisala v zgodovino kot prva, ki ji je uspelo, da je s kar štirimi debitantskimi singli osvojila prvo mesto uradne ameriške lestvice singlov. Bratje Jackson so leta 1997 prejeli tudi posebno priznanje, saj so jih zaradi njihovega prispevka pri razvoju popularne glasbe uvrstili v znano institucijo Rock and Roll Hall of Fame.
Po dveh letih premora se na glasbeno sceno vrača znana britanska pevka Lily Allen. Po pisanju znanega britanskega časnika Daily Star novi album že snemajo v znanem londonskem studiu, izšel pa naj bi prihodnje leto. Lily Allen se je rodila 2. maja leta 1985 kot Lily Rose Beatrice Cooper, njen zadnji
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
2.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
3.	GLAD YOU CAME - WANTED
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	SHE DOESN'T MIND - SEAN PAUL
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
NEMČIJA
1.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT. RIZZLE KICKS
2.	EASY - CRO
3.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
album It's Not Me, It's You
pa je izšel leta 2009.
®®®
Največji senegalski izvozni glasbeni adut Youssou N'Dour je bil pred dnevi v svoji državi imenovan za ministra za turizem in kulturo. N'Dour je svetovno slavo požel s skladbo 7 Seconds, ki jo je leta 1994 posnel skupaj z Neneh Cherry. Kot smo v naši rubriki že poročali, je Youssou N'Dour kandidiral tudi za predsednika države, vendar je senegalsko Ustavno sodišče njegovo kandidaturo zavrnilo.
®®®
Priljubljeni britansko-ir-ski zasedbi One Directon je uspelo nekaj izjemnega. Fantje so namreč v manj kot minuti uspeli razprodati svoj koncert v znameniti dvorani Madison Sqare Garden v New Yorku. Pri tem seveda ni zanemarljivo, da je omenjena dvorana tretji največji koncertni prostor na svetu. One Direction so postali tudi prva britanska zasedba, ki ji je z debitant-skim albumom Up All Night uspel preboj na prvo mesto ameriške lestvice albumov
Billboard 200.
®@®
Ameriška pevka Cyndi Lauper, ki je bila na vrhuncu svoje kariere predvsem v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je svetovne glasbene lestvice osvajala z uspešnicami Girls Just Wanna Have Fun, True Colors in Time After Time, bo ob koncu
leta izdala avtobiografsko knjigo. V življenjepisu, ki bo nosil preprost naslov Cyndi Lauper bo pevka predstavila tok dogodkov od otroštva, mladosti, do nastanka njenih največjih hitov. Cyndi je svoj zadnji album Memphis Blues izdala leta 2008. Ameriška pop pevka pa za jesen poleg izida knjige pripravlja tudi gledališki muzikal, ki bo na ogled v Chicagu.
Ameriška rok ikona Melissa Etheridge pripravlja material za svoj nov studijski izdelek. Album v teh dneh pod producentskim vodstvom dveh svetovno priznanih producentov, kot sta Steve Booker in Jacquira King dobiva svojo končno podobo. Pevka, ki je svoj zadnji album Fearless Love izdala leta 2010, se bo v kratkem podala tudi na veliko glasbeno turnejo po ZDA, Avstraliji
in Novi Zelandiji.
®@®
Člani slovite ameriške punk rok skupine Green Day za letos obljubljajo izdajo kar treh novih studijskih albumov. Trilogija novih glasbenih izdelkov bo izšla pod imenom ¡UNO! ¡DOS! ¡TRE!. Prvi od trojice albumov naj bi izšel 25. septembra letos, drugi 13. novembra in tretji 15. januarja prihodnje leto. Zadnji studijski album 21st CenturyBreak-down je skupina Green Day
izdala leta 2009.
®®®
V začetku maja v Slovenijo prihaja svetovno znana francoska pevka in kantavtorica ZAZ. Te izjemno popularne in simpatične pevke se drži tudi vzdevek moderna Edith Piaf. Zaz je svet obnorela z uspešnicami, kot so La Fee, Le Long De La Route, Les Passants in seveda najbolj znano Je Veux ( ta skladba je zahvaljujoč Misiji Evroviziji in dvojčicama Prusnik postala velika uspešnica tudi pri nas). ZAZ bo pri nas kon-certirala 12. maja v ljubljanskih Križankah.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Obsesija
Že nekaj časa se tudi v Sloveniji vztrajno množijo raznorazni tako imenovani rumeni mediji. Ampak zakaj? No, če bi na vprašanje moral odgovoriti jaz, bi verjetno rekel, da zaradi obsesije z „zvezdniki" in „slavnimi", karkoli že pač ti besedi označujeta. Od kod pa seje vse skupaj privleklo, pa tako ali tako verjetno niti ni treba razlagati.
Vedno znova me pravzaprav preseneti, kako vztrajno nekateri ljudje sledijo dogajanju „na sceni". In ne samo to, vse skupaj se jim zdi celo pomembno! Nekako tega ne morem dojeti. Kaj pa mene briga, kaj kdo počne, kaj je kdo oblekel in kaj pokazal. Briga me. Mar je to res nek smisel v življenju? Ukvarjati se s tem, kaj drugi počno? Včasih se vprašam, če so ljudje morda tako prazni, da se morajo konstantno polniti bonbončki iz življenj drugih?
Pa saj ni samo to. Mislim, da postajamo vse bolj „zahodni", in sicer v smislu ustvarjanja in čaščenja „zvezdnikov". Kaj drugega pa je tudi namen vseh teh šovov, na katerih iščejo talente? Saj niti ni pomembno, ali ti ljudje kaj znajo ali ne, pomembno je, da se pojavljajo na raznih dogodkih in zabavah ter da imajo revije, ki se s takšnimi neumnostmi ukvarjajo, kaj prodati. Včasih imam občutek, da je vsa ta norija v bistvu postala ideal. Da je to kul in nekaj dobrega. Da je vzpodbudno, če greš nekaj ur stat v vrsto, da dobiš avtogram na rit ali pa če se na nastopih ali čem podobnem glasno dereš in padaš v nezavest. Me zanima, kdaj se bodo pojavil kdo, ki bo ob dotiku zvezdnika ozdravel, tako kot je to nekaj časa veljalo za kralje. Ko so ljudje kar čudežno ozdraveli, ko se je kralj sprehodil čez mesto in se dotikal ljudi ...
Vse skupaj me na nek način spominja na čaščenje raznih božanstev. Mi smo tu, oni, zvezdniki, pa so tam nekje. Za debelim zidom, za visoko ograjo, čudoviti, bogati, s popolno kožo, s popolnimi lasmi in postavo, z ekstravagantnimi oblekami, z razkošnimi vilami in avtomobili. In vsake toliko časa se spustijo z oblakov med smrtnike, se pokažejo v vsej svoji veličini in ljudje v množici se s komolci prerivajo, samo da bi jih za trenutek ugledali, fotografirali, nekaj zavpili. Oh, kakšen blagoslov je, če te tisti z rdeče preproge celo pogleda, kaj šele pomaha! Seveda se v istem dahu ista množica naslaja ob fotografijah zvezdniškega celulita, ločitev, zasvojenosti in tako dalje, saj to da ljudem za trenutek občutek, da so si pa v nekaterih stvareh celo podobni. Dovolj, da se z njimi lahko poenotijo.
In tako se hkrati ustvarijo sanje in hrepenenje po tem, da bi pa tudi „jaz" nekoč „uspel". Da bi se povzdignil v svet glamurja in večne sreče. Pojavijo se milijoni ljudi, ki gredo živet v predmestja mest, kot je Los Angeles, ker njim bo pa uspelo. Postali bodo igralci, glasbeniki, plesalci in ostalo, kar je še nepogrešljivega na tem svetu (s tem seveda ne mislim pravih umetnikov). Ko to opazujem, pogosto dobim občutek, da bi večina dandanes samo plesala. Se imela lepo in se zabavala. Ideal je slava. Ne kakovost, ali biti dober v nečem, ali delati to, kar te veseli. Želja je slava, aplavz, bučna množica, ki ti prikimava. Mar je človek še vedno tako nesiguren vase, tako prazen, da si nenehno želi vzklika in odobravanja množice? Pa že. Ne me narobe razumeti, ne mislim, da bi konstantno moral plavati proti toku in se upirati priznanjem. Je pa velika razlika med aplavzom za ustvarjanje in ustvarjanjem za aplavz.
Matic Hriberšek
Cradioptuj
^^ 89.8° 98.2 °I04:3
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
l_es v NA
l. SOM: feat. KI
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1EBODY THAT I USED TO KNOW -UMBRA
2.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT. RIZZLE KICKS
3.	I WON'T GIVE UP - JASON MRAZ
4.	PART OF ME - KATY PERRY
5.	NEXT TO ME - EMELI SANDE
6.	GIVE ME ALL YOUR LUVIN' - MADON
7.	AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELO
8.	CHARLIE BROWN - COLD PLAY
9.	THESE DAYS - FOO FIGHTERS
10.	DOMINO - JESSIE J
11.	BORN TO DIE - LANA DEL REY
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
popečeni široki rezanci s šunko, solata SREDA
fižolova juha, skutni štrudelj ČETRTEK
popečene mesne kroglice, krompir v kosih, solata iz
ribanega korenja
PETEK
čebulni zavitek, mehka solata
SOBOTA
bograč, sladica
NEDELJA
čemaževa kremna juha, pečen piščanec, riž, radič v solati PONEDELJEK
testeninska solata s piščancem
Popečeni široki rezanci s šunko
Sestavine: 3 sveži paradižniki, 1 bučka, 250 g šunke, 4 jajca, 4 žlice sladke smetane, sol, poper, 250 g širokih rezancev, 30 g masla, peteršilj.
Paradižnike, bučko in šunko narežemo. Razžvrkljamo jajca in smetano. Solimo, popramo in dodamo 1 žlico mešanih dišavnih zeli. V osoljeni vodi skuhamo široke rezance in jih odcedimo. V teflonski ponvi jih na malo maščobe na hitro popečemo. Primešamo zelenjavo in šunko. Prelijemo z jajčno smetano. Na srednje močnem ognju pečemo v pokriti ponvi od 8 do 10 min, da zmes zakrkne. Medtem ponev večkrat premešamo, da se jed ne prime dna. Potresemo z nasekljanim peteršiljem.
Solata iz testenin s piščancem in zelenjavo
Sestavine (za štiri osebe): 250 gramov testenin, 4 fi-leji piščančjih prsi, 1 paprika, 1 bučka, 1 rdeča čebula, 2 čvrsta paradižnika, sol in poper, olje.
V vročo ponev daj na kocke narezano zelenjavo, jo poka-pljaj z jedilno žlico olja, posoli in popopraj ter pokrij in pusti, da se peče približno 10 minut oziroma toliko časa, da zelenjava postane mehka in rahlo rjavkasta. V drugo ponev daj nekaj olja, ga segrej, nato pa nanj vrzi na koščke narezane piščančje prsi in jih peci, dokler niso zlato rumeno zapečeni, vmes pa jih večkrat premešaj in obrni. Dokler se piščanec peče, skuhaj še poljubne testenine, jih odcedi in stresi nazaj v lonec, nato pa jim dodaj piščanca in zelenjavo, dobro premešaj in vse skupaj začini, kot začiniš solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
BOLNIKOVA ZAHVALA »Prišel sem, da bi se vam še enkrat prisrčno zahvalil, gospod doktor!« reče obiskovalec zdravniku, ta pa je nekoliko v zadregi: »Trenutno se ne spomnim, kam bi vas dal ... Ste bolnik ali dedič?«
»Toda, draga, na svoj rojstni dan ti pa res ni treba pomivati posode! Pusti jo do jutri!«
BIGAMIST
Jure je slišal za besedo bigamist in vprašal očeta, ki je v kuhinji pomival posodo, kaj ta beseda pomeni.
»Bigamist je bedak, ki pomiva dvakrat toliko posode kot jaz!« je razložil oče.
MATERNI JEZIK
»Zakaj se reče materni jezik?« vpraša profesor slovenščine. »Ker oče redkokdaj pride do besede,« reče Ivan.
NASELJE
»Si slišala, da se je Tončka poročila z rentgenologom?« »No, končno eden, ki je nekaj našel v njej!«
PRVA POMOČ
V kadetski šoli profesorica predmeta prva pomoč bodočim policistom razlaga:
»Osebe z omrzlinami ponavadi masiramo s snegom.« »Kaj pa poleti, ko ni snega?« vpraša eden od kadetov.
EKSPLOZIJA
Nad afriškim pragozdom je eksplodiralo letalo in treščilo na tla. Mali kanibalček je tekel na kraj nesreče, toda mama ga je zadržala: »Počakaj malo, zdaj so še prevroči!«
VRV
Policist na cesti sreča kmeta, ki za seboj vleče vrv. Začuden mu reče:
»Se ti je zmešalo? Zakaj pa vlečeš vrv za seboj?« »Pa jo ti porivaj pred seboj, če si že tako pameten!« mu zabrusi kmet.
ROJSTNI DAN
Mož se je vrnil iz službe in ženo zalotil v kuhinji pri pomivanju posode.
ZANIČ
»Natakar, ali imate pri vas vedno tako zanič hrano?« »Ne, vedno pa ne! V soboto in nedeljo imamo zaprto!«
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (ERIKA)
Štajerski TEDNIK
POSUSENA
RIBA, POLENOVKA
DOPRSNI KIP, BUSTA
NAS GEOGRAF (DARKO)
MEHKO OBUVALO
PEVEC (LADO)
NASELJE PRI CERKNICI
PESNIK (BERT)
PREBIVALKA LADRE
MUSLIMANSKO VERSKO SREDIŠČE
ZNAK ZA MNOŽENJE
UROS NEMANIČ
MILNI MEHURČKI
HERCEGOVEC
DEL VOZA
MESTO V RUSIJI
NAS IGRALEC (ARNOLD)
MESTO V ANDALUZIJI
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (DIRK)
JESPRENJ Z MESOM
ZGOLJ
PREDLOGA
PLANINA V SRBIJI
POLJSKI POLITIK
NAČIN, VRSTA
FILM O TARZANU
ŽIVKO ARSIČ
USOJENOST
KAČA (NAR.)
ARTHUR (KRAJŠE)
ALBANSKI POLITIK (RAMIZ)
HRVASKI SLIKAR (VJEKOSLAV)
HITER TEK
GRAND PRIX
KOŠARKAR NBA BAKER
MOSKI SPOLNI ORGANI
ZVRST JAMAJSKE GLASBE
MOČVIRNAT NIŽINSKI SVET
STRAN
UGANKARSKI SLOVARČEK: ATALIK = turški šahovski velemojster (Suat, 1964-), BRANK = slovenska pesnica (Silva, Moja mala kraljestva), BRNA = živalska pustna šema, ELENIAK = ameriška filmska in TV igralka (Erika, 1969-, Obalna straža), LANKA = latvijski šahovski velemojster (Zigurds, 1960-), PRIBAC = slovenski pesnik in pisatelj (Bert, 1933-, Bronasti tolkač), RADINJA = slovenski geograf (Darko, 1927-), RAJK = madžarski politik
(Laszlo, 1909-1949, usmrčen).
}6|d '}9jg 'e^eso 'e^s 'jue^ojpue
'^es 'u|A 'J|p 'sejey 'env 'eposn 'vz 'epemezjei '^eiuejeg '^uejg Tueiy '9| 'jeAo^sei 'e|e^eq 'oequd 'e^uei '|\in 'HÍed '9U!9 '9i° 'eu!N '9!AOHeP90 'pojej eg 'jeiewojee :ouAejopoA IMNVZIdM 31 A31IS3d
Foto: ASV
Govori se ...
... da je gradbeništvo v naši državi očitno postalo del zgodovine. Kako si sicer razlagati dejstvo, da sta tako predsednik države kot zunanji minister ob svojem nedavnem obisku odšla na ogled gradbenih odrov v dominikanskem samostanu. Česa drugega tam zaenkrat itak ne moreta videti.
... da pa je to mogoče dobra ideja za koristno izrabo Koteksa v muzealske namene. Malce še počakajmo, da se kaka stena podre, obesimo nanjo tablo V spomin slovenskemu gradbeništvu, razstavimo pa še table propadlih ptujskih in drugih slovenskih gradbincev. Opremljene s fotografijami čiste lopate.
... da je prvi mož Desusa v stari Poetovioni namesto hvalospeva doživel hladen tuš, saj so mu dali jasno vedeti, da je zaradi nestrinjanja z njegovimi odločitvami odstopila že več kot polovica članstva.
... da v nekaterih občinah kljub hudi krizi delajo z denar-
jem kot svinja z mehom. Pri svetem Marku je pri tem še naprej uspešen z vrteškimi igricami navdahnjen gasilsko-stran-karski lobij, v šterntalu pa občinsko vodstvo, ki plačuje vzdrževalcu športne dvorane kar 20 evrov na uro, kar je več kot prejemajo doktorji znanosti.
... da je poetovionski festivalski SKUP jako kulturna zadeva, o čemer zgovorno priča tudi eden od naslovov večerne predstave: Diva svetnica, mati prasica. In potem se človek ne
čudi, da bodo sredstva za kulturo še močneje priškrnili.
. da so bili po žogobrcar-skem srečanju v holermoški grabi bolj zadovoljni gostitelji, čeprav so izgubili.
Vidi se ...
... daje minister po nasmehu sodeč nad Štajerskim tednikom navdušen. Upamo, da nam zaradi tega med upokojenci ne bo padlo število bralcev, kot je njemu število članov.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Gašper Jaušovec, Velika Nedelja 6, Velika Nedelja.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Bralka Lizika Kovačec s Polenšaka nam je poslala fotografijo klivije, ki jo je po devetih letih izjemno razveselila - zacvetela je s trinajstimi cvetovi, kar je največ doslej. Pred devetimi leti je dobila majhno sadiko od prijateljice. Njena skrb se je obrestovala, vsako leto je imela več cvetov.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		2		8	4			1
9	3				2		5	
			7			6	4	2
4		9		7			2	
	1		8		5		6	
	6			2		8		7
7	9	1			3			
	4		9				7	3
8			6	5		4		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	000
Bik.	VV	©	€€€	00
Dvojčka	VVV	©©	€	0
Rak	VV	©©©	€€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VV	©©©	€	000
Tehtnica	VV	©	€€€	00
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	V	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€	000
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. do 23. aprila 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
"kick
»Pameten človek ne naredi vseh napak sam. Možnost da tudi drugim.« Winston Churchill •kick
»Priznavamo, da imamo majhne napake, samo da bi prepričali druge, da nimamo velikih.« Francois de La Rochefoucauld
-k-k-k
»Napaka dela krepost.« Georges Duhamel -k-k-k
»Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, čemur bi se človeštvo lahko izognilo.« Bertrand Russell •k-k-k
»Velik človek pogosto dela velike napake.« Bjornstjerne Bjornson
-k-k-k
»Vsaka napaka se nam zdi neverjetno bedasta, kadar jo zagrešijo drugi.« Georg Christoph Lichtenberg -k-k-k
»Rad imam napačne račune, ker dajo prave rezultate.«
Hans Arp
-k-k-k
»Motiti se je človeško, v napaki vztrajati pa bedasto.«
Latinski pregovor
-k-k-k
»Naše napake so naši najboljši učitelji.« Friedrich Nietzsche
-k-k-k
»Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela.« Samuel
Phelps
-k-k-k
»Pozabite na včerajšnje zmote in napake. Veselite se današnjega dne.« George Shinn
Ptuj • 22. ocenjevanje vin Vino Ptuj
Sedem prvakov in trije sampioni
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) je tudi letos, že 22. po vrsti, pripravilo ocenjevanje vin ter podelitev nagrad in priznanj najboljšim vinarjem. Letos je ocenjevanje potekalo marca, komisija je ocenila 152 vzorcev, nagrade in priznanja pa so bile podeljene minulo soboto zvečer v minoritskem samostanu.
Letošnji prvaki sort so: Leon Šterbai iz Gorišnice, Janez Meznarič iz Markovcev, Milan Žumbar iz Cirkulan, Rado Rodošek s Ptujske Gore, Slavko Kotolenko iz Cestice (Hrvaška) , Janko Kukec s Ptuja in Jakob Svenšek iz Vidma.
Najvišje naslove - šampion vin - so prejeli: Milan Žumbar, Anton Pungračič (kmetija Pungračič) in Franc Pajnkiher (kmetija Pajn-kiher).
Štirinajstčlansko ocenjevalno komisijo slovenskih enologov je letos vodil Miran Reberc, ki je povedal: „Ocenili smo izjemno bogato paleto vin, saj so bile v ocenjevanju praktično vse sorte, ki uspevajo pri nas, v razponu od rednih trgatev pa vse do visokih predikatov, veliko je bilo tudi zvrsti. Povprečna ocena vseh letošnjih ocenjenih vzorcev je visoka, saj znaša
18,00 točk, povprečna ocena ocenjenih vin normalne trgatve je 17,93 točke, povprečna ocena vin posebnih kakovosti pa je 18,74 točke."
Povprečna ocena letošnjih ocenjenih vin je ena najvišjih; višja je bila namreč leta 2007 (18,04), leta 2008 (18,18) in v letih 2009 in 2011 (18,01). Sicer pa graf povprečne kakovosti kaže, da je se je ocena kon-
stantno zviševala od leta 1994, ko je znašala 16,75 točke, mejna vrednost 18 točk pa je bila prvič presežena leta 2007.
Med letošnjimi 152 vzorci vin je komisija izločila 10 vzorcev, vsi preostali vzorci pa so dosegli visoke ocene: 76 vzorcev vin (48,93 %) je preseglo oceno 16,1 točke, kar ta vina uvršča v razred kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom, 66 vzorcev (44,50 %)
neharmoničnost okusa oziroma nesorazmerje med sladkorjem in kislino, prisotnost grenkobe, rahle sledi bekserja in prežveplanje.
Naslove prvakov sort pa so si letos za svoja vina po oceni komisije prislužili: Leon Šterbal iz Gorišnice v kategoriji zvrsti, Janez Meznarič iz Markovcev v kategoriji šiponov, Antonija in Milan Žumbar iz Cirkulan v kategoriji laških rizlingov in v kategoriji rumenih muškatov, Rado Rodošek s Ptujske Gore v kategoriji sivih pinojev, Slavko Kotolenko iz Cestice (Hrvaška) v kategoriji sovinjonov, Janko Kukec s Ptuja v kategoriji šardonejev in Jakob Svenšek iz Vidma v kategoriji renskih rizlingov.
Letošnji šampioni ocenjevanja vin pa so: vinogradništvo Pungračič iz Zavrča v katego-
riji mirnih suhih vin redne trgatve za renski rizling (18,16), Antonija in Milan Žumbar iz Cirkulan v kategoriji mirnih polsuhih vin rednih trgatev za laški rizling (18,34) in kmetija Pajnkiher s Ptujske Gore v kategoriji posladkih in sladkih vin za traminec - jagodni izbor 2010 (19,62).
Slovesno podelitev bronastih, srebrnih, zlatih in velikih zlatih priznanj ter razglasitev prvakov sort, ki so prejeli kovanec Probusa, in šampionov, ki so prejeli kipec Bakhusa, so z igranjem in petjem pospremili člani tamburaškega orkestra iz Majšperka s pevko Mili, najvišja priznanja pa sta dobitnikom podelila Peter Pribožič v imenu ptujske mestne občine in četrta ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek.
SM
pa je preseglo oceno najmanj 18,1, kar ta vina uvršča med vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom. Vin namizne kakovosti (nad 14,1 do 16,1 točke) ni bilo. Sicer pa je bilo s strani komisije slišati, da z doseženo kakovostjo vinogradniki oz. vinarji (še) ne smejo biti povsem zadovoljni, saj bi marsikateri vzorec lahko bil še boljši. Med izpostavljenimi pomanjkljivostmi so bile
Zbrane je navdušil nastop majšperškega tamburaškega orkestra ob skupnem prepevanju Mili in dirigenta Draga Kleina.
Foto: SM
Foto: SM
SM
Tržec • Osma Kvintoniada
Z domačo salamo in kvintonom v nedeljsko popoldne
V dvorani PGD Tržec se je v nedeljo popoldne odvila že osma tradicionalna Kvintoniada s Salamiado vred; gre za prireditev, na kateri ena komisija ocenjujejo vzorce domačih kvintonov, druga pa vzorce domačih salam.
Prva Kvintoniada se je sicer, kot je povedal njen pobudnik Mirko Hliš, zgodila že pred desetimi leti, a je v zadnjem desetletju dve leti zaporedoma ni bilo, zato je letošnje tekmovanje, ki pa je bolj namenjeno druženju kot dejanskemu merjenju najkvalitetnejše domače kapljice, osmo po vrsti. No, obe komisiji pa vseeno nista imeli lahkega dela; komisija za ocenitev kvintonov, ki ji je
predsedoval Edi Hojnik, ob njem pa sta vzorce ocenjevala še Zvonko Arnečič in Miran Reberc, je poskusila in ocenila kar 31 vzorcev kvintona. „Sko-raj vsa vina so prinesli domačini iz Vidma, en vzorec je prišel iz Markovcev, eden pa iz ptujske občine, iz Orešja. Kvintone smo razdelili v tri kategorije. Najbolj zastopani so bili mešani kvintoni, kjer je bilo 18 vin, čistili kvintonov je bilo osem,
v kategoriji gemajev pa je bilo pet vzorcev," je povedal Hliš in dodal, da so v vsaki kategoriji s praktično nagrado nagradili le zmagovalca, vsi ostali pa so bili „drugouvrščeni".
Letošnji zmagovalec v kategoriji čistih kvintonov je po oceni komisije postal Dušan Potočnik iz Popovcev, med mešanimi kvinotni je najvišjo oceno dobil kvinton Janeza Mihelača iz Jurovcev, med ge-
Prejemnika nagrad za najboljše kvintone Janez Mihelač in Janja Zupanič (manjka Dušan Potočnik) s predsednikoma obeh ocenjevalnih komisij Edjjem Hojnikom, Jožetom Orlačem, županom Friderikom Bračičem, predsednikom PGD Tržec Dragom Šeligom in pobudnikom Kvintoniade Mirkom Hlišem
maji pa je zmagala Janja Zupa-nič iz Lancove vasi, ki je tako k hiši prinesla že drugo zmago, saj je na prvi Kvintoniadi pred desetimi leti najboljši kvinton pridelal njen oče.
Druga komisija v sestavi Jože Orlač, Alojz Emeršič in Janez Svenšek pa je ocenjevala domače salame. Njihovih vzorcev je bilo precej manj kot vina, le pet, a delo komisije, kot je bilo slišati na podelitvi priznanj, zato nič lažje, saj so bile mesene štruce zelo dobre. Na koncu je bila za najboljšo domačo salamo razglašena klobasa Danijela Hliša.
Zbrane na nedeljski podelitvi priznanj in razglasitvi najboljših je med drugimi pozdravil tudi predsednik PGD Tržec Drago Šeliga, ki je poudaril, da so nadvse veseli tega, da tovrstno tekmovanje res postaja tradicionalno, župan Friderik Bračič pa je ob čestitkah povedal še: „Čeprav morda ne izgleda tako, ja za takšno prireditev treba vložiti precej truda, zato si organizatorji in vsi tisti, ki ste sodelovali s svojimi dobrotami, zaslužite vso pohvalo. Tudi sam pozdravljam takšna tekmovanja in druženja; nenazadnje je to tudi eden pomembnih dejavnikov ohranjanja brajd ob hišah, ki so bile
tako značilne za naše kmetije v preteklosti!"
Da je bilo srečanje vseh ljubiteljev domačih kvintonov, gemajev in salam še bolj popolno, so s pripravljenimi dobrotami poskrbele še članice
Društva podeželskih žena iz Lancove vasi in veselo igranje harmonike, ki je ga je občasno prekinila le glasna zdravljica vesele družbe: „Oooooooooo-pa, na zdravje!"
SM
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 17. aprila
17:30
18:00
19:30
Ptuj, jedilnica OŠ Ljudski vrt: literarni večer Čaramo z besedami ob izidu literarnega glasila Čar besede moje
Ptuj, slavnostna dvorana na gradu: Na muzejski sceni - ogled filma Na obisku pri bratih dominikancih
Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: A. P Čehov: Jaz vas ljubim (tekmovalna predstava); SLG Celje
Sreda, 18. aprila
15:00 Ormož, Dom kulture: območna revija mladinskih pevskih zborov Moje
pesmi, moje sanje 2012, JSKD 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura 18:00 Ptuj, MuziKafe: večer popotniškega društva Potuj: Franc Golob o zgodovini
Ptuja skozi stare razglednice 18:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: delavnica za prebujanje in spodbujanje življenjske energije 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Društva za boljši
svet - Potovanje v Indijo in vase 19:30 Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: N. Valenti, M. Nemec:
Life®anti (tekmovalna predstava); Gledališče Glej, SNG Nova Gorica, KD TNK in VŠU Nova Gorica
Četrtek, 19. aprila
10:00 Ormož, pedagoška delavnica Grajske pristave: ustvarjalna delavnica za
otroke in starše PM Ptuj Ormož - Pomlad je tu ... 16:00 Ptuj, OŠ Olga Meglič: predavanje Tine Rebernik Prva pomoč invalidom 18:00 Ormož, Bela dvorana glasbene šole: nastop učencev 18:00 Slovenska Bistrica, galerija Grad: odprtje razstave Saša Šantel in njegova družina
19:00 Ptuj, Mestni kino: Animateka po Animateki, projekcija in predavanje Roka
Govednika, Animirani film skozi čas in prostor 19:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: Starobistriški večeri kulture -
igralka Milena Zupančič 19:30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: dobrodelna predstava Hrup za odrom
Šusteatra KD Draženci v organizaciji Soroptimist kluba Ptuj 19:30 Ptuj, MGP - festival SKUP' 2012: M. Jesih: Grenki sadeži pravice (tekmovalna predstava); SNG Nova Gorica 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Koncertni abonma Arsane - 5. koncert: Mednarodno srečanje pianistov
Petek, 20. aprila
19:30
20:00 21:00
Ptuj, MGP - festival SKUP' 2012: M. Čeh (po romanu I. Tavčarja): Cvetje v jeseni (tekmovalna predstava); Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in S. N. G.
Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert učencev 9. razreda Negova, grad: premierna izvedba performansa s poezijo Feria Lainščka in glasbo
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 19. aprila, 19:00 Animateka po Animateki, projekcija in predavanje Roka
Govednika Animirani film skozi čas in prostor Petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. aprila: 17:00 Varna hiša; 19:00 art: Kruha i iger; 21. art: Aurora
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 17.4. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pori. 9:25 Smeha polna skleda - 4 oddaja - pon. 9:55 Info kanal 10:40 Modro - pon. 11:05 Info kanal
11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska krooika 12:25 EPK napovednik - pon.
IpBEin PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:25 Info kanal 16:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:20 Ptujske odrske deske-pon. 7:45 Romski mesec - V velikem mestu 18:00 Povabilo na kavo 13:55 Info kanal
2:55 Prodajno okno 3:10 Pomurski tednik - pon. 3:50 Info kanal
15:30 Smefta polna skleda - 4. oddaja - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:25 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 SoortCno)-pon.
17:30 Moto scena-10. oddaja
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:25 Kultura na dlani-pon.
19:00 Info kanal
1i15 Romski mesec - Ojeti v (asu 19:25 Zemlja in mi - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Sportno( no} - pon. 20:55Moto scena - TO. oddaja - pon. 1:15 Cista 1 *
pon.
21:15 Cista umetnost-pon. 21:4510. renta PtuiCanka-pon. 22:00 Ptujsia kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 18.4. 3:30 Prodajno okno 3:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 3:25 Smeha polna skleda -5. oddaja - pon. 3:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:25 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Poslanski utrip - pon. 13:45 Duhovna oaza-pon. 14:10 Prleki - Med Muro in Dravo - pon. 14:35 Info kanal
15:35 Smeha polna skleda - 5. oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika-pon.
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Moto scena -10. oddaja 20:452. nogometna lip 21:15 športfno) - pon. 21:50 BegiTV GoriSnioa 22:50 Info kanal Četrtek 19.4. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 6:25 Smeha polna skleda - 7. oddaja - pon. 9:45 Info kanal 18:20 Modro - pon. ' 0:45 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:25 Romski mesec - želim biti tvoj pes 12:30 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kavo-pon. 14:00 Info kanal
15:40 Smeha polna skleda - 7. oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:20 Info kanal 13:00 Ptujska kronika-pon. 13:25 Info kanal 13:55 2. nogometna liga - pon. "25 Info kanal
13._____________
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Koncert Los Faycanes 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Zemlja in mi - pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
Itatj sa lito straiijatt Wi na T3 in SIOl TV
Mali oglasi
STORITVE
KMETIJSTVO
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in od 13-17. Telefon 041 631 027.
MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar, s. p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
KUPIM posode za prevoz mleka: 40-litrske ali 25-litrske. Tel. 769 39 41.
PRODAM rotacijsko kosilnico Sip 135 v dobrem stanju. Telefon 041 938 211.
PURICE 7-tedenske za nadaljnjo rejo prodajamo. Možna dostava. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81, 040 531 246.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM hlodovino za drva in rabljene kmetijske stroje. Tel. 031 839 764.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Telefon 041 767 760.
KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos, IMT, in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, generalno obnovljeno, in več rabljenih obnovljenih motorjev za Mute. Tel. 051 376 732.
PRODAM predsetvenik širine 2 m, trosilec umetnega praha in ličkal-nik za koruzo. Tel. 790 12 31.
KUPIM nakladalko starejše izdelave, tračni obračalnik in rotacijsko kosilnico ter črno-bele bikce nad 100 kg. Tel. 041 368 437.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
DOM STANOVANJE
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
V LJUBLJANI - ŠIŠKA PRODAM dvosobno stanovanje. Telefon 041 680 271.
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju v izmeri 48m2. Tel. 041 709 445.
Ugasnil dan je, sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo ...
V SPOMIN
17. aprila 2012 minevajo 4 leta, odkar si nas za vedno zapustil
Janez Krajnc
IZ ROGOZNIŠKE CESTE 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
SPOMIN
Te dni mineva leto od boleče izgube mojega dragega moža
Janeza Vogrinčiča
IZ TRUBARJEVE 7, PTUJ 18. 4. 2011-18. 4. 2012
Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli ne more izgubiti.
Tvoja Štefka
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel. A smrt pač tega ni hotela, mnogo prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru naj bog ti podari.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
Vekoslava Čagrana
IZ TIBOLCEV 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Ivanu Holo-barju za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke in ge. Tereziji za molitev. Prav tako iskrena zahvala govornikoma za besede slovesa, pogrebnemu podjetju MIR, dializnemu oddelku splošne bolnišnice Ptuj ter vsem ostalim društvom, podjetjem, UE Ptuj ter občinski upravi Gorišnica in Dornava.
V žalosti - njegovi najdražji
Dopust v centru Kopra - garsonjera do 4 osebe 245 €/teden in apartma do 6 oseb 315 €/teden, oba blizu kopališča. Kontakt: 041 337 744. http://sites.google.com/site/ dopustvkopru/.
MOTORNA VOZILA
BREZPLČANO odpeljem vaš dotrajan avto - možnost malega plačila. Tel. 041 635 840.
Peteršič
s.u.
TELEFON
755-0941
Davorin Peteršič s.p., Dornava 76a, 2252 Dornava
RAZNO
Bar Desetka Zgornji Leskovec pri Ptuju organizira enodnevni nakupovalni izlet v Arizono v Bosno. Prijavnina 25 evrov, do 18. aprila 2012. Odhod 21. aprila 2012 ob 1. uri zjutraj izpred bara Desetka Zgornji Leskovec. Informacije po telefonu na št. 031 801 834 ali 0599 470 73.
Ptuj • Seminar o varnosti in zdravju pri delu
Zdravje na delovnem mestu vse bolj ogroženo
Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki ga vodi Franc Stopajnik, je tudi letos pripravilo seminar za vse, ki se v različnih delovnih okoljih ukvarjajo z vprašanji varnosti in zdravja pri delu. Pripravili so ga v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektoratom RS za delo, UKC Ljubljana in Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa.
Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu je pričel veljati 3. decembra lani. Določa pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev glede zagotavljanja varnega in zdravega dela ter ukrepe, ki jih je v zvezi s tem dolžan izvesti delodajalec. Delodajalec mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, po novem pa mora tudi nameniti posebno skrb zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Pri izbiri ukrepov je dolžan upoštevati posebna tveganja, ki so jim omenjeni delavci izpostavljeni pri delu. Najpomembnejša naloga vsakega delodajalca na področju varnosti in zdravja pri delu pa je, da prepozna vse nevarnosti in tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni delavci, in da jih z ustreznim ukrepanjem zavaruje pred njimi. Novost zakona o varnosti in zdravju pri delu je prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc, prav tako pa tudi prepoved dela pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti.
»Najnovejše evropske raziskave kažejo, da so težave z duševnim zdravjem, katerih vzroki so povezani z delom, vse pogostejše. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na duševno zdravje in povzročajo stres, uvrščamo še zlasti ustrahovanje, nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, fizično in verbalno nasilje na delovnem mestu, vključno z grožnjami z nasiljem, pa tudi različne oblike diskriminacije. Če podjetje teh oblik ravnanja ne kontrolira in preprečuje, se negativne posledice ne odražajo samo na počutju in storilnosti prizadetega delavca, ampak tudi v širšem delovnem okolju, v končni fazi pa na ekonomski učinkovitosti podjetja. V delovnem okolju se pojavljajo pomembne spremembe, ki prinašajo nove izzive na področju varnosti in zdravja delavcev. Zaradi teh sprememb nastajajo psihoso-cialna tveganja. Tveganja, ki so povezana s pripravo, organizacijo in opravljanjem dela ter z ekonomskim in socialnim vidikom dela, imajo lahko za posledico povečano raven stresa in povzročijo resno poslabšanje duševnega in fizičnega
zdravja. Po podatkih evropskih raziskav v letih 2009 in 2010 je 35 odstotkov delavcev menilo, da je njihovo zdravje ogroženo zaradi stresa na delovnem mestu. V Sloveniji je ta odstotek še mnogo višji.«
Zdravi delavci -temelj uspešne organizacije
»Uspešna organizacija temelji na zdravih delavcih, ki delajo v spodbudnem okolju. Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev. Vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, se bogato obrestuje, saj prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 evra zaradi manjših stroškov izostajanja z dela,« je na letošnjem posvetu, ki je izbral 94 udeležencev iz cele Slovenije, še posebej poudaril predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj Franc Stopajnik, ki je ob tem tudi opozoril na vse bolj nezavidljiv položaj delavcev nasploh, ki so danes skorajda že »neopazni«, še manj kot smet. V prepoznavanje psiho-somatskih obolenj, ki so jim zaposleni vse bolj podvrženi, se bodo v večji meri kot doslej morali vključevati tudi zdravniki. Na ptujskem posvetu so tokrat manjkali.
»Če smo v službi stalno nezadovoljni, napeti v pričakovanju, kdaj nas bo spet kdo prizadel, se nam tlak namesto da bi bil samo trenutno zvišan, stalno zvišuje. Če to traja stalno, se lahko razvijejo posledice. Ena takih je miokardni
Foto: Črtomir Goznik
Franc Stopajnik (drugi z desne): »Vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, se bogato obrestuje.«
infarkt oziroma srčna kap, ki tudi sodi med psihosomat-ske bolezni. Med te bolezni sodi tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi. Pri človeku, ki je napet, ki je trpinčen, ki opravlja zelo zahtevno delo, se maščobe v krvi povečajo. S povečanim holesterolom se prav tako poveča nevarnost za miokardni infarkt. Psihosomatska bolezen je tudi nespečnost, prav tako zelo pogosti glavoboli. Zelo značilne psihosomatske bolezni pa so tudi bolezni kostno-mišičnega sistema, bolečine v križu, bolečine v ramenih in zapestjih, pri čemer je ta bolečina bistveno manjša takrat, ko smo mirni. Pri ljudeh, ki so že astmatiki, se ob stiski astma le še bolj izpostavi. Ob psihičnih motnjah ali stresu se povišan krvni tlak ali povišan sladkor zelo težko obvladuje z
zdravili. Psihosomatskih bolezni je veliko, gre pa za bolezni, ki so povzročene z duševnim stanjem ali pa postanejo resnejše, težje,« je na ptujskem posvetu med drugim povedala doc. dr. Metoda Dodič Fikfak. Psihosomatske in duševne motnje so se v obdobju krize zelo povečale, povečalo pa se je tudi predpisovanje zdravil. Zaradi tega je tudi v Sloveniji več bolniškega staleža zaradi akutne stresne situacije in težke depresije. V letu 2010 je zabeleženo izrazito povečanje zdravniškega staleža, vendar je ob tem tudi veliko delavcev, ki hodijo v službo bolni, ki si ne upajo v bolniško, ker se bojijo za službo. Med leti 2008 in 2009, torej v enem letu, se je število predpisanih zdravil za duševne in vedenjske motnje povečalo za tri tisoč. Veliko pa je tudi takih ljudi, ki zaradi teh
motenj ne obiščejo zdravnika in si »sposojajo« zdravila. Predpisovanje zdravil za duševne in vedenjske motnje ne bo rešilo problema, zaradi večjega predpisovanja zdravil pa tudi ne bo manj psihosomatskih bolezni. »Proti visokemu odstotku bolniškega staleža in proti prezentizmu (zgolj prisotnosti na delovnem mestu), je treba uvesti dugačne ukrepe, ne pa ukrepe strahu, kot se to dogaja sedaj,« je še povedala doc. dr. Metoda Dodič Fikfak. Na splošno pa velja priporočilo, naj ljudje poskušajo ohraniti svoje zdravje, dokler ga še imajo, in sicer na način, da ga krepijo z zdravim načinom življenja in ustvarjanjem prijaznega podpornega okolja v družini in širše, v katerem bodo našli vso podporo vedno, ko bodo v stiski.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno, predvsem v vzhodni polovici Slovenije občasno še zmerno oblačno. Veter bo čez dan oslabel. Popoldne se lahko v gorskem svetu pojavijo manjše kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 16 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sprva precej jasno in zjutraj razmeroma sveže. Popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo že možna kakšna manjša ploha. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami, začel bo pihati jugozahodni veter.
Osebna kronika
Rodile so: Vanja Kotar ,Ciril-Metodov dr. 6, Ptuj - deček Sydney; Maja Pukšič, Kicar 49 a, Ptuj - deklica Lana; Zvezdana Horvat, Trnovski Vrh 2, Trnovska vas - deček Gašper; Tina Lipovec, Rogaška c. 2/c, Ptuj - deček Jure; Mojca Škrjanec, Radomerje 21 a, Ljutomer - deček Teo; Silva Žamuc, Grlinci 22, Jur-šinci - deklica Ana Lucija; Andreja Žmaher, Trg Alfonza Šarha 16, Slovenska Bistrica
-	deklica Zala; Tadeja Težak, Hrastovec 81 a, Zavrč - deklica Taja; Polona Matijevič, Žibernik 13, Rogaška Slatina
-	deklica Nikita; Ida Krapše, Peršikova ul. 13, Miklavž na Dravskem polju - deklica Kim; Bedrije Huseini, Gregorčičev dr. 8, Ptuj - deklica Hana, Mojca Pešak, Pobrežje 148 a, Videm pri Ptuju - deček Matevž; Valentina Pod-platnik, Spuhlja 48, Ptuj -deklica Nikita; Vesna Vincek, Stojnci 28, Markovci - deček Luka; Barbara Vinkler, Slape 21, Ptujska Gora - deklica; Tanja Raj, Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj - deček Toni; Nataša Flac Podlipnik, Gregorčičeva ul. 11, Poljčane -deklica Ema; Tanja Horvat, Biš 9, Trnovska vas - deček Niko; Anja Mesarič, Vičava 99, Ptuj - deklica Lara; Tatjana Štefanič, Vičava 12, Ptuj - deček Klemen. Umrli so: Janez TOPOLOVEC, Jurčičeva ulica 12, Ptuj, roj. 1943 - umrl 5. aprila 2012; Katarina GASENBURGER, roj. Pušnik, Slovenja vas 62, roj. 1924 - umrla 5. aprila 2012; Justina PERŠA, roj. Fekonja, Slavšina 16, roj. 1923 - umrla 3. aprila 2012; Marija CIMERMAN, roj. Tement, Markovci 57, roj. 1930 - umrla 29. marca 2012; Angela ŠEGULA, roj. Čuš, Dornava 21, roj. 1922
-	umrla 31. marca 2012; Ivica ŠTEMBERGER, Arba-jterjeva ul. 5, Ptuj, roj. 1959
-	umrl 6. aprila 2012; Mirko PRELOŽNIK, Žnidaričevo nabrežje 7, Ptuj, roj. 1960 -umrl 3. aprila 2012; Marija Jozefa DROVENIK, roj. Bede-nik, Dornava 57/a, roj. 1924
-	umrla 3. aprila 2012; Viktor VALAND, Podlože 85, roj. 1934 - umrl 3. aprila 2012; Mara GOLČMAN, roj. Krešic, Tibolci 36, roj. 1923
-	umrla 10. aprila 2012; Jožef KLINC, Cirkulane 7, roj. 1927 - umrl 6. aprila 2012; Franc EMERŠIČ, Cirkulane 84, roj. 1935 - umrl 8. aprila 2012; Katarina SELINŠEK, roj. Vindiš, Pobrežje 64, roj. 1933 - umrla 11. aprila 2012; Elizabeta LESJAK, roj. Hribršek, Strmec pri Leskovcu 10, rojena 1929 - umrla 10. aprila 2012; Verona MARIN, roj. Marin, Arbajterjeva ulica 2, Ptuj, roj. 1923 - umrla 6. aprila 2012; Alojz KRUŠIČ, Kajuhova ul. 13, Kidričevo, roj. 1930 - umrl 7. aprila 2012; Terezija GOJKOVIČ, roj. Frangež, Trajanova ulica 4, Ptuj, rojena 1922 - umrla 2. aprila 2012.
Poroke - Ptuj: Dušan SA-GADIN, Podlože 73, in Katja KOKOL, Podlože 73; Marko ŽUMER, Hajdoše 5/b, in Suzana KANCLER, Hajdoše 5/b.
Poroka - Ormož: Matja ŠKRLEC, Vičanci 23, 2274 Velika Nedelja, in Mateja KORASA, Vičanci 23, 2274 Velika Nedelja.