I If T5te,Wfca 37' Naročnina za Ljubljansko IH H *|H Hi JHI HH H H H H Uredništvo Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za Bfij O! mm Gregorčičeva ulica 23. Tel. inozemstvo lir), za c, H Hi HV ^^Hr flH KM 25-52. Uprava: Gregor- leta 35 lir, za '/4 leta 17.50 čičeva ul. 27. Tel. 47-61. lir, mesečno 6,— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — S*,‘S1“2mw Časopis za trgovino. Ind natrli o, nici v Ljubljani št. 11.953. C 0 N C E S S I O N A R I 0 E S C L U S I V O per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE 1» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO TI’ALI ANO-MIL ANO, Via G. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima IST1TUTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. ivlzaia vsak torek I Znala in petelt Uu&lmeaa, torek 12. maia 1942-XX CenaSJ— 060 BB Trgovce, ki prodajajo klobuke, čepice, rokavice in ovratnice, ki še niso predložili inventarja, poziva Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine, da to nemudoma store ter zato dvignejo v pisarni Združenja potrebne tiskovine. Prijave morajo vložiti pri Trgovsko - industrijski zbornici v Ljubljani in sicer v treh izvodih. Ustanovitev Zavoda za zadružništvo pokrajine Seznam in točke čevljev VIII. oddelek Vis. komisariata je izdal pod št. VIII. No. 30/152-1942 z dne 1. maja 1942. naslednjo okrožnico: Z ozirom na okrožnico Visokega komisariata z dne 13. aprila 1942, VIII. No. 30/143-1942 o ureditvi prodaje civilne' obutve in o izpre-menitvi šeste skupine tabele A, pr iložene naredbi Visokega komisariata z dne 8. novembra 1941, Sl. list št. 512/90-1941 se odreja, da predlože industrijska, obrtna, veletrgovska, trgovska podjetja, obhodne trgovine, zastopstva in skladišča na tuj račun Trgovinsko-industrijski zbornici do 20. maja t. 1. prijavo zalog obutve, ki so jo imele na dan 2. aprila 1942-XX, uporabljajoč pri tem izdani obrazec »Seznam in točke obutve«. Obrazec da tiskat in ga porazdeli Trgovinsko-industrijska zbornica, ki sme zahtevati povračilo svojih stroškov v sporazumu z do-tičnimi sindikalnimi organizacijami. Prijavo morajo sestaviti do-tioniki sami, upoštevajoč načela za sestavo prejšnjega inventarja »Se-narn in točke« (okrožnice Visokega komisariata VIII No. 4776/10/ z dne 24. XI. 1941, VIII No. 4776 /138 z dne 1. XII, 1941, VIII No. 4776/150 z dne 5. XII. 1941). Prijavo je treba predložiti v treh izvodih naravnost Trgovinsko-industrijski zbornici. Po en izvod se prijavilcu vrne z vizumom zbornice, ki je prijavo sprejela. Trgovinsko-industrijska zbornica pošlje po en izvod prijave Osrednjemu statističnemu uradu za prehrano in industrijsko potrošnjo v Rimu, Via Balbo, št. 14, upoštevajoč pri tem navodila, ki jih bo Urad še izdal. Proti kršilcem se uporabijo zakonite sankcije. Prejemna in oddajna knjiga za prodajalce tekstilnega blaga Določila okrožnice VIII. No. 30 1135-1942 z dne 12. aprila 1942 stopijo v veljavo z dnem 1- julija t. i. namesto z dnem 1. maja t. 1., kakor je bilo določeno v prvem odstavku omenjene okrožnice. Ženski klobuki. Racioniranje 1. Z ozirom na okrožnico z dne 12. aprila 1942-XX, VIII. No.30/139-1942, s katero so bili racionirani klobuki, rokavice in kravate, se pojasnjuje, da se pod garniranimi ženskimi klobuki, slamnatimi, iz lubja, iz palmovih vlaken, iz oblancev in iz drugih sličnih snovi razumejo dotične vrste klobuki garnirani s tkaninskim blagem. 2. Dalje se natančneje določa, da je smatrati ženske klobuke iz klobučevine, tkanine in slame (mešane) v pogledu točk za ženske klobuke iz klobučevine, pletenine, žameta ali druge tkanine, garnirane ali negarnirane. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X št. 291, glede na zakon z dne 11/24 septembra 1937. bivše kraljevine Jugoslavije o gospodarskih zadrugah, smatrajoč, da je treba! zaradi tega, ker so odpadli osrednji organi, poskrbeti za dodelitev poslov njihove pristojnosti z ustanovitvijo novega zavoda, ki naj pospešuje, vzporeja in nadzira zadružno gibanje v pokrajini in upoštevajoč želje zadružnih zvez Ljubljanske pokrajine glede ustanovitve takega zavoda, naslednjo na redbo: Člen 1. — Ustanavlja se »Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine«, ki je postavljen pod nadzorstvo Visokega komisarja. Člen 2. — Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine ima nalogo, zastopati, podpirati in ščititi zadružne ustanove pokrajine; vzporejati njih delovanje, pospeševati njih razvoj in skrbeti za njihovo spopoln je vanje; končm> pregledovati in nadzirati izvrševanje določb zakona, pravil in načel za-družnosti in vzajemnosti po njih. Člen 3. — Za namene iz prednjega člena ima Zavod za zadružništvo izključno pravico opravljati pregledovanje in nadziranje, ki so ju doslej opravljale zveze gospodarskih zadrug, tako da sedanje zadruge in zadruge, ki bi se ustanovile, ne spadajo več pod zakonito revizijo zvez, pri katerih so sedaj včlanjene. rebitne posebne storitve plačujejo zadruge, za katere so bile opravljene. Za leto 1942. se določajo obvezni prispevki iz št. 1 v tej višini: a) 100 lir za vsako zadrugo, b) nadaljnji prispevek po lir 0.30 za vsakih 1000 lir donosne naložbe pri vseh kreditnih zadrugah oziroma zneska opravljenih poslov pri drugih zadrugah. Nikakega prispevka ne plačujejo zadruge za vzrejo živine, za izkoriščanje pašnikov in za izposojanje kmetijskih in stavbenih strojev. Člen 6. — Za vse posle iz § 95. zakona bivše kraljevine Jugoslavije o gospodarskih zadrugah, ki so .prej spadali v pristojnost Glavne zadružne zveze, je pristojen Visoki komisar, ki jih lahko prenese na Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine. Člen 7. — Zavodu za zadružništvo Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pravicami, ki se določijo v pravilih zavoda, podpirajo pa ga drugi organi, ki se tudi določijo s pravili, s katerimi se odredi tudi njih področje. Predsednik zavoda se1 pooblašča, da predloži pravila, ki jih mora odobriti Visoki komisar in se nato objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Člen 8. — Pri prvi uporabi določb te naredbe mora poslovati predsednik ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki je upravičen sprožati, preklicevati ali spreminjati ukrepe, katere je torej treba vse predložiti njemu v odobritev. Člen 9. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 30. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Gr&zioli Italijanski v Hrvatsk Italijanski strokovni tisk posveča veliko pozornost udeležbi italijanskega kapitala v južno-vzhod-nih evropskih deželah ter naglasa, da so najvažnejša podlaga italijansko hrvatskega sodelovanja italijanski industrijski izdelki ter hr-| vatske rude in les; Hrvatsko pro-i izvodnjo železnih rud cenijo na j letnih 650.000 ton in ker je od Za zadruge s kreditnimi in lira- jega okrog 60% namenjeno za iz-nilnimi posli kakor tudi glede od- t VOZ) omogočene italijanski indu-nošajev te vrste med omenjenimi Atriji znatne dobave, zadrugami in drugimi zadrugami Italijanski kapital pa se tudi po-z različnim poslovanjem pa ost a- g pogodbami določene izme-nejo se dalje v veljavi določbo na- n jave blaRa močno udejstvuje v hrvatskem gospodarstvu. Tako je redbe z dne 20. decembra 1941-XX št. 182 o ureditvi kreditnih poslov. Razveljavljajo se 1. do 6. ter 9. in naslednji odstavki člena 89. zakona bivše kraljevine Jugoslavije milanska Ranca Commerciale že leta 1931. prevzela od dunajskega Kreditanstalta delež akcij pri Hrvatski banki v Zagrebu. Italijansko zavarovalništvo, ki jo že od »Italia« in »Linee Triestine per 1’Orientale«, dobro uvedeni pa sta tudi špediciji S. A I. Mangili in Gondrand. Tvornica avtomobilov Fiat je* ustanovila v Zagrebu Fiat avtomobilsko prometno d. d., dobro zastopana pa je v Hrvatski je vedno bolj uveljavljalo vseevropsko kontinentalno gospodarstvo. Nemška industrijska naročila v zapadnih državah so dvignila njih gospodarsko delavnost. Ker pa ta ni bila odvisna od konjunkture v drugih deželah, temveč se je morala nasloniti na lastne sile, je bil pogoj njenega uspeha večja kreditna pomoč denarnih zavodov. Naravno je zato, da so prikazali izkazi emisijskih bank stopnjevano aktivnost. Pri Danski narodni banki so vsak dan zapadle obveznosti banke narasle od 0.6 milijarde v maju 1940 na 1.8 milijarde danskih kron v letu 1942. Obtok bankovcev na Nizozemskem je narastel v istem času od 1159 milijonov goldinarjev v maju 1940 na 2186 milijonov goldinarjev v marcu 1942. Tudi v Belgiji se mora konstatirati povečana aktivnost narodne banke. Obtok bankovcev je narastel na 49.9 milijarde belgijskih frankov, to je za 14.8 milijarde frankov. Podoben razvoj je bil tudi v Franciji. Vsak dan zapadle obveznosti Francoske banke so se od junija 1940 povečale od 165 na 356 milijard frankov, obtok bankovcev pa se je povečal za 1100 milijard. Posebni položaj gospodarskih prehodnih let teh držav je povzročil, da je kredit prihajal manj po zasebnih kanalih, temveč v prvi vrsti od javnih mest. Vodeno gospodarstvo dobiva namreč v teh di žavah vedno večjo veljavo. To je potrebno tudi zato, ker je naloga države, da ohrani ravnovesje v gospodarstvu in da skrbi za gospodarsko delavnost v državi. Danes dobivajo zapadne države za svoje dobave dobroimetja pri nemških klirinških uradih. V bodoči mirni dobi se bodo poravnala ta dobroimetja z nemškimi izvoznimi dobavami ali pa z dobavami iz tudi znana tovarna avtomobilskih delov Pirelli. j držav, ki so danes priključene Poleg tega delujejo v Hrvatskem nemškemu klirinškemu sistemu. V z dne 11/24 septembra 1937. o go- ! nekdaj dobro zastopano v Hrvatski spodarskih zadrugah. I p0 dm/Trnh Assicurazioni Generali in Rinnione Adriatica, ima večino Sicer pa ostane nespremenjeno poslovno razmerje med zadrugami in njih zvezami. Člen 4. — Če bi zadruge in zveze neredno poslovale, je Visoki komisar upravičen izmeniti ali razpustiti njih upravne odbore kakor tudi izmeniti, kjer so, likvidatorje ali komisarje in imenovati izredne komisarje, na katere se lahko prenesejo vse pravice upravnih organov in skupščin vsake posamezne zadruge ali zveze. Člen 5. — Zavod za zadružništvo se vzdržuje: 1. z obveznimi prispevki gospodarskih zadrug, njih poslovnih in revizijskih zvez, ki jih vsako leto določi Visoki komisar; s prostovoljnimi prispevki poslovnih in revizijskih zvez, ki jih določijo njih upravni odbori; s povračilom revizijskih stroškov, ki jih morajo plačati pregledane zadruge; 2. z odškodninami, ki jih za ino- (Okrožnica VIII. oddelka Visokega komisariata št. VIII. No. 30 /158-1942 z dne 5. V. 1942-XX.) delnic zagrebške zavarovalnice »Sava« in pri družbi »Rossia Fon-cier«. Po tri podružnice v Hrvatski imata yeliki brodarski podjetji še druge znane italijanske industrijske in trgovske tvrdke, tako tvrdka M. Corti v Sarajevu, Ca-puro v Dubrovniku, Groso in Po-ser pa v Zagrebu. Dobro je zastopano italijansko podjetništvo tudi v hrvaški tekstilni industriji. Podjetniki iz Triesta imajo bombažno predilnico v Zagrebu, industrijci iz Benetk pa sodelujejo pri tovarni jute v Karlovcu. Za uspešno sodelovanje z italijansko industrijo skrbi tudi zagrebški konzorcij za pospeševanje hrvatske tekstilne industrije. Važno je tudi udejstvovanje družbe Azienda Generale Italiana Pet roli (AGIP), ki sodeluje pri Mednarodni petrolejski delniški družbi. voli kor pa so bila trenutno potrebna financiranja, so morale naravno dati v posameznih državah njih emisijske banke. Kreditna pomoč emisijskih bank je bila pogoj za dvig gospodarske delavnosti v zapadnih državah. Kreditna politika v zapadni Evropi Pomoč emisijskih bank Zadnji »Reich« piše o tem v svoji zadnji številki v glavnem naslednje: V primeroma kratkem času se je posrečilo zmanjšati brezposelnost, ki je nastala v zapadno-ev-ropskih državah po končanih vojnih operacijah. Po cenitvi nemškega zavoda za gospodarsko proučevanje je bilo v Nizozemski, Belgiji in Franciji ob koncu vojne na zapadu okoli 2 milijona brezposelnih. V začetku zadnje zime1 je to število padlo na 370.000, nato pa se je iz sezonskih vzrokov znova nekoliko zvišalo. V glavnem pa se je znižalo število brezposelnih za približno 1,650.000 ljudi, od katerih je našlo okoli 450 tisoč zaposlitev v Nemčiji. Nazadovanje brezposelnosti je predvsem posledica oživljenja gospodarstva na domačem trgu. To o/ivljenje po končanih vojnih operacijah je tem bolj pomembno, ker so bila gospodarstva zapadne in severne Evrope do 1. 1940. v prvi vrsti odvisna od razvoja zunanje trgovine. Večja zaposlitev na zapadu pa je zopet nastala, ker se Slovaška industrija cementa Slovaška ima precej razvito cementno industrijo z letno kapaciteto okrog 55.000 vagonov cementa. Ta kapaciteta je izkoriščana samo od 50 do 60%. Precej svoje proizvodnje cementa izvaža Slovaška v Nemčijo. Lani je znašal izvoz 8000 vagonov, za letošnje prvo polletje pa je bil določen izvoz 4000 vagonov. Domača potrošnja cementa bo znašala letos 20.000 do 25.000 vagonov. štiri največje slovaške cementarne, ki razpolagajo skupaj z glavnicami 52 in pol milijona slovaških kron, so se redavno kot samostojna skupina pridružile nemški zvezi obratov cementne industrije. Trgovinska pogajanja med švedsko in Švico V Bernu so pogajanja za izmenjavo blaga med Švedsko in Švico. Pogajanja so uspešna in določene so bile že vse smernice za blagovno izmenjavo. Formalna trgovinska pogodba sicer ne bo sklenjena, določene pa so bile večje količine pr.i dosedanjih izmenjavah blaga. Na konferenci so rešili vsa vprašanja transporta. Stran 4. »TRGOVSKI LISTc, 12. maja 1942-XX. Štev. 37. Popoln uspeh emisije blagajniških bonov Finančni minister ter guverner zavoda Banca d’Italia, kot predsednik konzorcija za izdajo 5%nih blagajniških zapisov s premijami, sta poročala iDuceju o rezultatu zadnje izdaje teh bonov. Emisija pomeni popoln uspeh. Prva emisija v 'februarju 1940 je dala 16 milijard lir, druga emisija (po vstopu Italije v vojno) 15 milijard, tretja v septembru 1941 20.2 milijarde, zadnja pa je dala še za 4.3 milijarde več, torej 24.5 milijardet lir. Potrebe državne blagajne so po tej uspešni emisiji krite, zlasti še, ker bodo morala po novem zakonskem dekretu vložiti podjetja izredne dobičke, ki izvirajo iz vojnega stanja, v posebne 3 odstotno državne obveznice. Te se glase na imo in se morejo prodati. Poročali smo že o svetovni proizvodnji in potrošnji pšenice, zdaj pa objavljamo izvlečke iz obširne statistike o pšenici v Evropi, ki jo je zbral in objavil tednik »Siidost-Echoc Najvažnejše žito v Evropi je pšenica. Od leta 1934. do 1938. so pšenična polja obsegala povprečno 31.3, ržena 15.5, ječmenova 15.7, koruzna pa 12.9 milijona ha. Na prvem mestu med žitnimi kulturami je pšenica v Madžarski, Bolgariji, Italiji, Grčiji, Španiji, Portugalski, Franciji in Švici, na drugem pa v Češkomoravskem pro- Polja Hektar, pri Iz italijanskega gospodarstva Zaradi ureditve blagovnega prometa med Italijo in Bolgarijo se mudi v Sofiji italijanska delegacija, ki jo vodi minister za izmenjavo in valute Riccardi. Po ita-lijansko-bolgarski trgovinski pogodbi iz 1. 1934. se delegaciji obeh držav sestaneta dvakrat na leto zaradi ureditve tekočih vprašanj. Zadnji sporazum, ki je bil podpisan lani v oktobru, je uredil blagovno izmenjavo do 1. junija letos. L. 1940. je bolgarski izvoz v Italijo dosegel vrednost 631.2, uvoz iz Italije pa 467.3 milijona levov. Italijausko-turška. trgovinska pogajanja se bodo v kratkem pričela v Ankari. Blagovni promet med obema državama bo povečan. Veliko ležišče lignita so odkrili v okolici Verone. Revir, ki obsega blizu 3 milijone kvadratnih me trov, še ni preiskan, po mnenju strokovnjakov pa so nova ležišča lignita zelo bogata. Najvažnejša ležišča železnega pirita so v Toskani, kjer je pet rudnikov, ter v Liguriji, Piemontu, Belluni, Trenti in na Sardiniji. Rudniki pirita dajejo dragocene surovine za proizvodnjo žveplene kisline, postranski proizvodi pa se uporabljajo v železni industriji. Kovinski cement je nova avtarkična snov italijanske kemične industrije. Kovinski cement se pred vsem uporablja za spajanje plošč ter za pritrditev kovinskih delov v kamenitih podstavkih, v pripravljanju in uporabi pa je podoben svincu, ki ga v mnogih primerih dobro nadomešča. 740 milijonov lir pokojnine pre jema v Italiji na leto 800.000 upokojenih delavcev in delavk. Na dan obletnice ustanovitve Rima in praznika dela 21. aprila letos je bilo upokojenih 98.000 starih delavcev in delavskih invalidov ter je Nacionalni fašistični institut za socialno skrbstvo, ki izda vsako leto 113 milijonov lir za delavske pokojnine, tudi tem novim upokojencem takoj nakazal svoje prispevke. Korporacijski pokrajinski svet v Spalatu je začel delovati 21. aprila. Svet je razdeljen na štiri odseke: kmetijsko-gozdni, industrijski, trgovinski in pomorski. V vseh odsekih so sorazmerno zastopani delodajalci in delojemalci, sodelujejo pa tudi zastopniki Zveze svobodnih poklicev in umetnikov. Predstavniki bolgarskih trgovin škili zbornic so priredili študijsko potovanje po Italiji, kjer so ob iskali predvsem trgovinske zbor nice in razne industrijske obrate. Sirarslia šola v Tolminu deluje že deset let in je v tej dobi mnogo storila za napredek mlekarstva in sirarstva v svojem okolišu, kjer je nekdaj poslovalo samo kakih 10 mlekarn, zdaj pa jih je že nad 150 Proizvodnja teh mlekarn znaš letno okrog 7000 stotov sira, 5000 stotov masla in 2500 stotov skute Statistika o pšenici v Evropi tektoratu, bivši Jugoslaviji, Romuniji, Belgiji in Švedski. Glavni pridelovalci pšenice so torej v zapad-ni, južni in južno-vzhodni Evropi. Statistika o pšenici v celinski Evropi (brez Anglije, Irske in Rusije) deli evropske dežele na tri skupine. V prvi skupini so izvoz-niške, v drugi uvozniške, v tretji pa s pšenico zadostno preskrbljene dežele. Podatki so iz leta 1927. in leta 1937., ker se od leta 1927. agrarna proizvodnja v Evropi znatno pospešuje in ker po letu 1937. iz vseh dežel ni bilo mogoče1 dobiti točnih podatkov. Pridelek Uvoz Izvoz 1000 ha delek v mq 1000 ton 1000 ton 1000 ton 1937. 1927. 1937. 1927. 1937. 1927. 1937. 1927. 1937. 1927. Romunija 3.552 3.101 10.6 8.5 3.760 2.633 — — 1.000 209 Bivša Jugoslavija . . . 2.130 1.830 11.0 8.4 2.347 1.540 — — 318 63 Bolgarija 1.309 1.082 13.5 10.6 1.767 1.146 — — 193 39 Madžarska 1.483 1.627 13.2 12.9 1.964 2.094 — — 359 311 Bivša Poljska .... 1.693 1.360 11.4 12.2 1.926 1.663 — 259 9 — Bivša CSR 849 748 16.4 17.2 1.395 1.285 — 333 186 — 1. skupina skupaj . . . 11.016 9.478 11.9 10.6 13.159 10.361 — 592 2.065 622 Nemčija 2.225 1.953 21.8 18.5 4.867 3.606 1.441 2.735 — — Švedska 299 227 23.0 18.4 690 417 21 205 — — Francija 5.287 13.8 14.2 7.017 7.515 441 2.168 — — Belgija 191 172 23.9 26.9 456 462 1.073 1.212 — — Nizozemska 129 62 26.7 27.1 343 168 568 611 — — Španija 4.381 10.0 9.0 3.297 3.942 52 — — — Italija 4.976 15.6 10.8 8.064 5.329 1.656 2.308 — — Švica 70 51 23.9 21.8 168 112 438 453 — — Finska 113 18 18.5 16.2 209 29 60 — — — Norveška 32 10 21.2 16.6 68 16 176 95 — — Grčija 857 499 9.5 7.1 818 353 506 411 — — Danska 129 111 28.5 23.1 368 256 140 137 — — 2. skupina skupaj . . . 17.609 17.747 15.0 12.5 26.365 22.205 6.572 10.336 — — Albanija 40 11.1 45 — 4 — — Portugalska 493 431 8 1 7.2 399 312 2 207 — — Estonska 68 27 11.1 10.9 76 29 4 16 — — Letonska 137 59 12.5 12.2 172 72 35 46 — — Litva 211 120 10.5 11.9 221 143 — — — — 3. skupina skupaj . . . 949 637 9.6 8.7 913 556 45 269 — — Vsa Evropa 29.574 28.132 13.7 11.8 40.437 33.122 6.617 11.197 2.065 622 Presežek uvoza .... 4.552 10.576 Odstotek zvišanja ali zni- žanja leta 1937. . . . + 5.1 + 16.1 + 22.1 —40.9 +83.8 Pšenična polja Evrope so se1 od leta 1913. do leta 1939. razširila za okrog 2 milijona ha in je bila tega razvoja deležna večina evropskih dežel. Razmeroma najbolj so se pšenična polja povečala v severnih deželah. Dokaj let se že tudi dviga hektarski pridelek. V letih 1926.—1930. je bilo povprečje 12.4, od 1930. do 1934. okrog 13.2, od leta 1935. do leta 1939. pa 14 metrskih stotov. Po klimatičnih razmerah, še bolj pa po stopnji agrarne proizvodnje so pridelki posameznih dežel zelo različni. Primer: hektarski pridelek leta 1937. v Nizozemski 26, v Portugalski pa 8.1 metrskega stota. Močno povečanje pridelka pšenice v celinski Evropi od 35.13 milijona ton v povprečju od leta 1926. do 1930. na 44.4 milijona ton v povprečju po letu 1937. ima velik vpliv na evropsko žitno gospodarstvo. Potrošnja pšenice se je povečala, pri čemer pa je važno to, da je to povečanje krito predvsem domačo proizvodnjo. Pri pove- čani potrošnji je znašal uvoz pšenice leta 1938. samo 4.3 milijona ton, dočim je znašal v povprečju leta 1926,—1930. še 7.04 milijona ton. Iz tega je razvidno, da bi se dala kriti potrošnja celinske Evrope z domačim pridelkom, če bi se v mnogih deželah razširila pšenična polja ter dvignili hektarski pridelki. Da je to dosegljivo, kažejo primeri Nemčije, Danske, Belgije in Nizozemske, ki že imajo v Evropi največji pridelek, potem pa Italije, ki je v dvajsetih letih »žitnimi bitkami« dosegla presenetljive uspehe, ter nekaterih severnih dežel, kjer so se v nekaj letih pri vseh klimatičnih ovirah pridelki podvojili in celo potrojili. Strokovnjaki menijo, da bi bila preskrba Evrope s pšenico popolna, če bi se evropska pšenična polja razširila za 2.7 milijona ha in če bi se doseglo povprečje hek tarskega pridelka okrog 16 metrskih stotov. krije vso veliko potrošnjo in da ostane še precej za izvoz. Od poljedelstva živi na Japonskem pri vsem naglem razvoju industrije še vedno več kakor dve petini prebivalstva. Na vsako kmečko gospodinjstvo pride samo ha obdelane zemlje, majhna zemljišča pa so tako temeljito obdelana, da preživljajo dosti več ljudi, kakor v mnogih drugih državah. Na Japonskem so na leto 2 ali celo 3 uspešne žetve žita. Z največjo intenzivnostjo se prideluje riž, katerega primanjkuje samo okrog 20% za kritje vse domače potrošnje. Ta primanjkljaj se dobiva iz Koreje in Formoze in se tako lahko reče, da je Japonska z najvažnejšo hrano — rižem popolnoma preskrbljena. Pridelek pšenice in ječmena znaša letno okrog 1.75 milijona ton. Sladkor dobiva Japonska predvsem iz Formoze, kjer znaša letni pridelek okrog 7.5 milijona ton, pridelek surovega sladkorja stari Japonski pa znaša okrog 1.5 milijona ton. V zadnjih letih se je hektarski pridelek sladkorja skoraj podvojil in tako je lahko Japonska sladkor, ki ga je uvažala iz Nizozemske Indije v surovem stanju, doma predelovala ter ga potem rafiniranega izvažala v znatnih količinah. Na Japonskem ne ostane1 neobdelana niti ped rodovitne zemlje in izredno velika je potrošnja naravnih in umetnih gnojil. Doma se pridela v zadostnih količinah večina živil, uvažati pa je treba predvsem fižol in grah. V sedanji vojni je bil najprej racioniran sladkor. Preskrba Japonske z živili Pred vstopom v sedanjo vojno je imela Japonska brez Formoze, Koreje in Južnega Sahalina okrog 71 milijonov prebivalcev ter ozemlje, ki je obsegalo 382.500 km2. S Formozo, Korejo in Južnim Saha-linom vred pa obsega japonsko ozemlje 637.400 km2, prebivalcev pa je okrog 105 milijonov. Na kvadratni kilometer pride v stari Japonski 191, v vsej Japonski pa 155 prebivalcev. V Evropi je pa mnogo držav, ki so bolj obljudene. Tako pride v Belgiji na km2 272, na Nizozemskem pa 253 prebivalcev. Na Japonskem je komaj ena četrtina zemeljske površine v službi poljedelstva in pride tako samo 14 ha obdelane zemlje na 100 prebivalcev. Pri vsem tem pa je Japonska med onimi državami ki so v prehrani svojega prebivalstva relativno avtarkične. To je dosegla z intenzivnostjo svojega poljedelstva in s svojim načinom prehrane, ki je predvsem rastlin ska. V prehrani Japoncev zavzema riž važnejše mesto kakor pri Evropcih kruh in krompir. Ker je riž zelo važen pri prehrani, je njegovemu pridelku posvečena Uporaba ovojnega papirja Na vprašanje, kako je razumeti zadnji odstavek člena drugega določb o ureditvi proizvodnje in uporabe papirja, ki se glasi: za ukoriščenje zalog papirja prepovedane proizvodnje po členu 1. in tiskovin ter predmetov, ki ne ustrezajo predpisom iz prednjih odstavkov, se dovoljuje proizvajalnim in potrošnim podjetjem rok do 31. avgusta, je bilo od pristojne oblasti tolmačeno tako, da je zadnji odstavek člena 2. zadevne i aredbe brez nadaljnjega smatrati za uporaben tudi na potrošnjo ovojnega papirja z napisom, ki se nahaja pri tvrdkah, in velja rok do 31. avgusta. (Glej »Trg. list« štev. 24 z dne 24. marca tl.) Gospodarske vesti Evropa bo imela dovolj sladkorja Po najnovejših podatkih je v Evropi dovolj zemlje zasejane s sladkorno repo. V Italiji je letos povečana s sladkorno repo zasejana ploskev na 170.000 ha ter bo Italija v vsakem pogledu krila svojo potrebo. Povečala se je tudi i Franciji s sladkorno repo zase-rna površina. V Nemčiji je ostala dosedanja površina kulture sladkorne repe, Romunija pa je letos znatno povečala gojitev sladkorne repe. Računati je zato, da bo imela Evropa letos zadosti sLadkorja. naj večja pozornost. Japonci pride la jo na 1 ha dvakrat toliko riža. kf.kor ga pridelajo v Nizozemski in Britanski Indiji ter na Tajskem. Pri prehrani Japoncev so zelo važne ribe. Ribe so najboljše dopolnilo riževe hrane, ki ji primanjkuje beljakovin. Ribe so na Japonskem najvažnejši vir živalskih maščob. Potrebo rastlinskih maščob pa krije soja. Na prebivalca Japonske pride na leto 270 funtov žita, na prebivalca Nemčije pa 560 funtov. Mesna hrana je na Japonskem na zadnjem mestu. Pred sedanjo vojno je prišlo v Nemčiji na 100 prebivalcev 28 glav goveje živine in 37 svinj, na Japonskem pa samo 2.6 glav goveje živine in 1.1 svinj. Zato pa je bil na Japonskem konsum rib trikrat večji kakor v Nemčiji. Po statistiki iz zadnjih let znaša na Japonskem letni ribiški plen najmanj poldrugi milijon ton. Dve tretjini od tega pride na sardine, ostanek pa tvorijo slaniki, tuni in makrele. Ribarstvo je na Japonskem na tako visoki stopnji, da Preskrba Indije z mineralnim oljem Indija je doslej dobivala polovico svoje potrošnje mineralnega olja iz Birme, od koder je uvažala na leto tudi okrog en milijon ton riža. Vsa proizvodnja nafte v Birmi in Indiji je znašala v zadnji dobi letnih 1.43 milijona ton in je prišlo od tega na Birmo 1-08 milijona ton. Celotna potrošnja nafte v Indiji in Birmi pa je znašala leta 1939. okrog 2.2 milijona ton, tako da je proizvodnja Birme in Indije krila 1.43 milijona ton ali 65 odstotkov, uvozna potreba pa je znašala 0.77 milijona ton ali 35 odstotkov. Če izločimo Binno, kjer je lastna potrošnja znašala komaj sto tisoč ton, vidimo, da potrebuje ostala Indija vsaj 2.1 milijona ton mineralnega olja, dočim znaša lastna proizvodnja komaj 0.35 milijona ton. Tako mora sedaj Indija z uvozom kriti kar 85% svoje potrošnje. Ker je uvoz iz Nizozemske Indije in iz britanskega dela Bornea nemogoč, bo morala Indija potrebne količine mineralnega olja uvažati iz Bližnjega vzhoda. Že v 24 urah barra,plesira in kemično gnali obleke, klobuke itd. Skrobi in sretlolika srajce, orrat-nike in manSete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3 Telefon it. 22-78. Kovanci po 20 centesimov iz leta 1918. so še vedno v veljavi. Iz prometa so vzeti samo kovanci po 20 centesimov iz leta 1921., vendar pa se morejo ti do 30. junija zamenjati pri vseh državnih blagajnah. Hrvatska se pridruži sporazumu, ki so ga sklenile nemške, italijanske, madžarske, slovaške, romunske in bolgarske rečne družbe o prometu na Donavi. Zagrebški velesejem se je prejšnji torek zaključil. Po podatkih velese j mske uprave je obiskalo velesejem okoli 250.000 ljudi, med njimi tudi več inozemcev. Delavskih mezd na Hrvatskem ne bo več določeval urad za mezde in cene, temveč jih bodo skupno določevale organizirane skupine delavcev in delodajalcev. Urad za cene in mezde pa bo samo nadziral mezde, da te ne bodo povzročale dvig cen. Hrvatski potniški urad je do-sedaj izvršil 140.000 denarnih nakazil hrvatskih delavcev v Nemčiji. Skupno so ti dosedaj poslali na Hrvatsko okoli 400 milijonov kun. Zaporo izvoza odpadkov mesa, kosti in rogov je odredila hrvatska vlada, da bi si zagotovila zadostne surovine za industrijo kleja. Direktne potniške vagone med Hrvatsko in zasedeno Francijo čez nemško ozemlje namerava uvesti hrvatska železniška direkcija. V Srbiji morajo rejci ovc oddati od vsake ovce 1 kg, v Banatu pa 1.5 kg neoprane volne državni nakupovalni družbi v odkup. Oblasti v Srbiji so začele zatirati pižmovko, ki se je nevarno razmnožila. Za vsako ubito pižmovko se izplačuje 50 din nagrade. Beograjska trgovska banka je zvišala svojo glavnico od 12 na 25 milijonov din, ker je prevzela aktiva in pasiva Splošne trgovske banke v Beogradu ter Gospodarske banke za Gornjo Resavo v Despo-tovcu. Bolgarska vlada je naročila pri Bafinih tvornicah v Zlini 200.000 opank iz kavčuka za kmetsko prebivalstvo. V Romuniji bodo zgradili tovarno za izdelovanje sintetičnega kavčuka, ki ga bodo izdalovali iz zemeljskega plina. Turškemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt, po katerem morajo vsi uradniki navesti, koliko premoženja imajo ter dokazati, da so si premoženje pridobili na pravilen način. Kdor tega ne bi mogel dokazati, bo odpuščen iz službe in kaznovan. Med Madžarsko in Turčijo se vodijo pogajanja zaradi razširjenja kontingentov. V kratkem začne Madžarska tudi trgovinska pogajanja z Bolgarsko, da bi se trgovina z Bolgarsko povečala. »Perlon« se imenuje novo polno-sintetično tkivo, ki pride sedaj v Nemčiji v promet. Novo tkivo je lažje ko svila ali volna ter bolj elastično ko druga naravna ali umetna tkiva, kakor poroča »Reich«. Pariški velesejem, ki bi moral biti od 9. do 25. maja, je preložen na kasnejši čas. Finski državni dolg je znašal pred začetkom prve vojne z Rusijo 3.5 milijarde finskih mark, 1. 1939. je narastel na 6, 1. 1940. na 17, 1. 1941. na 27, danes pa znaša že 28 milijard finskih mark. Racioniranje potrošnje premoga napovedujejo v Angliji. Vlada v VVashingtonu je prevzela vse tri letalske tovarne tvrdke Buwster Co., ker ni bila zadovoljna z dosedanjo storilnostjo teh treh tovarn. Ali ste ze poravnaii naroininot Izdajatelj >Koraoreij Trgovskega listal, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska liskama >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.