293. stranu.
IMHM t nMt B. Iraki 1917.
L. leto.

.Slovenski Narod* Vt*|a p* f**tti
«i Arstio-Ogrsko:                                         sa Nea«B|»:
oeio !eto skopaj oaprej      .   K 30*— I ćelo teto naprej    .    .   .   .    K 34*—
&u5a :   ; :: :l™   »****** *~ **• ^«1
■a mesec    «        •    .   •    •   3*50 | cek> teto oaprej   .   .   .   .   K 40.—
Vpraianftni glede Iroeratov te naj priloži za odgovor ćopUnica aff rnamka. CrprmraOAtTO (spodaj, dvoriSče Icvo). Kaaflora ullea M. tt totoffoa St St.
latafta v»*k 4aa *«••••* lavs«*** Misli« ta ^rssaik«.
bMcnti ae računalo po pjrafrlfene-n prastaru in slcer: t mu visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vi«*., dVslcrtt po 7 vi*., trikrat po 6 v. Poslano  (enak   prostor)   15   Wn..   oarte   in   za Vate  (etiak   proator)   10  vfn
Pri veejlh Insr^eHVt *»o dogovoru.
W«T* *ar*€sflrl aaf 9»if)9ft 8ir*ć.n»<t telio     ^T *• •**ws1t)l.   ~*aM Ra sajBo ptsaeae sir»ći>e »rez [f?£latte deairfi se ae noreio aikakor azirati.
„Ifarotfaa ttskaraa" telafoa M. 8».
Gorlfti slovenski tfeželnl poslane! za deklaracijo.
Slovenski dežeini poslanci goribki izrekajo državnozborskemu »Jugoslo-vanskemu klubu« svoje pol no zaupanje in odobrujejo njegovo deklaracuo z dne 50. maja t 1.
Fran Dominko. dr. Alojzij Franko. Fran F u r I a n I. Fran Gor-J a p, Fran G r g i č, fgnac Kovač, Fran M i k 1 a v i č. Anton M ik u ž, dr. Karol Podgornik, Ivan R o i ec, Ma-tija Ratar.
(Deželna poslanca dr. Anton Grc-torčič in Josip Fon sia hkratu državna poslanca in kot taka člana »Jugo-slovanskesra kiubac; dežeini poslanec dr. Gustav G r e g o r i n *e tuđi državni poslanec- je odsoten. — Op. ar.)
Govor Doslonca drla Una.
V debati o predlojcn. naj bodejo pri mirovnih pogajanjlh navzoči zastopniki poslanske zbornice, je 19. t. m. poslanec dr. R a v n i h a r. ki ie vskočil namestu obolelega drja Ćin^rije, predloz uteme-Ijeval tako-le:
Visoka zbornica! Naši vojskovodje so z mskimi voiaki dogovorili - — ćetudi kratko — premirje in naše vlade so na tem, da prično mirovna potajama s eno stranko velike Rusije, s takozva-nimi boljševiki. Trdijo. da je ta stranka s; prilastila vlado, diktaturo in da vsleJ ♦e svoje pozicije moči reprezentira vlado v Rusiji. Natančnejesra ne vemo. ćelo po časnikarskih poročllih, kakor nam iih cajo vedeti. ie položaj v Rusiji s> tako zamotan, da nismo v položaju, da bi pregledali situacijo. Vsa dosedanta praksa poroeevalstva nas je izučila.
Ako trvažttjemo. kako so se med vojno posluževali tiska, ne samo. da bi umetno ustvarili iavno mnenje, ampak da so to Javno mnenie naravnost potvo-rili; ako vemo. da so uredništva dobila navodila, ne 5amo. česa ne smeio priob-ćiti, ampak kar ?o po diktatu morala natfsniti: ako premislimo, da ae Je vse to zgodilo, da so varali zunanji svet in v zmoto pripravljali lastno prebi val stvor ako končno vidtmo, da se ćelo oni veKk! možje. ki vlečelo žice na pozori-šču svetovrtes:a gledališta, ne strašijo pred potvarjanjem. potem mislim. da Imamo pravico do skepse, ki nas sili, đvomlti o tem. !e-!i o Rusiji nam podana slika predstavlja resnico. a!i pa satno podobo v zrcalu, fato mong^ino, samo videz.
Motroče Te, đa rmata zroi Cremin ffl nemška vlada boljke informacije, saj bi se sicer ne bila od!o£ila. da potnieta v Brest Litovsk. da se tam pogafajo z bo!jše\iki o miru. Pustimo na strani. fe-li sedai baje moč imajoća stranka predstavlja Rusijo m }e !i rte bo jutri te to moč si polastil drucr reprezentant — spominjam na spremembe polno uso-đo mož franeoske revolnci}e — pa ravno, ker v tem obstoje dvomi ie naša tahteva. da bočemo sodelo\rati pri po-fafaniih. tembo!i ntemeliena.
Tndi v tem pogled n hočemo »meti kontrolo, hočemo si poredati poobla-sčence in pooblastitelia. preiskati v imemi Rusije fatrievano lesr!timac;io. prav ker hočemo v svoio Tastno korist odstraniti vsako varanje in ker hoćemo vse svoje narode varovati pred razoča-ranji. Predstavljajmo si samo pobitost, prestra^enost ljudstva, ako bi za nekaj časa moralo fzvedeti, da fe sklenfrni mir samo krpa papiria. Rušila, prava Rusija, pa nadaljuje voino, sto'i polna sile v vrstah naših sovražnifcov. To bi bil apo-ptektičen ndarec za monarhOo.     fPritr-
fevanfe.)
Visoka zbornica! Morda ni n!kdar prišel primemejši trenotek od sedanje-^a. da razmišljamo in govorimo o vzro-kih te največje vseh voien. ko mislijo. da iej s pogodbo napravilo konec. Ta ko-nec mora biti takšen, da nima v sebi kali za bodoče zaplctljaic. ali pa ni no-ben konec samo odjfoditev. samo premirje. Da pa pridemo do resničnega miru, moramo izpodmakniti tla vsein viro-
kom. ki so bili vodili do sedanjj vojne. (Pritrjcvanje.) Zato moramo natanjno poznati te vzroke, bi se morali tuđi nam otvoriti vsi tajni akti, pa ne tako, kakor nam jih priobčujeio v helih in rdečili knjigah v izviečkn. Dristriženc in lepo modelirane. Zut^anji urad naj se ne moti, kakor da bi bil v resnici kdo. ki bi trdno veroval. da te publikacije ougovanajo resnićnim deistvom. V lem, kar se tu priobOuJe in kar se tu opuSča, si zgodo-vinar čisto gotovo ne ho iskal svojih virov. ZgoJovina si bo že znala prskati svoje vire in strasna bo sodba. ki jo bo izrekla o povzro^iteljih te vojne: kajti še nikdar nišo bile posledice v svoji zadnji konsekvenci, tako slede veličine kakor glede fclobočin, tako strahovito, kakor nam jih kaže sedanja vojna.
Iz usmiljenia bi Želei, da bi onim možem. ki so hoteli to vojno, bila sodba milostna, rategadelj milostna« ker smatram, da so se v svoji čioveŠKi previdnosti bili popolnoma zmotili in v svoji omc-jenosti niti slutiti nišo mc,£li. da bo od njih zaneteni požar vteg.^, zadobiti ta-ke dimenzije, napraviti toliko resreč, nakopičiti toliko zla nad vse človeštvo. (Pritrjevanje!)
Kakor rečeno, navadni zemljani ne poznamo vseh vzrokov te vojne, ampak eno je ugoto%iti in popraviti je trditev, ki fe nedavno temti p^dla tuđi v nem-škem državnem zboru: knežje^a umora dne 28, junija 1914 r Sarajevu ni šteti med vzroke te vojne, pać pa ga je smatrati za gotovim krosom dobro doše! po-ve)đ. S~rV--v-' " o »mio trditev mi daje sam grof Tisza. teđaj mož, o ka-terem smelo lahko trd^mo. da je ob iz-bruha vojne vodil usodo monarhije. Tisza se je po našem omiku koncem 1914. i? Srbije v nekem pogovoru o vzroku vojne izrazil nekako tako-le (čita):
»Dne 28. junija 1914 izvršeni nmor prestolonaslednika ni pravi vzrok vojne. Vfe dolgo je namr*č obstoial zlasti v frareoskih broSnrah luđi odkrito propagirani nacrt, da mora Ncmčija v klešče s tem, da na eni strani vpadejo Francozi v Alzacijo skori duri pri Bcl-fortu, in na druj?i strani zajedno koz^iki preplaviio Berolin, pri čemur je računati na sopomoč drugih držav.
Izvršitev nacrta ie bila nrmenjena za konec leta 1917.. ob katerem času bi bile gotove stratesri^tie ^eieznice v Pn-siji. kl Je žanje Franciia bila dovolila velike kredite.
Po umoru prestolona^crlrTka se v Avstriji se nikakor ni mislilo rm po^le-dico vojne. Dne 20. juli ja '914. se ie ^redsednik Poincarć naTralai na posetu v Petcrhofu. Gar in Poi^carć sta imela običajno sogTa^ne govore, da je evropski mir popolnoma zacrotovljen. Namen nestanka pa fe bil. općiti iriej tem sk^e-nleni nacrt, di je napasti Nemčljo v jeseni 1914. Jesenski termin *>^> izvolMi. ker je ob tem ča<n koncentracija trup z navideznim vpoklicem k manevrom, z zadržanjem starejsih letnikov ter vstopom  rekrutov ma nj očividn^.
Med carjein in Poincarejem. oziro-ma med franco^kimi in ruskrmi čr?.a.\-niki do^ovoriene nacrte je neki ruski »Redi« izdal nemški vladi in Nt-mčij2 se je odločila. da z ozirom na svojo hitrej-šo mobilizacij<ko mnžnost prehiti napad. Nemški cesar Ie spoznah da Av-stro - Ogrske ne bo nikdar tr.ko lahko pridobiti za vojno, kakor v onem trenutku sarajevskesra nmora in da je to-rej sedai dan moment, izkoristiti zavez-niStvo. Stopi! je v rvezo s Tiszo, ki je uvažnje nevarnost. ki bi z vojno na jogu pretila monarhiji, zlasti pa stali&ćn Ogrske. prevzel naloJTo, da vladarja pri-dobi za soudeležbo v vojni- Tisza ie predlagal umrlema vladarjn tri oblike ultimata, čigar najstrožla ie obsegala točko 5- ki ie vodila k ©dklonitvi ultimatuma, v tej obliki, da naj Srbija izjavi v »Moniteuria«, da se bo dinastija Ka-racjordjevič odpovedala prestolu. Cesar je pustil od poslati najmilejšo obliko, ka-teri. potetn ko je v kritični uri srbski vladi prišla 2000 besedii dolgo brzojavka ruske vlade, ie sledila odklonitev altimatuma. Ultimatum pa je huci na-menoma tako oštro obliko, da mu je morala slediti oćkkmitev Io to jo naravno tući prićakovali
V   razgovoru z nemškim   cesarjem «c Tisza omenil Romunsko. Nemški cesar ga je pomiril o držanju Romunske, češ, tam vlada Hohcnzollcni.
Proti Srbiji še vedno nišo namerjali glavnega udarca, naloga avstro - ogrske armade je bila enostavna, da Ruse zadrži toliko časa, da Nemci vkorakajo v Pariz, na kar so z orirom na presenet-ltivi napad na Belgijo z gotovostjo računali. Bitka ob Marni je to prcprcćila.«
Tako Tisza tn mislim, da imam v njem avtentićnec:a tolmač.t, ker smo si precei na jasneni, da ;e veljal Tisza v triioliiu Stiirgkh - Berchtold - Tisza kot inspirator. Indejstvo ie. da so v koloariih v BuJimpešti sedem dni preJ ultimatumom Srbiji Čisto pozitivno govoiili. da je Tisza pri sestavi ultimatuma, ki naj Srbijo ali moralično unići ali pa žene v vojno. Tako torej so napravili vojno.
Seveda si ie Tisza stvar predstav-Ijal mnogo enostavnejše. Saj je dejal v odgovoru na neko interpelacijo kratko po izbruhu vojne, vojna s Srbijo Je tako, kakor če priđe patrulja med pretepajoče se v gostilni in napravi mir. (Smeh.) Tako enostavno si je Tisza predstavlja! vojno.
Zanimivo bi bilo, zasledovati pega-lanja. ki so potem vodila do vojne z Romunsko. Ravno romunsko vprašanje ie eklatanten rrimer. Kako sta pri nas rtotranja in zunanja politika zvezani Ako bi Romunom na Ogrskem dali od njih tekoni pogajanj zahte* ano avtonomijo, kar pa je Tisza kratkomalo ođbil, pre?-kotne bi do vojne z Romunsko ne bilo prišlo. Vprašanja zunanje politike se pri nas od vprašanj notranje politike pač ne dajo ločiti. So v orsanlčni zvezi. ena vpiiva na drugo in trdim še enkrat, kar sem bil nekoČ že dejal. morda bi ne bilo prišlo do te vojne, ako bi c'edili dnigač-ni notranji politiki. (Res je!) Ako bi bili kot narodnostna država ustvarili zadovolji vo narodnostno pravo ter na trd-nem temelja zadovoljnosti uarodov slo-nečo nstavo, tedaj bi imeli :udi na zunaj braniti druge interese. (Pritrevanje > PruRi zavezniki bi nnm stali ob strani in nihče na sveta ne M prisel na m^el intervencije in delitve. V letih IM48.. 1849. se Je nanravil poiikus, ć» bi vzpo-^tavili avstrijsko misel.
V  mtavnem or!seku v Kromerižn ni ni!ixe drugi nego Pa'sckv prišei  z demokratskim  in  fnrodnnstnim  federalizmom,  ki  pušča  hlstork'ne  tradicije  popolnoma ob sirani. Vsa monarhiia bi se delila  n^  osem  narodnostnih  držav ob čim močneišem      varovanjn      jezikov-nih mej. Cfsko-Avstriisko bi ne cbse« galo sam^ slovanskih delov Češke, Moravske. Sleske. ammk, k^r je prav da-nes zanimivo. tuđi Slovaško. P^lnck^- je imel v m'^lih dve ju^ros'ovan^ki državi: na enl strani Kranjsko fn Pr«-norsko. po drujri strani Jucroslov^n^ko skunino. ob-se^atočo Hrvatsko, Da'madio in srb* ko vojvodino na Ottrsk^m. Madjarska «=ku-^ina bi obs^i?ia     samo     ir     madjar-sklh delov Ofrr^ke in Sedmo^rra^ke.
Tuđi banu Jelačhrj ie lebdel nacrt. da združi vse Juc;oslovane v monarlijii v jedno državno skupino, ilirsko pro-vinco. Tn ce!o felđmaršnl Pa^etzky, vojak, je dal po^oben nasvet Dunaju.
In tu Imajo pogurn trc'iti, da nam je našo deklaracijo po?>epnila ententa. (Bravo, bravo!)
Zal, je završeno spravno delo kro-meriško raztrsala reakciia in od ti ej mo gočneži v državi nišo napravili nikdar resnejra poizkusa. dn bi premostili narodnostna nasprotstva. lemvcć so na-rodnostne spore izkorlstili kot lagodno podlago za absolutistično vladanje. (Prav res!) Ta leži izvor vse /nisere na znotraj in na ven. Pred petdesetiml leti je nemSki pesnik dejal o Avstriji, da je stiženjska lađi a. z vkrcanimi nesrečniml narodi, ki bodo osvoboicni stoprav tedaj. kadar bode ladja tre^vxtla ob pečino. Pet-desetletni poizkus. vladati t dualizmom, fe ponesrečil. poizkus, kl smo ga s sve-tovno vojno dovolj drago plaćali. Z do-sedanjo politiko totalno preJenjati in ho-diti nova pota, bi bila naipomcmbnejša flvljenska naloga, najvažneiša pridobi-tev pravega avstrijskega državnika. f>n bi vtcgnfl re*iti. knr se *« re^irl di. To-da ne vidimo tega državnika, v napake
dosedanje politike so se tako zagrizli, da ne morejo več ven. Iz tesa ie razlagati marsikaj, iz tega je tolmaćiti predvscm neodkritosrčnost naših vodilnih držav-nikov, kako obravnavajo naše noiranje in   zunanie   zadeve.   (Pritrjevanje.)
Ako boljieviki, odnosno kongres sovjetov dne 9. novembra izjavlja (čita):
»Pod aneksijami a!l nasilno prilas-titvljo ozcmlja razume vlada po prav-nem nazoru demokracije na sploh, in delavskej?a razreda posebej vsako vte-lešenie male, slabntne narodnosti v veliko mogočno državo brez njenega so-glasja, neodvisno od stopnje njene civilizacije In njenega geografskega položaja, bodisi v Evropi ali v onkraj oceana ležeći deželi; nasilno držanje kakega ljudstva po kaki državi, brani-tev, da bi dovolili ljudstvu pravo Ijud-skega glasovanja proti njegovi volji, iz-ražani v tisku ali na ljudskih shodih, ali v strankarskih sklepih, bodisi z uporom ali prevratom proti tlačiteljem, branitev, umakniti vojaštvo, končno branitev prava, da si izbere svojo politično formo vladanja — to je aneksija ali nasilna prilastitev.« — tedaj je s tem pojem aneksije jasno ocrtan. Ako se končno v znanem pohabljenem ra-diotelegramu ruske mirovne ponudbe od 25. novembra glasi (čita):
»Predlog nemudnega premirja na vseh frontah v svrho sklenitve demo-kratskega miru brez aneksij in kontri-biscij, z garancijami nacijonalnega prava samoodločbe . . .«, tedaj je to imeti za izraz volje, ki ne pušča nobenega dvoma.
Moremo li isto trditi o grofu Czer-ninu, ki je po eni strani fzjavil, da so-glaša s temi nazori, potem pa se po-vzpel do trditve, če§, da naši zakono-dajni zbori garantirajo »pravo samoodločbe narodov«, da imajo posamezne narodnosti v obeh državah monarhije v ustavnih napravah »prav tako« vse možnosti, da uravnajo svoje zadeve. Tako neresnico si drzne gTof Czernln trditi za našo dualfstično vladano monarhijo, ki prav s svojimi ustavami ne-nemške, oziroma nemadžarske narode izroča na milost in nemilost Nemccm, odnosno Mndžarom. (Pritrjevanje.) Ako bi imeli možnosti. da bi si tu garantirali samoodločbo na podlagi ustave, tedaj bi naše tožbe polr.ih 50 let ne hodile mimo ušes naših mogočnezev, tedaj bi ta država ne bila zmehčana in oslabljena  do agonije.
AH je morda iskrena politika, ako VVilson 10. junija izjavlja (čita): »Borimo se za svobodo, za samovladanje, za razvoj narodov . . ., nobenega naroda ne smemo siliti pod vlado, pod katero ne želi živeti«; na to pa gTof Czernln dne 29. julija replicira (čita): »Ml in naši zavezniki imamo pravo do življenja in razvoja, prav kakor drugi »narodi« te zemlje. Avstrija in Ogrska si prepovedujeta tuje vmešavanje od zunaj; svojo hišo hočemo sami upravljati, kakor smatrajo to za pravilno naše vlade in naši zakonodajni za-stopi.«
To je potvorba dejstev. Grof Czer-nin pravi »narodi«, misli si pa »državo«. Prepoveduje si vsako vmešavanje v notranje zadeve države, v isti sapi pa diktira Rusiji neodvisnost Poljske. Zakaj Je Poljska mednarodno vprašanje? Ker se Poljaki dele na Nemčijo, Avstrijo in Rusijo, ker bi v tej obliki cjali daljnjega povoda za mednarodne zapletljaje. Zato jej pripoznavajo pravo do samoodločbe, zato proglašajo njeno neodvisnost. AH ne velja isto o Juicoslovanih? Ne postane li tuđi jugo-slovansko vprašanje v tem smislu mednarodno vprašanje? Da bodo Srbom v kraljevini srbski in v Crni gori pravo do samoodločbe in popolno neodvisnost varovali in jamčili ne samo erten-tat ampak tuđi Rusija, zlasti Še boljše-viki, da tuđi napram njim ne bodo do-puSčali nikaluh aneksi] in kontribucij — bodisi na kateremkoli-kraju meja — je nad vsakim dvomom.
Bode li potem za mednarndni polože i kon^f-»o. ^'co bn^o ?-^-«1 vp ! v avstro - ogrski monarhiji,    ki    tvorijo
ćelo večino vseh Jugoslovanov, še na* dalje tlačeni in osužnjeni? Zakaj se potem drugače obravnava z Jugoslovanl, kakor s Poljaki in zakaj se pri nas smatra skoro kot veleizdajalstvo, kar priznavajo Poljakom radovoljno kot nekaj samo ob sebi umevnega? (Prav res!) — Ako potem našem« vladarju polaq:ajo na usta besedo demokracija, mi pa te demokracije prokleto malo občutimo; ako vemo, da je poudarjanje demokratske misli veljalo takrat Ie za kompliment pred rusko re* volucijo; ako pravi jo, mi hočemo biti gospodarji v lastni hiši, ne razlože pa obenem„ da pod pojmom »gospodarji« nikakor ne mislijo prostih narodov te monarhije, ampak dve nedemokratlčnl ljudski kasti, tedaj so vse to nesoglas-ja in inkonsrruence, ki jih bodo kot take občutili tuđi naši kompaciscenti ob mi» rovnih pogajanjih. (Pritrjevanje.)
Iz vseh teh razlosov se bojimo za mir, vstajajo v nas dvomi, bode li i Rusijo nameravani mir zgrajen na solidni podlagi, more li ta mir — in to bi bila glavna njegova naloga — vgla-diti pot za splošni mir, ali pa ne bode ćelo zagradil pota do splošnega miru. V tem tičita smisel in smoter naše za« hteve, da naj avstrijski narodi sodeiu* jejo na mirovnih pogajanjih — od demokracije do demokracije. Da bo potem cesar podpisal mirovni akt in tore| mir sklenil, o tem ni dvoma; v ustavi pa ne stoji nikjer, da naši zakonodajni zastopitna mirovna pogajanja ne smo-jo imeti nobene ingerence. Mislim, da mi proti očitanju, češ, da je naša za* hteva protlustavna, ni treba dalje pole-mizirati. Nasprotno, naš apel gre da cesarja. Nočemo, da se naši državnik! puste kriti z osebo cesarjevo. Prizna-vamo, da cesar odkritosrčno želi miru in ga skuša rudi doseči, te volje ravne nočemo pustiti skvariti; hočemo, da cesarjeva volja ustvari polen in cei čin. Ne bi hoteli, da bi se o našem vladarja reklo, kar pravi Grillparzer v svojem »Brudcrzwist im Hause Habsburgc: »Das ist der Fluch von unserem eJIen Haus: auf halben Wegen und zur hal-ben Tat mit halben Mitteln zaudcr« haft zu streben.«
Ker tega nočemo, ker nfrnamo samo samosvoje koristi našega naroda* ampak splošne koristi pred očmi, tedaj zavračamo očitek — kakor je zvenel hidi iz pravkar prečltariih nam izvajanj ministrskega predsednika — češ, da Je naša zahteva državi in miru nevarna, kar najcdlnčnejše. (2ivahno odobravanje in ploskanje.)
.Slovenski Narod* veija v L|m»itaal
dostavljen aa dom ah če se hođi ponj :
ćelo leto naproi    .   .    .    .    K 28*—  I  četrt leta      „       .   .   •   .     .    7^—• rx>J leta        „        .    .               .  14-—  I  la mesec     M        .....    2*30
Posanszm Jt2/Uxi vslia 12 vlnarjev
Dopisi na1 se rrankirajo. KoKopisl se ne vračajo. 0r«4nlstTo:   aaaflev« ulica tt. S (v U na i str. levo, Ulston kt 34
Govori.
Med n^iznačilnei^e ooiave časa. k? ?ra zdai živimo, soadaio tuđi eovori. Ali ne ODa?amo na sebi soremembe % ozirom na nreišnia leta? Sai Drei smo tuđi čuli o raznih naoitnicah ob nrilikah vlad?r^kih se^tankov. na smo iih Drebl-rali mimocrrede. ker so se nam menda zdele Ie okraski. 2ivlienia nismo čutlH v frazah. A danes noslušamo besede \m ^n nam deistva: danes milimo o nflh, cer se zavedamo. da liieio clnboko i« ^ii.^e. In taVo se skoro ze ćelo leto no* iavlia ta čudni način irmenlave misli tned narodi. Sorva ie bil^ oblika še tr-da. vsebina navezana Dredvsem na Interese govornikove domovine. A Dola-Toma se te oosnlošila in v vedno ostret-^i luči. »Zakai!*. zavedro ali nezaved-no razkrila i d e \ o v o i n e. če lahko imemriemo tako vse niene vzroke. na> £ibe. namene. račune jn ideale. In da* ies čutimo vedno boli. kako se bore Hesede stare^ra zakona z zakoni bo-doč-io^H. knko se ie čisto v osoredln raz^aril ne'crvavi boi oneea, kar ie. Z onim. k^r im^ Driti.
In človešrvu v^llalo besede. danci več. kakor kdai. Ker namreč ne osta» neio Ie v zborovaHih dvoranah. tem* ve^ «rredo nd dnJ5 do d'»^ in ker se nišo rodMe srme \z sebe neeo so Ie odgovori na nema vnra^anla nrelite krvi, moramo vedeti. da ne veliaio Ie vladam. neTo nredvsem .nnro^om. ki tro« in Č?kaio. Z?to naroii nimaio samo nravlce. da tin noslu^aio. ne^o tu<fl doHnost.   da   odeovarialo.
Prvi s?H. kl \e dozoret v svetovnf vo^nf. ie n-^-^đtinstni nrob'em. Ćela ^tovr^V^  ^r'-'^a esi  t> morala nrWr**il.
i.| ^^ '. ^v  .-•   ~^  prnT    rf?    jpi^i    mora* ' zru^itt. Izzvali so «^a narodi, ki se utr*
Suan 2
,aLOV&NMM ftAKUO*,   4Uic 22. deceniDra   ii>l7.
293 stav.
leni v zavesti svoie iivlienjske sile. za-ve J:\io. da nišo več dr**vi služeći. r.^<o državotvorni element. In v tea ie orcoad. ki nas loći »n crrofa Czermna. Nie^ov zadnti zovor ie ia-•en: in noštencst za nolttnost: izustimo tuđi mi v sebi svoi nazor, da homo truni  in  neomahliivi  ▼ Času.    ki     ima
CI: ti.
Priznavamo: le monarhu* ima Dražico odločati t* »voil ženili i. A odeovo-ra Dotrebuiemo na voraŠanie: Kdo ic monarhiia? Kdo ie namreč tišti ahso-lutni suveren, ki ima oo vesti in narav-■cm zakonu orawn. odločati o živlie-ftiu liudstva. Sicer nam na »adnii sro-vor srrofa Czernina daie tehtna in men-da konćna ooiasnila. On stavi namreč pad na", to ie nad narode, državo kot ne: ai čisto abstraktne^s. ne*cr»i nevid-pera. kar se da moinče i*rolniti le z besedo: leszitimna r.blast. On ne ori-snava demokrat i zrna. neiro se ouločno pcstavlia  na   stran     last"in«kfh   nravic
aristoV'     :  .  k!   -^  ii------\\  !e rnate-
t\\?X t>            .\    <v     ■•                   .•* v rnc ih
rniunih. S tem i          ,<x n~r.;%ii človc-
ški čut. deistvo r.... veea hitia in nle-trove k'ilturne sile. kor mn odvrarne. m-.fn^st aktivnosti v svetovnem razvoju in desa s človeštvnm in ca sili le ▼ s ! u / b r» rr'^d *■""•* : ■ ''. Stavi nagode en~ke k'"                      -:*..-.v k) srosnodu menice in i."• Dlačuieio zaT:i. Da nirnaio Dravire. t.'di šimi biti đclefni Dreiete^a denaria: da. n"ti oravtce vurašania o cor?ht Cserri^rv-va država ie samo na «ilo ne^fi onrt xakon. a ne forma Člove?ke dru?he. Ie docrma K*onrery2t?yr.cza aristokrata. Ci-car živlieri^ki orincin is vladanie. li s te?* stal^ča ^~:— ie on suverenost države, ztiai s1 svoie na *unai In 7 .V ni .. •■■'»71*1 nas tr-ra ' vešVe . da ie na-rođnwr»o vnr?šanie le pcjtrania zade-va države, dočim oa nri nmantih nf-immo l'esedc. Če sno se ▼ tei vnini savedll čT sti v r*% in se zač;!t»1i — ne rav ■.■*"? e — nezo e*iake v verizi !i'id<tev. narn taka suverenost ::■? more biti svetn. V inte^esti celera s\re-ta te. ćn ne iščer«^ nlač'ia a!i ontreb. »e^ z * rro d:;i \ *- - *v*u !?. Tako ro ri ' dov. ?t kadar ir^clni r^icm            ^ volia narodiv. rc.T*"i r            > same do sc*bt vse »notrr.^i^* snnevec. v— -- -- '-::»ie. d^ sr» le ^*i«-'^a ?• rc Čisti d?mo- ts Di'i.^i1 *"».".?   Vsuk   ho  ^^T"   orlrovor:'.
Skriti a c^tri očitek, ći nilemo ob državnih temeljih, je dc^oma ve!?a! tuđi nam. Zdaj, ko v trolienju poro-jena spo.Tianja rode le rriMi o zgradbi fevodočnosri, stivijo nas v pn^o vrsto onih rr.zdirajoč:?: r\\, k\ je n!in cdi^o poslanstv'o. vkleniti srca v ?e fc?icm Rrcztipii, da nastti'o svoj e^cizen. Smo 1! dej^n*1;-) anarbi«?t!?n! element, ki raz-dira člcvesko diržho? Menda ?e ni raz^rela srca Ideja, ki bi ne imela svtv-jega vira v vesti. Tn vest — edirn. ne-razrušljivi zakon — nas onrtv^uje. Njeno sebičnost na iaj* defstvo, da so Iste danes polni vsi narodi in pred-▼sem on', ki čutijo Rosnodanevo roko. 2ato negiramo t?«teTa. kateri in đokier »a^ necri^?. S tem. dn ho^e^rio svobodo, ^id^mo bodačrsost Č'oveštva. ker sw>-Shiiemo nleeovo M«tvr>. Kaj ti prsi frrrh narodna- t^ ^-o«^«. ti*f-M k'.ilt'ira. Zato se ne borimo proti drža\i. ne"^ proti današnji državni ide-i i, proti dogmi oblasti za nov red.
Interpelacije reših pcsl^ncev.
Dunaj,    10.  decembra.    Poslane^    dr. Savnihar   je v današnji seji drža\-nesi 3*ora  vložil  obzirno interpelacijo  radi  ne-•lov^ežkcsa    postopanja   z   voinimi   vjetniki, Id  je  povzroiilo  retorzije  v  sovražnih  de-ielah.  Nadalje  ie  interDeliral  poslar.ee dr. Ravnihar  želez.  ministra    glede  vzpo-stavitve     železniškesa     prometa   na   pro^i Brezovica  -   Vrhnika.    Brez vsake  potrebe so ustavili ta promet. Tei okolnosti je pripisati, da je na tej prosi zmrznilo 30 va^o-bov    krompirja,     ramenjenih     za     trža*,kr» aproviz^ciin.  — Po^l.   .Tare  ie  v posebni interpelaciji cpo:nri!  ministra  za prehrano, dm ie v času cd 25. novembra do  in. decembra stalo na pro^i Brezovica - Vrbnika 28 vasonov krcrrnirja. namcr.jencKa za pri-»lorrk?   đeželc.     Ta   krompir     :c     rmrznil. Rivnotako Je zmrzr.Ho na  Je^eri'.cah 6 va-fonov krompirla. Vse to v času. ko nn na Kranlskem naravnost   drakonićr.o    rek\*iri-rali   krempir.   Poslanec   Ja'-c  je   m*-err)eliral fa&l  radi   razmer  na  ćeželnem  po?estvu  v fenhežn. kjer je počinilo v kratVem 5a.<n 24 drt^ocenlh švicarskih kriv. — Oštro interpelacijo   ja   vlržil   poslanje     dr.   Ravni-kir  na  že!ezni§'cega  ministra    g!eđe  Slovence   žaljive^a  po5tn«ania   načelnika   Vik-forla JečmineVa na   Tcsenicah in jrlede po-sp^Jevanja  cerrrariracije    na    omenlcnem kolodvoru.   Interpelacija   noudarja,     da   sta »d 10 ura*1r!lkr-v danes samo še dva slovenske na^^n^sti. Od ostalih  r,%tm znat«   !e ^lva  za   ?■*■">  slovensko.  UradniStvu  in   dru-fim    uslužbcnccm  je strogo    prepovedtio, ■m kolodvoru goveriti slovensko. 7. RemVci-ml tis!»žbencl se pn^topa n^:mi!ei5e. ktdir kat  jaTreše.  nasp"otnr. s  slrivenskimi    Var ■ajstrnfje.  InterpeTaciia  navaia v tsm  ozi-ra  več  slr*iiev. V«o politiko  v*   jf^erti^ki postaji vodi načelnikova fena.  Za tafrire-■ost Đosta;ena5e!ni'-a jrovori *t - !e slučaj: Dne 12. decernbra 1914 ponoći r.t In na je-ser.!?ki   kolodvor   pr«nelialo   500   ranjencev. Slovenske  dame   »Pdeče^a   križam   ki   %q strezle ran!encern. so se razgovarale s slo-vanskiml.   nem^ke   dame   z   nemSVimi     ra-■jenci.    Dočim   je   .Trčmi^tk  nem^ke  da^e pustil  v  miru,  Je  "f»h^V\   Slovenke  v naj-surove^em torn. Crški In hrvački ranjene! so vzeli slovenske dame v taJčito.   To   le JeCminekt    še    boli  uleziio  In  »akričal  fer »Was halten !^ie d!e Leute mit so dunimeil Rederei?n anf: aberre'chen sie. was ile zu ih?rreichcn habzn und 1as?en sic die Lente in Ruhe.« PreseneCene vsled tem surove^« na^tooa. so dame Var oMtsle. Nato eakriČi Je^minek $e enkrat:    »liib»n ste versttn-đcn!« Slovenske damt so bile slufbeno prt transportu in  načelrfk ni  i»re1  pravice,  vti-kati  se v njihovo službovanje. Na?« dime sa se čle ztrn^l teft    nastop«    pritoflt   \ urfd«e-Ini^i   »Pdc^ft  križa«  n«   T#seTiicth. Navrnča   ^e   n-'Ja   on   tem   J^^mine^ov«   »o-prr^a, Vi  'e Imeh  H-znr»^t. d*  ie «fovensV« 4ime  nanovo    *a1*1«.    t^^n  da   »o  moralt hVafi stdoSčenfa or^d sodi^^em. Ft m«P5«--vilnosti   Je   Ječminek kasne'«    đrema  slovenskima damama, ki »ta bili na perona pri
mfclft pokMMtd wwm*. rttma m to *m**
vsesm eb^instvm pre4 pit, polfittl M Trttft ter zakričal: »Marsch hinaus! Ta^rit ie Hl vstop na perem i vsropntCAfnl le 4o¥cl]en. Zategtd?! se Jcčmir.ck vtmlir ni vp«l rabiti si!?, ko sta dami vztraiali ter s« ništa odstranili s perona. Spričo tema »t^uvene-mu pr"tepanju postajenačelnika J^čmineka zahteva interpelacija njeea odstraaitcv z eseni' r^s kolodvora ter Rame£čtn)t te^a ta vsch drugih uradni^kih In pedurađni«kih mest na le^enlcah t Slovenci, kar bi edlno odsovarjalo narodnosti preWvalitva na Je-seaicah In aa G >rtajskem.
FROMETMA   MIZERIJA   WA   JUlNI 2ELCZMCL
(Interpelacija   posltncev   dr.  Korofca,   dr.
Bcr.koviCa,  dr.   Ravniharja,  dr.   Rybafa   in
tovariScv   do   rciczni^kcga   ministra.)
Prometne razmere r.a proći Južne io-lernice so se lzprememle naravnnst v prometni Skandal: ra^nere so nevzdrine, po-trpczljivost prc^tvalstvt je izCrpana. Treba je  opozoriti   samj   na   najhujie   nerednosti:
1.   ra   nenadno,     nenaoo\ edano     usta\*iiev os->nJh   vlakov.  pri  ćemer  so   izvagonirali potniKe     rr.ed   vožnjo     ler   so   morali   ćele tla:ve caka ii. da so s« smeli peljaii naprej;
2.  na majhno ^tevilo v prometu se nahaja-Jočlh  vlakov,  zlasti  oseSnih  in  brzovlakov;
3.  na prcnapolnjenje vagonov, U je nastalo vsled te^a in na dejrtvo. da ie mn-nlo tz-ostajati na  sio in sto petnikov n plaianimi voznimi  llstk!;  4.  na  deistvo,  da  se  vozni lisiki sa maihne razda'je sploh  ne Udajajo in  da  vladi    pri  izdajarju  voznih    listkov spleh   samovolToj;;     5   r.a  stra:no     stanje vozr.f^a   materi;ala,    zlasti   osebnlh   vago-tj'jv; 6. na dejstvo. da se f *ebni vagoni ne kurijo;  7.  na  naval  pri  malištevi!nih  izda-jalnicah  voznih  listkov.
Ni je morda proge v Avstriji, morda ne v ćeli Srednji Evropi, ki bi bila tako zanemariena, kakor nroja Dunaj - Trst. Vse pritožbe »o taman, uprava Južne ie-leznice se p stavlja na stali^če. da so pot-niki za njo tu, in ne obratno. Gotovo ni oprostiti vojaške uprave sokrivde na teh razmerah, di prehajaio ravno na tej progi preko potreh orebivalstva s tako ravnodult-nostjo sa * -i jed, kakor ni progah Jižne  žf              Ce  se  ti ii  v  p Ini   rr.-ri
upn^tcvajo potrebe armađe, bi bilo vendar mrgočc ustreči v mnojcih točkah prebiva*-stvu, «ami votje bi bilo treba.
Zlasti nbfutno je premajhrjo Slevilo vlakov, ki vonjo potnike, U česar nastajalo potem druge kalaTiiiete. Necbnodno pntrc^no bi bilo, da bi ?la na?manj po dva para brzovlakov in r>n tHje rari osebnih vlakov ta D:;naja v Trst, pri čemer bi mo-rs.II ostati lokalni v:aki za kra;še prose, tuđi bi bilo vpeljati n« stranskih progah, kakor Pra^cr^ko - C«tk«la>r3"a. Zidan most-Zatreb, Maribnr - Timl«ko, 5t. Peter-Rcka še po en par osebnih vlakov v vsaki »meri. Na progi Zagreb * Zida« most vozi sedai v vsa!-a ?mcri ćelo samo po en vlak na dan. kar je kakor v zasmeh prebi val« tati. Tuđi «edaj onemosoča Ojcrska Izboi^an'e prometnih razmer na Hrvatsko, in zdi se, da se naše ie!ezni£ke uprave kratVomalo klanjalo ogrskim diktatom, namesto da na-?t«p!io z retorzijo. Uspeh ofenzive proti Italiji, zfsstl otvoritev dovozne mpzt Pontabel in skoraišnjrj otvoritev Bohiniske železnice bo pač dovolila razbremenitev Južne železnice stlede dovoza ter bo mo-froče tuka! ijbo'jšati prometne razrnere, kaker je to rasa nujna za*it?va. Zadostl doljpo ?e nosila Jufna leleznlca flavno breme, ^edaj naj prevznme državna žele«-nica več:i del dovoza, da se bo vendar že er>Vrat mogoče ozirati r.* Južni želszntci ttrd!  na pozabljene   »civ5!iste«.
Zato vpra<amo: Ali ie c. Irr. rlada pripravljena, sporazumno z vojaSl:o uprava (centralnim transportnim vodstvom) storiti potrebno, da r>r?reria »rajona prometna mizerii« na n^o^ah i\:?ne ^rl-^n'-e in d* se z!a<ti tivedejo novi vlaki, ki bodo voziti osebe?
Rr^i"^ <?Bf^n r!«!T^1 pn*»!'rtfl
firaltTo o ^fiijskik wiw&
Porođaj« nara:
TV'rvni zbor 5« đovolil v wjl 1S. n»-reiobra 191? rs*»rra av^trijskemu uCit«:j-stvn 7fl miUjoRov kron kot fBkrat»a tlra-irinjsko podporo za 1. 1917. Po kljnCn, kl jp ust£nov]j«»D v rjavedenem ^r?ftvnn«bor_ sV-*»m Fkiepn. oipade na č^ž^o Kranj. ?!tj 1,^17.000 K, katari rafsfk se mora Ik-plačatl ▼ «n!sln skl«pov đrlavneara ibora <!o 15. decembri 1917. Virok, da «e teh podper zt! izpla^pJo do danes j<» ta, k»r »e Je prstavil det^ini oflbor vojvodine Kranjske na stal!*^e. da mn Kora <1r3arA perla) ođ onih TO miUjonor, kl »o bili votlrani ▼ drS&rnem zboru kot državna draglnjaka porcoč n^iteljstvu. povrniti 50% na itđat-kih oi tf> pođpore, ki Jih Je imela đetela za dok Ud© t 1. 1tl7.
Ker osrednja T^ađa sarar)! Jaune^a trn đoločnefa sklapa črf. cbora ni mogla ugoditi tej natneri, Je d«»t. odbor nicer od_ jenja! o^ t« rahtere. a nfitaril 9 1. jaauar-Jera 1918 đežeine drarinjnke đoklade, kl jlh je dobivalo rčit^jstvo od 1. JnlMa đo SI. ^^cembra 1917. SkJenil je. rta đeHnKiT-eo nstevi te doklađe, ako vlada ne đoToIl v to arrlio 50% prispevka. Ker ae osrednja t lati a. ?e ni izjavila glede te eahteve In se bojimo, da bo odgovor negativen, prlr!« krarjsko nčitel^tvo ob rf>dne dežclne do-kla'le: in ker se turti enkratno drZavno podporo ne b©de izplafalo S* tako hitro, »toji nfiteljstvo ▼ »redi teh hndih ?asoT brex v»akc pod pore r naJveCJI stiski ia bedi.
Ako inofftaoe redna deželna dolilada V 1. 1918. in če hi tidi drfavni Khor ta leto Itl8. đorolH en fn» draa-inj-ko doklada bi bili vendar . os&meeai učitelji hudo oškođorani, ker bi bila njih enkratna dr. t&TT.a pod pora za ve* 100 K manJSa, nego je bila  redna  dra.£fnj*km doklađa t L  Itl7.
Takoj, ko Je dobilo »Detelno slov«n_ sko nčiteljiko druStvo ▼ UjabUanU to»a-ćeme informacije, pe Je a«atal odbor, kl j« sklenll:
1. Vlada se profll. 4a itau«©«i nakat« deielnemu odboru dFtaval prlsp*-rek 1,017.00« K, kl m aaj Isplate ueltolj. Btni t e> k © j kot «mkra>tmi B»be>T«l pH. sp«rek.
3. Odbor »f>«««lneca alova«a%«va •«. teljsk^ga đruitTA v LJnbljamJ« *mIteitoa. «« Je drteTna potfpoim se> 1. Itlf tikril-ii o ispla^an prtsperek, kakrtneg* to dobili vsi cslu2benci delelai In đ r • a t n I ml katetortj; oćiteljstve) teđaj aneto e4 Aetele od drtsre.
t. Vlado m proel »toHtl p*troba>o Ivtv rmke. da. bod« dotolni odbor vojvodla« Kraajak« i«pie^v»i doielna to|B0 dragraj-
kmhor  JI*   dobrrajo  v«*   Javni   aa#tavljene1 eele AvstHJe.
4.  Frodmjem   $••—••« K   o«||«1|v atvo f>dklan|a> To «1 v pmial« akfca,
rov drtav*«** sbora.    S t«am ee podajJ5ajt termls  lspla^eTanja drtftvaik podpa*.
Ven iz mrtvila!
(Dopis s PoMvJa.)
Des«t let ie poteklo od teg«, kar se je prićeto pri nas po Spodnjcm Stajcr-<;kem raiveseljivo narodno - politično življenje. Nastop narodne stranke koncem leta 1906. ie fbudil mnoso »pečih moči v obeh narodnih političnih taborih. Shođ za shodom. politični, prosvetno-političnit gospodarsk', — ni vam bilo ne cicije in praznika bre« obilice najraz-HCnejših zborovanj po celem Slovenske m £tajcrskc?m. Oživela so neSteta prej ^pcia dru-.tva, nova so se ustanovila v mnogih krafh, prirejala so peučne shede. narodne slavnosli: z eno besedo, bilo je veselo narodno gibanje po s! ven^em £tafcrskem. Volilni boj leta 1^07.. kf> %\ je narodna stranka po tr-dem boju priborila dva dr?.avno?.borska mandata, dočim le v petih volMnih okra-jih dobila častne manjšine, je na eni st:?ni vccpil prepri^anie o pmrebi po-srhjbMer.ja narodnega dela, na drugi strani pa — in tr> je bilo nsodetiolno — je v marsikom tbudil pesimi^em, ki je vcdel v neddavnost, rcsi.ernacijo. Na-dome«tne volitve za dr. Dc'kov mandat leta 1908. se sicer ne smejo in ne ino-rc:o smatrati kot merilo za poMcdice ta-ke^a razpoloženja, Eakai za mlado narodno stranko brez trdno ustvarjene omotne podlace, ki na dru«:i »trani po komaj enoletnem nbstoju tuđi ni mo^la imtti trdno ustvarjene or7:anizaci]e za-upnikov in aKtatorjev, nišo mojajle te volitve končati uspe^no v volilnem okratu. ki ic r>o svoji sestivi bil vse prej ko pridobljiv za naprednega kan> diciata.
V istem letu na te narodna stranka vršila živahno delo ra reformo dežel-ne^a volitne^a reda na Štajer<:kem. Pri deželnozborskih volitvah samin leta 1^09. pa so nastopile posledice, ki so morale nastopiti: narodna stranka, komaj ustvarjena in že vržena v vrtinec volil-nih bojev leta 1907. in 190$. ter leta 1909. že zopet v še hujšem vrtincu vo-lilnega boja, ki med odmori ni mogla zadostno izponolnjevati svoje organizacije ter Je tuđi jrmotno stala Še na slabih nopah, ni mojda iziti \t tega bnja % kakšnim ospehom. Njen neuspeh pa ie podvojil. podesetoril pesimizem v njenih vrstah. Skušala se je ustvariti enot-na prosvetna narodna organizacija, nstanovila se je zveza narodnih društev: a Čim je ranočetnik te misli spustil va-jeti \z rok. je §1o samo ?c malo časa na-prej, potem je pa tuđi to delo zaspalo. Ustanovila se je Zveza slovenske napredne mladine, toda njen nredsednik ie v kratkem odSel si iznopolnjcvat svoje znanje, pozneie se ie naselil izven Štajerske tn se pole* tefca še oženil — in konec je bil kmalu tuđi delovan'a te nrKaniracije. Ustanovitev »Narodne^a Dnevnika^ leta 1910. ie bila pod temi razmerami — skoro bi rekel — nesreč-na mi^el. Ha }e moral koncem leta 1911. prenehati irhajati, je bila nujna posle-dica depresije, ki ie zavladala v stranki izza nesrečnesa volilnecra boja leta 1909 in 1911. kateri slednfi se ie vrŠil isto-tako v baš opisanem miljeju.
Potem pa je skori dve leti, do \t-bruha vojne, vladalo skoro neprestano mrtvilo v narodnih vrstah. Le »Narodni List« ie s> kolikor toliko redno izhaial in tako dajal stranki vsaj §e nekaj življenja. Tu in tam se je tuđi rvr^ito kiko zborovanie — toda ča^i leta lfxf>6 tn 1907. so bili davno tn nami. KonČno je kmalu po izbruhn voine prenc»ha! izha-jati še »Narodni Liste (ali ie bil ta korak trezno promišljen ali ne. o tem danes ne bom razpravlial), in % tem !e padla končno zadnja postojanka stranke v javnem življenju.
Brerpomembno bi bilo, raspravljati o vpraSanju krivde. Ali zadene krivda strank^no vodstvo ali l.jene pristaše po deželi? Zdi se mi. da oboje, zdi se mi pa tuđi. da bolj one pristade stranke po tieželi. )ci ?io mirno prekrivanih rok ča-kali mane z nebes od strani vodstva, namesto da bi bili zavihnili rokave in sami ponrijeli za plu? tn motikn dela za narodno stvar. Da je vodstvo stranke imelo vedno roSteno voljo iz-vrSevati strankin program, je bilo jasno razvidno iz njegovesra početia. Vsnkdo pa se naveliča. če vidi. da Jru^i Ijudje ^tojijo z nasmthom na ustih ob strani in le čakajo prilike, kedai bodo zo^et m<v Kli s eepcem kritike udariti po vodite-ljili In njih taktiki. To delo — priznajmo si to vsi narodniaki po deželi! — le pa£ lahkot a težje je, se postaviti v bojno vrsto hi pripomoći todl sam k ospehtL
Toda — kakor rečen« — danes |e brezmi&eino \n breeptodno rarpravllati o vprašanju krivde. Dines, ko stojimo im Wltn praga, ki nas pspclj* ▼ novo dobo, v dobo miru in — trdno upamo — twdl v dobo svobode našega naroda, danes mora bit! na*a nalora: tbuditi 1 vse sile narodne k skupnem« naporu ra osvoboditev naroda. Danes bi bilo vpra-tanje: ali naj atranka. ki toliko cas« ni pokazala 2ivljenske sile, zopet nastopi,
vodstva sploh ie les^timirano govoriti v imtftt stfanke? ~* Mr*¥ttos| i)o4ei» srvo m laitatip nil«4«. Dan« tfeba marvte začeti rtsm mUim na lovo strankino |tvl|enje, fnislrtt na strankhi časopU. MisUti na »»porHjlibtev stranki-ne or«aniMCi|e v političiitM tn posvet* nem pogleda, misliti pa posebno m trdno gmotno fundirani stfinkinest poli-tičnega dfla in njega časopisja. Kdt H danes i« med nami, ki £e dvomi, da bodo tuđi v todoči lugoslovanski državi obstojate rasne narodne stranke, vsaka s svojim izrazitim kulturnim in gospodarskim programom? Toda danes tuđi ni več dvoma, da mora biti narodni program vseh narodnih strank enoten, da mora biti e n a tuđi pot vseb strank v narodnih vprašanjih. In tuđi to ie danes brezdvomno za vsakesra treznega čtoveka. da mora naćin strankarskei»a boja v bodočno<ti biti povsem dmga-čen; ne boi s kijem in batom, kakor med divjaki, am^ak boj misli in de-i a n i, kskor to mora biti med kuUurni-mi Ijudmi. Duh strpljivosti in sprav-litvosti, duh medsehojnesa spoštovaria na^ mora navdari vse, ki se — četudi v mnogih vpraianjih različnih razorov — danes skupno boiujcmo za vresničenic jiigo^lovanske  deklaraciie.
Priznavam vs* težave. ki so danes združene s vprašanjem favnega dela. V««kteri si Je lahko svest, da se doba persekucii ob nenadno spremenjem politični a!i vojni konstelaciji naenkrat lahko zopet povrne; na dm^i strani pa: kje so naši Ijudje, ki bi poprijcH za delo? Večinoma mobilizirani, na frontah ali drusrie v vojni službi. Le malo nas je doma. Priznavam vs« to. A nekai nas je še ostalo, in kar nas je, moramo skusiti v mejah resnosti in stvarnosti, storiti vse, kar ie danes v zgorai na-vedenem ozini potrebno. Da se vsaj vsak tretji mesec enkrat moŽJe zaupniki narodne stranke iz Slovenske £tajer-*ke ne bi smeli sestati na razcjjvor, o tem resno dvomim. Gotovo pa je za me, da se mrtvilo, v katero smo tekom zadnjih let Eabredli. mora nehati — in da *e tuđi pri nas morajo začeti priprave za »prehodno gospodarstvo« v stranki-nem življenju. Upam, da moj ?las ne ostane glas raostalega ptica v širnem gozdu.
Pogujmila zn mir.
Dvnaj, 21. decembra. >N. Wr. T.« poroča, da se bodo formalna pogajania v Brestu Litovskem pričela Sele p r i-hodnii ttden. Grof Czernin se je že snoči sestal z ruskimi dek^ti na večerj i pri armadnem vrhovnem po-veljništvu.
Amsterdam, 30. decembra. Glasom petrogradske brzojavke sta grof Czernin in državni tajnik Kuhlmann brzo-javila Trockemu, da dospeta danes v Brest Litov'Sc. Povabila sta Trockega, da naj priđe tja, da se prično miro\rna pogajania.
Bodimpešta, 21. decembra. Ogrsko vlado bo pri mirovnih pogajanjih za-stopal tajni svetnik Josip Szterenvi.
Berolin, 20. decembra. Vest, da se bo državni tajnik dr. Delbruck ude-leži! mirovnih posajanj v Brestu Litov-skeni. ni resniČna.
Krakov. 20. decembra. Poljski vladni krogi zahtevajo, da se pripuste zastopniki poliske vlade k mirovnim pogajanjem i Rusijo.
Amsterdam, 20. decembra. (Kor. urad.) Neki tukajšnji list poroČa iz Pe-tro^rada z dne 18. decembra: Včerai se je odpeljalo nisko odposlanstvo k mirovnim pogajanjem v Brest Litovsk. V odposlanstvu so: nacijonalistični profesor Pokrovskij, diplomat Dobrovolskij, admiral Ivanov in finančnik Obolenskij.
Berolin, 20. decembra. Državni tajnik ie sprejel danes popoldne xastopni-ke vseh državnozborskih strank na^ za-upen razgovor o političnem položaju, kakršen je nastal vsled pričetka mirovnih pogajanj. Državni kanclcr je sporočil, da mu je eesar poveril mandat, da sklene mirovno pogodbo indaje ime-noval dr?avnega tajnika v. Kiihlmanna za posredovalca. Državni tajnik ra zu-nanje zadeve je nodal pregled o name-ravanem poteku bodočih pogajanj in je označil temelje, katerih se bo vlada pri pogajanjih držala. Tuđi je pri§lo do sporazuma, da naj bo prihodnja seja Klavnega odseka državnega rbora dae 3. januarja.
ffaag, 21. decembra. Iz Petrograda javlja jo: Ruska mirovna delegacija ima nalog, da stavi nemsTtim delegatom vpraSanje, ali hoče Nemčija mir brei aneksii in kontribucij in al! pri-znava načelo samoodločbe n aro dov. Delegacija bo sahtevala, da Nemčija natančno precizira svoje mirovne po-goje. čim bo Nemčija odgovorila, se bodo pogajanja preruSila, da Rusija vsem državajn sporoči, kaj razume NemSija pod mirom »brez aneksij in kontribucij«. Ako Nemčija mirovnih po-gojev boljSeviSke vlade ne akceptira, potem hoče rudi TrocMj nadaljevati vojno.
DtoB«, ti. d«cembfm. O ruskih mirovnih naCrtfh poročaje, da so nara vn ost fantastiftiH m da je vsled tega pričakovati v pogajanjih velikih teikoč.
BeroHii 2t. decembra. «Borsenzal-tun^:« poroča: NemSkl pooblaSčenc! V Rrcstu Litovskem ne bodo vezani na rikake podrobnosti, ker gre za sr>ora-zumen mir. Nemčija bo svoje teritori-jaJse jahtom Me v*km f^raroUrala,
8hn ii bodo znani nazori ruske vlade.
Koln, 20. decemora- Vri obisku ćasni-fcarj«ve**truma x TeJikem glarnem »Uca Jb tajavll Ludendortt: Ne lOTorimo preTee" • miru, tamo zmaga ga fitn more dati. Tako Je bilo na vzbo-đn. lako bo pOTsod. Zmagi in m|r sta gotova, Prlđeta tem prej, einu bolj borno ▼ no, tramjoeti e4tai ter preamiali. kar •• mora prtaaiatl. Vojafiko nara smage ne more is. trgati nobeden. «e tuđi nas čakajo le tež-k© aajoge. S Đožjo pomoć jo jih borno raz-reitlL
▼ rmsaovom a feldmarsalom ▼- Hln-đeabvsom )e bila eli&atl vertno aopet trd. no fanpanje ▼ nad ml nje zmage.
Dogodki na bojišiih.
NASt URADNO POROCILO.
Dunaj, 21. decembra.     (Kor. urad.)
Vzhodno bojišče. Premirje,
Italijansko bojiŠĆe. Vzhodno Brente
so zajuriiall Italijani v Ifutl artiljertTski
pripravi sedemkrat proti našim    Crtam
pri Osteriii H Lepre, trikrat proti črtatn
jugozapadno hrlba PerHce.   Vs! napadi
so bili s težklml izgubaml za sovražiilka
do zadnjega zavrnjenl. — ^ef gen. štaba.
NEMSKO URADNO POROCILO, Berolin, 21. decembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armađna skupina prestolonasledntka Ru-prehta Bavarskega. V Flandriji je ostalo ob gosti megli artiljerijsko delovanje večinoma neznatno. Sevcrno ceste Menln - Ypern se je popoldne ogenf izdatno zvišal. V uspešnt izvidiu praski sevemo Holebeke je bilo vjetih ▼eč Angležev. — Armadna skupina vojvode AlbrehtaNVflrt-temberškega. Pri Hirzbachu ?už-no AItkirchna je prišlo pri nekem po-srečenem šunku v franeoske crte 3lvjet-nikov v naše roke«
Vzhodno boiišče. NiC novega. Makedonska fronta. Nikakih vcčjih bojnih detanj.
Italijanska fronta. Sedemkrat so jurišale italrjanske sl!e proti višlnam zapadno hriba Asolonc, katere so si bilo avslro - ogrske čete zadnje dni oavojile, in trikrat proti hribu Pertica. Vsi napadi so se izialovHi s težKimt izgubami. Jednako neuspešen ie bil sovražni napad na hrib Solarolo. Živahen ogenj je tra-jal tekom uoči in zjutraj zgođaj na neka terih bojnih odsekih* — v. Ludendorff,
IZ ITALIJANSKE FRONTE.
Italljantko bojiSče. Bar^inl opisuje v »CorTlere della sera« ogromn« te*ko«e. katere raorajo prestajatl italijan-ske Čete ▼ bolia na masivu Orappi. Dovob munieUe in provijants je ukrajno talaV. Mule pađajo s BTOjIml tovori ▼ »tnne prepade. Avst.ro _ ncmška artiljerije* prekaSa italijansko. BarKini pravi dalje, da oblini sneg ni prav ni« nnanjsal bojnega veselja pri •ovralniku in megla na gorovju ne ovi. ra sovražne artiljerije v đobrem merjenju. Avs+rijci. Ogri in Nemci »e ne bojnjejo lo-čeni na posebnih ođseklh, marveč s« nado* meičajo in pomeRaJo raeđ seboj ter poma-gajo đrng driigemo. VCaaih avstrijeka arti. ljerija pripravi nemšk© napade. Nekatere avstro . ogrske jrdnote »e bore » pomoćjo nemSkih rezerv. Na cploh moremo re«i, rta sknpno delovanje naSlh sovražnikov doeeža porostoma ueinek. ktterega ne smemo pod-cenjevati. Ix vojnih porodi: Aystro - ogrskl bataljoni »o v divjpm gorovju vzhodno Brente prebiii srediSfe italljanske glavne policije in «o oatali po ljutih bojih gospo-darji posicij na hribu Asolone. Tako *o po^ kazali ospebe na Caprilu in Beretti xapo„ ceti boji. Gorska pot iz Cismonske kotlin© v Bassano Je o«fscena najtežjih ovir. Cet« gen. Kranaaa bo avojo aalogo po ve^Jem re*Ue, eedaj prid« utrjevanje priđobit«* in naravni zaklju*«k podjetja, ki je teglo db svojega viska. Gorski topovi in strojnice so premagali vse ovire in učinkovito pomagali infanterijt. Steviln« »kupine «o ogroža!« sovraintk« ▼ dolgem polukrogu t. tapada preko severa na vzhod tn ga pebale na vedno oSJi prostor. Napadanje se 1e vr??#lo neutrndno. KoraaJ Je bila »ajuriSana rna poaicija, je eačela padati toCa izstrclkov in plinovih granat na nadatnje pozicije IU-Hjanov. Zaledni prostori, zlast! dohodne poti so stale na kilometre dalee" sa itall-jannko fronto dan in noC pod težkim ognjeni. Sovražnik ni ime! nfkakega poMt_ ka. Neprestano •« se dovažale nove teSke baterije n« viitn«. ko ao le delujo*« bm, hale fte neprestano nničujoč ogenj na so* vrainlka. Italijani ao % izgubo Asolonske poricije vtrpell toliko obCntnejSi poraz, ker Je bfla tara pot ▼ Basaano zaprta. SeđaJ Je tuđi tehnična ključna točka iUHjanske gorske obrambe, hrib Grappa, flankirana lm v ođporni sili oslabljena, Morda ostane pri metođičnem prodiranjn zaveznikov, kajti tnkaj stoji proti njim na najožjeni prortorn elita {talijanske annad«. Mogofia pa tnđi, da se sovražni ođnor kar £es no« »lomi v svojih temelj ih.
\z vojaskega raernotrivanja 21. decem, bra: Italijani so nastavili včeraj na visoko planoto vshodno Brente sllrf dveh divix!1, nlso pa Imeli nikakega nspeha. S protisun. kom smo si ćelo taktično »boljšali naše crte. Ojačen! trud sovražnikov za »opetno zavojevanje izgubljenih pozicij kaže operativno vaiaost predvfierajfinJen dosežcr>ih nadih nspehov v emeri na Braseano.
Cilj naše ofomlve. Woif fov urađ poroča: »Manehester Guardian« trđU da ako Nemci ne dosežejo Benetk, je poli-tiftni cilj I talijanske ofenzive zgrefien. To Je smota. Sasedanje saeBta nmetnostl iu turtotov 9« more httl iUkdaj- politični cilj, kakor Je bil n. pr. angleflko tavo je van Je Bruslja. Ako Ima nem Sko . avetrljska ofen-elva proti Italiji poleg svojega strategič. nega pomena tuđi politiCnegm, more biti t*. 4a s* ••* del ItalLJanakega naroda, ka-terega ao presleplll pUčani age»ti 1b sovi, nlstiCnt san jači, spravi nataj v me je fdra-v«ga Cloveškeg*  razuma.
Prehrana {talijanske at. at ade. »Ageniia Stefaitic poroča. da sta. vlada in »rmadne vodstvo odredili KboU. Banje vojaike prehrane i utemeljevapjeii, da eedanj« delovanje vojakov potrebuju vtčjo porabo eneržije kakor doalej. ITALMANSKO   URADNO   PO ROČILO.
20. decembra. Med Brento In Fi-wv 4P mmgvomk ivTnsHB ys> sosjt nia|^

ć^o' siev.
„SLOV£NbKI NAKULT, one 22   decembra 1*17.
buan 3.
rUsiri  priprari  v<5«»raj popoMa*    nm    fronti
Tasson _ prelat Or«o. Bil }*> 2 Mftežjimi isSabami po pol nam* Ba^rnJ^B. Porn^j« ri-ttao hrib* Soiarobo 1601 m n*pa.3.joći od-4atok je bil naglom & savrnjen po našem egnju. V dolini Concei ▼ Juđik&riji j* nm. pađel sovrainifc po izđatnl artiljerijski prti pravi maJo postojacVo, k&tero pa bi mo> gel zssesti. Xa «et&2fc! rt sok i planoti po-•Bttoma artiljerijski dro boj I in ifTalmeJi« ognjeno đeloranje. Južno Sassorosso. 1«to doline rnrnielle. j<? bil saTmjeo napad na «0 nmšfh i »postarije ntb postojank- VJaU •mo aeka] mot. Ob »tari Fiari jizftjo Ora_ inlf« )• o#talo krajevno bo|BO deloranM pwcej tirahno, Več novih poekMor sotx^1. aOca, da b! prekora^fl reko. s- j* trjalori-lo. Pri Q«attro Ca#«?, mosii&če pri Carara-eherfni. živahni boji hhwS pprednjiml Btra_ temi. Pri Corteltm J# povratnik napade! MSstiide. Na,«i hrabri momarji so penali •ovražnika in rjeli 85 mol Eno so vratno tetalo J« zbil n«*ki naP« !°tal*"^* upto^ho Orappe, đraro }*> 7^10 na tla, *ađ*fo s na. šim ođbijatnim ognjem.
NA VZnOD.NI f RONTL
Dunaj, 50. decembra. Xa vzhodni frem-fl Ji Tideti Mme ?!ike mini. Naš* in sa. vanVte čet* s*» pripravljalo za na^alj^va^ nje vojn« na drupih boji-čib. N3 fronti ao razvija bujna tricovina, ki jo organizirajo mrađn«? civilu«* komisije. Izkaz&lo se jo. rta §*> MJi Rusi Se ve^no v verirti od^niov rcav dobro presfcrblj«»nl s tivili io «tvarmi, katerlh »e mi samo še spominjamo. Rusom aga ja to trgovanje.
Jugoelovanskl   prostovotjci   z*   Solun.
Dunaj. 1$. decembra. »Jotirnal de» d^_ fcatfe poroda f« Soluna, da te đosp^lo tja J?C<1 jugoslovanskih prosto vol jcev ir Av. etralije. Postavili eo jfh mffi voHkimi voja-Ikimi in eerkvenlrai svečanestmi v srbsko vojsko.
Brazitjtka pomoč.
Bern. 20. de^embrs. Pariški časopisi poroda jo iz Rio će Janeira: Kabinet > sklenil. da i%v«te na EaveznT^i konfereTiri ▼ Parizu ekieojene sklepc in prične takoj a pre^krbo živil za nveznik^. T^tofasno po tmzpravljai* o vojeiken 5odelcranju Bra-■fUje. Admiral de Mattes je bil imenovan »astopnlkom Brazilije v stalnem ro^nem »retu zareznikor. VojaSki krogi ?matra5o potrebno, da Izuče franeoflki častniki v domovini brazfljske delavne rite; 9 tem bi BraziHja pozneje lahko d a jala popolnoina •eodvlsno pomoC saveznikom.
Egipt za aamodoločbo.
Stockholnn, 20. decembra. Prt»<!?**dnik e«r1ptovske narodne stranke M o h a na e d r'erid Bei je 19. t. m. ob prilfU obletnL *# kar eo An^leži zasetlH Eeipt. izdal na rlade okl?>. kj«*r dokazuje pravico '•gin-tovskera ljudstva do svoj« earao«toj-ne države. Med drogira izraja. da jo •fiptoTBki narod pripravljen dolomiti *\ eam svojo asodo. a pre} morajo Anel^ži od-ttraniti svoje čfte i« d€»ž^le. G!ai*ovanje bi potem lanko nadzorovall nevtralni ko„ Bisarji.
»F  3«  potopil   *F  1«.
Washinstonf 19. decembra. V ame-riski podmorski čoln *F 1« je dne 17. decembra v ameriških vodah v mc*di zadel >F 3« in ga potopiL 19 oseb je bilo ubitih
Uolnu proti Dol]!euilioni.
Petrograd. 21. decembra. (Kor. u.) Boljševiška vlada je odgovorila na ukrajinsko noto, ki izreka željo, da se spor med boljševiki mimo poravna. Boljševiška vlada pravi v tem odgovoru, da je sporazum z ukrajinsko rado mogoč samo, če se rada izrec-no odpove podpirati vstajo Kaljedina in protirevoluci-jonarno zaroto buržoazije in   kadetov.
Stockholm, 21. decembra. Tu *e ratrjuie, da bo okrajinsko vprašanie strmoglavilo vlado Ljeni-na. Ukrajinska rada sklicuje kon-stitnanto v Kijev. Vsi socijalni revolucijonarji hodo sledili temu klicu, da se z\'ežejo z Ukrajinci proti Ljeni-nn. VojaŠke misije entente se mude v Kijevu. Nevamost sra ukrajinsko rlado |e !e bo1j?5cAi5ka Odesa in čmomorsko
brodovi e.
Berlin, ♦*. decembra. (Z»ts* hrt.) »Vosaische Zeitunar* je prejela is Stockhol. aaa brzojav: Petrograj?«ka »Pravda* poro-Is. đa 8O zareraflri ođrekTi prednjrae. ki po jin čovolii! mski iirfavi sa €a»a eara in Ferj^npkers. O pravnrurtf pre'iTijmov od!o-H  netavorlajna  skupščina.
Berlin, 19 đaceinbrm. ^Zae. brz.) ^BerliBgske Tidenđe« poroda i« Raparan-«}*•: V tor«*k popoldne se je r»en€»Ia vest, 3a se je nenadotna pojavil v blistnf Petro. arada Kerjenskij. na ?e?ti par ti«CK^v 2:r* BoljSeviSka vlada je takoj odposlala !>♦?. da 9a vjamejo.
Dur«J, ti. deecnobra. PetTO*radBita vlada je akaeala vrhovnemtj poT-eTjni^tvn. fla cal vzaroe C**te i« fronte ter se?t.avi ekspedfri<ski Ebor. M caj «% pri nem^rlb takoj poš!je tja, kler ga potrebnjejo. Pre-mirje omo«roča vladi z zadost?ii»ni vo*»«H-mi sredstv! se boriti proti anfelefi. intrigira. Ifi Rnsora ne borno orlrail pri Tire<3ftvi no, tramjih razmer. Da mlslijo Resi re« na na ir. dokazi je đejstvo, đa popravi Ja Jo v hojnem območju žolemire. <!a morejo f-Avn pr*\f otvoriti fel^zriSko zvrzo z Avatrijo !a KemfiK 2e !»ed«j ** to fr?tl pri tr^nv^n'".
Haag, 20. decembra, Rent*»r poro^s Is P-f ro^rađa: Odđ^lki ^arnl^ije T Petre*-gradu ravTiokar volljo svoje Stabe in nado-m*>?čajo svoje častnilce t movimi. Nnjvisja plača cnaša J50 rubljev na mesec. Vae Čast. niske rnake so odpravili.
Stockholm, 20. decembra. Groflco Pa. nin, đržamo pođtajniro Kerjensk**a. tfr kadeteke voditelje sin careva. Koko.Šina, Kodičeva. Vinajerja. Kutlerja in kneza Dolgorukova so dali bolj'eviki zanretL
London. ŽO. decembra, >Daily Tele-graph« pravi, da bo botjSerlSka vlada za-plenila baučni konto privatrslkov.
Rottcrdam. 20. decembra. Kaljedin je pre^Ta^al petrosrađski vladi, da naj se kon?a driarljanska vojna pod pogojem, da se boljševiki ne bodo vmeSavall r ras-mere donskega ozemlja in đa vpoklićejo nstavođajni narodni zbor.
Petrograd, 19. decembra. (Kor. tjrađ.) Agentura. V rarifovorn 9 franco^kira veleposlanikom Nonter.som je o-osoril TrockiJ na težavni polr?aj franrr-" <»i častnlkoT ▼ Ukrajini, ^đi se mu rso'o''-^ rprao^ofi. đa da bi imeli franeoski Caatniki stike s rmđo» ki raaorota e«¥jo|ofe 6He, odkrUo podpft-
ra KaJJađlnvm  amUi«tottlia> te    Ikodnj*
enotaosti fronte 9 tem. da. je brec prejšnje-rm sporarama s glavnim stanom odpokiie%_ la 6>te Veleposlanik jf tajavll. da eo dobili vsi ćantniki naro^iln, 4a se v*drie vraesa. vanja v politični boj.
Uatavedajnl  xbor.
Petrograd. It. decembra. iKor. nr.) Agentura* Glasom »porobila volllne komi. tije je bilo tzvoljonih v nstavodajni zbor J«*» «anor. m««l c;imi 105 boljievikov. 19J socijalnih rrvolticijonarjev, t manjfievika, IS TJkraJtftcev frevolucijonarnfti socijati, stov in socijalnih demokratovi in 11 km-detov.
O car ju.
Petrograd. lf. d'-crmbra, (Kor. tirad.) Bnojavka oblasti v Tobolska pravi, da so vrišti o carj^v^ia brg-\ neT^«r.i?n«*. Biv*«ga car ja in nJ^roTC rodbino dr2e se vedno v Tobolskn. :Dj^r.- pravi, da bo vlada ljuđ-pkih komli«ar**v v kratkftn izda'a odredbo, ki dovoljuje biviemn carju in Bjegovi rod. bini. da zapasti 6et*!o.
SJblrija.
Kodanj, **>. decembra, V TrT-nit.^kn ?^e Je ttŠM fcon*rf»#, ki je haje sicimil pnložiM rentrairo oVs^t pad Pfbtrijo v rok^ ne+ro-gradske^m d**Iavskej?a ta vojsškepti sovjeta.
Japorci  v  Vladivostoku.
Petro3.=■•<!. 19. decembra. (Petr. brz. sgent.) Iz Vladivo^toka poro^a*fv: Trener*.. no je treba poudariti, da ne kažejo Japonci proti nam noben^iera soTražre^a obnašani« in skužajo ca vsak način obdri^t! vse tr-govske odnnRaje, ki so vsled, po zuatnera pađea rub:J«»Tf??a tersa in raznih drugih pr^povedi navtallh pcjoVv pali skoro ra lilč'o. Z januarjem ?^ loti Japon^ka nr»*s-liičitre novih, ogromnih na^rtov, ki naj iz. pr^claijo c^o^ot*»^>o silo na morja in na sr:*aetn- Program v^ebuje pr^dvsrrna po. maofitev voja*kih enet. PompoSlli borif> gorsko topništvo, ki se je v tej vcjn! *ka-ralo kot z**lo dra^ocena vrsta orofja in napravili nove avtornobilne tn !eta1«ke kore JepoTicl pozna jo Iz praV^e bitke r du. Se-'inil p-ini in varova1 na sredstva proti takim tapad^m. Iz v»e?ra se lahlio skle:**, da Japoncl ce »tnatrajo sedar.je erropsk© vojn« kot Iz^ruh kcnrno porrln^aj-H>sa mi_ litarizina. N'asprotno izpopolnuje svojo oboroženo silo. Jo izrtHuje in stavi nanjo temelj evojefa stališa med deželami a veta.
Uoyd Geora^ 0 položaju entente.
BO2IĆM    GOVOR    ANGLEŠKEGA MIMSTRSKEGA   PREDSEDMKA.
London, ?0. decembra. Mini^trski pred-sednik Lloyd Oeorge je ime! včera}. predno je ila zbornica na boiičr.c poćitnice. velik covor. v katerem ie razpravijal o vpraša-'Vlju prehrane in o vojnetn položaju. Priznal je. da je pomanjkanje živeža pri aliirancih večje, nego »e ie pri^akovalo. Zlasti manjka margarina i« surovega masla i« Holandske in Danska. Ce traovci ne bodo sami poskrbeli za primemo razdelitev blaga, bo morala vlada poseči vmes.
Število potopljenih lađi! se manJSa. Števiio novih naraSča. V letu 1917. ie bilo potopljenih čim dalie več nem-*kih podmorskih čclnov. Izdubili »mo Ie 6 ndstotkov našega uvoza, akoravno je naia skupna   tonaži   padla   za   20  odstotkov.
O voiaSkcm stallšču pravi Uoyd Georje: Nespametno bi bilo trditi, da 30 st uresničiia uptnja. W smo jih gojili začetkom leta in da ie naša razoZarania pripisati Ie ruski katastrofi. Ruska armađa je bila na začetku leta v splošnem bolie ob-orožena. kakor kdai poprej. Ruska artiljerija }e imela dovolj municije. Tako smo upali, da borno vsled pritiska rus":e arma-de na vzhodu, angleške in franeoske na zapadu, »talijanske v Italiji. Izvojevali odlo-čilno cmazo nad prusko armado. Toda ruska armada je ostala skoro mirna. Ruska fronta »e MuŽila nemškin divizfjam ta od-dih. Navzlic toma Nemci nišo mozti obdr-žati na zapadu vseh svojih pridobitev. bili so v mnoelh bitkah poraženi in Imeli so Ie en znaten nspeh, slede katerega se se-dal vrii preiskava. Nirzlic temu, da na vrhoda nišo imeli opasnega sovražnika. so izgubili 100.OK) vjernikov, dragoceno ozem-lie in na stotine topov. Ako bi bila niska armada irpolnila nade ter izvršila svojo nalojo, potem bi bila pruska vojaška moć popolnoma strta. Velikf dogodka v poteku vojne sta Mvretje Bagdada ia osvoji-cev   Jeruzile ma .
Nadalhii važni dogodek ]e nsUnovi-tev iiteraliiraaega sveta, ki se peča c vprašanji flnanc, gospodarskih za-dev, plovstva.  prehrane tw drugih.
Naš položai ie postal v zadnilh tednih rnatno opasnejM. Prvi dogodek ie bil neoričakovant pora« Italije. Franeoske in angle*ke čete «0 n pre^enetljivo brzino hitele na pomoč In tuđi njim se ie zahvaliti, da se Je položaj na italijan*^ fronti popravfl. Navzlic temu je postala voJaSka situacija za franeosko In angle^ko vodstvo opasna, ker je biln treba poslati mnoco divirli r rapada v Italljo. Drue! do-codtk. ki je položaj poslabšal. je deistvo. da Rasiji ni v ©^ mirna. Rusija je bila vsaj po imenu še v vofni z Nem-Čiio. Nemcf in Avstri?ci so morali na rr*kl fronti imeti znatno Stevil« svojih čet Se-daj je premirje in vrSe se pogađanja za mir. Rcs, da se je Nemćiia obvezala, da ne bo spravljala z vzhodne fronte nobenih čet na xaoad: toda ta^e kose Daoi^ia Doznamo. Država, ki se zanaša na to. da b^do Nemci držali svoje obljube, se ni ničesar naučila. S tem moramo račrnati. Nale »krbi to narasle. Treba je. da naša država doprinese it ve-JJe frtve. da ojačl prihodnje leto svoje armade. Pokliča« bo morala pod orožje tud! vse tište, M so bili dosedaf oprošteni. Prihodu H mesecl bodo najbolj kritični ćele vojne, ker je ena velika država praktično iz vojne izločena. druga pa Ke ni popolnomi nde-ležena. Na5e breme je veliko. Pa tuđi §0-vražnlk se bori s te^Voffanri. NemsTca produkcija Je padla za 52 nđstotkov. na^e it-guhe ne zna5ajo več ka kor V« afl Vi nem-Ikih iz^ub.
O vojnih clijih Je Izjaiii Lfoyđ Oeorge: Rusija Je pričela separatna pogajanja in mora seveđa svoje ozemlje sama ŠčItitL Stcm Je tud! vpri-Sanle Carigrada o d p r a vi j eno, O BemSkih Volonilah mora ođiočiti m i -rovna konferenca, npoStevaf^ želje orebivalstva. Mi nUmo r^Htevalf H*1 oedi 7e-^P» r nem'^'m p-*Mval*tvn?n. MfV-do na I ne verjame, da Je O^cv. ko It pri>! đo sklepa, da Je vojna neizogIbna, %% od-I0ČU žrtrovaM mmkom *rtmi m I* 4a
aavojl nemfke koloni}«. Mi amo pričett ▼ojno. ne da anektiramo la ped to je zemlja, temveč ker ft bila čast Angllje odvlsna od tega. da ostane moz bc^eda. Vzrok vojne *ta bili neprestana nadutost praske voja-«ke kaste in Belsija. Mir bret tma-ge ni mogod. Le zrnaca lahko ustvari realne mirovne pngoje. Zveza narodov, v kateri bi bila Nemčtja zastopana s svojo rm a? ovi to voUško kasto, bi bila brez po-mena.                  _________^_^           ^
BALFOUR   V   AfsJGLEsKIH   VOJNIH CILJIH.
ABfielki mnanjj minister Bal fon r je fm dni, odcovarjajoC oa to*ad^vno interpelacijo, provoril o anrle*kih vojnih ciljih ter m je t svojih izvajanjih obračal zlastl proti poaiarcu Poniionbvju, kl J« trdii. da •1* bila »unanji urađ In vojni kabinet ne-rodna pri captopu oapram Rusiji. B?ilfo*ir j* ratno z ozirora c« Rusijo izval&l da aa. g>ska v!a<!a ni odklanjala konfPTfnr« o ▼ojrih ciljih, da pa §0 s« tej konferonci plavile velike ovire, ofebno je tuđi tnnfnja, da ee <1a.1o taka vpraftacja lotje r«*šiti poA tom nrijateljffkera dogovora, kakor potom konferenc. Najblitcji interes je. da me r»<v *peft.ij« vojna. O veli'-ib DBč^^ih ni bilo nikdar dvoma, Ja^no pa Je, da mora pritl v vojni ■ tako velikim obne*ora. đo te2av ▼ raznih n>alenl:ostnih vpralan.Hh. Kar ae tiče tajnih pogodta. je pomniti. da *ta pri v.«akl pogodbi nde!ezeni dve stranki In da «e srnejo pogodbe objaviti l^ s pri voljenjem f!ru*e pt-aoke. GJe<!e Carigrada ni bila flklenjera nobena poerodba v tmpeiiaHstič-nem pmi»ln. Morda bi «<e bili anglef^i dr-favnikl epr»Tili r tnlsljjo, da bi pripađel Cariirrad Rusiji. nJk-*ar p* hi r?rirrada ne hm ponikli!! imperifTlst^r-i Rtipijl. c^!o nrotl vo'ji taTcsrll'OT. O>de rnzde!itve Perzije na interesne efere Je Izvajal. da ta razr'eijfev »i bila naperiena proti intOjjrl. teti države. Glede Italije ee je eavzel za razftir.ierje mej v enaKem smislu, kakor velja to ea Poljsko \n Alzarijo in T^otnrfn. ako. AngHja ^e ni nikdar o^revala za to, da bi se odtrsal kak kos Nom^iie, da se :stvari nekaka odbi^alna država med Nem, fijO in FrancoFko. Kar se ti/*e vprs»Sanja vojrih ciljev je Ixva^a1: Ojrl^jmo si odgovor N>mčl;e na napeževo noto. Centralnim drtavara po *e Izrerno predložila vpražanja rl^đe Aljacije - I^tsrinSke. B^l^ije in Poljske. Na r?a ta vpraSanJa bi bile mora. le centralne države oflrovoritl, one <\rl.a.xG, ki so si rte^ Aizarilo In Lotarln*ko» ki »o vdrie v Belgiju Ia razđelile Poljsko.
Politične vesti.
= ŠasterŠlčeTa »Resnicsc. Dane» je
l2?ja ^ustersičeva »Rcsnica'. ki na zu-nal izgleda in tuđi pravi, da je tednik, po svoji vsebini na je pofiti?cn pamflet na?hu5e vrste. ^Res^icJ<• pravi, da stoji v verskem ozto »na scall^čti prave vere, ki jo uči rimsko - kaU)Tiska etrkeve Pričenja pa svoje delovanje z b!as-f e m i i o. KajH načelu lisca. kl je pol denuncijacij in potvorb, poin zlobe in za-hrbtnosti, iz katerega puhti vsa mašče-valna natura depo^-eđiranc^a politične-gn voditelja, stojijo sveto pisemske be^ede: »Odložite \ni in govorite res-nico vsak svojemu b!i2n;envi. ker smo drug drugega udie.c Najkarakteristtč-ni stavki iz programa desnice« so sle-deCi: Z žalostio opažamo, da je mero-dajno slovensko C2copis}5 t z r e š i 1 o p 01 r c s n i c c in se podalo na pot laž-njlve^a pnstolov5tv«. Ljuc'stvn se resnica nalašč priKrlva. Meče se mu pesek v oći in umetno nnrcjtna d o -mišljija, 2 m o t a zapdlanih ljudi naj nadomestnje moSko raved-rost zdrave^a, treznt^a in po^tenega r.aroda. (Kam cikr>|o te besede. ttga ni treba razlagati.) V narodnem oziru stojimo na stališču deklaracije juROsIovanskih pnslanccv z dne 30. maja. Ta deklaracija veli^ za nas v ce-loti, neprikrajSana. (?uster§iO obrekovalno namiguje, da je »okvir« le okrasek!) Vsak poskus, pačlti duha in be^edilo te pomembne Izjave, hoćemo pobijati z vso odlučnost jo. Vsa oštrina našega boja bo veljala vojnim h u j -skarijam! Tu dobiti prave krivce in jih razkrinkati (kakor da bi trebalo glavnega vnmc<ra huiskača še !e razkrinkati!) pred ljudstvom bo na£a najnujnej^a na!r>ga.« — Vel;k de! prve JteviTke je posvećen ma^cv-»n?u nnd rrelatom fn napadom na Skofs. V ob^ir-nem čhnku sku?i dr. 9ustrr5i5 nvreči proti njemu na»~erlena oČ!T?r»j radi pre-firreSkov. ki jfh ie zagre^il kot stran-karski voditelj Na le?ke obtoŽbe radi prot:narodniri zločinov (poziv na dcn'jn-cifacije) ne odgovana, pač pa indirektno zatrjuje, da ie za vse te grdobiic od.r:o-varna cela S. L. S.. čc§, zrčetkom voi-•ke je vlad?To med vsemi cinitelii S. L. S. popolno soglasje Pravi ^u-sterš;^ se kare v razlngi dcklaracii^ke roTtikc Nckaj druze^a je deklaracija, pravi, in nckaj dru-z e g a polit ika, kl naj vodi do vresni-čenja programa, ki Je v deklaraciji uj;o-tovljen. To. kar Jela Ju^oslovanski klub, so ma polirčne otročarije in huj-skariie, ki pripravljalo nevamost narodne katastrofe. V tem stavku se nam razodeva Susteršičev »hudičev krem-pelj«. Deklaracijo bo imel na jeziku, z de j a n j i pa bo z vso slio rnval proti n j c j. Značilen za metodo »Resirce« ic Članek, v katerem izigrava radi Xo-roŠČeve izvolitve v delegacije Sia-Jcrce proti Kranjcem, čes, Ce se na Kranjskem preveč vzame. bo potem Štajerska toliko na bolllcm! Med laži. ki se dalo prijeti, smemo ptč .^teti trdi-tcv. da je poslanec Hladnik član Jugo-slovanskega klub«. ▼ neKi seji svojega volilnega okraja iziavil. da tz iugoslo-ske ^»ViaracMe »r* bo nić«. V nebroj netic *i rozivljT »Pcsnca« rri?ti5e, da naj ji pošiljajo denuncuacijsko gradiva 1 to liitt ie tad* fuvMnob 4» at ie <fe «».
daj ta politiko drja Šusteršiča \r.javila ena sama občina in sicer §t Ru-pert na Dolenjsketn. »Resnica« ie eden najbolj žalostnih pojavov v našem jav-nem življenju zadnjih let.
=«= Slovenska kmeCka stranka In »Kmctovatc«. Iz krogov kmetijske eru-Žbc prejeli fmo nastopni dopis: V ravno-kar iziili štev"lici našega uradnega glasila je pod naslovom »Za brambo kme-ćkega stanu« objavljen članek, ki sko-raj dobesedno navaia oklic Slovenske kme^ke stranice. Ce prav se v poseb-nem dostavku naglaia, da bo kmei^Ka dru:*ba s svoje strani tuđi <ia!je razmot-rivala vra I:mctiirka v; rašanj.i, tuJi ona, ki so v oklicu omeircna, in da jih bo stvarno rbravnavala, imijoc pred oCmi svoje staro načelo, da ji ie **sakđo Ijub. ki pripomore k ur?snićcni;i njene velike naloge — s to onazko si hoče družba pač obraniti nak'onjenost onih čia-nov. ki odlolno obso]?;a :zdajalsko po-stopanje ćr. $uster$iča in torej tuđi ustn-novitev Slovenske kmećke stranke — je vendar jasno, da skuša celati članek reklamo, za to nepotrebno stranko, ki naj služi le osebnim anibiciprn dr. 5:i-steršiča. Ali se hoće družbino vodstvo res igrati z ognfem? Znane so nam sicer niti. ki vodijo iz ;Msarnc sedanjega deželncga g'avarja v ure *ni'tvo »Kme-tovafen*. ver '-r bi se s!e-'nle ne «mHn tnKo drfcx 5 oz^'iti. Proti vsa^reiru tn-kemu rosk»iru ('ružbi:;i čl.ini k'ir n.nj-ndloineje ugovariamo. Kmct:jska družba je strokov. družba, ki ima stati nad strankami in biti strogo nepristranska. Ali nam hoćete razbiti §e to naše prepo-trebrjo gospodarsko srediste? Slovenski kmetovalec pa dobro ve, da najde svoje polit:čno in gospodarsko zastopstvo v že obstoječih strankah in da je ustano-vitelju nove, takozvana kmečke stranke vse kaj drugega pri srcu, kakor pa korist in potreba kmeta.
= Še ena stranka — ribniška. Pre-tekli teden se je oglasilo pri knezoškofu drju Jegliču več gospodov z dežele, ki so tožili, kako zelo trpi vera in cerkev, ker se mahinacijc drja ^ustcrbiča v javnosti brezobzirno razkrinkavajo. Med težniki jih je bilo na?već takHi. ki doln-jejo v Ribnici ali pa so tam rojeni. Pridružila sta se j:m tuđi dva gospoda iz ljubljanske okolice, ki sta ž njimi v ož-jem duševnem sorodstvu. Kakor čujemo, se je vrnila deputacija s prav me-šanimi občutki. §knfcv odgovor gospode ni posebno zadovoliil. Dr. SusterSič, ki» je sedaj tuđi z malim zadovoljen, pa je bil vsled te intervencije iz ribniške doline tako vzradoŠČen, da ie za slučaj. da bi moral bežatf tuđi iz svojega se-dar.jega volilnega okraja. takoj prijavu* gospodom  svojo kandidaturo  za  ribni-
ški  okraj__Kdaj  In  kako  se  bo  nova
stranka konstituirala, ne vemo. Zatr-luje pa se. da hoče zasledovati realno politiko in da se torej ne bo izrekla za majniško deklaracijo. Gospodje so za-enkrat ustanov:li pripravljalni odbor, ki naj stopi v stik z vsemi v Ljubljani ži-večimi Ribničani posvetnega in duhov-skega stanu, ki so »pravega duha«. Ako naj bo nova stranka nadomestilo za rib-niSko »suho robo«, ki sedaj vedno bolj pohaja. ali |o hočejo uvesti ustanoviteh'i kot nov originalen artikel, tega §e nismo zvedeli. Pravijo, da bo ustanovni shod nove stranke na pustnl torek in da se bo takoj na temu ustanovnemu shrdu Že sklepalo o kooperac'ji z nekoliko starcj?o, radi tega tuđi Že močnej§o stmnko za mesta, trge, industrijske in druge kraje. katere predsednik gospod Kregar, je dal ustanoviteMem svoje bogate organizatorične zmožnosti in se bogatejše praktične i^kušnje drage volje na razrolngo..
= Susteršičeva llsknrna. K te! naši notici nam poroča ^os.p Anton Pesek. da »Zvezne tiskarnec ni prodal. da je oc'povcda! tisk »Rcsnice^ Še prej. predno je izSla prvfa Steviika !n da tuđi na-drtfnih Stevilk ne bo tiska!. »Tedenske slike« in »Štovan« Dodeta izhalala na-prej. — K tei izjavi pristavljamo, da po naših informacijah »Zvezna tiskarna« res ni $e prodana. Pogajanja se še vr» šijo, ker se stranki glede cene do tedaj §e ništa zedinili. G dr. šnstcršič ponuja 250 r>oo K. gospod Pesek pa zahteva 300.000 kron.
= \z govora delegata Fana v voi-nem odseku avstrijske delegacije naj navedemo še sledečc podrobnosti: Med vojno je opažati pri vofaStvu na cni strani velikansko zapravljanje, na drugi pa umazano stiskanje. O zapravljanju je biio govora žc v drugem odseku, zato opozarjam vojno upravo samo na ne-spamentno ravnanje z rekvirirano živino. Razmeroma dobro r-jena živa! Je iz-ročena vojaštvn — tedaj pa začne stradati in ko priđe čas, da jo zakoljejo, je že izgubila najmanj četrtino svoje vred-nostl. Na drugi strani pa strada moStvo na fronti in v zaledju (Lebring in dru-god>, plače moštva in podčastnikov 50 sme§no nizke. penzije invalidov da'eč ne zađostujcjo. Vse to treba odpravitt. — Vojaštvo ie na Goriškem preganjalo na nečuvene načine naše pošteno in lojalno prebivalstvo: napravili so crne liste, na površje so prišli denuncijantje, zapirali so vsevprek ter jih do tri mesece imeli v Je'ah z-'^rJe. ne r*a bi Hh bili z^^lfa'l. To deli sta or ra\ ljafa stotnik Schu-bert in policaj Casapiccola pod petroaaaco    ijoikovsika    VoiDovi-
eha.      Omenja neverjetnl slučaj, ko je Vojnovich odvzcl  prciskovalnemu  soa-niku med uradovanjem ovadbo     same za to, da ne bi zaslišal      denuncijanta. Dalje navaja slučaje preiskovalnega sod« nika Oradnika. dr. Puca,     Oabf» § C e k a, Jakila, Mermolje, Cudra, Mlckuša, Crnu:a, dr. Gruntarja itd. Ne-kega  so^nika   so hoteii  odstranili  radi rrijateliskega mišljenja do Cehov. Drugi sodnik je bi! ovajen radi veleizdaje, ker je v krćmi govoril s svojim avskul-tantom  —  hrvatski.  —  A\adzarsk# vojaštvo je po vsem Goriškem narav* nost divjalo. Vojaki so zahtevali mad* žarske napise v trgovinah v Vipavi; duhovnike so zapirali, ker so se pritožitt radi grđega obnašanja vojakov. Nekega Baniškarja je  Madžar  daj  zapreti, kef je nosil rdečo srajeo in je Madžar mislil* da je Garibaldincc.     General Nagy Je obsodil žandarja. da ie bil dve uri privezan, ker je javih da Madžari plenije v Bovcu. Castnik tega oddclka je me< menažo odšel  iz  sobe, posilil  dekle ia potem  nadaljeval  menažo.      Grozovite poškodbe so napraviti v vinogradili, na poljih in travnikih, konje so gonili v 21* to, iz trtnega cveta so kuhali čaj, trte same   rezali   in   dajali   konjem,   podirall ćele hiše. Delali so poškodbe tuđi tedai* ko od  tega nišo imeli nnbenega haška, Srloh se je vojaštva polastila uprav bo« les*na  samovlast.  Vsa oblast je  prešla v  njh  roke  in  so jo  rabili  uaravnost pro:i vsaki pameti v škodo prebivalstva. Manjkalo je vsake kontrole in bili se prepričani,   da se državni zbor več ne snide. Splošno je med vojaštvom veljale mnenjc, da dobe vse obmeine dežele ▼ Avstriji vojaške gubernije. Temu misije* nju je odgovarjalo zaničevanic     držav* nega zbora in ravnanje s poslanci. Po» slanca dr. R y b a r a so poslali na Ja» voršček z ukazom, naj ga tamošnji po-veljnik postavi na   »interesantno« postojanko. Gotovo ni pod tem izrazom razume!  armadni  poveljnik,  naj  se  da dr. Rvbafu prilika, da vidi zanimive roči, niti da se izkaže za junaka, namen je bil  temveč, da dobi priliko umre ti ▼ sovražnem ognju. — Poslanec V u koti č je odvetnik in  ni bil nikdar vojak. Leta  1914.  so ga v Dalmaciji vzeli za talnika in so ž njim nepopisno grdo ravnali. Potem so ga spravili na Dunaj; pri prebiranju ga spoznali   za     popolnoma nesposobnega. Vkljub temu ga je kma-la potem policija izročila vojaštvu in so ga 13. marca 1916 vtaknili v uniformo. Ni se dognalo vnovič, če je sposoben za vojaka, ampak so ga takoj vtaknili V marškompanijo. kjer so končno spoznali, da je sposoben 1 e za pisarno. Nišo ga pa rabili v pisarni, pač pa je moral pobirati koprive, spravljati seno in ko* pati na polju. Niti k pogrebu ni srneh ko mn je umri lastni oče. — Nadporočnik dr. Kotnik je aretiral okrainega £la* varja Rebeka, ki se je komaj rcJih Ta človek izdaja sedaj pri soški armadl »pasiršajne« in odloča, kdo se srne vr-niti v ožje vojno ozemlje. Govornik *a» hteva, da se ta človek odstrani iz te službe. — Vojaštvo je bilo vedno zavod za germanizacijo. Armadno poveljst-vo ie med vojsko kratkomalo proglasile nemščino za državni jezik,     premenilo krajevna imena, zaukazalo poduk nem-ščine na slovenskih  ljudskih šolah. -* fzposlovalo je ukaz železniškega ministra, da morajo vsi železniški nslužbenc! poznati nemški Jezik v govoru in pisavi, ker se baje vojaštvo z železničarji ne more sporazumeti. — Govornik vpraša vojnejfa ministra, če se ie izdala enaka naredba tuđi na Madžarskem in zakaj ne zapode slovenskih vojakov Iz strelskih Jarkov, kakor slovenske železničarje  nB službe, ko je vendar gotovo, da se nemški častniki z njimi ne inorcjo razgovar-iati. — Govornik se nadalje peča z vo-jaško justico. — Evakuacije začasa na-povedi     italijanske vojske so se vršile brezglavno vkljub  temu,  da  smo      ie imeli skušnje pri ruskem vpadu v GalU cijo. Dogajale so se strašne stvari, ki s« ne dado več popraviti. Sedaj je dežeia prosta sovražnika ali vkliub temu nada* ijuje vojaštvo s kvarjenjem vinogradov In  polja. Begunci silijo domov, da po^ praviio stanovanja in da obdelajo polia in vinograde. Umevno je, da ni mogoče dovoliti splešne vrnitve v vaši, ki so popolnoma razdejane,     toda dovoliti bi morali vrnitev v vaši, ki so manj trpele. Zato pa treba očistiti zemljo razstreljiv* nih snovij. Treba pa je ludi oprostiti vojaške službe ziđarje, mizarle, kovače in druge take delavce in obrtnike,     oprostiti treba samostojne gospodarje,     ker ženske in otroci ne morejo      obdetat! polja.
= O mlnlsterijalnl koml^Hl !ci se je mudila tuđi na Koroškem, poroča celov-ški »Mir«: Cesarski komisnrji so v po-nedeljek zapustili Koro?ko. Mnogo ljudi, prizadetih pri pre«ranianju. so zaslišall, pa tuđi tište, ki nosijo krivdo; od na-sprotnikov je bil zaslišau tuđi deželni odbor. Strašno sliko so morali dobiti o koroŠkih ra?merah gospodie prvi pod-Dređsednik Breitenbaoh, s^kciiskl načelnik A1 e x i in dvorni svetnik ču-lič. Ce pa je celotna slika, ki so jo morali dobiti, tuđi v vseh zapisnikih, ne moremo presoditi. Vseknko ljubša bi nam bila parlamentarna ali pa vsaj dru-STače secAn^t"r-» v'rs-'m k^-^'-ih, kakor
1 je bila ta. Vsakemu uvsutiikii Nemcu paC ni vedno lahko z vso odkritostjo Creiskovatl krivice, kl ao tik 6b vUtM
5tian 4
»SLOVENSKI NAR JU", dne 21. decembra  t»ft7.
293. ste*.
asistenci  delali narodnim  nasprotnikom njegovi roj a kl
= Madžarski Hsfi napađajo tako besno Čehe in druge slovanske narode ter Avstriio, da je moralo proti njim na-stopiti ce!o vrhovno armadno vodstvo. »Vilag« je bil za armado sploh prepove-dan, »Magvar Orszak« in »Az Est« pa 3ta bila dana pod preventivno cenzuro. = Kdo je kupH tiunnjsko »Zeit*? Z Dunaja poročajo. da sta kupila dunaisko »Zeit« veletržec Jnlij Meindl in general-■i ravnatelj avstrijskesra Lloyda Frank-tarter.
— Deklaracija volttcv v Varal-iinu? Iz Zagreba poroćajo: Ni Lrkliučc-bo. da bo proti kandidat j hrvntsko-srb-ske koalicije drju Zivkn Bertiču postav. Men protikandidat na programu majni-ike deklaracije. Dria LJertiča vse spo-. Štuje, toda ugovara se, da kandidira kot pri-:^š koa'i.iie. ki se dosedaj se ni iz-»ekla za deklaracijo. Pri tem pa nikdo fee ćvemi, da je dr. Bertič iskren Jugo-•lovan.
= Voia£!i& prečko v-lna komisija v Dalmac'fi. Iz Splita poroćaio: Vojaska komisija, ki naj prciskuic preganjanja Ji^oslovanov. ie nri*r?ti v Dalmacijo. Sestavljena |e iz treh generalov in več ▼ibjih častnikov. V Zadru je komisija uslišala očeta kspi^na Srzentiča. ki ie bil vsied dertmeijacife cd vojnesa so-di*ča v Ercejrnovcm obsoien in nstre-(cn. V v" "" i? kombija zapisala vdo-to po r -em ustrejenesra Onlzima PopoviCa. Iz Knina je ođš!* komisija v Janjino. da zaslini rodbino ro nedolž-nem o.s+rc!icnccra kapitana Hadžije. O vseh teh s!uća:ih smo svoj čas že poro-laii.
=*   Slovensko - icadžar*ka   brat-Atva. Prcj^nii teden ie b:1a v f J n d i m -pest; med velikimi svečanosti™ otvor-jena prva javni boćarska *-ola. Bo!£ari s© roslali na to *olo sofi.^ke^a učitelja Smirnova. ki je pri otvoritvi v Budimpešti obilo povettčeval  Madžare  in Izjavi!, da boćarsko - madžarsko bratstvo ni shičaino. ne^o da <doboko ko-tenini v Budimpešti in Sofij?  in  da  bo večno  trajalo.  KJe  si  kdo  isče  svojih bratov,  je   pač   stvar   rjetrovih   la*tn<h majrr.eni. a ^Narodni Listv« tipravieeno pravilo na to vest.  da ?- Čudno, kako dva in pol rr:'::'-? Slovakov    v    ceii Ojrrski ne Će":     -■    a za vsa; eno svojo lolo. dočmi so Madžari za neka! stotin boT5rar5kih otrok, tako? poskrbeli vzgojo ▼ mnterinem jeziku. Pa saj  ne  gre za »aroćovo pravico.      Madžari pri vseh teh pobratimijah račnnajo $ svc?imi ci-Bi. ker b; za v«ako ceno hoteli izigrati ■ekatera slovanska plemena proti ostalim Slovartom — za svojo korist. Mo-tote račurs^io z Bofcari 7.a čas mirov-Bih r^~»:~nj. da si v njili nstvarijo novo *            na Balkanu in dobe sigurno frrotiutež preti vsem eventuelnim re§ft-V2T   i--    '   -in^ke^a    rprašanla.      — Pred r..-v   ...~n časom so se nenađoma pričeli bratiti l?o!jaki ;n Madžari. Neposredni uspeh ^e bil ta. da s? je »Nowa Refonr»ac vsa vzh:5cna iasno      izrekla fcroti možnosti če?ko - slovačke države tu oblinbiiala. da Poljak! ne bodo pod-|>1rali   če.-Vih   zahtev.   naj   se   priktopijo tfovaške županije v Otrrski češki državi. 5eveđa se je kma!u,j?okazatot da tako nenaravno bratstvo ne more ćo!£O trajati. Poneke ie rnzočara]  Čianek frrofa Andrasvja v »Fremdenblattu•-. kier pra-ri. da se poljsko vprr^nje ne more re-ievati tekom vo:*ne. In v delf^actjah je liti rrrcf. krkor n^roh »Glas N?.roda«. Izjavil,   da   bi   bila   neodvisna  Poljska Ojrrcki in Nemčiii.   da.   ćelo     Poljski iam: nevarna. Po!?aki da!e:o dtiska svo-fenm rszočaranju.  da obširno r.avajaio ¥$e trpljer.je poljske^a naroda in si pri-Snava?o hridko resnico. da so znali in tnaio rnirnti lezadruge. — V vseh teh pciavih pa se zrcali !e ena sama trpka zavert. da Slovan! še nismo mosrli ▼cepiti svojim nasprotnikom niti    trohe ipoštovanfa do našega rarodnega    po-Bosa. Nr.mreC vsaj toliko, da bi nas ne smatrali le obfekte, ki se z tiiimi tnjuje. = Rusr'a brei nstov.     Bol^evi'ka Vlada je ustavila vse ruske liste,     \z-Vzemši svoja oficijelna glasila.
Z Goriškega.
21. decembra.
San4 >ščavi« prihaiajo. Iz\-estnim Budem ni všeč, da se vraćajo v Gorico Slovenci; radi bi videli, da bi se Slovenci ne vrnili nikdar več, prišli pa da bi vs! Italijani in poklicali bi še nekaj Furlancv, da bi bila Gorica vendar en-krat italiiansko - furlan«ka. Te dni se raznaša vest, da je prišla na zornki magistrat, ki nosi ponosen naslov »Stadtmnsistrat Gorz«, neka slovenska krčmarica iz Gorice prosit dovoljenja, da bi smela otvoriti gostiino v svojih Starih poslopjih. Pravijo, da jo Je neki inestn! orz?n pogledal grdo in zagodr-n1al, da prihajajo sami »ščavi« ▼ me-tto. Ako je to resT potem bi vladale aa ^oriškem magistratu prav take r3^-Biere, kakor pred vojno, pod keterim! smo Slovenci v mestu pretrpeli neSteto ktivic. Pozivi jamo tržaško namestnl-Jtvo, da preustroji gorički magistrat tako, da bo mo^el poslovati pošteno i« ravnopra\Tiof dobrohotno in Ijubeznivo, kakor z^htevajo to sedanj! težki čaši aa Goriskem. Slovenci v mestu pa naj nastonaio energično- in naj se ne daio pr> ni!:nmur strahovati ir» si ne puste trfikrajšeratt svojih praTic. Vse. kar fe
r lavaost. Borna videli, ati sapravtao ali ne enkrat red v soriškem mestu!
Velika ]e nemška skrb za naš slo-vanski jug. »Odbor za avstriiske interese ob Adriji« je ustano\il že tam poleti princ Aleksander Thurn - Taxis, fospodur devinskeca grada. Ta odbor išče za svoje deiovanje smeri, ma to pa je povabil razne strokovnjake, da po-vedo svoje nasvete* >Strokovnjak€ dr. Paul Samassa je napisal nato razpravo »Naše jadransko obrežje in politični problemi južne Avstrije-. v kateri za-hteva potlačenje irredente, za kar treba za nedogljden čas odpraviti avto-nomijo ▼ Trstu in Istri, odkloniti za-htevo Jugoslovanskega kluba kakor tuđi združeno Slovenijo, negovati pa se mora Furlane in uvesti furlanščino v ^ole. Glede Purlanov se je ie račelo nekaj takesa. kar nasvetuje dr. Sa-massa. Kar naenkrat so se pojavili ćelo v Gorici lepaki s furlan?čino na pr\'em mestu. Nemški »strokovnjak« hoče po-tlačiti Slovence k tlom, nobene pravice več ne W imeli in furlansko bi se morali učiti v šolah. Gorje nam, ako bi se ne uresničila naša majnfška deklaracija in bi zavladali po našem Primorju Nemci! Iz nemškcga napovedovanja jadranske bodočnosti gleda stara gonja naroda proti narodu, tlačenje ene-ga in povzdigovanje drugega. Slovenci, ki 5O v vojni toliko prestali, pa se hočejo vrniti domov miroljubnega srca in biti gospodarii na svojem brez tuj-cev med sebej. Gorički Ualijani, ki so v bes:ur.stvu užili istotakn neizmerno gorja, iriavljajo kar oo ^Tsti, da hočejo živeti s Slovenci vmiru in se noČejo več dati izkoriščati za gonjo proti Slovencem v prid tujcu, ki šega objestno po naSi zemlji in naših bisah. -Odboru za avstrijske interese ob Adriji« je kaj lahko svetovati. Svet ?e glasi: Pravice primorskim Slovanom! in av^trijskt interesi ob Adriji bodo najbolje varovani. \>ak dmgi svet je vojna napoved Jugoslovanom. Strcti pa se ne damo, ker hočemo živeti. Bo-dočnost ob Adriii je na^a! Pa če imamo prestati še tako hude boje in do-prinesti še toliko žrtev.
Velika je skrb furianskih poslancev za svoje volilce. Te dni smo čitali v nji-hnvem glasilu, da sta šla poslanca dr. Taidutti in dr. Bugatto na Dunaju do vseh kompetentnih uradov poročat o ntifrih potrebah v fnrlaniji in zahtevat nemudne porr»o2'. P^đa!!i sta doi^o \t-sto zahtev in n?me^ti!§tvo je že odredilo, da bo imel vsak kraj po ere^a orožnika tjl varsfvo privatne^ra Imetia in za osebno varnost. Prepovedan je vsak ozenj na prostem, kakor se ga se-daj vidi ob hišah. ki požre obilo le«;a^ tuđi za zgradbe primemega. in na kateri se mečejo tuđi mobilije, vrata, okna. veie dreres itd. Ministrsh'o je obljubilo tuđi v<e potrebno za one kra-je. ki trpe na malariji ali kjer je voda pokvarjena. Poslanca sta zahtevala dolgo vrsto raznih stvari za preskrbo prebivalstva % vsem. da se počasi vzpo^tavi redno življenje. Glasilo fur-Ianskih poslancer je poroČalo nadalje, da je bil na Dunaju tuđi tržaški na-mestnfk. ki je storil tuđi vse potrebne korake v prid Furlanom. Tako poroča list deželneca glavarja in tako se na-pnvedu}e veliko obnovljevalno dc!o za rurlf>nijo.  Za  goričke  Slovence???
Kolodvor južne žele^nice v Gorici |e razbit. ?tra*no so fra raztrefJUe ita-Hjan^ke rranate kmalu po izbruhu vojne. Uradovanje se \ts! sedai v treh \ra-g^rih. Uradniki se vracajo rta s\*oia službena mesta. Neki železni§ki tirad-nik je bil jako presenečen, ko se Je vr-nil, ker je n?.5el svoje stanovanje krasio mcblirano in dobro preskrbljeno % ^hil«. — Na t>nti proti pokopa!K3u v Gorici niti em hi^t ni več portbna za stanovanje, ^sme rarrsline.
Tn^oTskm hi obrtoiPV» Eboniicm 5« fnsela pnoči pvojo radno jarno stijo. nm \i_ teri Je pr«<1«#<liiil[ r. K ■ • c r đalj'*>m 5to:#tti pfjr^^Iln ftrrfn. Aa »• h© v kratkim cTtunoTilm z« TVmnJpko ra*đ#1j*»T»lBi-ea za »nkanee. ki ho poles trsovin j#m«1* ▼ j>o%t*T po okrajih tnđi obrt ia priratn*> <^3#Tn»ilc© t*r b<v!r> rltljl po 1^0 m stali 49 v, am^r!*ki s»nkai!*# p« bf» %m r^nej^!. Karnanil Je riaflalj*. da *o ne !rfl*!e sa tI_ bo rarr.aln© ^*»ro oi 1 K napr^j do S K sa rizo z t—l^'K- »!kohola t*r *+ ppomaU ni«r!«a*a ^!ana Ali^rta £atna«**. S^T^rJ^no ]• bilo. 4a 99 ibomlčnetnn nrađnlStvn la uilulb«nstTTi aađo i^te đoklafl^ kakor Jih ^aje đriara. — Zbornir-ni rv^tnik go*p<xt RehrmiRR Je obf:rno ntemHJH potrebo pristopa k rojnopomoini akciji ra malo obrt in malo trgoTlno. o katari borno poro. ?an ?• pcmeje. Zbornica je t te srrtie sklonila preTKrti od ?kuprfgra meska l.?on.oo^ K raraneiio H%, oslrom« ođ 2r>e-ska SOO.OAO K. fl^đe kat«r?*a pr^vram^j© 4^žeta, etornlca in kraJcvBi faktorjl farmacijo 1J%, ter je v trn namen pora biti »atlad, ti f»e j© t tak« svrhe ustacorfl letm 1S1«. Ob «nfm «m» je IetoIH po <!al5*i debatt po?«bfTi o<5«ek, kl ima nam#n rmfotoriti pri^etkom ćemobilitaclje floma^lm ebrtnl-kom in pođjetjem s«đaj v Tojaški porabi «toječe stro'e, stavbe, surovine i. dr. ter tetošiti konkur*n?o ffflonklh pr^k^peev. V ta ođeek »o bili fRTolJeni ibomiCni iTet-niki g g. Sch:«!y, O gr in in Samasca tmr r* n&metlnik« tM- Fraaebettt, L.•_ i*r in P i m a « r. Oflseli zbornj« pod pr«đs«drtTora prrt?edii!k* ttjfmilce «U »Je-fm nametnika.
Po poroCil« ffbortiteB««* «T»t»fta «. Jo«. PerđiBi Je bil sprejet po rđrni«nilli odscklh šesta vi jenl proračun za l«t© lflS^ ki i rta raje potretSčln« 146.7S4 K ter mo-kritja 16.830 K. Kedo«tatek 180.424 K te pokriti • 1»% rbornično đoklf Jo. Cboralt. ni sv«tnik f. Lolir UJari. da 9. L. B. •• bo flaeoTala ra prcraCun, k«r Đlmrn mHGV Bika t prcđsefletrn, nakar mti prvds«dnlk g. K n • z pojasnt, 4a tegn. ritmerjt »eđaj ni mofro^e prodrufa/itl im 6m J« Mio b*I Djeiaa stoj čas ponnđeuo podinredseđfilik* m^sto, kmtero pm J# odkkmll. ffbormieal svetnik ^. Kr^ffmr •© tsAril &*m*wwmi*   •
2a memmmrim pri pođruMat Ats«i«. egTBke banke so   bili IsaoTa    iiralja«! gg.
Biab«ri,   Mttthiti,   Piam«r  ia t*. loitii.
Zbornica !• mato «kl*nUa pođ«Utt fta» 1« pod pore TrfOTmkerau drnitT« »Merkur« 5W K, rtrtoliii srezi gostilniCmrtklli srndme SM K ia Dotelal «r«sl wm to^ld promet in turisUko tM K, kakor do aodaj. Rekura >KrmnJ»ke araailaic«« proti odai«r1 ibornlfine đoklade 9« Karme.
V ftolski odbor obrtne _ nađaljevalnih ftol 9o bili izToljeiii nato kot sborni£ni za-stofmikf t!l« zt aa LJtibtJmno: Cnfelbert Francbettl ta Prmn Star© sa Po. •tojno Adolf Jarca, m Btoft Iras Rub, ■a Kropo FYaa solar, sa RadoTlJico La> roalav rfirsafir, ma Rlbnlro Filip P e-t • r 1 i b . sa Kran) Iraa Bnkftf ••, trn. ftkofjo Loko Fran Babi«, sa Trt te Fran D e n , sa Matliko fran P r n a , sa Vrbnfko Jocip L • d a r M « , sa ftt. Vid nad L.Jab_ ljano Fimon Jaran, za Kamnlk Janko Groiek In sa Menr^ Fellka Stare.
Zbornica je nadalje eklenlla sarxetl •e na pr^dloR Eborničnega «vetn!ka P e r -d a n a sa sopetno otrorlter pnštnih fiUjalk aa Osarja JoSefa trfn tn MikloBlcevi co. Btl, na predio« sborni^nefra aretnlka g. Robrmana «a obnoritev telefonskesa omretja v Mnbljani. oa predio« sbornlfne-fra sretnika r. Ogrlna ea to, tfa se sa roja-itvo potrebna <!e'a in dobave t naSi đelell oddajajo domamim obrtnikom ©sir. trgerr. čem In to tuđi raanjSim trrdkam ter da naj ae na te ploje osira tuđi pri eopetni uposta-Titvi po vojni prizadrtih južnib pokraj!. nah. kakor tndi. da »© posebno pri etarbah potrebno gradivo oairoma polofabrikatl. kontigentira ter se gotovi del tega da na raspolago tosađernlm obrtnikom sa prV saerne cene in potom poeebne kontrole.
Konf-no Je Bcornica eklncila savi«tl »e sa »e en rlak v umereh J^enire - LJnb. ljana, v Kamnlk In na Doienjsko ter obratno.
M \i pBrdiili m.
U politične službe. Okrajni vi§ji komisar dr. Viljem Baltič je imenovan za okrajnega Rlavarja; okrajna ko-misarja dr. Emil Mu eh a in Leon vit KlodiČ-Sabladoski sta imenovana za namestništvena tajnika v Primorju.
Promocija. AJdovskl rojak gosp. Danilo Lokar je bil promoviran v četrtek. dne 20. decembra na dunajski univerzi  sta  doktori a medicine.
Nerasedena sođnlška mesta v Pri-morju. Posianec dr. R y b a f in tova-riši so \T)ra§ali znova justičnesca ministra radi nezasedenih sodniških mest v Primorju. Veliko materijalno Škodo trpe avskultantje, ker se ne izvrše nova imenovanja. Justičrta uprava name-rava od dati mesto devetesa čtnovnega razreda sele po zasedenju vseh visjih mest. V oktobru j« bilo ono mesto raspisano, ali imenovanje se še ni izvršilo. V«roka za nadaljnje tozadevno zavla-čevanje ne more biti nobenejsa, toliko manj, ker so sedaj tuđi prej okupirani okraji zopet v avstrijskih rokah. Vpra-sa se torej justičnega ministra, ali hoče nernudoma izvrSiti imenovanje sodni-Slcih uradnikov devete^ činovnesa razreda.
2upan8tro občtae Renče naznanja tem potom svojim občinarjem, da se je z dne 17. decembrom preselilo v To-nettijev rrad »pri mlinu« pod Gradi-ščem. ŽupansHii občine Renče name-njene dopise naj se naslovija: Zupan-stvo Renče, poJtaPrvačina. — 2upanstvo vo§či vsem svojim občinarjem - bertmcem vesele praznike, z željo, naj bi nastopil skoro čas zopetne vrnitve na domačo grudo, kjer naj bi odslej v miru in zadovoljnosti živeli in pripravljali po danih možnostih z blagoslovljenim delom svojih rok pot k zopetnemu blagostanju. ublažujoČ tež-ke eospodarske in rodbinske nasledke soslce^a bojneza pozorisča, ki je posebno v slovenskih primorskih krajih zahtevalo toliko žrtve. Vsem onim blagim dobrotnikom. k! prispevajo omotno ali moralno k lajšanju težkejra gorja našim, pogostokrat zaničevanim begun-cem. kličemo: Vesele praznike! Na| jim Bog njih Človekoljubno delo stote-ro povme. njih dobri srca ne bodo po-zabijena iiikdar. — StepančiC
PreTorno dovoljcnj« ** £Mo.   Ne-
kateri gorički begunci, ki se sedaj vračalo domov, imujo prihranjenega 5e nekai žita, ki so ga svoječasno prinesli s seboj s doma. Nekateri so vreli v občini, kjer *o se začanno naselili, tuđi njive v najem in so pridelali nekai žita. Da prepeljeio svoje žito v domači kraj, prejmejo pri ljubljanski podružnici Žitnega zavoda prevozno dovoljenje. Za to pa je potrebno, da se pri 2itnem zavodu izkažejo s potrdilom županstva dotične občine, kjer Imajo shranjeno blago, oziromt kjer so imeli njivo v najemu. Na potrdilu je natančno navesti težo posameznih žitnih vrst in od kod ima vračajoči se begunec žito. — Zavod za promet z žitom, podružnica   v   Ljubljani.
Svojo hiio si je bil prišel ogledat v Gorico vpokojeni orožniški ?tražmoj-ster R u d e ž. Ogledal si jo je in preračunava!, koliko bo škode. Ročna granata je ležala ob hiši. V nepreviđnostt jo je pobral, granata je eksplodirala in ubila Rudeža. Tak! slučaj! se množe. Nikdar ni dosti previdnosti pred ne-varnostjo, ki jo je pustila vojna pri rtt-novanjih.
Smrt ni#d tocuaci. V bolniSnici v lCandiH pri Novem mestu je umri v Z2% letu svoje starosti Andrej Stjmond, sin trgoAxa Andreja Sigmonda % Oor-janskega na Krasu.
> Uarla |e v umobolnici ▼ Krome-rliti Katarina Ktvčič Iz Dornberjrt.
Iz Bračka ob Litri smo dobili dopis, kl opisuje Miklavževico, otroSko veselico, darove itd. in trdi, da se ni obmilo vse tako v prid berlinskih otrok, kakor je bilo pričakovati. PlI« ludi e w>dčka kl boIniJke kuhinje. Hr&-
m m bswimnti  4tttm  fitm wd±
afKrfdne zelje m voda ali repa to voda« zvečer jopet vođa in dostavlja, da na Nlžjem Avstrijskem in Madžarskem imajo dovolj koruse, ali ne sa nas be-gunce, pač pa za praiiče ia konje.
Umri Je v Makarski v Dalmaciji dne 18. decembra veletržee in župan Peter vitez Rismondo, ustanovitelj najstarejSega hrvatske ga parobrodar-skega druitva, ki je uži val v pomorskih m trgovskih krogih najveČjl ugled. V njem je izgubil posianec dr, Smod-iaka svojega testa.
Volkovi v Dalmaciji. Iz Droifke okolice poročajo, da delajo volkovi zopet veliko Škodo. Tako so po tamošnjih selih raztrgali pretekli mesec 4 konje, 38 ovac, 2 ovna. Volkovi hodijo na plen po trije skupaj.
•.UnUUfliKkl Zvon" 1917.
»Ali smo sposobni, s strumnim stremljenjem izdajati list, v katerem naj se kristalijo težnje, smeri in cilji celo-kiinne psihe? Potem bi se nam odprla pot do harmonične kulture * Za tem idealnim ciljem se je poda! Oton 2upančiČ, ko je prevrel lani uredništvo našega pr-vega mesečnika. V kolikor se je pribli-žal svojemu namenu, čuti najbolj sam, presodi pa naj tudl občinstvo sedaj ob sklepu lista. K sodelovanju je povabil vse, »ki se čutite poklicani, vse, ki nam imate kaj povedati.« In prihajali so mno-golctni Zvonovi sotrudniki, pridružili so se njim še nekateri. ki so stali prči ob strani, ogtasile so se nove mo3i: pesnici, pripovedniki, kritiki, znanstvoni-ii. ki so ustvarili prve Stevilke po vsebini zelo pestre. V drugi polovici letnika ic zavladala občutneiSa monotonija, ker je manjkalo krajših zaokroženih črtic, esejev; prevladalo je leposlovjc z nadalje vanii,
V p e s n ! Š t v u ie gospodovala, kakor splošno v zadnjih letih, lirika, ki nam je prinesla nekaj novih umetntških kvalitet. V mislih imam predvsem Antona Debeljaka. Njegove \trzt pol-ni Čudovita plastika in muzika jezika, duhovita invencija. Njegove »Slovenska zemljac, »Drevesi«, »Kukavice«. >Mla-doletjec so redke ometnine. Značilna zanj Je tndi nfegova pesnitev ▼ prozi »Prezrela deca<v zanimiva posebno še radi uređnikovega pojasnila na koncu zadnje Stevilke. Najdragoceneiši biseri pa ostanejo tuđi tokrat Županeiče-vi prispevki. posebno oni, ki jih je rodila brezmejna bolest goriških begun-cev, n. pr. »Đegunka pri zibeli«.
AlojzU Gradnik Je z vso nef-nostjo podal plač obupanega ženskega srca v svoji »Pesmi dekicta« m »Pesmi vdove«. Kar Se povedal Žapančtč v pri-srčnih besedah o Građnikovih »Padajo-čih zvezđah«, to velia ▼ Isti meri o teh dveh odmevih grozne dobe. — 1*1. Oo-la r se oglasa redkokdaj; njegova »Pe-sem o liščkuc nam priča, da Se umetnik v njem ni umri. Janko Gliser se za-glablja v premišljevanie o ženi, o jeseni s klopotei In izkleSe svoje verze iz tr-dega pohorskega granita; Ivan Al-b r eh t gleda v ženski to, kar je: človck, ki od rojstva venomer trpi, ki v smehu hoče, v Jokti hrepent. prepolna sence, ltiči in strasti. Tran A1 b r e h t fe pre\reč pa-tetičen doktrinar. da bi poste! kedaj po-pularen: Ifo Ornđc« hod! po starih, vsakdanjth potih. Janku Samca se včasih posreči kak fntimnejši ton. — Vide J e r a j e v e »Balada« in A. N o -v a Ča n a »Klavdm ter »Oče Mrak« so edini epski motivi med bujnim lirskim cvetjem.
Kraigherjeva uvodna povest »Mlada liobezenc je vzbudila efeloma ogorčenje, deloma občudovanie. Končna sodba bo mogoča 5e!e tedaj. ko bo delo zaključeno. Olavnega junaka smo spre-mlM lele do razpotja. in ravno tu je naša radovednost podvojena, kako se izvrši fanj peripetija po križah zadnjih dni. Tišti, ki so se mogoče zgražali nad tem ali onfm prizorom, so §!! topi mimo duhovitih đialojrov, nišo menda niti ču-tili redke krasote jezika in morda niti ne pojmijo, s kako elementarno silo stopa pred nas spolno vprašanie, preža-lostna deđlčina svetovne vt>Jne!
Največ priznanja je bila deležna Tavčarjeva novela »Cvetje v je-senic. Ko je đr. Tavčar pred dvaj^et let! zbral »okrog sebe svojega daha otro-ke«. ffh je spremil na pot s tiho resitfna-cijo: »Globoko že tičim v Jeseni življenja, m političnih bojev vfharfl so ni iz-susili v\t pisateliske fantarJjet. In vendar kako čila in piodovita ie ostala ta »Jesen življenja«, nam priča obs*inri roman »Tzza kongresa« tn sedaf ta roman* tična zgodba o vsemogočni Ijubezni pre-proste Mete z Jelenovega brda, ki fo pripoveduie z ređkim mlađeniSklm ognjem Ijubki damski trojici v senci naj-lep^ega Ijnbljanskega vrta, đoklcr ne iz-veni v mogoCno tedetico: >Casl priha-fajo, ko se sa malenkosti ne borno več ruvali. Eno fe glavno: naša zemlja se nam ne sme vzett In narod slovenski mora stat! kot veffno đrevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo! V to moramo delati vsi, na to moramo misliti takoj. ko se eavedamo življenja, misliti takrat kadar se ©dločujemo za poklič, in predvsem, kadar se ženimo! Kdor se ženi. naj se ženi tako, da mu bo zakon oktet), ki ga Se bolj zveSe t domovino, in otrok naj rod!, Ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih i ietarcrr!«
Veseli dlrindaj pisanega letovščne-ga Življenja, ta eldorado raznih noža in zabave željnih gospodičen. sitnih tet z mopsi-tolažniki, vedno *ejnih filistrov, nam Je predstavu1 Rado M u r n i k z na» tančnostjo fotografa. Orisi najrazličnej-§ih značajev, pokrajine, izletov, zabav, pretkani z zdravim humoriem, vse to je izvedel v svojem *Na Bledu^ v naj-tanjše podrobnosti. Da je moister tuđi v resnih motivih, nam kaže pretresljiva zgodba »Med frontama«, ki ohrani med na5o »vojno literaturo< trajno vrednost,
Ivan C a n k a r ie kultiviral zadnja leta izključno crtice. To so bile njegove čudovito nežne materinske povesti    in podobe iz sanj. Še tako neznaten motiv postane v njegovi roki blesteč kristal. V Zvonu se je po daljšem odmoru lefcos zopet oglasil, žal. da le tako mimogrede. Dr. Ivo S o r 1 i je z »Miraklom* osvežil vesele spomine iz dijaške  razigranosti. Novačan,    avtor »Naše \asi«f nada-ljuje v tem uspelem žanru s svojo crtico »Muri pregranja vrane-;; da ie tuđi fin novelist, je pokazal s »Hudičem    v ulici Sv. Mihćla«.      Ferdo Kozak se nam  ugodno predstavlja s krepko  zacrtanim »Dialosom v zaledju«. Med prevodi  vidim  v  »Zrtevnih  spevih«   Ra-bindranta Tagorc za nas drago-ceno pridobitev. posebno še zato, ker ?^ je poetu Gradniku posrečilo, da nam Je ta sočni iztočni cvet podomačil v izbrani pesniški dikciji. Kar je zašlo izvirr.ili aiorizmov v Zvon (»Beseda o rojstvu«, »Včlovcčenje«), je po većini   izumetni-čeno duhovičenje. nad katerim utegneio imeti svoje dopadenie le redki duSevni atleti.      Enako Je bil Zvon neprimernn adresa za dr. Dergančevo Studijo o Henri Bergsonu, filozofu moderne Fran-cije, ne  toliko zaradi  predmeta, knkor zaradi načina, kako se nam ta učenost servira:  neprestano buta v nas nebroi znanstvenih terminov    in    nepregledna vrsta imen  učenjakov,  da  iih  zrnaca kvečemu   specijalist  prve  vrste.      Nič manj muke nam ne povzroča dr. Zob-rov članek:   »Slovensko  in  tuie  slov-stvo«, ki ie mestoma ?ol slovar imen iz vseh kotov sveta, sicer pa toliko bese-dičenja, da nazadnje ne vemo. kai nam je hotel prezgovorni eseist pravzaprav povedati. Vse đrugače gm^ori k nam đr. Prijatelj  v  »Pesnikih  in občanih*! To so duhoviti pomenki \i estetike in socijologije, zajeti iz globokega znanja. Prav tako bo zanimalo vsakega Ifubite-Ija domače upodabljaioče \imetnosti ias-noZormanovo poročilo o XIV. umet-niški razstavi v Jakoplčevem paviljonu. Ta letnik Zvona ie ohjavil par važnih prispevkov za našo literarno In kulturno zgodovino. Iz Jurčičeve za-p u š č i n e  na liubftanskem magistratu
I je Zvonov urednik priobčil znamenito Levstikovo pismo iz leta 1363. Jurčiča o niegovem Desetem bratu in Jurčičev prvotni nacrt za ta roman. — Dr. GI o -n a r j e v »Govor ob desetlctnici Gre-gorčičeve smrtic nam Je zopet pokazal, kako je Grcgorčič narodov pevec, >ki gre z valom naroda naprej in s svojo pesmijo spremi ja usođo mojega naroda«, in čigar velika, neoporečna zasluga je, da je »njegova pesem odprla lepi slovenski kniigi pot v naiširse sloje in tako pornagala literaturi do one moći, k! jo v našem javnem Življenju nočasl dobiva.« — Vsled Glonarjevega pojasnila o »Poberinu« in enakih starih slovenskih »bogovih« !e postal slovanski Olimp za par božanstev spet re\Tiej'Ši. Isti pisateli je pekazal na naši narodni »Regiment po cesti gre« zanimive faze, kako prehaia narodna pesem od naroda do naroda. Vrh tega je dr. Glonar v Listku opravlja! z vso poštenostjo in resnostio nehvaležni posel slovenskega kritika. — Jezikoslovja je bilo letos v Zvonu mak); uredniku snio odkrito hva-ležni, da Je raznim jezikoslovnim ama-terjem zapahnil vrata in besedo dovolil samo strokovnjaku đr. RamovSu. Aktualne važnosti je inž, Mačkov-§ k a članek o iezikovni meji od Spiel-felda do Monostra, kakor !o Je določil Hlubek feta 1844. — Brezplodne polemike se je tuđi tokrat Zvon ogibal. Le park rat se Je stišala glasnejša beseda v zasčito resnice, ko je n. pr. Župan-čič zavrnil dr. Pavlice nazore o ritmu in metromu, in ko Je đr. S. D o I a r sku-šal prepričati avtorja »Knjige o življe-nju€ o resnicl svojih trditev. Menda je nazaduje tuđi Dolar uvidel, da je vsaka debata z dr. Ušenicnikom potrata zlate-ga časa...
Prezreti ne smemo Zvonove priloge >N a š a k n j I % a«, ki te izšla trikrat in nas obveščala o novih pojavili na našem knjižnem trgu, predvsem pa o na-črtih Tiskovne zadruge. Tu čitamo dva temeljna članka dr. Prijatelja o bo-doči izdaji naših klasikov. želeti je, da se oglase o tem važnem vpraSanju tudl drugi v to poklicani faktorji.
Tako nam Je Zvon podal dokal đra-gocer.ega đuševnega blaga, posebno le-poslovnega, kl bo obranilo trajno vrednost. Listek bi si Želeli na vsak način bogatejši vsai v tej smerl, da bi nas se-znanjal z važnješimi HterarnfTii pojavi ostalih Slovanov. Kakor slišimo izza kulis, se pripravlja združitev pisateljskih moči, ki so do zđaj sodelovale pri Slo-vanu, z Zvonovtml. To bi značilo brez-đvomno velik napređek na potu k cilju kakor si ga je želei lani novi Zvonov I uedaUe
i                                 Kike Seotar.
I S'č   8-8
.M-UVtii^&fV    i\-        .'".     11    .2   dwVtnit)ra   1^1/
stran 5.
Dnevne vesti.
- -MlrJitcr 2otger »Gla^bciJ Matici«. Nje*, •fcscelenca gosp. minister dr. Kan viicz Žolser ?c po^lal ^(j 1 a s b e n i Matici« podporo 100 kron in obenem pi*mo, ki se glasi: *Vzlic vcm težkočam vojne izvršuje »(jlasbena Matica« svoje Ifipo kulturno radawO med slovenskim narodom in posvećuje materijalni uspeh svojih koncertov blagim patnjotskim ramenom. Kcr so mi vzviSeni cilji Vašega društva zelo pri srcu, si usojam koi podporo v sedantih težavnih časih podati inesek 100 kron z želio, da bi se »Uiasoena Matica« &c nadalje razbijala kot ugledno sr«-di:.e slovenske glazbene k*:ltrre.« — To ao besede priznanja, k! ras od^kodule}^ za marsikako težav;), a nas tidi bedre k vztrajnn^ti m\ naređnem kulturnom delu. — Vrnite nam nsše potke. Piscio nam: Na?i polkl so ob tzbruhu vojne z italijo zapustili tuđi s svojimi dopolnilnimi povelj-»tvi svojo ožjo domovino. Na bojiš^ih so $1 Stekli ncvcnljivo slavo. Zdaj je kranjska 4e,"cla zopet v taledju ;n z -r iešerrm hre-penenicm pričakuiejo naši fant.e v Admon-tu in Judcnhurgu vesti, da se bodo vmili v svojo domačo jcamizijo v belo i.iubljann.-Prostora je za n}e dovolj. Hrepeneče iih prijatnije v*e prebiva1rtvo. V cn«r?odar-skem oziru bi pnrncnfn!a niihova vrnitev veftk dojicek za deželo. Vsa nem^ka mesta Irnajo svoje domn** pnike doma. zakaj bi Jih slovenska Ljubljana ne smela irnet!? Vsi n«ši fakt'T?! naf H s? zicarili in na me-redajnem mesti rabtevali, da se čim prej Iz^oinf vroJa želja na5lh sinov in celera prebivalst^a in da se vrr.cta 17. peSpolk in
2.   polk  gorskih   strelcev  v  LjuMjano.
—    Promocija.    Danes  promovira   na ira'^cm   *•■■         '^u  doktorjern     prava   cd-verrišk:     ' -   -    it    Jo«ip     O r a h 1 n v i c. sedij    nadporo^nik    pri    nekem    pe?polku. Iskreno čestitamo!
—    Vcdstrf>    deJeircTi    frrcfnl'kcra ■oreHni^tva Št. 12   te   prevzel   polkovrrik JUeksander   Gawanski.
—   V odbor za presKrbo invaHđoT Je WT ođ trgovske !n rb-trl^ce zr^rnlce irvo-Ijen  go*~>. ćt.  Morflk   Viktor.
—  Društvo slovenskih  časnfkarjev bo fmeto svoj   redni  rbčnl  zbor  v  terek. dne 8.   iar.':arja   !01S  ob   *>.   zve!er  v  pro^torih •Narodne tiskame«.  Dnevni  red:   1.  Poro-čUo načelstva. 2. Pnroćilo tajnica. 3. Poro-či!o  hlazatnika.  4.  Poročiln   računskih  tjre-fledovalcev.  5.  VoIUev  cd^ora.  6.  Volitev ra">ođni5tv3. 7. Volitev nadzorstva. &. f>o-Ic'itev vpi«7:ine in članarine. 0. Ra*vrst;*rv Č1-r»nv   po   drtoćbi   5   4   društvenih    pravit. 10. Sarnr.3t<^ni prodlegi. Ako bi občni zbor Be bfi ^rtepče-!. bn v ?mi?1t! § \2 dmst^erifri prtvil drr; -buni rbor cb 7. irvečer.
—   ^usteršičeve  krave.   Dr.   Susteršič iiimt le  svoje   >R c s n i c e«,  on  ima  tuđi svoje   krave.   Stvar }e namreč ta, da si Je  dal  g.  dcžeTni  glavar  r.a  de'elnem  po-sestvu v Rr,bežu rezervirati % (dve)  naj-lepsi  Švicarski k'-avi, ki imata hvale *t*o in ponosno  oaloco.   zalagati  dr.  ^uster<iča  z mlekom.    Ker  so  v   zadnicm   času   zćrav-Itvene razmere,  kakor  iz ha; i  iz  interpela-
Ije poslanca Jr^rca, za robe?" e_ krave pn-ilc preče? neugodne, sta biii Susteršičevi
ravi prepel'ani na »Zeleni hrib«. kjer crez fcevarnosti za 5^i; zdrav"-, dclcjeia na-prci za duševnoga voditelja nove »Kmečke stranke«.
—  Mcshi3 vr,/n?e pred sodi?ć©iR. Pcđ Ittn  naslovom  smo  svoiečasno  poročali   o Ipžbi ki sta jo vložila Jn^ip Turk in Franc Ku^ar, oba  kot  prevozni'a  mestne  cbwine proti    mebtnemu    suvbnem.u    nadsvetniku PrslovSku. čes\ da iu je p^cval in iima oči-tal gofji i'io pri irvrševaniu vc ženi za me-str>. Nad^vetnik Prelovšek je bil oprosčen, ker ni Mio dokaza za to. da Je zmgrešil inkriminirana deanja. Ko pa ie bila oprostil-na   sodba   ie   raz^laiena.   je   Frarc  Kušar razburien, da se je stvar nekoliko dn^ače ra?uka!a.  očita!  nadsvetniku    PrelovŠku   v ra-pravni dvorani, da je Ie - ta sam o5ko-doval mestno občino pri gradbi svoje vile, ke* da ]e raM rrestni materijal in mestne delavce.    Nadsvcrr.r-    P-c!ov§eT;   ?e   takoi vložil   tožbo   radi   razžalienj a'asti;   Kušsr je pa nast^;i doka*/»niče za svoje dol-žitve.  Zas'^ano ie UH© »ebrof pri% neka-terc ćelo po dvakrat Uspeh za K^arja je bil  ta. da   ;c  sodi.'če pri   razpravi  dr.e 21. decembra izreklo, da dokaz  resnice v   n c-benem     oziru    ni    doprinese n. Zato Je obsodilo Kušarjt radi očitania zto-rate uraćne  oblasti na  100 kron   ćenarne globe.
—   Mestni   urslnJk!   \n  premoć.   Leto-Šnfo ie^ei so *c  po mesiu sirile govorice. da đ^^ivaio mestni nrađniki od magistrata kar cele  votovc prem^ga  in ne samo one količine, kt  je odkazana  na  osebo,  t.  i. 50 kflograrnov. Tuđi župana se je  raditesa v brezimnih dopisih napadala. Dognalo se ie, da  je te* bivši   prevoznik  mestne  občire Josip Ti:rk v £truk!jevi gostilni trdil, da je tuđi mestni računski ravnatelj  Franc Trdi-na  eden  onih  srečnih,  Id  je  dobil  kar  cei voz   mestnega   premoga.  Trdina   ]c   sevtda Turka tožil, da ma tako da priliko., svojo trditev tuđi pred sodiSČem dokazati. VrSila se  je   razorava,  pri  tej   oa   ie  Turk   moral priznati, da je njegova  trditev brez vstke podhse. Preiel ie rtslužer.o plačilo; sodl-iČe  J^a  je  obsodilo  radi    raz?aljenja   Ja«t! ■a  200  kron  denarne  ^lobe.    Žalostno    pri vsem tem je to. da izvestm* krogi ie vedno nočejo poimovmti težkega položaja, v kate-reni   *e  nahaja  mestna  uprava  glede  pre-skrbe knrlva  in  prebivalstvo po  nepotreb-mem be^io s tak!mi  sovoHcamL
—   $lmon   GresorčlScva   knjižnica   v
Wo!fovt ulici št. 10 na znan j a svojim p. n. brafeem, da se knjige na sveti dan. dne 25. decembra, ne bodo izposoievale. Nt sveti ▼ećer. dne 24. decembra pa so običaje Iz-posojevaine ure, t. J. od 4. do 6. rvcCer.
__ Javna knflfnlca »Qosr>odar?ke«ra in
izobraževalnega društva za dvorski okrai« (Pred igračem §t 1) narrtanja, da posluje
V    ponedeljek.   dne   24.   decembra   od
3.  do 6. popoldne Jn đa !e na B o i I £   trn-
p r t a.
—  JiTM ljudska knjižnica »Gospođar-skega  napređne^a  dro?tva  za #ent|akobski ok~2J*   irpo^oja  r.ailepše   slovenske,    hrva-3ke,  nem^ke  in  ittHjanske knjijre vsak tt5-rek, Četrtek in soboto od  r-5. do r«^. zve-čer, ob redeljah  in praznikih pa od 9. do 12   dopoldne  v  knjižnični    sobi.     Vožarski pot 2, t. J. koncem Florijanske rlice in začetkom KtrlovSke ceste. postalali^Če električne cestne žele zrnce. Ker na Eožič knjižnica ne posluje, je odprta   Jutri,   v   ne« deljo   tuđi   popoldne   od 2. do 5.
—  Prro društvo hlšnlh posestnlkov  v Lloblfanl  ima od  27.  decembra  1917 daTje do Dreklica u radno uro za informacije vsak delavnik od 4.  do 5. popoldne v Selerbur-tovi ulici 4.  pritHčie.  V društveno pišamo
rabijo glede hil kakest pojasnila, zla^ti one, ki i maje opravili pri mestnem najern-nem oradu ali pa nameravajo stran^am stanovanje  odpovrciati.
—   Mndftkosol&ke rmttL SupUnt  Miroslav    Kovač ie imenovan  zi provizorič-nc^a     učitelja   v   2c!eznikii,;     kandidat inja Vtra Rekar za suplentrnjo v Tržičn; Vida KraJevec   v   Žužemberku;     »tiplentinja Mari U B a h o v e c  je imenovana za prov. učitcljico v 2rleznikih.
—    Osebni   promet  na  južn!   2elcznic{ je za civilne potnike znatno omeien. Od 20. c'ecemrra se nahajair* v v^aVem vlaku le 2 do 3 vagoni za civilne potnike in postaje so  obveščer.c.  da  izda ja jo  le  omejeno  Ste-Vilo vnznih li^tkov.
—   Mani ▼rst tobačnfh IzdelkGT ho Iz-daiala  prigodnic  leto  tnbaCna  uprava.    Od ciparet  ostanejo  lc   »dames«,   »eKiptovske*. •dame*.   »Sport«   in   »ogrske-.   Pri   ci^arah bođo odpravljene  vsc  takozvane  luksuzne in   Specijalne  cigare,     izvzemši   »fcracioza«, »rc^alia     media*   in   »havana   virsinia«.   — Tuđi bodo odpravljene hckaterc vrste finih cigaretnih  tobakov.
—  Razglas c kr. ilnan^noga ravnstel}-stva radi oddaje napovedi v svrho priredbe dohodnine in plačarine.ter rentnine za leto 1918. je nabit na mestni deski. DavČni za-vezanci     imajo    podati    napoved  o  svojih davku   podvr^em'h   dohođkih.   kakor   tuđi    o davkih onih svojcev. ki žive z davčnimi ?a-vezanci   v   skupnem   hišnem   gospodarstvu, najkasneje   do   31.  jinuirjg   1918. Dav.ni zavj^anci ima}«"> oddari nap^ved ra rcrtnino.  cledu  vseh    renhiini    t>ođ%T2enih prejemkov.   rozeti   onih.  od   katerih    odbila rertnino    dolžnlk  in   ftko p*-esejfajo   rertmi podvrženf   rrejemki   a,ii   sa-Tio     ?:ase     ali   v zvezl z druRimi  d^hodki  davčnih   zavezan-zev 1(W) krnn ra leto.   enako   na'ka«-neje   do   31    januaria   191^.   NatanČ-"cip, kako  je  to  izvršiti,  ie  raz^laSeno   na plakatih.
—   Podpore     za    eksportno    akademijo 5* dovoda   tr~ovfrka  in  obrtnika  iborn-ra zz.   Matetti   300   K   in   KomitlU   100 kron.
—     Podpore     trgovvke     In     obrtnJike rbornice so bile priznane    po ?>0 K    trmle r»rr)!»iirem:   Slit^cber Fril^rik, agent:   Rale .Ternrj.   trusoTer:    Podlt'Snfk   Ivan.   trgovac; Mat** Ar^st. ^^vljar:  Vo<3is>k Pranc, har_ monikar;   Košem   Isnacij,  čerljar;   PaTšnar ^"rane,   krolač:   Počivaunik     Tt«ti.     mesar; Gnim  Jakob,   zlatar,  vsi   ▼   T# Mjani;   Kri-itof Frtnc  mizar.  <*rnom<ilj:   Jazbee  Miha, krojač,  Ruc3olforo;   Simcrčič  Alojzij, klobučar, Litija;   po !0 K;   UrbančiČ .Tanez,    ko_ ra£;   Puh  l-Tniorik.  miiiir:   Smolrtfkar   An. drej.   KrojaC:   StlpolSek   Anton,   slikar;   C«-rar  F^anc.  bracjevec:   Burs-er  Ferdo.     5**v-Ijar:  ?turra Ivan. TurojftC:  Kasrh Franr. tr_ •?over:   JerlC  Jo«tp,  brlre<?:   Ko^Sn   Anton, rn*zar:   Mulaj   I?T!aci3.   l:roja?;   S^o-rrnk  Ja_ kob. krolaf;   Starbek  Martin, tr«rove<?.    rsl v  Liu^jani:   Krasove   Anton,  kolar.  Crno-melj-   Roz^an   Jfnes.  tesar.   PohliJ^V^   P;-frtrlea:   Pi'* Antnn. kroja?,  »t. VM  . Xatit"i. na:   Klobčavar Viktor, čevljar. Tržic:   Tlar-nihar  Jan^z,   ključavnlčar.     ?elre   -   T-oit«; Fenc'ičič Iran, triroTpc. 2el<Mmik1 ?n Bonča Franr, krojač.  Crni  Vrh  _ I^riia.  Po 40  K: Rumpel   Ariela,   starit^lj«   rlauovirjeT   v<!o. va:   KVin   Marija,    tapetn^ka    vr!ova:     Pokora   Marija,   slikar*«   rčora:   Tončič   Mar-jetM. prodaja1 ka,   vse  v    Ljubljani:     ?^.-te "farija,   gostflničarja   rdova.   Bevke  _  Vrh. nika.   Po  ?0 K:   Krimmer  Marij«,    »Isarja vđora-    Sailer   Barbara.   fotogr«*a     vdo-a; Hoč^rar  Tereiija,  starinarja    vdova:   Bra-***r FrančlSka, krtačarja T-'ova, vre v Linb-Ijani:  Skala Marija. !crta?arja vdova. L-jnb_ no.   Izvanre'IriP  podpore  so  dobile:     Koller Barbara,  plrrkarja vdo-ra;   Pož#»nel  Marija, trfcovčera     vdova;   Tcrdan     Ana,     sobnesa blikarj« rdova. r*e v Ljubljani.
—  OdtJaia živine. P"e 27. decembra t, 1. •« vrli ob 9. ori đopoldn« dobava klavrfe žirine  v  Ljnbljani.   C+  katari   pos<»staik   iz mpsta  in okolica ieli  ofldati  širino, naj jo prižen^  omenjoni     dan  o:>  !>.  irri     dopoldne na •<a;mišč^ polegr hlaTnirA. — T>^7-«*ino me>_ sto sa vsoTČeraoje živin? t Ljubljani.
—   Drcž je  popolnomi  rmanjkalo  rar* rto  pred  prarniki  v  Llubljani.   Mnriborn   in Hrarf^Tj. Zatrjn'© se,  da tf> poaanJkaTiJ^ ni !•  fluCajno.  t*»Tnve^.  oa  5©  po^ifTlca  metode, ■ katero ho^e vlada vzgajati pr^biral. rtvo. da tuđi C?z praznik«    čira uajbolj — štedi.
—  BHvnic« bodo v t©n*k nn. Svpti dan čo 1?. ur^ opoldn« odprte, v sređo na Sv. Štefar»a dan pa cei (lan »aprte.
Smrtna nocreda. 741etna Marija Slibar ▼ Kamni porivi je hotela rvečrr priž^a+i In?. Pri trm p% «© jej j* vurla obleka in t^or^'a na njpj. 8tar>o fo đp->Vi mrtvo.
O dogodku, kl te je odigral 13. t. m. na martborskem koroikem kolodvoru ?mo o petora no poro^al?, ravnotako oprtovano pa smo bili kmifisciranj. Fedaj objarljaio semfkl lift! interpe!act}o neinfikib »or!;'nl. nih d«mokrator. v T-r>^pri je rrfpnr: V č^-trtek 1S. je zaprljala n*»ka lokomotira v na postaji stojeći voinčki tran^nortni vl«k, kar j« porrro<5ilo nekaj pkode in poSkodo-▼alo tuđi nek^i^a vojaka. MoStTO ftnadžar, p»* naro^n^^ti) j* Mr-^tilo vJaTv trr > ▼ prisotoosti čartrika r ba'onetom nara dio »lnžbujofe fi«Iexničarj«. Vod ja lokomotiva I« kurjaC «ta bila tinio zmrcTarjona. Vou.ia lokomotiT^ t*!io, da najbrže b^ bo ofcreval. Kakor narn porofajo je doti<*nl Castnik vo_ Jak# naravnoft fcujska?. tjiko da «0 ** kakor besni Easniali na f«lpsn^ičarj^. Intfrp^-lanti tahtrrajo najutrofjo pr*Hkaro, V:ck_ oovanje krivcev In zađo§£enje za voditelja lokomotive in knrjača.
Umri !e dne 18. decembra v Fcld-kirehnu na Predar!skem enoletni prostovo-Ijec Franc Lončar, edini ^in c. kr. viš-je«:a finančneea svetnlka Ivana Lončara v Novem mc^tu. Težko prizadeti rodbini naše so^alie!
Kino Ide«!. Spoređ ta <!ar;^f »oboto 22. decembr*. S<»nfaci^ka dr«ma v 4. ćem jar;Ih: »Adamantova zadnja dirki- 1 Mari. jo Orsko v glavni vlojrt. Polep teica *«» »Pazi kot tentn In Junak« filmska bnrletka t 2 đejanjih ter ntinorejRa porobila 1 boj-n!b posori^C. Ta •porrđ nm pređraja »e v neđeljo 2S. dee«mbr». m&<fUil i« n^prlsto. pea. Kino Ideal.
•vari te prt4 nakupon Crnega »Mfa jk aatranaa ko»«. kl Je bf! đases Bjutraj fH} roja kov ukraden. Vojaki so ta fm tam ponujali na prodaj no5e. Kđor bi kaj l«ve. d«l o mufn otirema iz^ledil tatu. naj to na-snani proti dobri satrapi t HolcmpflOTi nli-•i št, T.
Izgubljene »o bife karte za premce, rodpisane Fani Peadir. Snodnja iiika 162 in Franja Kanđnt ietotam, Odđajo na] 9« na ta naslov.
Legitimacija B it. 232. na Ime Jaklič, Itožna đolfna št. 1S2 je bila iEicubljona. Najdltelj naj si obđrži ob enem Itcubljeal a^flnr, ter »aj legttmaell^ trtm.
A^rovfzaciia,
■X- Iz seje n-csiiicsa a Tovlzsčftesa
odsek!, ki se je vršila cne 21. dccensbra 1517. Tukajšnia podružnica žitnopromet-nega zavoda obveza arrovizacijo, da bo primorana v najbližnjcni Oasu Jo-bavo mokc izdatno skrčiti. Od^ck sk'cne, naprositt žitnoprometni zavod za prepis tozadevnga dopisa centrale, da gosp. župan takoj vss pobtrcno 1.krene. — Krompirja že i0 uni ni nobeneprn. Dovoz se Je popoinoma ustavil, ker ie pr^isnil mraz. Arrovizacija je ponovno orozariala ceniralne oblasti, da pospe-šijo dovoz krrmf/iria, a vse zastonj. Sc-daj se vresničuje vsc tisto. kar je apro-vizaclja napovećala že rred meseci. RiztJcIjcvanje krompiria je morala apro-vizacija za enfcrat ustaviti in nadaljevati potem. ko se zopet zv.ia dovoz. — De-želno mesto za dobavo kiavne živine daje zadnji ča^ aprovinaciji skraino slabe prašiče. Skoraj vi boljsi prašiči fe oddcle drukam, dočim dobi nprovizacija najslabše in izbrano olago. Aproviza^ni odsek sklcne. naprositi gospođa ;I':nana, da posreduje pri mcrođainlli mestili. da dobi aprovizacija tuđi boljke prasiče. Kabmitcta z maščobo v Ljubljani fe vedno večja. TndI aprovizacila ne bo mocla razdcl ti še veiiko speha, će bo dobiva!« mesto špchariev le persutnike in se te slabe.
-r Meso na rdeče ■"kamlce. Stranke z rdečimfi izkaznicami brez A prej-mejo meso v ponedeljek dne 24. popoldne v ccrkvi sv. Jožefa. DoloOn te rale red: od pol 2. do 2. št. 1 do 20a od 2 do pol 3. št. 201 do 400. od pol 3 do 3. št. 401 do 600, od 3» do pol -1. št. (X\\ do 800. od pol 4. do 4. St. 801 do 1000. Pna osena dnbi V4 kg. 2 osebi p";l kp:. 3 in 4 osebe */4 ^- 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb V/4 kc, več oseb I1/a k^-Kilogram stanc 2 kroni.
4- Ccna kruhu znaša od ponedelika to je od 24. t. m. zjutraj naprci, 40 vi-narjev za vsak blebec, ki mora tehtati veže pečen 70 dkg.
-I- Premoj? na rujavc izkaznice za VI. okraj št. 10 se dobi pri nj. Struniju, Radeclvesra cesta Št 14, dne 2\ decembra 1917.
~ Na slađfcorne irkgmicc sU T3S in 139 ?e dob' sfadkor in Mcer: Na iskaznice št. 138 pri tvrc'ki ^erdan, Cc^arja Jožefa trjr. in na izkaznice št. 13Q nri tvrđki Lćskovec 6t Meden. Jurčičev irz.
-L- LfittJ«Va rtie^n'cJi na Sv. ,!:*Vrr>a tr^ti oddaja meso nat^Iene karte rresio v ponedeljek dne 24. t.m. cb urah dolo-cenih ns kartah; na T>ele Karte pa Isti dan od 11. do 12. ure popoldne.
Kri]l2gynosL
— ^Ljubljanski Zvon* »e razsiri po Brosrramn in obs^jent. Kakor rmo poro?ali, je urednik mrsc*r.ika za icnjiZt^vnost in umetnost -STovanr.<-. Iti iihaja v Zvezni ti-pkarni. pisateij Mi lan Pu^^lj đemisijoniral. Urednik in ^larni sotrnonikl bo sklentti. •*■ pridružiti pieatelj^kcmu krosrn »^inh. ljans"ke^a Zvona -. Vslođ teea 30 pcst.nlo ro-tr«bno. da bo >Zrnn« % novim letom pruVl l«hajati vrenjem obsegn inrta tro ra*:8irll sroj program. Iz ^!3^T<^. r»o lepos'ovnrri mettpfnika noPtnne -Zvon* »plodno - kulturna rprija. V to svrho *e preosnuje tađ! n^eđniStvo iL, j q b 1 i n b s fe f ? » Zron a#. Oton ŽnDflpfl? f\ prMrži p€smi ter literarno kriti7;o, MHan P n r * 1 j bo urednik ra prr>_ r.o in o^taM rtH imlttirTseini li^tka, A. Loboda prevr?»me uredniKtvo rranstven^Ta deln. kulturno gospo«!arsko in focijalno po. litikr«. vtvon« bo izhajal met-fno naj-nanj na 3 polah (do!*edaj na 3 in pol polah.>
*   P»«ivnt  resittenca v poatnem    hra-nilničncm  u radu.  Uradnice poštno - hraati. ci^npps nrađa na Dunaju    ao pričele s pa. fvno resisterco, ker nišo zađoTol.ir^ je bo-žiOnimi dokiadamf, ki jih jim je ravnatelj. Btvo dovolilo,
*    Bcv>1čnl   dar   «a   pre5tolo«as!ednika. Z\crn jrališke lice za rapredek obni ;e p«> ViOnila  nrcstoloria5lcđr:>kTi  Otomi  in  nicrro-v!m   bratom   u^ctnf^Vo   irvršeno    kolekcijo nakiija. sestoječo iz 300 kosov. Knez Ltibo-mirsV! in vitez Olsevski izročlla    ta    dar kraljici.
*   Prapor narođov. Francoski  radi'ral-ni  n^tonnik.   Jtan   Henssr.    je  jazovarjal na rifkem se^tanku idejo ^Narodrc^a zdru-'eniai   t  nHrorn na  ^knrjno  socijalno  idclo Fr2ncije.  AnzleSke.   Italije.  Ri'sije,  NemČiic In  Av^tro - Otrrnke.  iMemacnotnlna  fdc'a ne more še riadilje ostari izl!jučr.i sociial!-«;tiJni mon^nn!. Povsod se mora viti modri pramr   l)::dskeica   sporazunia,   miru   in   demokracije.
Umrli 50 v !/nW!ani:
Oce 17. đererabm:  Katarir-a 8trlek»r, ROf.tjR. To let. Poiianffkti cestn l«.
Dne 19 decembra: A mali ja Hibif, ▼do^a tiSj^sotiTipr?! sr«tnrka, 85 let. ^Tora j ulica T- — Venčenlav 7:-?!«»xnifc. s?n šolsk^j?a fliTigp, !5 m«^rer, Nađvoivođe Evpena ee. sta 9. — Josip Tabour*. nađporoCnik, t r*». mcrrnl ^ojfOlid bolt«i§iiic!  gt, 4.
Dne  50.  decembra:   PranftlSk* SintOr, po»€stnica, 6S let, žabja* •*
Izđaiated i« edeovorn? urednik:
Valentin Kopitar. Lasta!** In fisk »Narodne tlskame«
Opezarjam  cenjeno ebčinttvo,    đa   jo do«pe1a večja  pošlijatcr  tivalnih    strojev. Prosim  torej, kdor je stroj naročil    alt se sa fptegm tartmai, đa se ?1m preje oblast ▼ trgortni:    Jos.     Peteltnca,     LjnblJftB«« St. Petra nasip 7. ToTarnilka zaloga Siva! Bih ■trojer, Ist» taa m kipljo 4t« IH»iM t m iiveeik.                                               1
a\ndre! S^T^onđ, tr^ovec iz Gorjansk^ga, stđaj bfvajoč kot hegunec v Mirni peči, naznanja vsem sorođnikom in znancem tužno vest, da je njega sin oziroma brat, gospod
j|         i         e      A a                   ■      -
dne  20.  decembra t. 1. po dolgotrajni   muLni  bolezni, v bot-nišnici v Knndiji,   mirno v Gospodu   zaspal v 22,  letu   $voje    1 starosti.
Zcmski ostanki dragega pokojnika se bodo dne 72. decembra t 1., ob 2. uri popoldne položili na pokopališču y Kandiji k večnemu počitku.
Dragcga pokojnika priporočamo v blag spornim
MIRNA PEĆ, dne 21. decembra  1917.                    4456
i
—
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnifcora, ! prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno | ljubljeni sin oziroma brat, gospod
tnolttni prostovoljec korporal v pešpolku „Cesarjevft" $f. 17             i
dne 13. t m. po kratki a mučni   bolezni v 20. letu starosti r Feldki^chu rVorarlberg) previđen s tolažili svete vere mnrl.          1
Pogreb   predrage^a  rajnika  vršil  se je dne 20. t. m. na pckopaltšče v Feldkirchu.                                                              |
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v kapiteljski m I irančiškanski cerkvi v Novemmestu.
Za izraze sožalja se zahvaljujejo žalujoči ostalu
V NOVEMMESTU, dne 20. decembra 1917.                        I
Zvan Lončar,                                  Le^poldina Loafrar,
c kr. višji finančni svetnlk,                                                     inati.
ote.                  Olga in Maryf
sestre.                                                  4443     I
1 \
\                  Zahvala.
I
i               Za vse blije dokaze toJažitnega sočutja, ki s© nam bili izraženi
ob nenadomestni izgubi na5c goreče ljubljene, nepozabne hCerke-edinicc
pranice Oarjaue     |
I      se vsem sečustvujočim prisrčno zahvaljujemo.
1               Posebno  se  pa   Še  zahvaljujemo  preč. duhovSčini 2a spremstvo,
cenj  jrg  pevcem iz Postojne za ginljive  2alostinke,  vsern  darovalcetn     | !     kra- nih vencev in cvetlic,   domačim  dekletom   ter sploh vsem, ki so !     sprem li nepozabnj nam blagopokojnico k večnemu počitku.
Rakitnik, dne 19. decembra 1917.                                             !
Oloboko irlnloCi ftarai.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prcbridke Izgube na$t srCno ljubljene sestre oz. svakinje in tete, gospe
posesinice in irgovke
ter vsem, ki so spremili  nepozabno pokojnico na nje zadnji poti, irre-kamo svojo najsrčnejšo sahvab.
ZafuJoSi ostali.
Zahvala«
frantea Lahova roi Stanetič, se v svojem, kot v imenu svojih otrOk Boriaa in Milene ob smrti dragega soproga os. OČcU, ^^spoda
Avgusta Laha
nadnćiteli« pri St. Do2m aa Stari gori
srtno zahva'.iujc za neštete dokaze iskrenega s^utja.
NailepSa hvala cenjenemu učitcljstvu, ki se je pogreba ude-te^ilo v tolikem Stevilu, častiti duhovščini, darovateljem krasnih vencev, ki se diagega rajnkega spremili na zadnji potl in vsem onm, ki so me tolafili v neizmemi boli. Posebna zahvala fta še gospoda učitelju Janku FOrst-u, ki mi je bii največja opora v teh telkih uran.
SV. DUH - BANOVCI, dne 14. decembra 1917.
HHSHBBlHHBBBVKasanHntfllBaBBBSnBOBaaBBaaBBNaBaaffSraBMHBSSBnKEBMHi
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD*, dne 22. decembra 1917.
293   štev.
MT   Froia m popolaoama »ova fiaa
zimnica (modroc) I
Vpraša  se  Priaoina  «1. at. S. prti. lave.
Bencin motor 10 HP
tvompleter   -n   nzMltnl  akoraf  novi  ml-
znraki strofi  a   oritiklinami,   >o  za pn-
riKno ceno oaprodaj. — Naslov pove uprav.
»Siov. Naioda«.               4427
SI    llfiA   «nr*lB^i~ 1» %0 %M %af takDj pntikbripiafi.
Dr. Josip Fnrlaiif odretnik t LimMlmnl,   Sođna  ulioa  ite?.   2.
lm nttaa lm soha
» posebnim vhoćom in električno razsvet-I javo, »6 tffkoj odda. — Več sr pozv* v trgovini A« Šinkovie naal., Glavni trg 19«
4o9V
Kupi se tak oj
moćan ročni vozi čak.
Ponudbe  na   prodaj alro   slasćic    v lidOTSkl alloi 4.                                 4355
Hišna
r>arljlva in polena, vajcr.a tuđi otrok, «« ćlasprvi« sprejme. — Pr*d<tsvi:: se ie fraaea Joiela  cesta it. 16, i. ntđstr.
4441
Otfđa se za leto 1918 v najera
§ka § a || 4% pro^torr.j en hektar, prađa rlJIVM se mdi v več ocMelkih. Plača se takoi /00 kron. Njiva je ob cesti v zgornfi iegi p^ ure . d postaje 1-;tiia, V>č se izve pt Bagusca v Litiji Itev. 83, kitama.                                       4447
Naprodai je               4443
10 u dobre slivoTke in i         100 hl vina.         i
Cetia  po  dogovoru.  Pismene   ponudbc   na upravništvo »6lov. Naroda«.
W   Proda a«   ~fMI
bita v Brežlcah st. 32
in k !•{ »ripadajOJa pravica v vrbinft na a*eatovol|ni đraibl dne 6. proaiaca
ltlt efc 3« mri popeldaa. Kuo•.: e \ jđno vabijo                             Jozela Zalokar.
Trgovski pomočnik
mešane strokc se takoj spreime ipod agodnimi    pokori    Trgovina   barv
JU 4aakl  sinovi,  Ljubljana. Bea-IJeva cesta £t- L         44 33
HTšnTk"
sa apreiaaa nroti brezplačnemu stanovanju ,ia evcntuelnu kurjavi. Delo, ki jra Ima oprav-Ifati, se pri sprejemu  določ .   Nastop  takoj
ali pa 1. januarja 1918. - Ponudbe na aiiaal pradal at. 54, Lfvblfaaa.
»redalo   ae   *  labJoiKi   pri   nirsJd
StatrKt   -^pr-   trt|«   eno nad »trop**
graščinski hlevi;
obaežn. 1600 m^'   pnpravni   rui   rr~.liđavo v  | stanovanja    ;     dvori^čem    in    eden jadnim vrtom — zemljisče ie »ahk^ rrik»ici.  Natanč-nejr ^e  Izve pri A. Barrarim^ Vodovodna •Mta St t Lf«»l|aai.                        4449
nove m stan, kupi vsalfeLO množino j tvrdka    vv lisMfaBska    indns^riia jrobkorih zama^kov JSIAĆIR & lio, Liobljana.         2^7^
iPrešernove slike
: pratfafa ii pfisilja pe poitm sunetie Iv. Bonač v Ljubljani.
ISaaa sUki 5 kron.        372
JŠcnttna   ponu26a.
36 imi $tctr sam se 5 nc^aj 1000 kron premosen/sm, 5« jfe7* 3 gosvico S&nsk*9a &a*u ah vdovico, trgovao, grcsiiintčarJco ah vcc/'o posestriico poroČtti.
Ponudbc a%o mogoč* y sh^Q na upravn. „S^v- Aarođa" pod uGo* socdar 4440".                                  4440
BOMBONE
piikote in ćokolato mm W*lte#
tfrevo   proda   na   debelo   ia    drobno
Aloiziia Ipavitz.
LJnbljaM,   iidoraka   altea   4.
JTtgljeni&u
raam/aktari Jnlij Sim§ot
Dmj 1, Wi6siigiRtr. I F
Zahtevajte gratis in franko katalog o higij jeniSmh predmetih.
:34
Kupim vsako množino novih in starih      4203
svilenih odrezkov
SSfT    po K 20— za kg.    ^«|
A. LANĐSKRONER9
Licbljana Sv. Jakoba naroi]o 39.
Polšje kože
kupi     po     n * ; v 1 5 ] m     cenah     B»
Hohlor, veletrgovina s kotamt v Lipskem    (Lelvzig),    Brani    47.
Pošiijatev po  postnih   zavitkih a 5  kg iaželjene.    Znesek   se   odoošlje   tako] po dospelosti polatvc        3978
Novost!
Prese!! m mm % srofo trn« vi no iz Ajdotšćine v Garioo« filoda« Uiko ulico šU 6.
Priporoćam se za obilm obi^k slav. efočinstvn v Gorici :u okolici in zatotav-l'an, kar fco v maji ;no*i, najb^ljša po->1re2bo z 2mlš po aajaiZji ceni
Na veselo sviđenje 1. januaria 191S v Gorio. Vesele bovo I«o'                      4445
JAKOB STABC, trnovec v A]dorsćSal,
Stara  Tctetr^oTioa 2 me.Uni ^   blagom sprejftte takoj
sotmdnlks, sotrutftifee,
: dva vaienca :
ter na;:r.an,e 30 let stzro
odgoji te ljico
k dvema   ceklicama. — Ponndbe   pod , it. 18S4 4357M na upr. »Slor. Nar.«
Pristen dober i     i     ■
I
se dobi pri                   13
L SEBEKIKO 8 Spol flftl.
i: ŠKATUE:
za mM?\- W jfi šališ! |
Skatlie za poštne in vojnopoštne ■ poSitike v vseh veMkostih
priporoča
RarfODHžna \mm F. lonai lio
^5_____Ljubljana._______
Kupujem in proJajam.
bođfsi pohUtro, tteldenđaioy *•-lezo, sulice,   porcolan, oroi]o9 pođobe, star don*rv gplok ne, j kar 1« sajmanf 50 let staro.
!    Obenem \mn\m staro zobovie. i Posredujem za h:5a, zenliifta itd.
Albert Derganc
nrivec ta keneeaiSoalraai starinar
Dobro ohronjene stehiže
sa modno trgovino mm kupljo.
Kje pove uprava. »Sk>r. Karoda«.
Kutailev in hrastaf les
▼sako nuMttne, od li em deke«
lestl annrel. kuni n# naiviiU eenl
Josip Cizel, na Polzeli,
Stajcrmfco.                    2374
Josip Jug
pleskarski in Hkarski mojster Ljubljana. Rimska c. 16
se priporoča ccnjrnemu ohčin-tva za vsa v to «troko spačajoća dela. Jamčim da   dr!3m   samo   s pristnim   firnežem.
Solidna in tečna nostreiba.
Slamnate solne
za dom !■
slamnate podplate za 7 (e?lje
aen taćel Izdelevatf v tolike, da lahke nstretem vsak! zaktevi In Jih nrlnereee« ket aademeetUe sa drafje nanfene otmtev, pesekne sa dale v aebah.           255
Feakmsttty ne bod« ¥am ftal.
tevaraa slamnlkov v Stekn, peita Bemtale pri Ljubljani-
G. FIux
wmr GOSpOSk^l fdiCft 4, *w
I. ntdstropjr, levo.           3669
Uredno ćovellana, že 20 let obato-ieca aalstareifta ifnkllanska
po!^OT2!ia i\mm ia sližeb
v    udobnost    cenl   občinstva    zopet     v sr«dl&oii mast«.
:     Prl?oro6a ia aamtiCa 1« bolji«     ::
ii Mm fsak§ ml!
privatna trgovsko tn f ovtflalilio ••©•!•
izMra rasMcmin atmJak, mlaatl ma iesaca
Vesta« te kollkor motno hitra postretva
«avotcvi|«aa»
Pri Toaojiti varaštn|!h se prosi n •dtfa?w zatnka
Jm RojioaN
modni nteliie
: za gospode :
LiaMlaaa,
Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke In uradnlSke 1 uniforme:
^_              po meri
^^  v najkraćem času.
mm"  Uštm nm tako!   "V«
- STANOVANJE •
kuhinja in dve do štiti sobe. Ponudbe na oprav. »Slov  Naroda« pod 9O. W-/ 4274*.
Ucč t€$orjci^               '
— in mizarjetf
proti dobre mu plači 1 u aprefma ANTOH STSinaa, Li«M|asa, Jaraaova nliea II.
Popolen  nadomestek za   periim   škrob,  napravi  r*nl©   sneZnobelo,    trdo   in   bleš'e*p, ter je  ne  pokvari.   Za preorodajalce   karton 2a poskušnjo t33 vrečic K 30, deset kartonov | K 270— iz Praje p«  povzetju    A. Toaek, j Praga, »ral. Vinogradi 1174 L, 1.    4079
Kole za vinograde in preklje za fižol
odda  v   vrč'i   mnoi ni   graščlaa  ▼ Mekrenngn. Vpr^Ša se pn <;   Josipa I Hofrnanu  v ^raSČini Mokrooojj   ali pri g   dr. Otonu Val'cnt->chagu,  odvetniku ▼ Liubljani.                 4240
Kupimo in plaćamo:
za svat«!   košiki  nove                  zi kg I 30*—
„                    „       star«                   •    •  • 15'—
n sfiltm v*akna i« $«-                                            ;*
frane sirto                                     •   •   » 40*—$
v sviien« itrene p9
kakovosti in vrsti             za kg K 59 > 120*—
Posuta malo količino fitfranirirana 1 poitnem zavitka na aai račun. TaKQ{ dobi!« zeto po!n znesek, poslan po poitnl fiskaznici. Tvornica stilenesa in bombažnega Wa«a Joh«Rfi Konrađf  t Ko. Oimai VK* Raisarstr. 89.
2a iaforšnio Žmnitcv 5« jfaV* 5»rfianrf/ samosiofen trgove, vdotec 5 ftirtmt odraslimi oiroci na Prtmor-sksm 5 posta^o 35 do 42 Isi ztaro gospodično ah pa vdoio brmj otrofa katera bi tmzia vesti i* do trgovfnt. /ti pa i^ijučtna vdova j odraslimt oiroci.                                                438S
Prost se samo r^sne ponudbe na upravnisfvo f,S^cv- Naroda** pod „Upa bodoenosi 438&*.
Prodam vetje število
mladih  prešičev  za   rejo.
Ivan RobeSnlk« VIC    4424
100 kron nagrade
onemu, ki  bi  preskrbel  stanovanje  z 2, 3
ali  5  5obami   za  takoj   ali   pozneje   stalni
stranki.                      435!
Naslov pove upravn   »Slov. Narodi«.
T-J^ n|ALA kakor tuđi lipe, ielSe itd. irOe PlOne od 4 cm. debelosti naprel (d Ižina vsaka zadostuie) kupi y vsa kl množini U. Skafar mizar, Rimska  c 10. UuW^na»
Ravnotsm  se   vniv^viAn
»preima već   JTUZarjeV,________
Kupim dobro obranjen
ofročji voziček
s streho xa ležati in sedeti. Na druge se ne reflektira. Ceni. oonudbe pod „F. B. *02gi 4260         poftao laieć« Hrani.
a |X^«at^^ ]Z dobre poštene hi§eT ka-WC6I16C teri je dovrši 6. razr. ljudske Sole z dobr m uspehom in kateri ima veselje do trgovine, ttli rstopltl za učenca v trgovino z me'anim blagom, na deielo ali pa v mesto. Josip Toman, rodu rad. Loka it 135 v Trbovllah.          4409
Dobavljam   direktno   a   prodnkel|tklli postaf doklpela              3895
NOVA   VINA
po najnižjih dnevnih cenah. Kdor pošffe >rd*t ima prednost. Banko Mihaly. vlaški trgovac,  Pecah  (Pdcs)f Jmtno Ogrsko«
Učenko
iz dobre poštene hiše, katera je dovršila ljudsko Solo z dobrim vspehom in katera ima veselje do trgovine, spr»|ma takof In in pod ugodnimi pogoji večja trgovina v mestu na Goreniskem Ve£ se irve v aprav. »Slov. Naroda«  pod „J. K. S. 420*"
Uče se krepak
trgovski ućenec
poštenih starSev.  Prednost imaio oni, ki s«
se že ačili v kaki tigovinl.   Ponudbe na tr*
novino   z mekanim b'agom   M.   Volerec,
ft. Jmni, DohMtfsk*.                        422
Notar  J.  Kogo)   v PoatojBi sprefme               4a92
stenotipkarico
In
notarskega kandidata
tatei »U v kraikm p^l Bfo4. wf\t*
Ročne mline za mletev
vseh  vrst  žita  prikladne  prodala
_______A<*U OFpenhelMt Mor. Qstr«T«, Brftokvnna«* 13.   4435
Kostanjeu, hrastov in bukov lej
kupi vtako množino franko vagon         »
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani
Vpoštevm ae \c pismene ponudbe z oavedbo cea. Taltfon 46.268.                                                                              Talofoa 46.201
Artika jako fino lepilo
alkalila   proato,   kot  nadomeatilo  ia  arabstd   gami  ta    dekatrti
^koj za rabo, v tenklh plasteh namarano, sTcoto bre^barvno. hitro se suSeče lepdo, ki se Izbora sprtme, za vso kartonažno indu9tr!jo za nalepljenje etiket na papir, trenje, steklo in pločevin posebno prikladno, dobavlja v posodah a 5,   121 s   in   50  kg, v  sodih   a   250 kg iz tovarn«
nevštevli embalažo                                                 444
CEH * BUTZ, ataaaj XX 2, Dreidraeritrasio št 81.
Posoiilnica v Mariboru
(Narodni dom) obrestaje od 1. prosinca 1918 napre] do prokllcs
1.) hranilne vloge »«« •«»•'•« 3%% 2.) hranilne vloge proo^:rP™ 47.
V MaribOrU« dne 15  građna 1917.
____               %  _______Ravnateljstvo.
SP Hafliolila I naicenejša zabava f Ijilei je „KINO CENTRAL" v deželnem iliio. ^S
Samo prvovrstni filmil              mtm i fcimilA sk k.. ni 1.1 ■ Rt s. uf nAr. ? kUUi H mnitil a 3.. p§l 5,1. .ni I. ii!. zreter.                 NajboljSi sporedi!
Spored od 22« decembra do 31. dece nbra:
Sebote 2Ž. ta mtfelf« 23. iteialr«: VclUCC   bOZtČHC                                   I   Torek ^ SRda 26" ieMek 27* ^*-    '^^ ^" sol&ta 29" P0"^8^ 31- &«eabra:
STLiSSf                   nrcdsUve za Otroket'    »««* • Bettel»»      Ceiar^vuiem w Carijrađa
>_^>                             J» *•*•• w*    *••    VIIVM •                             KanvBi poaaetek.                   .                          Krasne slike is Carigrada.
Oožhrtiaji  itovnega  del«fcllwa ^^.^ tt. »i^. •* »m «..»», at^n«   M.                                  y                zeinik«« «imi
stuarta WEB8SJi:        ,*** *9-m*n •» ptf fiT*«, ikpiii.ii! HiAnAva   nrua  7ttna     ...
NsiviuiT«w»i                  i-».-h^        njegova prva žena. Rod premetencev.
S     D   I   a   W   Ut>         ■•*      PređltlK tflWt *• Hl      "VI   Igtokar  ▼   petih   dejanjih  po. slaTaaa   romana         Po s|afnCfn romana Ftdorja Zobelitia.
^                                    1--- —- ^^^j M -— —   u« HbUuu                Heory Wooda »Ent Lyaacc.                „     u  ^t_         „      .  M   .  „
•f      m.        •       am_______§■___       [■•|l«pei •>•"■-" •J5SSL2i          *^ ^^               ___                                                   Uspeh, Ickrincga se  ai   bflo I   V glavnih viogafc
TGId    IZ    AiiiCrIKGe    ;                  m*n * hlmm—**                   VMM «prlMtHwl                                 Fndcrik Z Inik in LYA MARA članica poljskeg*
Veseloigta.                             i.               TwM IS fiTMto «ttlek.                                                 »apeleaVa«iMhre ie|n|el               narodnega gUdališća v VarSatL
M maU prtelataifl MtMr«|fo Sascte Hntrart ttftM nrtHitb ——--—-——-----—--———- Krasni aaraTni sosaotkL
291.  «tev
»SLOVENSKI NAROD*. One 2*. decembra 1917,
Stran 7
1 stroi za žaganie in seteiiie drv in 1 stroi samo sa lagani* drv s bendn*
skim motoriem.                 «*
Cena K 15 000 oiir. K 7500. VpraSaoja oa „Pafttel prairf 4T*, Kf«M|aaa.
Srbecica, hraste, izpušfaji
izginejo kar najhitrejše do uporabi „Dr. Flescha original-nega rujaveea mazila44 Brez duha in ne omaže   Mari Ion-
ček K 230, veliki K 4 -.drožnska pore ja K 11—.                    5*2
Or. E. Heschs Kronen-Apotheite, (6y5r), Raato Ognko.
Odpadki svilenega sukna
. stare in nove 40 K d kg kupule          4219
Martin Fleischmann, Gradec, Annenstrasse 49.
PlaČa se tak oj po dcspeli  posiliatvi.
^= Tehnicna pisama   =ss=
za IzvrSitev vsake vrste na£rtov, prsrašunov. Ot^tiveno kenc saMfena posrtdova ni:đ za nakup i« prodalo z*ntl|lš?, gozdov ki mmmmmtmm
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sedni izveder.ee v Ljubljani, Tmevsk; pristan štev. 14.
ItvrJujorr tuđi na I alfo privatne centtve v rnestu -n nm daieli. P>rodajalci
in kupe, n%i   :e obrrtejo n<    gori   označeno posredovalnico.  Praviamam
tucH stavbiaska tfctta in nadzorovaeje.       Tajnost zajamiena.           3u
-----------s-----   Dobavljamo   ————
barvne trakove za vse vrste pisalnih strojev,
barborjk. parir (ogljes papir) v v»eh barvah,
kartoteke {karia e sisteme) in vertikal-re<i*traturo (meblje in nape)
pomfiOŽevaiue aparate in pritikline (ovoščen  papir in barve).
„Remingion" plsamih strojev deiniška družba z o. zM
Dunui 1., Franr Josefs-Kai 15 in 17.
Mesine tehtnice
(Bruckenwagen) v$eh ve-likosti in sistemov za teh-tanje   vozov   in   živine izdeluie             4433
Ivan Rebek, Celje.
RaH^IA krasni praiaik požrtvovalne Ijubezni, je tu! Tcžki čas, ki postavlja vsako poaa-■iwiiiiH me2no iivljcnje v službo za cclokupnost, naj da tuđi na& Ijubczni ia darežljivosti pravo smer.
Naše veselje in naša ialost j« tesno spojena z usodo domovine, Srečo in bodočnovt ■aSih otiok pa zagotovi tijajni uspeh
■ III           •                           ••■
Le-to naj premisU vtakdo pri izbiranfu
božičnih daril.
Na bežični da« izpoini«* svojo doižnost   napram   domovini,   potkrWrwo   za   svoj«  drage
z zavarovantem na vojno posolilo.
Da zfl^otovite svojin otrokom brez vsakega daljnjega plačevanja stroške za niaatfa ali •SkrtiO, piačatc enkrat ta vselej m vsakih K 100"— nominala VTT. vojnega posojUa
za zavare vani e na 10 let.....K 59*13,
.12.......5373.
,          .          .15.......4634,
•                I         I          .   18   ....... 3971,
m            ,   20   ,      ...... 3o-67.
To ]t pač najboljie in najumeftaejie darii^ ki ga mon zamisim toirtv*vm\nmt in sktb za bodočnost,
6>si so resni in ve«ki! Dnevi odiočitve se bližajo. Skofi oblike težke sedmjosti se b!i*Č! toli zaželjeni mir! Naj prineso božični dnevi vsem srečo in blagostanie, naj užgo v srdh otrok. za katerih bodočnost in svobodo st te;u]emo, Ijubezcn do domovine zi vse čaše!
C kr. tvstrttJld vataškl nkttd zi v#ovt Ia sirota,
ztvarovaliil otftfclck. Za v a rovan ta se skTepafo na te»d)u pofotfbe pri
c kr. priv. il¥l!eaakf i»¥arew»laicl oAv«tHl«ttl P#fiitia^ zia Daaaim.
Pojasnila dajej^ in predir>ge spreienajo: dcteliiai poslovelafea c. kr. avstr. vojaškega zaklada 71 vdove in'sirote. lavnrovalni oddelek, littaifaaat Frančevo nabrelj« 1, vse akralM posiov&lBlc« ia njih pcok»«ićenci.                                                                                      4>97
Us pfzmono zahtCTO Vas obiić« paeaUAčaat tastapalk amiafa taro**.
Primiri lasfamlki
v aivirovalsi stroki M t9re|«e|e
pnfl sUUtU plail te pretilu tako] pri pr? vrstni alevasaJri savaro-Talalel« Tuđi voiot lovalidi ki so Se »posobai sa t* posel, se ae odklanjajo Dai)ne poizvedbe pri upravaištvu »S'o-vcoakccji Naroda.«          4152
RalfKja ralni Miashll li ulflaiilil
otroških vozičkov
ta aavaazie ae aaHtaeli*
time.
* M. Pakić
v LlabUanL
m:: ii 1 9tnct'*m.
Nabavite si!
d kler -p čas in po kakovost. ne ^revisoki cena. našemu rrt'nano dobrerr.j koiomaza EUfrmke *Haaor- v 'esenih zaboičkm po pol in 1 kg, cem k^c K 180, ter v sodih po SO-100 kg po K 17)— Nadalie zvračamo pozo;nost naših cen;. odjem .Icev na r?t5 primano dobri ter mnotjo hvaljeni kavnl BZiAaai««t«k ■ sta4kort«m v paketih ro erivVtrT n po' \g. D jvc : kakor Cliaet, aopar. piaaat tafran U4.. ođrrt i ^ v zavitkih ter vs« drvgo ^^ecerHs^o blago v b**atl lxliiri «• «ob! pri tvr4^l
Vu(kovii I Šibenik, Zagrab,
Import, Export, SvauCIliitni trg it. 1.
Vst naročbe se spreimejo samo za na-prej poslani denar, za kolomaz pa SO^e v naprej, drupo z Dovzetiem.
Toaletno
milno naiomestilo
; ariumiraoo, ckt antnu oprem licoo, 21/? tuc vstbisa kartona Cena   franko K 26'50. Dobavlja :
Lan? & CoM Osjek 19
Hrvaike, Župni trf 1.
Naslov za brzojavke:
Langoomp, Osijek.
_____________________________
LASNE KITE
na|l>ol|ie   kakovosti    po  1OV
14. ia, 20 in  24 Uro«; laana
podloga   in   mrežice,   laena
masti, puder itd.
KMDuiem imedene
ienske lase.
Žtefan Strmoli
Ljabljana, Pod Trančo št 1.
Pozor! Zaradi vpokl'.maU v vofaska slvskova«!« \% lakal odprt samo sa pr*4mjo ala«a Ia aicar vmakl 4an ta«o od t *o i/af ta m B«4«ti« 94 9 4o ti ara «e«ai«aa>
|AdriJa|
fotomanufaktupa drogerija,
Liubl|anaf
Seleatargeva allea H. 1.
prla«**o6a vallh« ■»!•«•
desinfekcijskih preparatov klkST Lyso!t Lysofonnt Kreolin, For-malin, Formaiinove pastilje, karbolovo kišimo, karbolovo apno itd. itd.
Velika taloga ftetegrateUk patrebiila Ia apanlov.
^^^••^fc          Pomidbe na:
M. KMLiEUt Punaj Vt Kettenbriickengasse it> T.
limstov in kostonlen les
v đebUb Ia v*)ak «4 li em đebelosti aaprej kupi pa RaMšji MH|
Jolins Ztgan na Polzell ¥ Savinskl dolini«
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^i^^^i^^^^B^B^^Baap|Ba^^wii^^^^^^^F
Caj         „Rubikati"         Čaj
postavilo varovan
1  paktt «=  100 kartonov štev.  I .    .   •    .    I    .    I    K    40'—
1       m      ^15   100         w              *2.*.*.«v,,     80—         399S
1       ,      =  h'<0        .,            „     3   ........   160 —
ftazpolstjanje   proti   vpoilatvt   zneska   ali   po   povsetju* Trgovcem mm datialo popust.                                             Zastopitiki a« HČefo
Lang & KompH  9>Ri^iksn44   predaja   iaia
OSIJEK^ Slavonija.   Tele^aTil: Innneeiao.
jaaOj^j8JMaMjajj^gaaaaaajaaaiaajyni^Tyvjiiij| ^tpf*^J^*-^MP3SBCW^mmW!MMP^B^i            i
iočno.ceni in radno ćobsvfj&H;
Semenska trgovina
A I* Ko r si ka 9 Ljubljana,
Bleiuieisova cesta aSi Vrtača štev. 3»
Naznamam. da mi ]e ravnokar došla is Holandskega velika množina cvetll&afh iebvllc kakor hijacint I. vrste z imeni im. II. vrste brez imen, paČ pa &o po barvah razdeljene. Ravnotako tndi več vrst tulp ter le moogovrstnib drugih   ^ebolie.   Cene ao merne.
S spoštovaDJem
424?                                                                             Al. Korsika.
Ha|bal{ sanlmiv la najbolji! slov. Uastrovaal tadalk aai
.TEDENSK&
d pnohčujejo vsak leden amo (TO za«laU«Qi «Mk z bofiM in o titutfh viSntk aktualni e iomačih in U<\h do^odkih. t?r obilo zanlmivegi Čtiva: pe»mi, povesti, *ftk(> sanladv9 laa detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjttva, zdravstva, vEgojestovja, tehnlk« in sploh vseh strok poliu'incga znanstva.                                                                                     18i
„TEDENSKE SLIKE" ao nepolitifen in n«trankafski Hnslrvvmn te4nflc, ^ i« posvečen le zabavi in potiku.
„TEDENSKE SUKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vaki gostiina, kavanu, bitv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnlkov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 380 pc! l«ta K 7.30 in ćelo leto K 15—. Naročniki dobe kot nagrado slike Prešeroa. Jur^iča, Ore^orčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige.  Naroflte si  „TEDENSKE SLIKE" takojl
Pošijite nam svoj naslov in poSijemo Vam 1 številkd „TEDEN^KR 8UKE" brezplačne in
poštnine prosto n* ogled.                            Upravništvo lista „TEDEMSKE SLIKE"
Liaaliaa«, rraa4lakaoak« attaa ie/1.
Podaljšai svoje življenje!
Mogoče je  podaljšati   si  življenje,   preprefiti   bolezni,  boinikc^ ozdraviti, slabotne  pokrepčati, nestanovitrtc trdne iit »csrečne^
vesele storiti.                                       A
Kaj tici ta vsako bolesnijo?          •
Osiabenje živinih moči, potrtost duha, irguba dragih prijateljev in sorodntkovt razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi Vzroki.                                                                                  I
Veselo srce                                1
je najbolj$i zdravnik. Je neka pot,  ki te  privede d© radosti in te pozivi z novimi   upi, in ta pot je opisana v knjigi, k| je  pošJjem  vsakomur  I kdor pile ponj                                                                                                      I
popolnoma sastonj.                   2173
V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da  I bi bil oviran pri pokliču, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti.   Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinescl veacle ure. I
Naslov: Smrt Drsecb, }<rHa S, W.9 yark|rafgRs^ra$se <3, /bt. 456. j
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
1.1 o«iwuiT.~,i.,»f to,ooo+— **9-. m                              StiHtjirjev« ulio* Mav. 2,                              ?*****"'f*"*' •kr**to «»■•■•—* **•*>
I                                      Poslovalnio« o. kp. avstrijsko driavn© razredne loterije.
I Podružnice v Splltuv Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
I----------------------------------------—~    9m99l^mm------------------------------^^^—   I   lapnit n m*m vm vrsto mšmMMk pap<r|«*i I*—dri hvKm MtoM in đovoljnje
I        V>°9e   nSunSS^m, «id?>.i!!!.niH<<   r*<t>W         I    aprovlzacijake   kredite.
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD', dne 22. decembra IS17.
293. Stev.
•%«wr aiaj*B9aarajwoj prooin se Ko)|
!   KOŠTANJEVEGA LESA  !
naj 9a ponudi tafcoj tvrtfM
J. Pogažnik, Ljubljana, Marije Tereilje certa 13.
DiflliinD blSIViriO    Orchestrione, riĐMIHg, HIDlillK, in harmonije.
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Tvrdka F.Čuden v Ljubljani,
Prejicntova uHca ihr. 1.
PriporoĆa šc svojo veliko  zsiogo ur, zlatnine in srebrnine.
Kupuje staro zlato in srebro in |   vzame po  visokih cenah v zame?to.
Nazn*fij3, da cenikov za teto 1918 ne more lazpoSiljati ko istefa bfajfa po vzorcsh ni, hoćete se oscbno oglasiti in
rotrebr.o r^skrbet; V:ct;';^r "a?i znloga traja-
Semenslca trgovina
AL Korsika ¥ Ljubljani
Bleiweisova cesta ali Vrtača štev. 3
kopu]« vsako maotino tema pr'doUneqa seinena kakor:
•Kereaja, repe, solate, buče, bumare, konoplje itdL
tor iih pladvj« po najT'SJlh eeuah.                                                         4U7
Prodaja tuđi mnogovrsinsga večinoma doma pridetenega semena.
Nov   cenik   iziđe ▼ mesecu   januari a  1918,   ter se bode dobi i brezplačno.
S 5po> toranj cm
Al. Kolika.
Zaupno blago!
V pari prano in brezkalno
posteljno perje in puh
C. J. HAMANN
Ljubljana, Nestni trg itev. 8
Pata»ori|epa 1860,________________Patano^U—a MM,
POZOR I HarMlaa konkareaca prtoasa na trg sa alsko wao napel aU alt ottateno blago. Tega perfa as drte ?of isto oaiankl mesa amoaaamoa, ki sricale tato ter blstveno ^ripoam^ra, 4a aa rai?iiejo
liataka ta aiolli.
Čistih
sto kron
^^T =« ?zpta£a «•   vo^co poeojilao   zavaravanje   brez    sdraroitke  ^Bj
p      prcrttavt (« 12 t«t&o  dobo)  na   ,:,višnje   otrok   (osebe pod      ^
'         14. tetom)   konce31   zavsrovan'a. t. j, dne 1. novembra    1929        "
•^'.eg oblfpadje   zararovanef«   vojueg«   t>o«ojna   ra   vfckih   100^   '■
rmr«močvf%z E«v«rovt»ej* rejne^a po»ojil«. —   V <nn£tlti rakor: * h
rfoloib se more   v   t>'n£aju   smrti   zavarorarie?a    otroka   pred dopoJ-
lietii« 14. letom mtttn V5j»r?a pavojlla irptairt. 1« pcvranlo  vp!s
«"«nfh pr«mij. Po dcvr*«n?tn 14.   letu   «e zadere earvarcvjrsic več na
fukaks omejitve  is   i?   l«ro?:   zt  «fa£tj  otroko?e smrti savarovtffo
vojno posofilo bTM   vukl>i   brem«?!. — Vojno pos^Jilno z*x*TWzr.;?
božiino darilo
otroikajfjs-savarevanla
I in f« poc«b«o pftraenic,  da  se 7  njim iigotovi ba [        '                          nafboij*i naći«
MajrafPi «1«4« — slitoiii deiiar  a« itutfU«
[                     v lasod^ni plačUIb na etevfce
I                       99ANKER4A    ^
Otavna po*lova5ni«i
Wjai, Prtnpi H. 1.      a
hfa^tl
ntii
pri 12 fon
Z3T7T. diki
Cavar votao posoiiio          letao           *.i letno        ! « letno    ,   inetečn«
K 10O> Bomictlc             »-             3^.^             IT-'JO               6--
. 2000   .                     132—      67—      34-4C       '   12^
3000   .                     1»—             I00-S8      51-60      !«•—
" 4000   I                   3M*—            »**•—     ®^°      I  »'—
Prazne vreie
vsake vrste,  Mte< §•!)•«  klBll, |*Mt te >m HeiMI k«p«|9
vedno io v vtalri množini, ter plača je
p* aalvlilflk te#ralli itatk trfovska Uma
1- K«iUay KtmIp a«^^te
Vinski kamen
•nhe f*b«, lraaiaf). med« vosak, svota) la fjako uali, BaBrokovo •torto, goloh rne> teftolao ta goxd-ao prtdolko. kakor ta« vlaško sodo la vso vrsto orasatk vrti, Ssapl vsako ma o li no po ailvtillk oeaak volotrejoviaa     2482
Anton Kolenc Celje«
ridmfUlll mlajenie    las,   t:   JL
rdfč^,    svetle   in    s-ve   l»se    \:>.   ^f^B
brado za trajno  temno  pobarva    ^^B
1 steklemcn s poSti. \Tei K 2 70.-     a^
«a\ Rydyol     w
^1^1   ^ rotaatavo4a, r:i *,vn r^            rorde.'i bleda lica. Učinek
;e  čudovit.   1   stektenic« S poŠtnin'j \Tcd K 2-45.
Naslov za aaroćila:
hi Grcildi. Eogel - MA
Brao, ftev. fiM, Moravsko.
8 vfnarjev
<zi depisaicft) stane Vis nej pitvti kita log, katerefi se Vam •đpfšije na ntrtet«  »reziTaća«,
Prva tovara* ar
lan lumi c. i. to. Im. dibav. Mrt (Mi) 146i. Cđn
NikTiaste ali ickteae anVcaricc K 16, 1R. 20, armadne radijske ankarice K !S—, 22■—, 26—; belokavlrtaste TGlorta-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont ure K 3^.—, 32 —: matTvne srebrne ank. remont, nre K 40, 50, 60. BtKfltke in stenske ure vvdtki rzbiTi. 3 fetna  pismena garancija,
PoSHia  po   rf»vzetir. Vftakef« rizika. Zasnjara o>T»^e»a aji «r jwttb« 4csar.
Preiv C    D^4ia| Prejt Gorici. I« UCllJCl Gorki.
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Milin ii žRRiii dvokolesa
Sivalni stroHt gramofonit
otoktrl&ao   tepae   svatliko   že
kompletne ld t L Naifrollte bat#H|#).
JNchanična delavnica no Starem trsa ft. 11
? £hiiičen kiši poleg goritte kleti.
|»
9 ■39
I
5 1
M. Schabert
preje Bilina & Kasch, Ljablfana, Zldoraka «L 5.
prioorc č.^    velibo    zaToc^    ftSII*!!    te
fUoo-rokavlo,  aiodao Uafo  ^
gospode   in    ciarn?.   raznotrstne   Iteo
partaaM, rotas dola io mstor!lalf
Moderna pred tiskanja.
|zdolovma|o proobloooalk gaaioov
Nezlomljene stare zamaSke in zamaške za Šampanjca ter probkovino
kupim  PO  ftalvitlih  C«nah.   PoSIje se po  povzetju aa
Mefager, Dmiai XIV, Mariahilferstrasse Si 209.
Ma flll I      Calnil              Priooroča    aaiveaio    izbiro
nUUIII     JU IUII      finih velour-klobifkov s
M—_         . .           kosmatim  robom  ts prvo-
u Mifrhbn     wstnih tovarn »n°w«" ^0*««
V"lllnll lili II     kakor iz b*ržuna'fllca in ko uho*
J    III IIJ III U U     *ioe. ter tepte zm dame in deklice
7ifiAUrL9  ..r.i-s »au   *       Popravila točno in vestno!
Židovska ulica štev. 3.     tfe||ka izbjra 2a|njh klobukov
Dvorski trg 1, Ljubljana.     Cene razmeroma zelo nizke!
Najboljši  in naj-popolnejši  so le
„Pfaff"
Sivalni strojl 10-letna garancija.
Majve^ia izbira v vseh modar* niti opremali In sa vsakovrstno obrt.
Brezplačen   pouk v vezenju«
|^ojo|     If #%|#    specijalna trgovina s Sivalnimi stroji, ■ 9 il •   wO8%   Puch kolesi in vsemi zraven spad. deli. ________Ljubljana, Sodna ulica Stev. 7.
]. WIK. Irar, \i Petn cesta HL
Kupuiem kote vseh vrst divja^ln, lisice, kune Hd. po nalviiiih dnevnih cenah.
1 Vse vojaške predmete!
Za preprodajalce
I           priporo^am po IMUM ariiklk ootuh avojo zalogo
I     Zvoa« vaoh vrit            mw^m sukna                     gtavnilco«,
I     port                                  aumbov vs»H vrat        krtal
I     portajpe4ejir                         m pHtHcfin                   mito
I     mtd. otovoa                    laootoirfl. unftorpa         sobno pocto
I     mmtomn                                 Icoluhastlfi vroT             pvišrm
I    ZZIm—                          koiuhov vsoH vrat      tustrum«**«* ao
I    ZSo*                              l#plC                                IIOllt#
I    lasov                           a>daMliow                    porfumov      .
I    J^pj^                             ro« sa C«pi«o              ogicela«
I    rekavk                         ovrotnHiov                   brlvaklh aparaio«,
I    ovojifili oomai            vaoh toaietnHi fn         potiOH necetsalrejev
I    «sn|«iah ooMoi            oalantorMaHlti proo> > rolnlh kovCekov
I       MAiaibAMa M^b^A           maIaii                          i      MOHkHt Im Maaji           '
I       Splošni zavod za uniformiranje
Rudoll Bodenmiiller
Ljubljana, Stari trg 8.
Mol* «Uf koaoaa imabn M17 oa. K M^mjNnii                                                 Oanlea E 4O,ooo«or—.
^SS Češka lndnstrijalna banka £T1.
mndnnjc nKUt Mu. ::         :: Wt« u punine« MH«
I vsakavnta« aaataa fnasakelle.               / Mnittm e. kr. avstn raifftiat Iotorl|«.                   NakaziU votalat ajotnlkom.
I_____________  ...___________________________                                     —       —----------------------------------—------------------------------—-------■------------------------------—^-----------------. ._ ..                      .                 i