Izhaja vsaki četrtek »b 8. ui i popoldne Rokopisi se ne vra-Sajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cei>a listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 8 kroni. Za man premožne zi celo leto 3 krone, za pol leta K l'f>0. Za Nemčijo je cena listu S K, za druge dežele izven Avstrije 8 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorici, ulica Vet-turini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništve^porici Semeniča 'tv k ta varati cM Posamezne Številke sc prodajajo v tobiikarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni >Kat. tiskov, društva* ul. Cariliicci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XXI. letnik. V Gorici, 3. julija 191H 27. številka. VOLIVCI! Kandidati stare struje S. L. S. so: Anton Manfreda, posestnik in bivši deželni poslanec na Idrskem, Josip Fon, državni poslanec v Gorici, Fran Grgič, posestnik in župan v Velikemdolu. Za te može pojdite v boj in oddajte svoje glasove. Ti - le so Vaši domačini, ki Vas bodo najboljše zastopali v deželnem zboru! flli je to lepo? \ »Novem Času« z dne 27. junija trdi dopisnik, da se po krivdi deželnega odbora t. j. poslanca Berbuča in dr. Stepančiča ni izplačala podpora 5000 K za napravo obč. ceste v Cerknem in da je ta podpora dovoljena v seji deželnega zbora lft. febr. 191(1 zapadla. Na to odgovarjamo, da bi bili lahko gospodje okolu »Novega Časa« pri deželnem odboru izvedeli, da je odbor vse potrebne korake storil za to cesto in da podpora ni zapadla, ker jo je deželni zbor v seji z dne 24. jan. 1912 obnovil. Vprašamo, ali je dostojno, da katoliški list na tak način obrekuje poslance? halje! »Novi Čas« piše v isti številki. da je deželna podpora 40.0110 K za napravo ceste v Gorenji Trebuši tudi zapadla. Tudi to ni res. Podpora ni zapadla, kaki.r se lahko podučijo pri naših odbornikih. Deželni odbor, je storil vse potrebne korake, da bi pri vladi pospešil to delo. Kadar začne vlada s tem delom, izplača dežela sklenjeno podporo. Vprašamo ponovno gospode okolu Novega časa«, ali je tako o-brekovanje odstojno? Dalje! »Novi Čas« laže tudi o cesti na Oblakovem vrhu, za katero je deželni zbor dovolil 2500 K. Deželni odbor je poslal na lice mesta svojega inženirja. ki je sporočil, da bi ta cesta stala 150,000 K in da bi izdelovanje načrtov po inženirjih trajalo najmanj en mesec. Treba bo torej premagati še veliko težav. Le gospodje okolu Novega Časa« mislijo, da sc dajo ceste zidati brez denarja in da zadostuje ideja. Ali je tako obrekovanje lepo? I »alje Novi Čas« pravi, da je zapadla podpora 3125 K za cesto Polje -Prapetno. To je neresnično. Podpora ni zapadla in deželni oilhor je od svoje strani vse storil. Zakaj bi se lojalno ne obrnili do deželnega odbora in pisali potem resnico? Halje poprašuje »Novi Čas«, kaj je sc sklepom deželnega zbora glede tečajev za izobrazbo živinozdravniškili pomočnikov. Odgovarjamo, da so se sklicali na posvetovanje vsi živinozdravni-ki, a so se izrekli odločno proti lej instituciji. Poučevanje hi ne prevzel noben živinozdravnik. Na Kranjskem so živinozdravniki svojega kolego, ki j<> prevzel poučevanje, bojkotirali. Razen tega so vložili energičen protest pri vladi. Vprašamo sedaj, ali ni sramotno tako pisanje v »Novem Času«? Ali r.i krivica, ki jo delate svojim poslancem velika? In s tem obrekovanjem hočeU’ zmagati? Takih neresnic je v »Novem Času« vse polno. Po deželi pa so jih raztrosili še več. Rojaki, ne verujte bajkam! Stran s tem orožjem! »Slovencu« odgovor. »Primorski List« z dne 27. in »Hotiča« z dne 2f\ junija sta o Kranjcih prinesla članek. Vsak naš somišljenik je ta članek tako razumel, da smo imeli itt imamo še danes Goričani s Kranjci, ki so prišli na (ioriško, nesrečo in smolo in da je treba v tem oziru od sedaj naprej drugače postopati. Ti Kranjci nam delajo le razkol in cepijo naše moči, da jih ne moremo rabiti za druge bolj potrebne reči. \ sled teli večnih prepirov, ki nam jih delajo: Tuma, Puc. Seidl. Treo itd, in sedaj še v naših vrstah dr. Brecelj in Kremžar nam vse drugo n;.-rodno delo zastaja. Le o teh Kranjcih je bil v članku govor, ker proti provin cializmu smo tudi mi. Spoštujemo naš? brate Kranjce in cenimo njih delo. a smo prepričani, da nam na Goriškem omenjeni Kranjci škodijo, ker ne poznajo razmer in kar je največ, ker 'noče vsakdo biti na Goriškem voditelj. Tako imamo voditelje dr. Tumo. dr. Puca. dr. Treota itd. in sedaj še dr. Breclja in Kremžarja. Kdo naj to trpi? Ali bi \ Ljubljani kaj takega trpeli, ko bi hoteli Goričani tako postopati? Se več! Sedanji prepir v katoliških vrstah na Goriškem je tem bolj obsodbe vreden, ker se je podpiral duševno in g m o t n o iz L j n b I j a n e. »Slovenec« je prav velikokrat mahnil po naš'h poslancih in zlasti po dr. Gregorčiču. Pred par leti mu ie moralo vodstvo S. L. S. v Ljubljani zamašiti usta. ker ie bil začel sprejemati nezrele članke z Goriškega. Naši poslanci so v deželnem zboru vselej postopali po svoji vesti kut možje in stopijo lahko vsak čas z odkritim čelom pred forum V. S. 1 . S. Nastopanje proti njim je bilo povsem nepravilno in neopravičeno. Sploh je Slovenec v zadnjih letih zelo neznačajno in nedosledno postopal. I irugo orožje proti nam pa ie bila gmotna podpora iz Ljubljane. Celo Slovenska Straža je dajala podporo tej stianki zlasti za »Novi Čas«, ki je bil ustanovljen za uničenje dr. Gregorčiča in 'Prim. Lista«. S takim orožjem se je ta stranka bojevala proti našim poslancem in pose be še proti dr. Gregorčiču, ki je vse žrtvoval za obmejne šole. Zato kličemo :Stran s takim orožjem! Hovostrujarska latin- v V • scina. Prav lepo pišejo Novostrujarji: „Ni-sino prijatelji revolucije, to se pravi nasilnih preobratov, pač za zagovarjamo evolucijo, ta je: miren in potreben razvoj". Kedo bi se ne veselil take pisave? Tudi jaz podpišem to z obema rokama, sarno namesto „nismo“ bi moralo stati „ne smeli bi biti“ in namesto „zagovarjamo“ naj stoji „morali bi zagovarjati" — pa smo loj skupaj — in ni več ne stare ne nove struje. ..Revolucija" — pač vedo naši bralci, da poinenja „punt“ -- in „evolucija“ pomenja res „razvoj" — toda tako razlagajo novostrujarji te pojme le zarad lepšega v javnosti, zase in za domačo notranjo rabo imajo drug slovar. „Evolucijo“ razlagajo tako le : Posebno lep vzgled evolucije imamo pri Turkih. Mohamed je najprej začel na tihem pristašev pridobivati za svojo vero — ko jih je dovelj dobil in prepričal in navdušil, hajd z vojsko po svetu! Kogar so dobili „ali moraš z z nami, ali pa — glavo proč 1“ Res so jih mnogo dobili in strahovali so tudi naše dežele in glave sekali — niso mnogo popraševali, ali niso morda druge vere bolje od njihove — „kedor ni naš, ta je gjavr — proč ž njim !“ To je posebno lep vzgled za ..evolucijo" po novostru-jarskem načinu ! T a k „razvoj" pa ni ne miren in ne potreben. Toraj ne tako debelo farbati, ko pač cela dežela vidi, kak lep mir ste prinesli in bodo pri marsikomu govorniku imeli priliko občudovati idealno mirnost in gledati, kako bodo obsojali vsaj na vislice vsacega, ki ne prisega na to, da oni najbolje vse vedo, da so kar čisto nezmotljivi, da je njihova vera sama edina prava — glavo proč onemu, ki noče razumeti, da je tak razvoj pri nas res potreben! Take turške ..evolucije" povejte, da pri nas ne rabimo! Praktična latinščina — nezadostno ! Politični pregled. krva\ i ples med balkanskimi slovanskimi brati. Miru iti na Balkanu. Slovani na Balkanu se koljejo tako divje, kakor so poprej klali skupaj turke. Strašne vesti prihajajo z Balkana. Bolgarija je o-sjmiiena: proti Bolgariji se bore Srbi, Črnogorci in Grki. Bolgarija je prekršila mednarodno pravo o napovedbi vojske in začela moriti Srbe. Zadnjič smo že poročali o bojih. I hmes nadaljtt-jemo. ^ , Privatna poročila prma.^iji> jo veliki bitki pri Štipu strašite ivOdrebaOsti. Bitka se lalilio primerja z iiajvcčjimi bitkami v prvi balkanski vojni. Odločila pa je srbska artilerija, pred katere učinki so sc Bolgari kljub ponovnim silno junaškim bajonetnim naskokom morali ti-makniti iz svojih utrjenih pozicij, odkoder jih je koiiečno še srbska infauterija popolnoma pregnala z bajonetnim naskokom. Žrtve so na obeli straneh naravnost velikanske, vendar pa so bolgarske izgube veliko večje. Na bolgarski strani je tudi jako mnogo vojakov dezertiralo. 440 vojakov, 40 podčastnikov in 15 častnikov so Srbi zajeli in jih odpeljali kot vjetnike v Skoplje. Število beguncev pa je že prekoračilo 2000. Bolgari so z bajoneti pobili vse one ranjence in kot žrtev tega brezprimer-nega junaštva je padel eden največjih srbskih junakov tega dne: major Milan Vasic. Take žalostne vesti torej prihajajo z Balkana. Slovanski narodi so zakleti! A se smejejo sedaj Slovanom sovražni narodi! Prav imajo! Sloga jači, nesloga tlači! Rusko črnomorsko brodovje odplulo proti bolgarski obali. Rusko črnomorsko brodovje je 2. t. m. popoldne pod poveljstvom kontre-adtnirala Eberharda v dveh divizijah odplulo v smeri proti bolgarski obali. V Odeso je dospela vest, da namerava Rusija takoj, kakor hitro pride do efektivne vojne, katero je povzročila Bolgarska. demonstrirati s svojim brodov-jem pred bolgarskimi pristanišči. Darovi. Jubilejni darovi za »Slov. s i r o t i š č e«. P. n. gg. mansignor Jon Lukežič 10 K. neka oseba 300 kron, Anton Boltra 20 v, Ivan Batistič 80 v. Josip Marušič 50 v. Z a s k I a d »S I o v. S i r o t i š č a«. P. n. gg. v Grahovem-Koritnici: Iv. Brovc 1 K, Andr. Šorli 1 K .Iv. Elorijan-čič 1 K, Jak. Kanec 1 K. Uhanja I K 20 v. Ant. Hlede 1 K. Mih. Podgornik 1 K, Urš. Drole 1 K. Jerica Burger 40 v, Miha Debelak I K. Eliza Zgaga 2o v. Ant. Broč 1 K. Iv. Prole SO v. Ter. Čufer 24 v. Jos. Lenar 50 v. Pr. Brolih 4 v. Pr. Obid I K. (Dalje prih.) VOLILC1! Na glas povejte vsakemu, da je vse to. kar piše »Novi Čas o deželni upravi, obrekovanje, napisano le z namenom, da hi politična bratca Brecelj in Ohljubek zlezla \ deželno zborniško suknjo. N Pia veh. v Prelesju, v Paljevem in v Zagori se je'nabralo 41 K 90 v. GOSPODOV PAN. OZNANILO. 7. jul. Vilibald, šk. (786), Lorenz iz Brindizi, sp.; Ahac in tov. inuč (1 30); 8. jul. Elizabeta, kr., vd. (H36), Kilijan, šk., inuč, (089); 9. jul. Anatolija, dev., meč. (250), Zeno, muf. (298), Veronika, dev.; 10. jul. Amalija, dev. (772), Rufina in Se- de m bratov, inuč.; 11. jul. Pij I. pap.; muč. (157), Hildulf, šk. (707); 12. jul. Mohor in Fortunat, muč. (okoli 63), Janez Gualbert (1073); 13. jul IX. ned. po Binkoštnih, Anaklet, pap. (109), livgen, šk. (505); evangelij: Jezus joče nad Jeruzalemom. Javno češčenje Najsvetejšega dne 12. julija (Sv. Mohor in Fortunat) na Gorjanskem. Dne 13. jul. v Barbani — v slovenskem delu dežele nikjer. Modrost. Gospod je hvalil krivičnega hišnika, da je mod ro storil. Luk. 16. 8. S.v. evangelij noče v znanem odlomku, ki se bere osmo nedeljo po Bin-koštik, hvalili krivice, ne hvali ga, da je bil krivičen, temuč, da je modro delal. Iz tega pač lehko vidimo, kako lepa je modrost, celo, če je v zvezi s hudobijo, še nam ugaja. Moder človek gleda v preteklost, ter se iz nje uči. Modremu ni treba, da bi sam vse skusil, uči sejiz skušenj drugih. Dragi bravci, ali niste še nikoli slišali, kam je prišel tak, ki ni znal svojih strasti brzdati? pa oni, ki je bil požrešen, zapravljiv? če se ni varoval slabe družbe ? če je verjel koj vsacemu, ne da bi ga prej dobro poznal in preskusil? Koliko solza bi bilo menj, ako bi se ljudje iz preteklosti, to je iz skušenj drugih hoteli učiti ? Videli bi lehko že naprej, kaj bo iz onega sina, katerega se ne uči biti ponižen, pokoren, zatajevati samega sebe — in še bolj, če se celo nadutost njegova podpira in goji in morda celo hvali, kedar tak druge zaničuje, namesto, da bi se učil spoznavati in spolnovati voljo božjo. — Naprej se bo že lehko uganilo, kaj bo iz onega zijalastega dekleta, morda našopirjena na zunaj, a v glavi — trma, v rokah — lenoba, v srcu — neumnosti. Skušnja, preteklost kaže, kaj iz vsake korenike izraste; preganjajte in pri sebi in pri drugih strupene, sadite in gojite pa koristne. Sedanjost je naša. samo ta nam je na razpolago, zato jo modri skrbno porabi. V dveh rečeh se modrega spozna. Vsako reč ceni prav po njeni vrednosti; ne bo se poganjal za malovredne stvari in pri tern zanemarjal važnejših. Koliko pa je vsaka reč vredna? Zapomnite si to cenitev za vedno ! — Toliko, kolikor nam pomaga v nebesa! Nič več, nič menj! - Povsod izbira modri prave pripomočke, ki so po razmerah najbolji — iskati jih nam v dušnih zadevah ne bo treba, Bog ve, kje, ker nam jih je sam pokazal. Kedor bi morda vendarle še bil v dvomu, bo vedel, ako je pravi učenec Kristusov, kje jih poiskati. Pri svojem delu se bo moder vedno oziral v bodočnost. Kaj pride iz tega? Kakšni bodo nasledki? Velikokrat jih z gotovostjo lehko prerokujemo, da, največkrat! Če nas zgodovina, preteklost pusti na cedilu, saj je največkrat že Iz- veličar povedal: „Kedor se povišuje........ če te pohujša tvoja roka gorje svetu zavoljo pohujšanja ! — blagor “ saj vem, da so vam te besede znane, mislite nanje! Nihče ne bo tako neumen, da bi si v skednju ogenj zakuril in, naj ga zebe kolikor hoče — ker bo pač vedel, dg bi se slama užgala in mu pokončala celo poslopje. Koliko dajo ljudje za en dober svet! Kako daleč gredo včasih iskat odvetnika, ali zdravnika, ki je na glasu! — zakaj? za prihodnost bi se radi zavarovali in škode ovarovali! Izveličar nam kaže tudi prihodnost, ter pripomočke za srečno prihodnost. — Ali naj bodemo tako ne-spametei, da bomo Njegove svete menj cenili kakor svete razumnega človeka? V gori omenjeni priliki nas ravno uči za bodočnost skrbeti — tudi nam bo vse odvzeto, kur imamo sedaj na svetu v naši oskrbi; koliko prijateljev — pravih prijateljev si skusimo pridobiti s tem, kar imamo? Takih prijateljev, da nas bodo vzeli v večna, razume se, da srečna prebivališča. Pomisli, koliko takih prijateljev že imaš! Ako še nič, hiti si jih pridobiti, dokler je še čas! Znana je dogodba o kraljevem norčku, kateremu je bil dal kralj „bet“, katerega naj da onemu, ki bo še bolj neumen od njega - ko je kralj obolel in pravil norčku, 'da pojde na dolgo popotovanje, tako dolgo, da se nikoli več ne vrne, dal mu je norček l.et, češ: ti si še bolj neumen, ko jaz, tako daleč poideš, pa nisi ne Priloga »Primorskega iisla" šl. 27 z dne 3. julija 1913. vsedle na poslanske stole; toraj ker nočejo stari 'poslanci se z lepa umakniti, morajo se pa z grda. Že pri prejšnjih volitvah so že hoteli nekateri vsesti se na poslaniške stole, pa jim je spodletelo; zdaj pa hočejo s silo doseči svoj namen. Govoril je še marsikaj, česar se pa ne spominjam več. Nastopil je na to Kremžar. Našteval je vse grehe deželnih odbornikov, posebno pa g. Berbuča; rekel je, da so vzrok vseh nerodnosti v deželni hiši; da se je dr. Gregorčič puntal zoper škofa, omenil je celo nedolžnega Tapo-gliano itd. Manjkalo je še, da bi trd>l, da prva toča, katera bo klestila vinograde po Brdih, napravila jo bosta Ber-buč in Gregorčič. Povzdigoval je delo novostrujarjev in trdil, da starostni-jarji niso nič delali. Zopet se je oglasil g. župnik k besedi. Pritrdil je, da so novostrujarji glede organizacije veliko storili dobrega m so vredni časti in hvale. Trditi ra, da niso starostrujarji nič delali, je krivično. Da bi starostrujarji na vseh poljih delali, se ne more zahtevati. Delo se mora razdeliti, ker samo nekatere osebe ne morejo vse omagati, če niso starostrujarji za organizacijo mnogo storili, ni čuda, ker so bili preobloženi z drugim delom. Njih delo pa lahko vsakdo vidi in zaslužili so si v slovenski zgodovini častna mesta. »Proč z deželnimi odborniki, ker so nežmožni,« rekel je Kremžar. Med deželnimi odborniki bila je nekdaj oseba, ki je imela malo več kakor Ijudsko-šolsko izobraženost in nikdar se ni vpi- lo, da je nezmožna. Zdaj pa se očita doktorju in profesorju nezmožnost. Kaj takega zamore samo sovraštvo storiti. I \lrihati po nenavzočih osebah, ni nobena umetnost. G. župnik Rojec je dne P junija na zborovanju staiostrujarjev navedel vse, kar se očita g. Rerbuču slabega, u. Berbuč je točko za točka zavrnil vsa očitanja in vsakdo je mora! spoznati, da se mu dela velika krivica. Nasledki razpora med staro in novostrujarji bodo grozoviti. Nastalo bo takšno sovraštvo, da sc bo prijatelj najboljšega prijatelja, sosed soseda, duhoven duhovna izogibal. Položaj bo objokovanja vreden. Vsa društva bodo trpela. Slednjič je priporočal slogo in da naj iz liste kandidatov iztrebijo nekatere osebe, ki se ne znajo brzdati in s katerimi bi bilo občevanje v dež. zboru nemogoče. Postavijo naj se kandidati zmerni, ki se znajo zatajevati in aduti, kadar je treba. Na to govoril je g. Obljubek. Rekel je med drugim, da so mu starostrujarji večkrat ponujali kandidaturo, pa da jo ni hotel nikdar sprejeti, zavoljo zveze starostrujarjev z Italijani, in zavoljo žalostnih razmer v deželni hiši. Očital je g. župniku, da ni res, da je ošabnost nekaterih oseb vzrok razpora med mlado in starostrujarji. Govoril je še več drugega o svoji osebi, (iovoril je silno strastno; kaj ga je tako razburilo, ni znano. Mogoče zadnja »Gorica«. U. /upnik je vstal in žalosten odšel. /daj je prišel dr. Tuma na vrsto. Povedal je, kako se je prelevil iz klerikalca v naprednjaka; iz naprednjaka v socijaldemokrata. Našteval je svoje delo kot poslance in dež. odbornik. Prilizoval se je novostriijarjem in nekako trdil, da oni nadaljujejo delo, katero je on pričel. Socialdemokrat ne more dolgo govoriti, da bi ne jel udrihati po veri, tako tudi dr. Tuma. Po uvodu hitro je prišla vera na vrsto. Rekel je: »Vera je vzrok revščine«. Komaj je te besede izgovoril, nastal je po sobi velik šum in vpitje: »Ven ž njim«. K besedi ni mogel več priti zaradi velikega šumu zaradičesar je predsednik zaključil zbo rovanje. * G tem shodu smo dobili še sledeče poročilo: Shod tako imenovane nove struje, ki se je vršil v nedeljo v Kojskem, je bil dobro obiskan. Navzoči so bili večinoma liberalci in starostrujarji, in potem nekaj »Orlov«. Velika večina navzočih so bili protinovostrujarji. Govorila sta Kremžar in Vrtovec, katerima io pametno ugovarjal naš župnik gospod Marinič. Govoril je tudi višji liberalec in višji krelikalec župan Obljubek, ki je rekel, da je dober katoličan. A pregovor pravi: povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kaj si. Povedal je, zakaj on kandidira na programu nove struje. Rekel je, da je pripravljen od kandidature odstopiti, ako njegov sorodnik, ki kandidira na programu stare struje (g. M. Marinič) pristopi k novi struji. Čudna zahteva! Gospod Mihael Marinič naj bi torej presedlal kakor Obljubek, in drugi! Je drugi mož kakor Obljubek' Zakaj kandidira Obljubek? Ker je časti lačen in ker nima nobenega upanja, da bi bil izvoljen na program druge stranke, poskuša srečo pri novostru-jarjili. Obljubek spreminja barvo. Bil je liberalec, potem agrarec, spet liberalec, sedaj pa višji »klerikalec«. Ako seda; propade, bo pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah poskušal svojo srečo pri socialdemokratih. Takih figovcev ne maramo v deželni zbor, ampak mi hočemo mož, značajev ne pa takih, ki se dajo od vsakega vetra majati. Mož je lačen časti. Tudi njegovi najožji pristaši se ga v zadnjem času izogibljejo. Dr. Tuma je pojasnil svoje delo od prejšnjih let. Povdarjal je, da nova struja gre po njegovem bivšem načrtu dalje. Je lahko ponosen, da je pripravi pot novi struji. Potem je mahnil po veri, nakar je moral nehati. - Shod novo strujev ni vzel nič lepega konca. Naročnik »Novega Časa«. VOL1LC1 SPLOŠNE SKUPINE! Predno oddaste v nedeljo dne 13. t. m. svoj glas, pomislite, kdo dela za blagor ljudstva. Kar sc je storilo do sedaj, ie skoraj vse delo stare struje S. L. S. — Zato dajmo svoje glasove dne 13. t. m. kandidatom Slov. Ljudske Stranke stare struje! Iz ajdovskega okraja. a Izpod Čavna. — Hudo uro smo imeli zadnji dan junija pod Čavnom. Med silnim nalivom je padala tudi toča, ki je zlasti po Štomažu in Skriljah napravila veliko škodo. Kakor pravijo, ie vzela nad polovico vinske letine; seveda ni prizanesla tudi žitu in drugim pridelkom. Bog prizanesi vsaj za naprej! a Vabilo k veseiici, katero priredi »Dekliška Marijina kongregacija« v Ri-henbergu dne 6. jun. ob 3 in pol pop. v dvorišču telovadnice »Orlov« na Kor-pu. Vspored je lep in velezanimiv. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišča 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor Mar. kougr. Zavraten umor v Oseku. Kakor smo že v zadnji št. poročali, so našli v pondeljek zjutraj med Osekom in I)ole-njem ustreljenega 26-letncga Rijavca, po domače »Jobov«, ki je imel prihodnjo soboto stopiti pred oltar s svojo nevesto. Sedaj se poročajo o tem umoru še sledeče podrobnosti. V nevesto Ri • javčevo je bil zaljubljen tudi Anton Remec iz Oseka. Dekle pa ga ni maralo in je obljubilo zvestobo Rijavcu. Remec je moral k vojakom, a vroča ljubezen do Rijavčeve neveste ga ni zapustila. Minuli teden je prišel od vojakov iz Ljubljane na 3-tedenski dopust na košnjo. Bil je z Rijavcem skupaj še minulo nedeljo in mu rekel, da si je njegovo (namreč Rijavčevo) nevesto izbil iz glave in da mu želi srečo ž nj i. Rijavec je bil s to Rcmecovo izpovedjo zadovoljen ter rekel, da pojde še danes obiskat svojo nevesto. Poprej kakor Rijavec pa je zapustil gostilno Remec. Ko se je Rijavec napotil proti stanovanju neveste, ga je nekdo ustrelil v glavo in revež se je zgrudil mrtev na tla. Sum, da je Rijavca ustrelil je k oj padel mi Reitieea. Zato je bil drugi dan koj aretiran iu priveden v goriški vojaški zapor, odtod pa v ljubljanski vojaški zapor, kjer pride pred vojaško sodišče. Iz cerkljanskega ekraja Z Bukovega smo prejeli daljši dopis o shodu, katerega je iincl gori Dr. luma. Dopisnik piše, da shod ni imel nič resnega, temue, da je bil za Občinarje Ie za nekako „smešnico“. Krčmar, si je mislil, ako priredita dva „kmcta“ socijalističen shod v inojih prostorih, da tega ni za braniti, mogoče, da se bo že na dan shoda kaj delilo in bodeta ona dva kmeta v prvi vrsti prizadeta, da se jima kaj odvzame. Dopisnik piše, da ni bil krčmar shoda odpovedal — pritožuje se nad tamošnjimi liberalci — drugo v dopisu bi širše javnosti ne zanimalo, tudi ni vse razumljivo. Svetovali bi pa, naj ne prirejajo več takih shodov tudi za šalo ne, vraga se tudi za šalo ne kliče, velja pač za vse: „Ne vpelji nas v skušnjavo!" in odvetnik bo znal vedno tako govoriti, da se bo pri prostih ljudi, četudi nehote kaj prejelo. Od smole ne bo nihče bolj snažen. iz tolminskega okraja. t iz grahovske občine. Knežka' gmajna bode venderle enkrat rešena. Deželni odbor je izdal dne 5. junija sledeči odlok: Došle so na deželni odbor pritožbe, da nekateri občani s Kneže pasejo njih živino po razdeljenih občinskih zemljiščih in da provzročajo s tem veliko škodo onim deležnikom, ki so njih deleže obdelovali oziroma z drevesci nasadili. Res je sicer, da bi ne smel \ smislu delitvenega zakona nobeden deležnik stopiti v posest odkazanega mu deleža, dokler ni operat konečno potrjen od deželnega odbora in da je deželni odbor zastopal to stališče v svojem odloku 1909. Spričo dejstva pa, da je velika večina deležnikov že davno začela obdelovati svoje deleže, in da bi sc godila krivica ne le dotičnim deležnikom, ampak celi občini, ako bi se pripustilo, da bi se delo za izboljšanje zemljišč ti-ničilo, kajti s tem bi se znižali dohodki zemljišč in sploh zmanjšalo blagostanje občine, ne more več deželni odbor molče gledati na to stvar. Ako bi se sedaj uvedlo načelo, Ja je dovoljena skupna paša iu sploh skupno uživanje občinskih zemljišč, je gotovo, da bi vsako gledal na to, da kar največ izkorišča občinska zemljišča in bi se ta v najkrajšem času malo ne vni-čila. To pa se mora iz javnokoristnega stališča preprečiti. Vsled tega je deželni odbor mnenja, da se mora smatrati že izvršeno razdelitev za uživanje merodajno in sicer provizorično, dokler sc operat ne potrdi. Potemtakem naj se začasna občinska zemljišča uživajo na podlagi ope-rata in naj županstvo prepove skupno uživanje. Kdor se tega ne drži, zakrivi poljski prestopek in naj se ga ovadi politični oblasti, ki ji pristoja pravica kaznovati krivca. V kratkem prideta odposlanca de želnega odbora na Grahovo, in županstvo naj povabi pri tej priliki v občinsko pisarno zaupnike, cenilce tedanjega in sedanjega podžupana d. o. Kneža. Namen te komisije je, da se zopet cela zadeva pretresajo in če je mogoči , da se razdelitev mirnim potom reši. Dan in uro te razprave se županstvu pravočasno naznani. VOLILI C, BERI IN STORI! Znano ti je, da bomo dne 13. t. m. volili tri poslance v deželni zbor goriški. Potrebno je, da si dobro poučen, za kaj se gre. Zato pazno čitaj naše liste in drugim razlagaj sedanji položaj. Ne straši se dela in težav, (ire se za dobro stvar! Naš nasprotnik ne spi. Dela, piše, čita in agitira kolikor more. Na cesti \ gostilni, v družbi, povsod ljudi poučuje, da dobe jasne pojme o našem boju. Štej si v čast da si pristaš stare struje. S. L. S., ki je edina v deželi, ki ima za seboj lepo preteklost, kakor dejanja kažejo. Iz komenskega okraja km Zagrajec. (Tatvina v Zagrajen.) V bližini Zagrajen je nekdo le dni našel v neki kopi sena moko. Speli, klobase, jajca, orehe. Sumi sc. da je to blago kradla neka žena in lesk rivala v kopo. km Iz Škrbine. (Gospodarske vest i.) Kljub dobro rastočim trtam se tu pa tam v vinogradu opazi »Perono-spora« in »Grozdna plesnoba« (oidiuin). Sicer sc opaža tudi druge bolezni na ti tali. »Grozdna plesnoba« (Oidiuin) posebno hudo napada tam, kjer se je premalo ali nič žveplalo. Tudi »Perono-spora« je začela napadati trte posebno tam, kjer ui bilo pravočasno ali je bilo premalokrat škropljeno. S skrbnim škropljenjem in žvcplanjem se te bo lezni prav lahko odstrani. Kakor je potrebno za poljedelca poznati življenje posameznih rastlin, kje najboljše uspeva in kakšne vrste rastline mu največ donašajo, tako je tudi potrebno poznali življenje rastlinskih in živalskih škodljivcev, to pa zato, da se njih napadov lažje izognemo. Na željo več trtorcjcev hočem v naslednjih vrsticah opisati življenje in uničevanje grozdne plcsnobc in pcronos.porc. Pcronospora ali strupena rosa je gliva, katera živi od trdnih sokov. On i dela škodo na grozdju, več pa na listih. Ta bolezen napada vse trte, ene več, druge manj, razven nekaterih amerikank. Gliva se najprvo vsede na gornjo stran lista, katero sc ob kapljici vode razvije (skali) ter se zaje v list, in na spodnji strani pokaže sc v podobi majhnih sivobelih vejic. Te vejice so kal peronospore (trosi). Ko pa dozore, počijo ter se razprše na sosednje spodnje liste iu grozde, veter pa jih daleč raznaša. Ako opazimo na listu majhne sivobele proge, ali če list gledamo proti solncii in opazimo madeže solčnc barve, kateri postanejo potem rdeči, je list že napaden; potem škropljenje nič ne koristi. Sicer škropljenje tudi potem koristi, ker ustavi nadaljno razvitje peronospore, a napadeni listi sc kljub temu postiše, oziroma postanejo luknjasti. Škropiti je treba vselej prej ko bolezen nastopi iu tolikokrat, kolikor je potrebno. Ce se škropljenje opusti, listje zgodaj odpade in grozdje ne dozori. Kakor je vsakemu znano, imamo za pokončevanje te glive zaueslijvo sredstvo, namreč zmes vapneno galič-ne rastopine. »Oidiuin« je gliva, katera živi nn jagodah, včasih tudi na listju in mladju, la gliva pije sok iz bolj vrlinih stamc jagode. Glivice se razmnože v sobne stanice ob površju jagode v mrežo, ki je sive barve. Napadeno jagodo razpoka, izloči se i/ nje sok ter sc posuši. Ta gliva se najbolj razvija v gorkem podnebju, ob suši in sicer največ meseca junija in julija. I a bolezen se uniči tudi. ko se je že pokazala, nasprotno peronospore pa ne. Žveplen prah je ti glivici strup, a o pravem času je treba žveplati. Žveplati je treba, ko je dovolj solnea, da se žveplena sokislina razkraja in vsled tega se glivice ugonobijo. V rosi žvcplanje nič ne učinkuje; zato ker se žveplo samo strdi. Tudi ono žveplo, ki je morebiti padlo na tla dobro učinku- jc, u le takrat, ko sc žveplo razkraja v žvepleno sokisliiio in kroži v obliki plina ob trtnem grmu. km Komen. Slov. kat. izob. društvo v Zagrajen priredi veselico dne 6. julija t. I. s sledečim vsporedom: petje, tamburaiijc in igra. Igrala bodo domača dekleta in iz sosednih vasi. Vstopnina: I. sedež I K, II. sedež f>0 v, stojišče -Id v. V slučaju slabega vremena ^e veselica prenese za drugo nedeljo. I Hjudno vabi odbor. Iz sežanskega okraja. s Skopo. Slavno uredništvo! Prosim. da '■prejmete v Vaš cenjeni list sledeče pojasnilo: V »Primorskem Listu« št. 20 /. dne 27. junija 1913 je bi! priobčen iz Skopega dopis, v katerem jc tudi nastopni odstavek: »Sv. maš.) daruje sedaj preč. g. Požar iz Koprivc in sicer pred izpostavljenim sv. k\ T. To se v drugih duhovnijah ne godi, čeravno je bil to dovolil pokojni tržaški škof Sterk«. K temu naj sledi to-le pojasnilo: »Očividno jc. da g. dopisnik ne pozna razlike med sv. mašo z blagoslovom in sv. mašo pred izpostavljenim sv. R. T. \ tukajšnji cerkvi je že stara navada, da se vsako nedeljo in praznik izposta- vi po sv. maši sv. R. T. in da ž njim blagoslov. In te stare navade se drži tudi g. dr. Požar iz Koprive. Sv. maš i pred izpostavljenim sv. R. T. je pa v tukajšnji cerkvi navadno -1 krat v letu. Odličnim spoštovanjem Anton K r a u j e e, v pok. ži Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Usnje podplati. Vrvarsko 1111111111III1111111111III M 111II11 ■ 1111111111III ||||111H11 blago. I. Drufovka, Gorica Ml 111111111111III11| 1111| 11111111 jih m || 1111| | m 111 m 11 nasproti „Monta“, odli- 11111111111111111111111111111111111111111111111 n 11111111111 kovana delavnica nadpla- i m Hlinil 1111 n 111111111111111111111111111111111111111111 tov. — l/elika izbera obuvala. m 1111111111111111111111111111111 n 111111 m 111111 m 111111111 Finšger in Rosina pred poroto. Ob 4. in tri četrt se je obravnava nadaljevala. Zaslišu je se obtoženec Karol Rosina. Ko jc nastopil službo pri o. š. s. je imel mesečno plačo 45 gld. Bil je poročen iu je težko živel. Imel je dolgove. Pozneje je postal kaneelist in dobival prejemke uradnika XI. čin. razreda. \ zapore je sam prišel zaradi tega. ker je slišal, da je njegov predstojnik, ki je nedolžen, v preiskovalnem zaporu. Bil je mnenja, da se obdolžuje Finšgerja dejanj, ki jih je .sam zakrivil. Takrat ni vedel. da je primanjkljaj tako visok in da se je še drugi okoriščal pri o. š. s. Denar ki ga je prejemal, je dajal Pinšgerju ali stranki, če ga ui obdržal za-se. Ni-jednega zneska pa ni poneveril, za katerega bi bil Finšger spisal in podpisal nakaznico in pobotnico. Pr. Prvikrat ste poneveril I. 1902. O. Da. Pr. Preiskovalnemu sodniku ste rekli, da ste do 1UUU K na leto obdržal za-se. O. Da. Pr. Koliko otrok imate? O. Štiri. Pr. Kake službene prejemke ste imeli? O. Prve tri mesce I. 1898 60 K. potem 9(1 K do 1. 1904, ko sem postal kanc-list s prejemki XI. čin. razreda. L. 1907 sem dobil trienij in I. 1912 sem postal oficijal z letnimi dohodki približnih 3000 kron. Pr. Vi ste rekli, da ste imeli začetkom 1 otroka, potem je prišla svakinja in hči. O. Svakinja je bila pri meni 2 meseca. njena hči pa štiri leta. Pr. Ste morali vi skrbeti za hčer? O. 16 K mi je plačevala. Ostalo sem jaz skrbel. Pr. Se mi zdi, da ste luksurijozno živeli! O. Precej. Pr. Koliko vas je lov stal? O. 1000 K na leto. Pr. S plačo 3000 K je to preveč. Informacije pravijo, da ste razkošno živeli. Vi priznavate, da ste ponaredili nakaznice, da ste pisali in ponaredili podpise. Ampak na nakaznicah je tudi podpis enega organa od glavarstva. Ste tudi ta podpis falzificirali? O. Ne. Pr. Vi ste ponaredili pa podpis stranke, ki je imela dobiti denar ter ste dvigali denar pri davkariji. O. Da. Pr. Vi ste tudi pod sedanjim š. nadz. dr. Pavlinom napravili falzifi-kate? O. Da. Pr. Dne 30. Vlil. 1912 ste si pridržal 500 K. ki ste jih dobil od dr. Pavlina. da ga neseta davkariji v Kanalu? Priznate. O. Da. Pr. Okr. š. sv. ima svoj zalog, ki se nahaja pri davkariji. Denar se je nakazal pri davkarijnn stranke bi imele tam dvigati denar. Ce je kaka stranka dobila kako izplačilo, se ni nakazalo na ime stranke, marveč se je nakazalo na okr. š. s. ali na ime Finšgerja. Zakaj se je to delalo? O. To se je že poprej tako delalo. Pr. Kako si razlagate, da ni v Finš-gerjevih slučajih nobene pobotnice za smotreno uporabo denarja. Niste nikdar zapazili tega? F. trdi. da ste imeli v rokah in da ste imeli vi akte pregledati, če ni kaj v redu. O. Ne. Njegovih aktov nisem imel nikdar v rokah. Pobot, so šle med davčni akt in še le pri obračunu sem jih dobil v roke. To pa se je zgodilo tudi 0 mesecev pozneje. Pr. A v spisih manjkajo potrdila, da bi bili izdam zneski svojemu namenu. Niste opazili, da manjkajo? Kam je prišel denar? O. Zneski najbrže niso izplačani. i r. \ i ste predlagali revizorjem račune? O. Da. Oni so pregledali, če sc ujemajo mesečni izkazi od davkarije z našimi računi. Pr. Na pobotnicah, ki ste jih falzi-ficirali, ste sam napisal tudi izmišljena imena? O. Da. Pr. Pri o. š. sv. kako opravilo ste imeli? O. Kanelijska dela, vodstvo pisarne. — Pr. Denarnih poslov niste imeli? o. Pooblaščen nisem bil. Pr. Vi niste nikdar predlagal nadzorniku Jalzificiranih efektivnih aktov. O. Nikdar. Pr. rmsg. je rekel, da ste ga napačno informiral in da je na podlagi teh in-lormacij izdajal nakaznice. O. Ni mogoče, da bi bil jaz na istih falzificiral podpis. Drž. p. Kako razmerje je bilo med vami in finšger jem. O. Uradno. Drž. p. Dopusta koliko ste imeli? O. 14 dni letno. Drž. p. Ste imeli vedno opravilo z računstvom. O. Da. Opravilni zapisnik je vodil Simčič. Ulavno knjigo so vodili tudi drugi. Denar sem dobival večkrat jaz. Pr. Ce je bil nakazan o. š. s. ali za Finšgerja. ste mu, izroeaval vedno denar. O. Vedno. Drž. p. Se govori, da so se delale iz pobotnic kuverte? O. Da. Finšger je o tem vedel. Kuverte so se delale pri glavarstvu, in si-ver večinoma s pobotnicami od učiteljskih plač, in to 1. 19.12. januvarja in febr. Drž. p. Kdo jc dajal informacije o. š. s. O. Oba. Drž. p. Nimate vzroka zamolčati kaj o stvari. O. Ne. Drž. p. Finšger bi moral videti po-nar. pobotnice, če je pregledoval akte. O. Ce je samo slučajno pogledal v akt. ko je prišel od davkarije. Dr. Franko: Drž. p. pravi, da ste imeli lov. — Koliko vas je stal? O. 45 K mesečno. Dr. Fr. Niste imeli vižitnice z naslovom »računovodja«. O. Ne. Dr. Fr. Ali je res, da ste bili tudi v konsorciju za avtomobil za Vipavsko dolino. O. Da. Dr. Pr. Ste potegovali tudi denar na davk. na podlagi pristnih pobotnic. Ste dajali ta denar Finšgerju? O. I )a. Nisem videl pa ne nakaznic ne pobotnic od Pinšgerju očitanega denarja. Dr. Pr. Pri pregledovanju mesečnih izkazov so bile priložene Finšgarjeve nakaznice. Tu se gre za tisočake. Niste opazil, da prejemnikove pobotnice ni? O. Ni bilo mogoče konštatirati. Do-tični akti so šli še le po H) mesecih skozi moje roke. Ni bila moja dolžnost, da pregledujem računske akte. Nisem bii računovodju. Dr. Fr. Nadzornik bi bil moral vedeti za vaše malverzacije. Vi za njegove pa ne. O. Ne. Dr. Pr. Za zneske, ki je on prejel kje so prejemnikove pobotnice? O. Ne vem. Davk. je v mesečnih izkazih naznanila izplačane zneske in jaz sem vpisal v naše račune. Kam je prišel denar ne vem. Dr. Fr. Ker je denar zginil v vašem žepu. Ste morali pač vedeti, kam je šel denar, ki ga je dobil Finšger. Preds. Ste vedeli za Finšgerjcvo delo? O. Jaz za Finšgerjcvo leto nisem mogel vedeti. Dr. Oab. Vi bi morali po predsednikovi zahtevi vse akte in pole itd. pregledati. Potem bi morali imeti 10 rok in nog. — Dr. Fr. Vi ste rekel, da ste se javil, ker je Finšger nedolžen. O. Takrat nisem vedel, za kaj se ga obdolžuje. Dr. Fr. Denar ste imeli vi pošiljati. Dr. Uab. Tam, kjer manjkajo dokazila za izplačila, ne, ker sam priznava, da je kril denar s talziriciranimi dokazili. Oni denar je ostal v drugih žepih. Dr. O. Ste dobili navodila, ko ste nastopili službo? O. Ne. Dr. O. Ste bili pravi uradnik s pen-zijo. Niste bili državni uradnik. O. Ne. Pr. Finšger, kaj imate pripomniti? Obt. F. Pregled računov se je vršil začetkom leta za minolo leto. Ce sem prašal kako je, mi je Rosina rekel, da dobro. On je moral pregledati akte. Pr. Rosina, vi ste imeli potem takem dolžnost nadzorovati delovanje š. nadzornika! L). pr. Finšger, vi ste nakazali pri davkariji gotovi znesek. Tega ste izplačali in za to morajo biti izkazi. On ni monel teli pobotnic priložiti, če ni on izplačal. F. Pobotnice so bile priložene in so torej izginile. D. pr. Ni bilo treba zakrivati jih če se jc istinito izplačalo! F. Saj so različni načini, kako je denar zgineval. Mogoče, da so napravili iz dotičnili pobotnic tudi kuverte. Dr. Fr. Dostikrat je šel R. na davkarijo s pristno pobotnico. Fi. Seveda. Drž. p. Kam je šel denar? Preds. To bomo videli jutri. Fi. On je imel z denarjem opraviti. Pa za to ni bil pooblaščen. Dolžnost je vseeno imel. Pr. Denar ste dvigali in ste dajali Rosini? Fi. Da, včasi tudi stranki. — Mesečni izkazi od davkarije so prišli 3. ali 4. vsakega meseca in sem jih izročal Rosini. Drž. p. Kdaj ste bili na dopustu, Rosina? R. Leta 1911 od 0-7. - 27. ali 28-7. Drž. p. V tistem času so bile tudi izdane nakaznice. Takrat vas, Finšger, Rosina ni mogel slabo informirati. F. Pa me je lahko poprej že slabo informiral. 5 minutni odmor. Po odmoru naznani predsednik, da priča dr. Pavlin danes ni razpoložen biti zaslišan in nadaljevanje obravnave se prenese na torek ob 9. uri predpo-ludue. V torek ob 9. uri se je nadaljevala razprava. Pričetkom se je konstatiralo. da se med porotniki ne nahaja porotnik Vižintin, ki je prišel ob 9.37. ker je imel vlak zamudo. Nato se je pričelo zaslišavanje prič. katerih ie bilo navzočih 25. Kot prva priča je poklican sedanji okr. š. nadz. dr. Josip Pavlin. Pr. Od kedaj opravljate službo o. š. n.? P. Nominelno 1.-8. 1912. š. sveta. O. š. sv. ima pavšal od države Priča. Popiše sestavo iu delovanje o. v znesku oUO K za uradne potrebščine. Pomnoženi o. S. sv. krije svoje izdatke iz lastnih sredstev. Dohodke mm zalog' o. s. s. sledeče: Dežela prispeva iz dez. s. zal., ki znaša približno 7< mil. K o. š. sv. /1.000 K stalno na leto Dež. o. daje še 2U'/o od užitnine. Okr. š. zalog ima se male uoliodke ou dež. odb. za nekatere šole. O. š. sv. ima pravico sam določiti doklade. — Koncem 1. se napravi račun. Primanjkljaj se kl ije z dokladami. O. š. s. ima redne in izreuiie stroške. Redni stroški so plače učiteljskemu osobju, tega o. š. sv. ne izplačuje ampak davkarija. O. š. sv. pa nakazuje. Nakaznice je po ususu upravičen dajati okr. S. nadz. le nakaznice pa morajo biti vidimirane od okr. glav. i-osojila je moral o. š. s. tudi jemati, ako je davkarija naznanila, da jc potreben denar. Navadno je za jemanje posojil pooblaščeno predsedstvo oz. s. s. i o posojilo pa mora pozneje odobriti pomnoženi o. s. s. Posojila se jemljejo navauno na »Montu« ki zahteva odo-brenje od pomil. o. š. s. Po denar gre navadno član o. š .sv. ali pa, kakor sem začetkom prepuščal, je hodil Rosina. Omenim še, da okr. š. sv. ne bi smel po zakonu imeti posla z denarjem. Na seji 1/. IV. t. 1. se me je tormelno pooblastilo, da smem izključno jaz imeti posla z denarjem. Okr. š. sv. ne bi smel sebi ali nadzorniku nakazati denarja, za izplačilo strank, marveč direktno stranki. Dokler ni Rosina zginil, nisem nikdar osebno nesel prejetega denarja na davkarijo. Denar sem mu dajal in sem zahteval tudi vedno pobotnico. V prvem mesecu moje službe je imel nalog, dvigniti na »Montu« 10.000 K vse je bilo pravilno. — Samo v Kanal je poslal 500 K premalo, za ta znesek je porabil kot dokazilo star reccpis, kar smo dognali, ko smo preiskavah. Ko sem nastopil službo, je bilo lie-število aktov nerešenih. Dobil sem 2 akta v rešitev, ki sta bila že odobrena in rešena v seji o. š. s. Stranke so se začele javljati, da se njih zadeve ne rešujejo. Začel sem gledati med stare akte. Učiteljski kataster je bil v neredu. Več učiteljev, ki bi bili morali biti upokojeni. niso službovali in prejemali polne plače. Takih slučajev navede priča pet. Fden celo od I. 1908 ni posloval. S tem se je oškodoval okr. š. zal. za čez 10.000 K. Se drugi neredi so bili. En učitelj, ki je dovršil službena leta, je dobil dopust na nedoločen čas, da se do sprejetja nove postave šteje stanarina v penzijon. Mnogo definitivnih imenovanj se ni javilo dež. šol. sv., da ne bi plačali dotičniki prispevke za penzijski fond. To bodo morali sedaj naenkrat plačati. S tem jc oškodovan penzijski fond in posamezniki. Doklade na izravne davke za o. š. sv. znašajo 94%. Izključeno jc. da bi sedaj izhajal. Po sklepu revizije bo treba za plačilo obresti dolgov, za plačilo rednih stroškov in za ne delat novih dolgov doklade povišati na 150%. Preds. Po zakonu bi bil glavar moral podpisovati nakaznice in sploh vse, kar se tiče denarnega poslovanja. 'n. Tolmačim zakon tako. Preds. Pa vi podpisujete še vedno? Pri. Da. Do 17. IV. molče. Od tu formalno sem pooblaščen. Pr. Tekom preiskave se je reklo, da manjkajo pobotnice? Pri. Iz pobotnice so se delale kuverte na okr. glav. Simčič mi je rekel, da so sluge same jemale pob. in delale kuverte. Pr. Kake pobotnice? Pri. Pobotnice za mesečne plače učiteljev. Pr. Ali ni bolj praktično, da se nakaže denar strankam direktno pri davkariji. ker si naprtujc nadzornik, ako nakaže sebi ali o. š. s. več dela? Kako si razlagate, da manjkajo pobotnice strank. Pii. Mogoče, da stranka ni prejela denarja, ali pa so se domenili, da ni treba pobotnic. Pretiš. Kake posle ima uradnik pri o. š. s.? Pri. On ima pravzaprav voditi vse denarne zadeve, račune, proračune, v rač. knjige vpisavati, pisati nakaznice itd. Vodit glavne knjige, ki jili pa žali-bog n ibilo. Katastra ni, za knjigovodstvo, ni knjig, tudi pedagogične knjige so bile jako zanemarjene in jako pomanjkljive. Podatki o službovanju so nezanesljivo vpisani ali pa sploh ne. (ilede denarja izpove priča, da je šel skozi nadzornikove ali Kosinove roke. Glede tega ni nikakega predpisa ali zakonite določbe. Drž. p. glede prijave definitivnega nameščenja trpi penz. zalog škodo? Pri. Da. Okr. š. nadz. bi bil morai to javiti in tudi predlagati v slučaju penzijouiranja. ker so se morali plačevati substituti za one tič., ki niso službovali. Drž. n. Kdo vodi kataster? Pri. Nadz. mora biti natančno obveščen v službovanju učiteljev, torej je to njegova dolžnost. Drž. p. Nadz. ima poročati o. š. sv. tudi glede uprave in mora pregledovati knjige? Pri. Da. on ima o. š. sv. informirati o vsem. Drž. p. O. s. s. se je izrekel za to, da bi se izrekla Finšgerju zahvala. Pri. Takrat ni bil znan nered in to bi se bilo zgodilo le več iz konvencionalnosti. Drž. p. P. pravi, da ga je K. slabo informiral, ali je mogoče. Priča. Ko je R. ušel, mi je rekel ravnatelj Kavčič, ki je imel pregledati račune. da okr. š. nadz. ni prav čist. Kmalu po begu R. se je začelo sumit na F. na podlagi trikih pobotnic, kjer si je-sam nakazal denar, ker ni bilo dokazili, kam je šel ta denar. Ko je prišlo več takih slučajev na dan. se je zaupno obravnavalo. Sklenilo se je, če je izključeno. tla bi denar ne bil za svoj namen porabljen, vprašati F. za pojasnilo. Počakali smo in nadalje preiskovali. Preiskali so se nekateri slučaji in prišlo je do tega. da stranke denarja niso prejele. Takrat je nastal večji sum. Nato se je o tem obvestilo drž. pravd. Rosini sem jaz popolnoma zaupal. Napravil je na me vtis živega, lahkomišljenega, a drugače poštenega človeka. Rosina je s ponarejenim podpisom sebi nakazal denar in ponaredil potem tudi pobotnico v dokaz, da bi bil dal naprej denar. Račun Picbler's Witt\ve na Dunaju ni bil plačan. Prvi mesec, mi je pokazal star račun in jaz sem nakazal do-tični znesek. Tudi s koleki je deloval, za dekrete in druge akte si je pustil pla-čavati od tič, več. kakor je bilo treba. Drž. p. Ima o. š. nadz. mnogo dela? Prič. Da. Če je F. delal za okr. glav. je moral zanemarjati nadzorniške posle. — Dr. Franko. Zakaj se bodo morale višati doklade? Pri. Ker se v prejšnjih letih niso povišale, ker ima o. š. s. dolgove, ker se je slabo gospodarilo in defravdiralo. Dr. Fr. Kdo je kriv, za nered v računih? Pri. Formelno o. š. sv., ker ni pregledoval natančno računov. Ce je nadz. posloval z denarjem, zadene tudi njega krivda. Dr. Fr. Revizijo kdo izvrši? Pri. Revizorja o. š. sv. N'udz. je le referent. Dr. Fr. Kdo je imel izvrševati denarne posle? Priča. Rosina. Drž. pr. Bi vi zaupali R.. ako bi vam diktiral? Priča. Ne. Dr. Oabr. Kdo ima nadzirati pisarno? Pri. Nadzornik. Drž. pr. Gotovo, saj Rosina ne more biti nadzornik nadzornika. Dr. Oabr. Je res. da so se skoraj eno leto po koncu leta napravili računi za prejšnje leto? Pri. Za I. 1911 se je napravil ko-nečtii račun novembra 1912. Fi. Moj naslednik razpravlja stvari. ki ne pridejo v poštev. Kdor pozna urade, ve koliko zastane. Ko sem nastopil je bilo nerešenih na stotine aktov. I Interkalarij nismo rešili, ker se to 3(1 let ni zgodilo. Berbtič je rekel na moje vprašanje: »Počakajmo, da drugi učit. plačajo!« Glede penzijouiranja mora biti o. š. sv. človeški, povsod se daje I ali 2 leti »Galgenfrisl«. Čudim se, da je naslednik. ure očital, kaj ne bi bil jaz-prav storil. Nekaj krivde je sicer na meni. O. š. sv. ve, zakaj ne postane kak učitelj definitiven, .laz nisem slabo gospodaril. Žal, da je zmanjkalo denarja in da se bodo morale doklade povišati. Pa ste imeli. g. dr., v Ros. zaupanje, je pač jasno. Kar se tiče okr. š. nadz. je kot javni funkcijonar izpostavljen kritiki. Sedaj je prišla na krmilo druga stranka in je jasno, logično, da očita nesomišljcuiku razne stvari. Kako pridem do tega. da mi berete meni, staremu možu. ki tudi kaj ve. leviti? Predsednik pomiri Finšgerja. ki se razburja. Drž. pravdnik predlaga, da se priča zasliši tudi v nekaterih slučajih glede Rosinovih malverzacij, čemur se u-godi. Podpis na neki nakaznici za 1000 K je ponarejen. Rosina prizna. Tudi na pobotnici je ponarejen podpis Valentina Leban. Akt se pokaže porotnikom. Nek račun za učne pripomočke ie R. predložil priči, ki je nakazal potrebni znesek. Podpis je pravi. Podpis na pobotnici je falzificiran. Rosina prizna. Preds. Denar ste si pridržal, Rosina? O. Da. Priča. Prokurist firme je bil zaslišan in pravi, da ni dobila tvrdka, denarja. Ob lih 30. konča dr. Pavlin svoje izpovedbe. Damijan Simčič je že 3. leto pri okr. š. sv. Se ni brigal, kdo hodi po denar ua davkarijo. On je samo prepisoval. z denarjem ni imel ničesar opraviti. Dr. Fr. Rosina trdi, da ste slišal, kako je Rosina rekel, da kje je denar od stare rihenberške šole. ki ga je prejel od župnika Strančar. Priča se ne spominja. Rosina trdi, da je rekel, ko je šel vuii iz sobe nadzornika: že zopet ni denarja. Priča se sploh ničesar ne spominja. Alojzij Pavlin, uradni sluga, je 12 let pri glavarstvu. Je šel večkrat na davkarijo dvigat denar za okrajni šolski svet. Pošiljal ga je večinoma Rosina in tudi Finšger. Dvigal je različne manjše svote. Denar, ki ga je prejel na davkariji je nosil tudi direstno na pošto. Za kuverte smo rabili razne papirje in tudi pobotnice, ki so se nahajale v podstrešju. Pobotnice so bile le od mesečnih plač učiteljev in od učiteljic, pa ni gotov, če so bile izključno take pobotnice. Ob 12.50 uri se prekine obravnava. Popoldanska obravnava. Popoldne se je razprava nadaljevala ob 2.40 uri. Priča Ivan Kavčič je bil 1. 1911 v Dol. Toplicah in je videl tam Rosino, ki je prišes za njim, in sicer meseca julija. Priči ni znano, koliko časa je bil Rosina tam. Priči ni znano, če je Rosina živel razkošno. Priča Jakob 01 i v i e r, sluga na okr. glav. je 12 let na glavarstvu. Je hodil na davkarijo po plače. Kar se spominja. je šel enkrat na ukaz Rosine po 200 K na davkarijo. Denar je izročil Rosini. Kuverte so se delale le iz pobotnic za učiteljske plače. Bile pa so le stare pobotnice za manjše zneske. Ni bilo pobotnic za večje zneske. Podpisani so bili le učitelji in učiteljice. Jemali so jih v podstrešju. Rosina izpove nato. da so bile pobotnice od učiteljskih plač vse skupaj in da so jemali le take pobotnice za delat kuverte. Priča Albert The d rez. višji davčni upravitelj v Gorici, izpove, da sta hodila po denar na davkarijo Finšger in Rosina. Manjše znesk eso dvigali tudi sluge. Večje zneske je večinoma Finšger dvigal. Priča ni nikdar opazil, da bi bile nakaznice in pobotnice falzi-ficirane. Ne ve. kdo je zadnji dan. službovanja Finšgerja kot okr. š. nadz. t. i. 31. VII. 1912 dvignil pri davkariji 200(1 K. Ni mogoče, da bi bil Finšger dobil na davkariji od I. 1899 do 1912 večji znesek od komisij kot 2799 K 77 v. t. j. približno 450 K na leto. Na vprašanje državnega pravdnika pravi, da misli, kakor je tudi rekel preiskovalnemu sodniku. da je skoro z gotovostjo dvignil Finšger 21. MI. 1912 2000 K. ker je on večinoma dvigal večje zneske. Na di-jetah in na potninah je pa lahko da je dobival Finšger 1000 jo 1500 K na leto. Na l inšgerjevo vprašanje, ali ni izplačal tudi na iulzificirane pobotnice odgovarja, da on ni pazil, ali je falzificirana nakaznica ali pobotnica ali ne. Preidemo na posamezne slučaje. Preds. Izplačila so se razdelila na razne skupine, in sicer zaradi lahkejše-ga pregleda. Sedaj preidemo na fakte Finšgerja, ki se tičejo zgradb šol. Nakaznica 14. II. 1912 za SU7 K 00 vin. za popravo šole v Biljah je pisana in podpisana po Finšgerju. Obtoženec Finšger priznava, da je v vseli slučajih spisal iu podpisal nakaznice in pobotnice. Podjetniku Makucu se je izplačalo za zgradbo vodnjaka 701) K na račun. I )yignilo pa se je še enkrat 81)7 K CU v, t. j. cel znesek, kolikor je stal vodnjak in sicer z inkriminirano nakaznico in pobotnico. Makuc bi imel dobiti še 107 K 60 v, dvignilo se je torej 700 K preveč. Fi. To nakazilo ni opravičeno. Tu denar je dobil Rosina. Ko sem bil prenapolnjen z delom, sem moral biti od Ros. napačno informiran in tako sem najbrže podpisal. Opozorjen sem bil od Rosine, da se mora nakazati ta znesek in v nervoznosti, hitrosti itd. sem nakazal. Obtoženec Rosina trdi, da ni vedel ali je Makuc dvignil 700 K ali ne. Ce bi bil on dvignil, bi dal Makucu ostalih 107 K 60 vin. in eventuclno drugo obdržal, ker bi se bal, da se mu pride na sled. Dr. Gabr. Finšgerju: Kako morete trditi, da je ravno Ros. obdržal ta znesek. bi. Ker drugega ne morem obdolžiti. Drž. pr. Ros. je prav umestno u-govarjal vaši trditvi, če pravi, da bi bil izplačal 11)7 K Makucu, ako bi bil sam dvignil denar in morebiti ostalo obdržal — Fi. Prav nič umesten ugovor. Drž. p. Pa odgovorite! F. Sem prepričan in vem, da je Rosina prejel. Znesek 700 je neopravičeno potegnjen. Preds. Tu manjka 807 K. ker Makuc še sedaj ni dobil 107 K. ki mir še tičejo. Potrdila od strank ni in Makuc je tudi tako izpovedal. Fiuš. trdi. da je R. utaknil vseh 807 K. Priča Marij M a k n e. zidarski mojster iz Volčjedrage, je zidal vodnjak za šolo v Biljah za 807 K 60 v. Dobil pa je 700 K. in sicer na davkariji. D. š. s. mu je še dolžan 107 K. Sola v Grgarju. Nak. 19. IX. 1911. na davkarijo v Gorici naj izplača za o. š. sv. 1000 kakor gradbeni obrok za šolo v Grgarju. Nakaznice in pobotnice pisani od Finš. Podpis na nakaznici manjka, vidi-rana pa je od okr. glav. Gradil je šolo Valentin Leban. Izplačan je bil ves znesek dokaz za to so pobotnice podjetnika. 2270 K se je po izjavi izvedencev preveč izdalo za to zgradbo, med katerimi figurira tudi o-nih 1000 K. Finš. trdi. da jc bil nakaz neopravičen. la znesek ni prišel v njegove roke. Ros. Ta denar ni prišel v moje roke. Tudi če bi bil falzifikat. bi moralo biti vpisano v dnevniku, ki ga je Finšger \odil. Sicer je razlika le od 8 dni od enega nakaza do drugega. Preds. Zakaj niste vpisal v dnevnik. pobotnica je bila pač notri. Fi. I o se je moralo zgoditi v naglici. September je bil. takrat pričnejo šole iu sem bil preobložen z delom. Drž. pr. 19. IX. 1911 vam je Ros. rekel, da treba 100(1 K.'za Valentina Lebana, kaj ste naredili? Fi. Sem spisal nakaznico in jo dal naprej. Drž. p. Pa niste nikjer vpisali, da ste nakazali. Fi. Ne. Sc nisem niti zavedal v nit- glici. Drž. p. 27. IX. ste vpisal 2000 K in se niste spomnili na onih 1000 K. Fi. Takrat sem imel čas opisati. Drž. p. Kako evidenco pa ste imeli? Fi. Evidenca je v knjigah. Drž. pr. Zakaj ne odgovarjate na moje vprašanje. Ne dobim odgovora! Fi. Direktno obdolžava Rosino, da ie prejel in obdižal denar. Dr. Fr. Ali ste izkaz sproti sestavljali? Na kateri podlagi? bi. Rosina mi je diktiral, iu sicer na podlagi knjig. Drž. pr. konštatira. da je Rosina za to šolo Škrat nakazal V. Lebanu obroke. iu da so vsi ti pravilno vpisani. Pr. Konštatira da je večToma. kjer ie pravilno. Rosinova pisava. (ilede druge nakaznice za naprave v šoli v Grgarju za znesek 311) K. pravi Fi.. da je bila neopravičeno izdana. Ldino bi bilo mogoče, da se je kupilo kaj v Gorici za šolo: klopi, omare, mize itd. Sicer je slučaj enak drugim. Drž. p. Zakaj niste pred preisk. sodnikom obdolžili Rosino? Ste rekli, da nič ne veste? Fi. Jaz sem vedno rekel, da se bo našlo pojasnilo med akti. Priča Val. Leban, zidarski mojster iz Grgarja, izjavlja, da je vedno dvigal denar, ki se mu je v obrokih plačeval. pri davkariji. On je popolnoma plačan. Do 15. Vlil. 1912 pa ni bilo nobene poprave ua šoli. Je povabljen tudi za prihodnji dan za pričo. Priča Anton \ od op iv ec, učitelj v Grgarju, je poklican kot blagajnik grgarske posojilnice glede povračila nekega dolga, ki ga je imela prejšnja priča. Leban, pri posojilnici. Priča Josip G o d n i č. kurat v Grgarju. je poklican kot član odbora grgarske posojilnice in izpoveduje o odplačilih dolga, ki ga je imel Leban pri posojilnici. Za šolo v Kalu se je izdalo preveč 4120 K. med temi je tudi znesek 1300 K, ki je bil v poravnavo stavb, računa nakazan 21. I. 1911 Finšgerju. Spisal in podpisal je nakaznico in pobotnico Finšger. ki trdi. da jc tudi ta znesek neopravičeno nakazan iu sicer se je moglo to zgoditi na isti način kot pri prvem slučaju. Izvedenec Hrovatin raztolmači, da manjka denar, o katerem se ve da je preveč izplačan in da ni nikjer pobotnice. ki b idokazala kam je prišel denar. Priča Adalbcrt S a k s i d a, zidar iz Gradišča, je zidal šolo v Kalu za 33.255.10 K. Denar je dobival v obrokih in je popolnoma plačan. 4. XII. 1911 je bil zadnji obrok; med predzadnjim iu zadnjim obrokom ui ničesar dobil. Denar je vedno pri davkariji v Kanalu dobival. Na šoli ni napravil nikakih poprav in ni dobil več kot so znašali gradbeni stroški. Fi. Jaz sem večkrat zalagal stranke. če ni bilo pri o. š. sv. denarja. Ali nisem mogoče priči dal kakikrat 1300? Priča. Ne. Drž. p. Kake zneske ste zalagali, večje ali manjše. Fi. Tudi večje. Tako visoke (1300 K) že. Drž. p. Takih zneskov se pač ne nosi v žepu, marveč se jih naloži v posojilnici. da kaj nesejo' Za poprave v šoli v Kalu je bilo nakazanih tudi 220 K neopravičeno, in sicer 22. VII. 1911, Priča Karol S i m č i č, učitelj v Kati. izjavlja, da se je popravila L. 1911 sesalka in cev za skupni znesek 7 K 30 vin. Za 200 K ni bilo poprav. Fi. trdi. da se je mogoče pri sestavi nakaznice v naglici zmotil in napisal poprave namesto oprave ali naprave. Res so se nakupile nekatere oprave za šolo, ti dotični akt, s katerim so se zahtevale je bil nemško pisan. Poprave je nemški »Reparaturen« in o-prava »Einrichtung«. Torej je po mnenju drž. p. ta opravičim netočna. Drž. p. konštatira na podlagi sporočila orožništva, da je bil Rosina na dan nakaza v I lolenjskih Toplicah, kar je posneti iz tujske knjige. Torej v tem slučaju ni mogel Finšgerja slabo informirati. , Fi. trdi. da ga je moral že pred odhodom tako informirati. Sicer pa je prišel Rosina med tem dopustom enkrat v Gorico; takrat ga je tako informiral. Drž. pr. Kako se more 22. VII. spomniti na slabe informacije od Rosine. ko je on odšel 6. VII. na dopust! Vi ste potegnili denar? Fi. Da. Drž. p. Kam je šel denar? Fi. V moj žep ne. Drž. p. Izkažite sc. Fi. Mogoče sem ga dal Rosini, ko se je vrnil z dopusta. Drž. p. Meni je na tem. da se do/ene resnica, gola resnica. Takrat se ui moglo vedeti, da bo Ros. sedel danes tu na zatožni klopi, zato ni imel nikdo povoda ponarediti tujsko knjigo. Predlagam, da sc prečita sporočilo orožništva. Dr. Franko protestira, češ. da so informacije orožništva večkrat napačne in zato nezanesljive. Dr. Fr. vpraša, če je mogoče da! Fi. denar R.. ko se je vrnil iz Toplic. Drž. pr. Vi pravite, da ste čakali, da se vrne Rosina? Fi. To je edino mogoče. Ali pa sem anticipiral kar sem večkrat storil. Drž. p. Ni nič anticipacija, tu je nakazano za omet, ki ga je moral podjetnik po pogodbi na lastne stroške napraviti! Fi. Mogoče je Saksida pozabil. Drž. p. Saksida je natančno odgovoril. Se vpraša še enkrat Saksido, ki odločno zanika, da bi bil prejel kako plačilo za omet. Priča Ivan 13 i z j a k. posestnik iz Kala. je popravil sesalko in je dobil 1.30 K od učitelja. Priča Stefan L i p i č a r iz Kala je popravil cev za znesek 0 K, ki ga je plačalo šolsko vodstvo. Za dela za 220 K ne ve nič. Priča Matevž Piri h. posestnik iz Kala. pravi da se je popravljal na šoli v Kalit dimnik za znesek 4 K, ki ga je izplačala davkarija v Kanalu. O znesku 220 K za poprave ni priči nič znano. Anton J n g. zidar iz Kala ni navzoč. se prečita zapisnik, ki pravi, da je samo dimnik popravi za 4 K, ki jih ie dvignil pri davkarjii v Kanalu. Po 5 minutnem odmoru sc prečita sporočilo orožništva* v Toplicah, ki pravi, da ie bil obtoženec Rosina od 6. VII. 1911 do 27. VII. 1911 v Dolenjskih Toplicah. Dr. Fr. Praša izvedence .če so izkazani stroški za opravo v kalski šoli. Drž. p. Denar se je nakazal za popravo (za omet) za šolo v Kalu. Predlagam. da se zasliši dr. Pavlin, da pove kako se je zaračunala oprava za šolo. Za podobe in za druge oprave ie imel Fi. račun pri dotični tvrdki. Tu še vidi kako se je poslovalo, ko se vidi. da se je dvigal denar za popravo in sc hoče trditi, da se ra je vporabilo za o-pravo. Da se stvar pojasni, kako se je zaračunal denar pri nakupu oprave, predlagam, naj se zasliši dr. Pavlin. Sodni dvor se umakne in preds. naznani, da se je ugodilo predlogu drž. ^ ('(Diltnana pekarija 4fp £ ^ In sladčičarna ^ 4} ! K. Draščik t 0 v Gorici na Komu + (v lastni hiti) £ lrvrsuj* naročila vsakovrstnega a ^ peciva, torte, kolače aa birmano« ▼ ♦ In poroke, pince itd. Prodaja različna fina vtna in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri • poroča se sl. občinstiu. fen* Jako nizke. Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem inostu št. 63 (Via Ponte Isonzol v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. TftOPejCi: Kiijceneje kupite lastiko zu cepljenje trt llEXCClsiQP“ pri tvrdki I. Drufovka, Gorica. Gosposka ul. (nasproti onta“). pr. Nato pa prosijo porotniki, naj se obravnava prekine, ker morajo nekateri domov. Je b ura 45 min. Izjava.*) Vsled javnega obrekovanja sva prisiljena se tem potom izjaviti, da nimava med seboj nikakega razmerja ne zahteve, opo minjaje obenem, da na vsako nadaljno govoričenje v tem oziru se bode od strani podpisanih sodnijsko postopalo. Vrtov in, dne 28. junija 1913. Kati Kandus. Franc Čermelj. *) Op. ur. Za vsebino pod tern naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, dokler zahteva tiskovni zakon. Dr. Jušt Bačar zdravnik v Gorici, ulica Treh Kralje« 9 ordinira tč 10. Č! 11. it »č 2. č« 3. IR Viktor Toffoli-Uorica prva zaloga oljkovega olja Via Tc atro 16. •• Via Šimu 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncoa, Nizza, Oneglja. ■ Cene so sledeče: Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko oljkino olje . „ „ 1.28 Valona..................... „ 1.40 Bari...................... „ 1-40 Oneglia................... „ - 1.60 Lucca..................... „ 2.— Nizza.................... ,, 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franku na dom, kakor tudi na dežele in izven države. n v ■ vsake Očala at, kovosti natanjčno po( zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. m f v 9 Lekarna id 8 3S ^ Prave |n edine žel. kaplj|ce ^ W s znamko sv. Antona Pado- W 8 znamko sv. Antona vanskega. W n Zdravilna moč ,w, teli kapljic je ne- V prekosljiva. Te «1 kapljice uredijo ^ redno prebav- TO Ijanje, če se jih A dvakrat na dan .• uvdbuii iiu ucui jr 'p- po jedno žličico hg? ^ (Varstvena znamka) popije. Okrepi ^ ^ oelodec, storč, da itsgine v krat- ^ ^ ketna času omotica in šivotna ^ M lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ ^ storč, da človek raje je. ^ Cena steklen|ca 60 vin. j#j Cit«ji e! Važen ogli.s »Slovenske Straže«! Čl tujte! Turska srečka V današnjih težavnih razmerah zamorete obcgatetile s srečko' je v to svrho prva in najptipnčljivejša srečka, ker ima šest žrebanj v-akn leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400 000. 400.000 400 ( 00. 200.000. 200.000 200 000 zlatih frankov, ker vsaka -rcčka mura zadeti najmanj 400.000 frankov, ker je tedaj ..anjo izdandenar varrr i aloji n kcl v hranili ici. ker gra še dolgo vrsto let m obdrži kupec po i/.plačilu kupnine trajno igra m pravico brei t-aktpa taduljmga vplačevanja, ker znaša me-ečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, m ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Pozor! Pr lir dnje Irebanje *' vrS' 1,ne '• avgusta 1913! -------------------------- (davni dobitek 400 000 frankov Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Važno' Sprejt majo se tudi priglasita k nakupu sreik avstrijske državne razredne loterije' Pojasnila da e In narr čt'a fprrjima ra .Sloteneko Striro- g Valentin Urbančič. Ljubljana. Kongresni trg at. 19 ZAHVALA. Za izkazano zadnjo čast ob smrti prečastitega gospoda MIHAELA ŠTRUKEU-NA vpokojettega župnijskega vikarja v Bovcu. Zahvaljujemo se podpisani prisrčno preč. duhovščini, sorodnikom, njegovim prijateljem in znancem, vernikom iz Cez-Soče in Bovca, ki so se v najobilnejšem številu udeležili pogreba blagega pokojnika. še posebej se zahvaljujemo preč. g dekanu Ivanu Vid-mar-ju za vodstvo sprevoda in mrtvaški govor v cerkvi, čislanim županstvom iz Bovca in Cez-Soče, ki so se korporativno vdeležila sprevoda, raznim drugim gosp. uradnikom, trgovcem, učiteljem itd. kakor tudi bovškemu pevskemu društvu za ginljivo petje pred hišo žalosti in na grobu. Vsem skupaj kličemo : Bog povrni! V Bovcu, dne 26. junija 1913. Ivan Štrukelj, brat, Franica Štrukelj, nečakinja, Terezina Štrukelj, sestričina. ŽGANLE IN ŠPIRIT na debelo in drobno prodaja tvrdka : .., T"- v G[oriei ulica sv. Antona štev. 4 (tik kenijskega trga) kjer je bila pred par Ietami tvrdka J3o‘gitxi. Zaloga raznovrstnega pristnega belega in černega vina. Zahtevajte cenih zastonj in franko. Pazite nti naslov ! j) j n n niotno, zavreto se popravi kakor If I IIU| tudi odvaame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Službo išče vrtnar ali uprav- hiIi mladenič, vojaščine prost z do-llllt brimi spričevali, najraje kje v okolici Gorice ali v kakem trgu na Primorskem. Naslov se dobi pri upravi „Prim. Lista". ODLIKOVANA rilJBLARNA Gorica, vla Formlca ib priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem E, JakiD Gospodična vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika; zanesljiva v računstvu se sprejme takoj kot praktikantinja za trgovino in pisarno pri J. Kopač -u svečar v Gorici. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „G(oriške ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga). 1 l Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ■— Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana ====== zapriseženi sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. Izdajate!; m r tt-vtrni uredn k t. VtropoHek * Gorici Tiska,Narodna Tiskarna* v Gorici iodgov L Lakežif.