Oar Write Ut Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA $6. NA DAN DOBIVATE *\ C "GLAS NARODA" PO FOŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (hvtal mMJ hi praznikov). - NA LETO NAD 300 IZDAJ Telephone: CHelsea 3-1242 Ktitered m Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office a* New York, N. under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 21 9. — Stev. 219. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1940—SREDA, 18. SEPTEMBRA, ! 940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIH. Hull zavrnil Willkie-ja DONAVA-NEMSKI KANAL Mesto komisije je bil postavljen posvetovalni odbor pod nemškim ravnateljem Važno za moške med 21. in 35. letom starosti S predsednikovim podpisom je bila / vza^konjena predloga za obvezno vojaško službo. — 16. oktobra se bodo morali VSI registrirati. -— Prostovoljni vstop v armado je še vedno mogoč. Poročila iz Beograda prinašajo m* nadaljne jnidrobnosti o tem, kako je prejšnji teden dunajska komisija ''odpravila" mednarodno donavsko komisijo in je drugo največjo reko v Kvropi t a ko rekoč premenila v nemški kanal. Mesto tega pa je konferenca postavila "posvetovalni od-lw>r", ki bo kontroliral Donavo po«I stalnim nemškim ravnateljem, dr. (ieorgom Marti-usoin. (>d sedaj naprej bo nemški ravnatelj po svoji volji sklical zastopnike Italije, Jugoslavije, Madžarske, Bolgarske in Romunske na sejo in jili zopet odpustil. Poseben pododbor za 2e!ezna vrata Postavljen je bil tudi posebni pododbor za upravo zgodovinskih Železnih vrat, kjer je na celi Donavi najtežavnejša in najnevarnejša plovba. Predsednik tega pododbora je tudi Nemec, ki ima edini pravico sklicati sejo pododbora. Ivot pravi neko poročilo iz Moskve, je glede ruske zahteve, da bi tudi Rusija imela svoj delež pri kontroli plovbe po Donavi, mod Rusijo in Nem čijo prišlo do po voljnega dogovora. Angleži bodo od sedaj naprej izključeni iz nadzorstva nad Donavo. Dolgoletni angleški zastopnik v donavski komisiji Douglas Keane o ukrepu dunajske konference ni bil obveščen ter se sedaj odpravlja na o." Vihar razgnal nemške ladje pripravljene za vpad v Anglijo Državni tajnik Hull je od- ~ ločno zavrnil republikanskega j ni.jem, niti predsedniškega kandidata \Y. | ler jem.' L. Willkieja, ki je v svojem govoru v soboto v Rock Island, 111., rekel, da je predsednik Roosevelt igral veliko vlogo pri monakovskeni sporazumu, po katerem je bila <,'ehoslova-ška razkosana. Tozadevna Hulfova izjava se glasi: kanclerjem II i t- 44 Karkoli je predsednik pri -l m »ročni prizadetim narodom, je bilo v soglasju s Kelloggovo pogodbo, ki določa mirno rešitev sjmuov, kadar nastanejo. 44 V septebmru 1!K»S je s posebno (poslanico, ki je bila takoj objavljena, priporočal, da mi rna Atentat na prijatelja kralja Aleksandra Prijatelj pokojnega kralja Aleksandra grof Bombelec je I > > i I včeraj ranjen, ko so tri skupine napadalcev streljale 1 Tia njegov avtomobil blizu po-' kopališča v Zagrebu. Zadnje | ease se grof ni pečal s politiko. Demonstracije v prilog fašistom Zadnje dni je bilo po celi Hrvatski aretiranih več sto o-seb, ki s*o se vdeležile demonstracije v prilog fašistom. Med prebivalstvo so bili razdeljeni oklici, ki zahevajo, da sedanja jugoslovanska vlada odstopi in n .upravi mesto za novi kabinet, ki bo stopil v tesnejše prijateljstvo z osjo Rim-Ber lin. Predsednik Roosevelt je "podpisal predlogo glede obvezne vojaške službe ter določil Ki. oktober kot dan registracije. V zvezi s tem je bilo sporočeno, da imajo mladi ljudje do H». oktobra še vedno priliko prosovoljno vstopiti v redno armado. V splošnem pa veljajo naslednji predpisi: l(i. oktoibra se bo moral registrirati vsak moški v staro sti od 21. do o.'), leta. (Izvzeti so le moški v redni in rezervni armadni in vojaški službi, člani Narodne gare, Obalne in Geodetične službe, Javne društvene službe, kadeti v West Point, Annapolis ali Obalni (Janini akademiji; kadeti višjega razreda, starejše divizije R. O. T. C. (Reserve Officers Training Corps), in tujezem-ski di/plomati. Po registraciji bo vsak dobil certilikat, ki je nekakšno potrdilo, tla je izpolnil svojo dolžnost. Zanj bo izpolnjena tudi posebna pola, ki bo izročena lokalnemu draftnemu odboru. Tak odbor, oziroma komisijo, bodo tvorili trije člani, ki jih bo imenoval 'predsednik na podlagi priporočil. Tudi člani ameriškega kongresa se morajo registrirati. BOLGARSKA ZAHTEVA OD GRŠKE ZEMLJO Bolgarsko časopisje je pričelo dolgo pričakovane napade na Grško, od katere že dolgo časa zahteva kos ozemlja. Ko je enkrat Bolgarska dobila od Rumunske južni del Dobrudže, je sedaj pričela svojo kampanjo proti Grški, od katere hoče dobiti dostop do Egejskega morja. Z zahtevami proti Jugoslaviji Bolgarska za sedaj še molči, toda bodo še tudi prišle na vrsto. Kaj BoLgarska zahteva od Grške, je splošno znano, odka je bila podpisana neuvillska mirovna pogodba. Zahteva namreč kos Tracije z dvema ali enim izmed naslednjih pristanišč Dedeagae, lvavaia ali Lagos. A ko dobi Bolgarska to ozemlje, tenia j l>o Grška ločena od Turčije. Zaradi uredbe nanovo pridobljeno Dobrudže 'bo mogoče Bolgarska še nekoliko počaka-j la s sjvojimi zahtevami proti ' Urški, toda časopisje je od vlade že prejelo dovoljenje, da prične s kampanjo in opozori Grško, da zahteve še niso pozabljene. Nemčija in Italija boste podpirali Bolgarsko v njenih zahtevah proti Grški in bo ob istem času tudi Italija hotela povečati Albanijo z okrajem Camurija, ki je del grškega severnega Epira. Glede bolgarskih zahtev pravi list "Slovo": — Vprašanje o prememibi grške meje od Jadrana do reke Marice je sedaj odprto. Draftanje se bo vršilo v Washington!! in sicer na podlagi podatkov o vsakem posamezniku, ki bodo vsebovani v poli, katero bo iapolnil ob registracija. — V tej poli bodo natančni podatki o sta-rosi, družini, delu, ki ga regi->triranee vrši, katere osebe so odvisne od njega itd. ("etudi se vsak mora v starosti od do :'.'). let registrirati, -novili obljubo, da bomo ostali zvesti našemu idealu svobode in našemu načinu življenja. V tem zatemnelem svetu moramo dvigniti baklo svobode, da naši otroci in naših otrok otroci ne bodo oropani svoje dragocene dediščine. Y svoji izjavi je predsednik branil obvezni sistem vojaške službe pred očitki, da je taka odredba nedemokratična ter da je prikrojena ipo sličnih odredbah diktatorskih držav v starem svetu. — Qb ustanavitvi naše zvezne ustave, je rekel predsednik, — je vključil devet izmed trinajstih prvotnih držav v | se naj doseže mirna rešitev < 44Zatrdilo Mr. Willkieja je pogajanji, pri katerih naj bi neresnično in je iz njega raz- bili navzoči vsi .prizadeti naro vidno, da je zelo neveden glc- di, vključno Cehoslovaško in »le zgodovine nekaterih zadnjih ; da se naj vdeležijo teh poga-let.Predsednik ni nikdar po te-1 janj vsi narodi na enaki pod le form govoril niti z ministr- , lagi, da ne bi nobenemu naro 1fJ-17. Prvi korak je bil preklic prepo- vedi glede izvoza orožja, drugi korak je pa kupčija z ru- šiici. — Rušilci so opremljeni / najmodernejšimi pridobit, va-i mi, navzlic temu nam pa sku-\rsti, šajo dopovedati, da so 'zasta- V bitko za Anglijo je posegel silen vihar, ki biča morje v Rokavskem prelivu tako, da so se morale nemške bojne, za lagalne in pomožne ladje, ki so bile .pripravljene za vpad Anglijo, zateči v razna pristanišča in morajo čakati na u-godnejše vreme. Pri tem mislijo Angleži na isti slučaj pred •>-V_I let i, k<» je bila mogočni a španska armada (vojno brodovje) leta 15S8 pripravljena pluti 'proti Angliji, pa jo je silen vihar razbil in popolnoma uničil. In Angleži se vesele in upajo, da jih je tudi sedaj vihar rešil vpada. Navzlic viharju so pi^šli aeroplani nad London Navzlic hudemu viharju je bilo li dona v takoimeiiovauem "Mav-fair in Chelsea okraju. I'mi; še ne ali pa deloma ] »oškodovane so bile hiše v- splošno zr i -uih ulicah, kakor Bond Street, Piccadilly Circus, JVrk«-!e Square, Park Lane, Savville Row, Burlington Arcade in < K-ford Street. Vsepovsod so razbite šipe in zlomljeno t ramo v-je. Veliki topovi baje obstreljujejo London V Berlinu je bilo od gotove strani zatrjevano, da veliki topovi na francoski strani Ifo kavskega preliva streljajo na. London. Ta vest pa ni bila u-radno potrjena. Ako pa je vest resnična, tedaj so Nemci zgradili velik,-in t re! jati ni mnogo spal. Povdarjal je, I Nemci streljali na Pariz iz da mora biti angleški narod vsako uro pripravljen, da bodo Nemci vpadi i v deželo, toda vsled tega ne sme obupati. Ce- razdalje 74 milj. Najbližja i' ka v Franciji v bližini ('.dalje oddaljena od Londona milj. Madžarske železnice pomanjkljive Včeraj je madžarska vlada zelo omejila promet po železnicah. Železniška uprava je pozvala prebivalstvo, da potuje kolikor mogoče malo. Vzrok temu je veliko po-manjkanje železniških voz, kajti R urnimi, ,predno so zapustili Transilvanijo, so poslali železniške vozove, kolikor so jih mogli dobiti, v Romunijo. Pa ne samo železniške vozove, temveč tudi živino so odgnali moja generacija s spboj in odnesli vse polje--. V rmmripiin deljsko m drugo orodje. lovatije špagetijev in makaronov mnogo večje, kot pa zaloga potrebnih tvarin, ali pa potre ka ljudstva. Ameriški poslanik se je vrnil v Moskvo vrnil V Morkvo se je riški poslanik Lawrence Prodaja žganja v Alaski Iz Juneau v Alaski poročajo, da so se pri volitvah, ki so se vršile prejšnji teden, bavi-li volile! tudi z vprašanjem, če naj bo uveden v Alaski državni monopol nad žganimi pijačami. Za monopol je bilo oddanih 2'2H'2 glasov, yroti pa 5839. ime- A. Steinhardt, ki je bil štiri mesece v Združenih državah ter je Zračna vojna v vsej grozoti C e izvzamemo porušen je Varšave in Rotterdama, je trajalo celo leto, da se je zračna vojna razvila v vsej svoji grozoti. Pisatelji z bujno domišljijo so že dolgo opisovali "prihodnjo" vojno, v kateri bodo i-grala letala glavno vlogo. Opi-. si so bili tako slikoviti, da so }! ljudje ob čitanju vztrepetava- pri tej priliki podal predsedniku Roosevelt u natančno poročilo o evropskih zadevah. Poslanik je odpotoval v ^Moskvo preko Japonske, Kitajske in Sibirije. Omejitev špagetijev v Italiji Po poročilu iz Rima je minister konporacij izdal naredbo, po kateri je prepovedano pričeti kako podjetje za izdelovanje špagetijev, ali pa kako ta- svoje postave določbe glede ob- ko podjetje povečati, vezne vojaške službe. ' Naredba pravi, da je izde- STRAHOVIT V KANADI Iz llalifaxa v Kanadi prihaja poročilo, po katerem je v pondeljek v tamošnji okolici divjal strahovit vihar, v katerem je bilo ranjenih mnogo ljudi in znaša povzročena Ško da okoli $1,000,000. Zelo so v Novi Scot i ji trpele jablane ter samo ta škoda znaša $250,000. Letina jabolk v Annapolis dolini je bila uni-1 cena 50 odstotkov. Vihar seje slednjič nad New Brunswickom razpihal čez Atlantik. \DVERTLSE IN "GLAS NARODA* li in se tolažili z mislijo: — Ne, »aj kaj takega sploh iu mogoče I Pa je mogoče, še liujše je mogoče, kot je mogla vstvari-ti najbolj fantastična domilji- ja- i a o "kateri so dokazovali:— V1HAK Obe stranki imata letala. Nasprotnik si ne bo drznil obstreljevati mest. ker bo vedel, da bo sprejel za to povračilo, da mu bo vrnjeno milo za drago. Zračna vojna se je pričela. Uvod ji je bil dan s pohodom na Poljsko in s podjarnilje-njem te nesrečne dežele. Zdaj je zračna vojna v polnem razmahu. Javnost se je začela seznanjati z dejstvi. Dogaja se mariskaj, česar ni prej nihče domneval. Predvsem je strto prepričanje, da bodo velika središča prebivalstva varna pred zračnimi napadi. Kar doživlja poslednje dni London, izpodbija pri prijatelju in sovražniku zadnje tipanje, da bi bilo civilno prebi- valstvo zaščiteno pred zračnimi napadi. In kar se je zgodilo Londonu, Liverpoolu ter mestom ob I»*o-kavski obali, se je zgodilo tudi v Berlinu, Hamburgu. Mo-nakovem in Porurju. Mogoče Angleži v Nemčiji niso povzročili tako velike škode kot so jo povzročili Nemci v Angliji, toda o>vetož. ! j-nost angleški k letalcev ni nič manjša kot je drzno.-t njihovih nemških t«T«rišev. Hitlerjev cilj je jasen. Z ne-presaninii in čedalje hujšimi zračnimi napadi skuša -praviti Anglijo na kolena in m - tem prihraniti direkten napad. Za dosego tega cilja je potrebno iwxpolno uničenje umu' cijskih tovarn, ladjedelnic, pomolov, ladij, železniških tirov in železniških križišč ter zia-koplovnih naprav. Angleška zračna sila udarja nazaj, udarja z vso silo iu je odločena vzdržati do konca. Njen cilj je ovirati produkcijo nemškega vojnega materi-jala ter uničiti moralo nemške domače fronte. Cilj obeh strank je bombardirati predvsem vojaške in industrijske naprave. To pa nikakor ni mogoče v gosto naseljenih krajih, kjer Nadaljevanje na 2. str. nQ LXB HABOD I*' — How TotS Wednesday, September 18, 1940 SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY 66 GLAS NARODA (VOICE OF THK PEOPLE) 99 Owned and Published fry Sloven!« Publishing Company. (A Corporation). Frank Sakaer. Prealdeot; J. Lupah*. Sec. — Place of business of the ftngpoiattofl and addreeeea of above officers: 216 WEST 18th STBEET, new york. n. y. 47th Year "Ola* Naroda*1 Is limed every day eicept Sundays and holiday*. — Subscription fearly $oliti«*en pog<»vor s komurkoli, ki mu pri« le na M»t. Uradni in na>i>oluradni ooslanei ho d i jo iz kraja v kraj, poslušajo in govore in skušajo dognati javno mnenje. V splošnem se lahko reče, «la bi bili Japonci pripravljeni skleniti mir jmmI znatno ugodnejšimi pogoji kot 'pa napri mer pred šestimi imscci. Toda jmgoji >o še vedno trdi in o-stri, in med obema strankama je še vedno nepremostljiv propad. Japonci si«'<»r izjavljajo, da bi Kitajci mir raje da tie4 sklenili nego jutri ter da jo treba le nekaj posrečenih udarcev, pa bo Kitajska na kolenih. Na drugi strani pa priznavajo Kitajci, da njihovo ura dništvo in trgovstvo sicer ni tako navdušeno za vojno kot jc bilo *voječasno, narod \>plošnein je pa pripravljen (Miriti se dr. skrajnosti in je brezjiogojuo vdan vrhovnemu fKiveljnikn < ankajšku ter drugim povelj 11 i komu Kitajci imajo dovolj za log in opreme— da ne omenjamo človeškega materijala—še za leta in leta trajajočo vojno. 1z zanesljivega vira se je zvedelo, da je nedavno rekel eden najvišjih japonskih častnikov na Kitajskem: — .laz sem pripravljen sestati se s Cankajskom rtb kateremkoli času na kateremkoli prostoru in razpravljati ž |njim o mirovnih predlogih. Tak >estanek se pa še ne tako kmalu vršil, kajii japonska cena je še vedno 'previsoka. Ne glede na to, pa narašča na Japonskem sinvpi na ugle dnili državnikov in drugih vplivnih mož, ki bi sklenili s Ki tujci mir pod vsakim pogojeni, samo da pridoHn' Kitajsko za japonski program razširjenja v južno smer. Ti ljudje so prepričani, da jim bo z enim lučajem uspelo ulbiti tri vrabce: — 1) zaključiti vojno na Kitajskem; li) pridobiti Kitajce za iz uon zapadnih vplivov z Daljnega iztoka; 3) doseči glavni cilj •Japonske, ki se izraža v želji ipo ustanovitvi večje Iztočne Azije. Prepričani so nadalje, da mora Japonska se žrtvovati dosego miru s KiUjskn, kajti vsaka žrtev bo brozprimerno m, m jša z nairoin na bogastva, ki se dbetajo Japoncem v Južne n Pacifiku na račun in škodo 'zapadnlb sil. Nekateri celo j rr 11 igajo, naj bi bila Kitajska in Šiam deležna tega plena, k t- li.i j bi bil dokaz prav posebne japonske velikodušnosti. Rojstna država j« izgubila svojo sajnostojnost. {VPRAŠANJU: Sem jnoze-mec, ki se je lodil v državi, ki je nedavno zgubila -vojo samostojnost in je bila anektira na k drugi državi. Kako naj odgovorim na vprašanje No. i v vprašalni pol- za registracijo, ki zaWteva. da navedem ime države, kjer sem se rodi i : OIMSOVOR: Ako še imate potni list. s katerim -te prišli v Združene držiive, nave 111«* ime ono države, ki je tam navedeno. Dežela rojstva ne obstoja vte V1PK A S A N J K: Dežela, kjer sem se rodil, ne obstoja več kot 1>olitična enrfca. Ko c.dgovorim na vprašanje ,°»-b pri registraciji inozon^cev, ali naj povem, da dotična dežela ne obstoja več ali pa naj navedem ime one dežele, ki sedaj tam vlada ? i >DGOV( >R: Navodila jiistie-noga departirionta pravijo, naj se navede ime dežele, kakršna jo bila za časa rojstva. Ni treba navesti članstvo vseh organizacij. VPRAŠANJ K: Bit sem član njih som že izstopil. Ko odgovorim na vprašanje No. 15 v \'}>ra)šalni poli za registracijo inozenue.ev, morain-li navesti imena vseh teh organizacij? UDdOVOR: Ne. Treba samo navoi-ti imena onih organi-jzacij, katerih član ste bil v zad ; 11 ji It lK'tih letih. i Manjši prometni prestopki i ne štejejo. VPRAŠANJ K: Ril sem večkrat |H'./.van na sodni jo, ker I sem vozi! preko rdeče -vet i Ike j in tudi radi predolgega parko-j jvanja. Ali moram, navesti vs< te prestopke, ko izpolnim vprašanje No. 14 v vprašalni poli za registracijo inozemcev.' OIMIOVOR: Ne. Ni treba navesti manjših prometnih prestopkov. . Odgovor na dve dodatni vprašanji. VPRAŠANJ K: Ali treba odgovoriti še na kaka druga vprašanja zraven onih. navedenih v tiskovini za registracijo inozemcev? lOIMM >VOR: Da. Ko odvzamejo odtisk prstov, vas vprašajo še dve vprašanji, ki nista PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Oerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka sloven-kili pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje pc-mi. — Dobile jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 'J Hi \V. IHth Street, New York, N. Y. Peter Zgaga NABORNIKI Vsako pomlad je bil v 1110 Matere in ljubice so ?iale na jem roj: t nem kraju vojaški na 'nika\>kem mostu. i <*e se je na Di dre vem hodniku pojavil pravi s belim list mnogih organizacij v zad njih j navedeni v t i.-kovini, namreč: 15 Idtih in od mnogih izmed line in naslov najbližjega >0- ITALJANI PRODIRAJO V EGIPT Italjanska motorizirana armada si je včeraj priborila pot do Sidi Barrani, skoro 60 milj v notranjosti Egipta od libijske meje. .Tu se pričenja velika asfaltna cesta, ki teče ob sredozemskem obrežju 350 milj vzhodno proti Sueškemu kanalu, skozi katerega vodi pomorska pot Anglije do njenih Drekmorskih kolonij. Italjani poročajo, da so zadeli na hud odpor, ki pa so ga zlomili in pri tem uničili 50 angleških tankov in oklopnih avtomobilov. ZRAČNA VOJNA V VSEJ GROZOTI (Nadaljevanje s 1. strani.) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam 'in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOI.VKNTNOST K. S. K. .J KUN« >TK ZNAŠA 1 J„'.r.r,"f (> hofrš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj sr pri najboljši, pošteni in nadMilvrnlni podporni organizaciji, KKANJSKO SI.OVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjrr se lahko zavaruješ za smrtnim-, razne poškodbe, operacije, proii bolezni in onemoglosti. K. S. K. JKDNOTA sprejema moške in ženske od lfi. do CO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do ifi. leta pod svoj« okrilje. K. S. K. JKDNdTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe (»d $250.0« do $f>.(MMU*0. K. S. H. JKDNOTA je prava mati vdov in sirot. Cf še nisi fla» ali liani ca te mogočne in bogate katoliške podporne organizarije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: rodnika ali osebe, ki naj se ob vesti z;i s Itn" a j potrebe. |)ru go vprašanje je, da li -le že po prej oddal pt.^'otiekc in. ako j»-temu tako, kdaj in kje. Zgubila državljanstvo vsled zo- petne poroke z inczemcem. V I 'RASA X J K: Prišla sem v Ameriko leta ko mi je bi- 1 c• 17 let. Poroeila sem se leta lfMH in »moj možje bil auu-riški državljan. 1'nirl je 1. 11117. Zopet -enr se [»oroeila 1. z inozemeeni, ki pa je postni a meiiški »lržavljan 1. Ali sem 0 let. Moram li se resristrira'ti ali zapro-itl za državljanstvo? (> IM S 4 >V< >R: Žali bo ir. ste ino-izemka. Postala sle i ka, ko ste .-e 1. 1 i M M ameriškim državljanom, zini bila pa ste državljanstvo, ko -te >e zopet jvoroeila /. inozemeeni. I)ejšrvo. da je vas dniifi -oproir postal ameriški divjivljan leta 1'rj.",. Tli vam povrnilo dr/avla jnstva- kajti zakon, ki je prise v veljavo dne 22. septembra 1022. je n-tanovil, da od tedaj naprej poroka nima nika-ki ua vpliva na državljanstvo, tako da žena niti ne pridobiva, niti ne zirublja državljanstva vsled poroke. Morale reiristri rati Državljan-1vo i>a ni<> rete pridobiti nazaj zlahka, ak«. zaprosite zanj. Državljanstvo nezakonskega ctroka sledi po materi. VhltASAX.IH: Moja žena je imela nezakonskega* otroka, piedno se je por«n*ila z menoj ? 11 ta <^'rok j«- bil Ti.-ti dan je bi! praznik za krčmarje, toda dan .kibi in žalosti za matere in dekleta in dan dela za osem žandarjev in dva polieaja ter za oba i-drijska zdravnika, ki sta um rala od poldne, pa j »ožijo v noe šivati kožo na razl»itili plaval: kom za klobukom, -o bruhnile v jok. Skartirani so bili najibolj glasni. Živo se opominjam majhnega pokveeenca, ki je še naslednjega dne ves jmlit in poiua ter obvezovati rane, kamor jelzan kolovratil po mestu. »,a; 1'rik'iel«.. | Ko jc prejšnji dan obla- /e navsezgodaj so žareli pri- ^ IIIU jt. bil nekdo v šali ali liajati naborniki «z soseilnji*. lf vnči^lici čevlje zamenjal. Xa levi uo^i je imel svoje obuva- vasi, vsi ozaljšjini z rožmarinom, natrelni in pisanimi tra ko\ i. Žirovei, katerih se je vse'ha lo. so prišli z zastavo. Vojskarji, Prifarci, Kano meljeani in Cekovnikarji so zajedli svoje gostilne. Od miz je teklo, harmonike ni bilo moi^oee slišati iz stra-šnei^a lipi tja. Pri [>i»Iieu j c bila naborna lržavljan-j komisija : vojaški zdravnik, ]>nroeila z nekaj eastnikov in uavadniii vojakov ter mestni župan. Rekruta so zmerili, iti je moral dvakrat semintja jm* sobi, vsakemu drugemu ali tretjemu je zdravnik pretrkal prsi, pa jc bila zadeva koneana. I -11 jepae jKvtrjen ali zvržen —1"tai^ih" ali "5kartaM. jul, - r J H teira la j" na e<-.sti našel zavitek •ivoni, ki ira j<- pokusil. Od se je zastnipil. | Tei^a mu n;-f» hoteli verjeti. : Menili >(>. da govori tako, 1 M r< >V< < »t rok vase žene j«- ameriški državljan in zato mn ni treba reirist i ira>'i -e. Ko ste vi postali ameriški državljan, je tudi vaša žena avtomatično postala ameriška državljanka. Njen otrok na sledi državljanstvu matere, kot \vak nezakonski o1'rok. j na ziidnje odloeila izvršiti sa-,momor. Xa sestanek sredi nta-! ja je prinesla ž- na verjo koliei-jin» arzenika. ki sta ura raztopila v sodavici in izpila. Medtem ko j«- Vv<*hodsky ti*i dni pozneje umrl, .strup na ženo, ki je ve- lo, ua desni pa celi dve številki manjši škrj>et, da -e je bilo euditi, kako je mogel stoj»alo praviti vanj. I)rl se je in naznanjal vsemu svetu, da je "tau^rlili" in "prvega", toda vsaki dve. t; minute ga je premagala bolečina. Z obema rokama je prijel desno nogo in pretresljivo zastokal: — O, eifiksi! Annejduš! — Xato pa spet: — Tauglih! Prvega! Doinaeini, to jc idrijski naborniki, so se pa na svoj način postavili. Le inalokateri je imel šopek, vinjen pa sploh nobeden ni bil. K na-ltoru so šli v •pražujili < blekali, dostojansveno in molče. In kdor je bil potrjen, ni zataknil listka za klobuk kot zna menje posebnega odlikovanja, ampak ga je spravil varno v listnieo kakor sodnijsko obsodbo. Brata Tone in Etbin Kri-stan sta vzgajala idrijske fante v protimilitarističneiii duhu in v sovraštvu do Avstrije. ('e je bila naborna komisija nepristranska.' Xe vem, kak«.* bi rekel. Znan mi je pa slučaj, ki pr ča, da je tudi v Avstriji v časi mazilo zaleglo. Hiti je moralo seveda izdatno. V J c licem vrhu je bila tiste čase velika domačija in še večja bogat i ja. Veleposestnik je imel tri si nove. Dva sta se šolala, tretje- iiko manj pila. ni učinkoval, i grs-j kom Gradišču 'iO-letni mesar Tan Vycliodr-ky za zastrupitvi-' jo z arzenikoiu. ^Tož j<» nava-ibela INi-kusiln je | w»* e m v druari** sji-moinor in -kočila v neki vodnjak. Pri tem jo je opazovala njena hči. tako da jo je bilo liiogefv Še |navoča»no potegni ti ven. Zaiadi družine in njenega ugh'da so stvar utajili. Sedaj pa je prišla ua dan in so ženo zaprli, ker je bila preskr-t ni pa. AMERIKA NAGLO GRADI BOJNE LADJE so železniške postaje sredi delavskih bivališč, kjer so bolnišnice in elektrarne ločene komaj z ozko eesto in kjer segajo pristanišča prav do privatnih domov. Uničene cerkve in bolnišnice izrabljata obe stranki v propagandne svrhe, četudi je igral pri uničenj« teh predmeov slučaj odločilno vlogo. Kdor je letel z letalom preko Berlina, Londona ali Porur-ja, ve, kako težko je potegniti giejo med "vojaško industri- jo" in 4 4 civilnim prebivalstvom." Z oziram na sedanji položaj vojne, je mogoče na vpraša nje "kdo bo zmagal", odgovoriti: — .Zmagal 'bo tisti, ki i-ma večje materijalne in moralne rezerve. Medtem ko čaka to vprašanje rešitve, se pa uničujejo ne nadomestljlve kulturne pridobi tve, sijajne zgradlbe in tehnična čuda, v srcih dveh ^na življenje in smrt kanadskim grbom. Kako dolgo bo še tam, se ne ve, toda zdi se, da ga ne bodo še tako kmalu rabili. Sedanja burna doba je polna novosti in presenečenj. — Brez posebnih priprav iu debat je bila sklenjena med Ka nado iu Združenimi državami obrambna zveza. Preti vojno eksportirala Kanada večino svojega odvisnega blaga iu pridelkov v Evropo. Zdaj pride kot njeno tržišče vpoštev izključno le Anglija. Umevno je, da se ozira Kanada po novih tržiščih in da so ji v tem pogledu prav posebno pri srcu južno ameriške republiko. Omenjeni naslonjač je bil napravljen že leta lf>H), k a r dokazuje, da so državniki že pred tridesetimi leti ipo vsej pravici domnevali, da se bo prej ali pozneje tudi najin) I j severna vlada na ameriškem kontinentu udeleževala skupnega reševanja ameriških problemov. Denar za palačo Pa na meri-ško unije je prispeval znani milijonar Andrew Carnegie. V posvetovalnici palače so na stenah grbi vseh scvcrno-een-tralno in južno ameriških držav. Poleg argentinskega in brazilskega je kanadski grb. In na stenah so tudi imena znamenitih mož. Ime francoskega raziskovalca Champlai-na je poleg imena George "Washingtona, San Martina, Bolivarja, Higginsa itd. Priprave za včlanjenje Kanade v Unijo je opisal John Barbrett, ki je leta 11)20 odstopil kot sermi ravnatelj 50 let stare Mednarodne unije ame riškili republik. — Ko je bilo zgrajeno sedanje pa na meri ško poslopje — je rekel Barb ret t, — in smo delali načrte za bo*kW;nc*št, sem predlagal tedanjemu državnemu tajniku Elihu R-ootu, ki je bil istočasno tudi predsednik upravnega sveta Unije, da jc trrba takoj vpoštevati tudi pristop Kanade, ker bi bile j>o-znej*e iaprcinem4>e l>recej težavne. — Po posvetovanju, ne samo s predsednikom Theodorom Kooseveltom, pač pa tudi z vplivnimi latinsko-aineriškiini državniki, mi je naroČil Root, naj preskrbi m kanadski grb ter ploščo z napisom "Kanada.*' Oboje naj bo obešeno v posvetovalnici palače. Istočasno mi je tudi naročil preskrbeti naslonjač za kanadskega zastopnika; toda naslonjač ni bil postavljen v posvetovalnico. Andrew Carnegie se je s tem popolnoma strinjal. Panameriška unija je imela enoindvajset članov, dočim je bilo na razpolago dvaindvajset sedežev. To je bilo dolgo pred angle ško ini|>erijsko konferenco le ta l!*2(i in pred izdajo tako-zvauega west ministrskega statusa leta 1931, ki je dal kanadskemu domini ju pravico, da sam odloča o svoji vnanji politiki. V Kanadi se potem ni več uradno pojavilo vprašanje glede vč-lanjenja dominija v Pan-ameriško unijo, dasi so važni razvoji v medanieriških odno-šajih večkrat (povzročili tozadevne razpravo. Ce b<» Kanada postala članica Panameriške unije, bo kanadski ]K*slanik oziroma poob-laščenec v Washingtonu član upravnega sveta Unije. Takrat bodo prenesli stol iz kleti v posvetovalnico. Zastopnik Kanade 1k> sedel med zastopnikoma Brazilije in Čile. l>odo imeli vse najboljše lastnosti sedanjih ameriških in an-j 'gleških tankov. Produkcija težkih ladijskih tupov ho pos|»ešena. I V teku šestdesetih dni Imhiio začeli izdelovati lahke, hitre tanke za vežbalne svrhe. V mornariške svrhe je bilo dolo čeli i h najprej ~)2 milijonov dolarjev. ta vsota jt' bila pa po i zneje povečana za deset milijonov. Z gradnjo bodo pričeli I prihodnji mesec. Opozicija se je polegla •Odkar so internirati moiit-real-kega župana, ki je javno nasprotoval konškripciji, se je med kanadskimi Francozi nasprotje proti vladi precej po-lesrlo. (as« pkje je začelo zmerno pisati in voditelji francoskega prebivalstva ne napadajo več vlade. Otroci nočejo peti narodne himne V kanadskih šolali pa tudi na javnih prostorih se je že večkrat zirodilo, da nekateri šolski otroci niso hoteli pozdraviti za have oziroma peti kanadske narodne himne. (Ministrski predsednik Hepburn v Ontario je uvedel naj-j strežjo preiskavo, ki psi ni to- jliko naperjena proti otrokom kot pa proti starišem otrok. •"Krivično bi bilo zahtevati," je dejal Hepburn, "od davkoplačevalcev denar za vzifojo nepat riotičnih otrok.'* Ministrski predsednik bo heguili iz nek« ga k o učen t racij- k etra taborišča v Kanadi Zaprli >o jih in zagovarjati -e bodo morali zaradi pn-krše-nja pristaniških določb. Obtožba proti njim se glasi: "Pri vstopu v Združene države se ni.-o zglasili na nobeni uradni priseljeniški postaji. S NEMŠKI GLAS O RAZMERAH V KANADI j v šolali. Število učencev iuMn.j "i imel'nob de,, nki pot- J šol narašča od ine-eea do me : neira li-ta. niti vizeja. Bati -e Predpisi glede prestopa kanadske meje so po-j *eca. i«- da bo v-eh šest padio na ra- Poieir letal, ki jih kupi Ka- javne dobrodelnosti." To je dovolj razlogov, da jili bod«» ameriške priseljeniške oblasti deport i rab- v Kanado. Otok Islandiji!, ki je last Danske, je zasedla angleška armada, ko se je nemška armada polastila Danske. Kanadčani vojaki -o vedno na straži, da odbijejo vsak nemški napad. (Večinoma vojakov e Islandiji so Kanadčani.) ostreni, ker se oblasti boje špijonov in saboter- j jev. — Nemci zatrjujejo, d? je v Kanadi samo '"1'1:' 0,1 ^in.ženih držav, pro-.. . v, ducirajo kanadske tovarne na ena pilotska sola. Nemški list Freimlenblatt", o katerem pravijo, da je dobro informirali, prinaša članek o "Kanadi v vojni", iz katerega po snemamo naslednje: " Hamburger i zelo izboljšalo. Zdi se, da vojno »ar°««lo vodstvo danes z lahkoto oble teden -o letal. Osem tovarn je za zgradit jo 3200 letal. Pri učen š i s prihod I , , ....... . ." ; jj 4 t Ji I, \H),io tovarn« Vezbalna bomba zadela ce in obuje vse prostovoljce, ki; J J , i i • -i , -- zgradile po ;ji>m i,a me«vc. to kanadski parnik se zglasijo. i . 1 . I ^ , .- - rej skoro polovico sedanje " \ ei'ina prostovoljcev je iz i J 1 J siromašnih slojev, ki so >e ja- — Življenje v Kanadi se jc ■ vili v armado zaradi vi>oki«i 'liic, medtem ko so bili ce , prej nezaposleni. v [>oslediijih šestih mesecih do j dnev temelja spremenilo. Posledice ; prej vojne se opažajo vsepovsod. Z; Mnogi so predvidevali, da bo ameriškim potnim listom je si- Kanada središče angleške voj- cer še vedno mogoče prekora ne industrije. Namesto name čiti kanadsko mejo, vendar je i ravanih oO pilotskih šol pa de-nadzorst vo večje, kar je spri- i luje samo ena, in p<»manjkanje čo strahu pred vohuni in sa- pilotov se zelo občuti. Produkcija kanadskih tovarn Kanadske tovarne, v katere sta Kanada in Anglija investirali 222 milijonov 6000 tisoč dolarjev, bodo producirale na leto za 80 milijonov dolarjev vojnega materijala. Tozadevno j>oročilo je podal C. 1>. Howe, minister za milnici jo in oskr1>o. Howe je ugotovil, da se vojna produkcija v Kanadi nene-lioma širi ter je pojasnil na slednji program : Vkratkem bomo začeli pro dwnrati nove vrste tankov, ki Slovsiudi v JianadL NAŠIM NAROČNIKOM V KANADI IMATE 2E TA PRI-ROČNI ATLAS? V teh kritičnih tasib je vsakemu (italrlju dnevnih vesti potreben ta priročni AT I.AS. ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Lepo število naročnikov imamo v Kanadi in so tudi dobri naročniki, ki redno obnavljajo naročnino. To vpoštevamo in smo jim hvaležni, zato pa tudi našim Kanadčanom |>o-svetimo večrji del li-sta vsako sredo. (Opozoriti pa jih hočemo na to, da je poštnina cenejša, ako >e pošilja list v kak kraj v večji množini. kt uredniškega članka v po nedeljkovi številki so mogli naši naročniki iaprevideti, da iiKiranto v sedanjih časih, ko naiu sili draginja v hišo, koliko x mogoče varčevati, če hočemo uravnovesiti finance. Gle-dMi moramo, da zmanjšamo »trotike v vsakem kotu na«ega l>odjetja. Tako bi nam bili stroški znatno zmanjšani, ako bi v kak Jtr*j aw»te ene pošilja- li več številk lista. Zato se o-bračamo na posamezne naročnike v kakem kraju, s prošnjo, da dajo sosednemu ali bližnjemu rojaku ''Glas Naroda", ko so ga prebrali, da ga tudi on bere in presodi. I^ahko pa nam pošljejo tudi naslov kakega rojaka, ki še ni naročen in mu burno nekaj številk poslali na ogled. Ko 1h) prebral nekaj številk našega li*ta, smo prepričani, da mu bo všeč in si ga naročil. Prosimo tedaj, da bi kanadski naročniki z nami v tem sodelovali. **G. N-'' pa bo še da-Tje, kot do sedaj, prinašal zanimive članke in najnovejše novice in zlasti vesti iz naših krajev, ki bodo zanimale vsakogar, ki ga srce še kolikor to liko veže na domači kraj. ITj) rava. Velikost 9H z UH inčev 48 Telikih strani; JKI barvanlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- značenib; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POIJSKE MEl> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKIjJUČITEV CEHOSLOVA- ŠKK K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov Pofiljite svoto v znamkah po 3 oz. ik) 1! centa. Posebnost: HA.MMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z arlasoni in ko ga izpolnite in (KiSljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravim, da dobite dodatDe zemljevide z novimi mejami vojskujo «h se držav, kakor bodo prem* njene po sedanji vojni. Naročite Atlaa pri: " GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW X0IK. N. V. hoterji razumljivo. Xa stotine Nemcev, ki žive v Kanadi, je v koncentracijskih taboriščih, v velikem številu ipa so zaprti tudi komunisti iu delavski voditelji, zla sti v provinci Ontario, kjer vlada reakeijonami Hepbur-nov režim. V JHontrealu, kjer so bile nekoč zelo agilne razne proti-židovske organizaeije, ni sedaj o kakem antisemitizmu niti sledil. Napetosti med Francozi in Angleži, ki so bile nekoč zelo močne. so po izbruhu vojne Nič bolje ni s produkcijo letal. Kanada svoje bogate industriji'. ki lahko dobi iz Zdru ženih držav vse, kar hoče, š<» vedno ni spremenila v vojno indust rijo. Protineniška propaganda je v Kanadi zelo razvita. Vprašanje, ki trenutko najbolj zanima Kanado Ln Zdru-ižene države, je naslednje: — Kaj ho s Kanado v primeru angleškega poraza in če se zruši angleški imperij? Prevladuje mnenje, da bi v tem slučaju Kanada postala Iruženih držav. V nieriške i>ro ;;»> ti.-or vojakov -t.*l '»iii poslani \ Anglijo. (>>tali dve >e naglo približujeta vojni umri in Kanada bo imela v do-gledneni ča-n \'A) tisoč dobro izve/banih vojakov. Kanada je znatno redkej« naseljena kakor Združene dr- I/. Tokio ]n»i*fx'ajo. da se je veliki knna.Uki |H»tni-ki par-ti: k " Kinpre-.- ot' A-ia" [»reve«'- približal vodovju, v katerem -o japoir-ke vojne ladje manevriral«-. Pri tem je parnik zadela ja-poii>ka vežhalna bonrflui, ki pa ni povxroeibi nobene ^kodc. Xa krov ~o takoj r>d^li zastopniki vojaških ob as i in se o-piavičili. Parnik. ki ima zave, ki imajo nad lot) milijo- j pj.jm^ ton. je proti vin-eru na-nov prebivalcev, dočim jih i .laljeva! vožnjo proti Vancou-| nta Kanada le nekaj nad 11 j ver ju. H. <\ milijonov. Kanada ima nad 21 Neka ča-nika?-ka airentura j milijona -Hh> t i - f m- iiK»škib, sta- je pr» radio vprašala kapitana rih oil Is do 44 let: med njimi /,;i podrobm^ti. Kapitan je 1 milijon ti.-oč samcev. Kt»t moeiia pomorska sila ne pride Kanada vpoštev, in njena mornariea -e nikakor ne o 1'vrnil. da škode ni nobene, v podrobnosti pa -e ni hote! -puščati. Parnik "Kntpress r»f* Asia" mole primerjati z ameriško. (je -ivo prebarvan ter ima zza Kanadska mornarica ima 11-* izbniha vojne na krovu nekaj manjših ladij ter !' tisoč čast- topov. zelo {Mkpustile. Podtalno pa Še, pokrajina Zi vedno rujejo razne pacifisti- ! Kanadi celo pi iznavajo, da bi čne in protiangleške organiza- j priključitev k Združenim dr-eije. jžavani [Muneujala v gospIelierni dan bOO mehaniziranih vozil—truckov, ambu-;|lančnih voz itd., ter trideset tankov na me-ee. Mtini<*ij>ke tovarne izdelujejo puške, pro-tizračne topove. protitančue -trojniee in drugo orožje. AMERIKA JE DOBILA MOGOČNO ZAVEZNICO V slučaju potrebe zamore Kanada spraviti skupaj milijon vojakov in zračno silo 25 tisoč mož. Zračna sila je bila podvojena. S sklenitvijo pogodbe s Ka- j vojila svojo letalsko moštvo, nado so Združene države pri- j Konci julija je imela ih Go dobile zaveznico, katera zamo-j Častnikov in 17 tisoč vojakov | V(Mp, v Berlin. re 3j>raviti skupaj v slučaju j zračnega zbora. Približno tri|,J4. iM„lso mirovali, dokler nejpotreben. ako hočete natančno potrebe armado milijon voja- ti-soč pilotov, opazovalcev i »t 'bomo z nemških tal zaščitili'slediti današnjemu razvoja — V Berlin! — pravijo Kanadčani (Jeneralni major Victor AV. ( Mum jt- j>ove«lal vojakom dru-*_re kanadske divizije, ki se nahaja nekje v Kanadi: -'Mi peli v Anglijo, pa ne samo zato, «la branimo Kanado in angleški imperij. Prisilno vojaško vežbanje Iz Ortawe p<»HM'ajo. da j«1 generalni govemer s p»»sebno y>roklamacijo poklical v vojaške kempe vse r-amske moške in vdovce brez otrok, stare od 2] do 'J4 let, ki so angleški podaniki in prebivajo v Kanadi izza 1. .septembra. Po -prejemu poziva bo imel vsak le tri dni časa, da se pripravi na odbod. Prisilno vežbanje bo trajalo .tO dni. Ko obnovite naročnino, pošljite ^e po-e be j 25 centov za pri-ki je nujno Prej j ročni zemljevid kov in zračno silo 2o tisoč mož. Kanada je v vojaškem pogledu druga najvažnejša država na zapadli i polobli. Združenim državam nudi strateško ozemlje za momari- j ška in vojaška oporišča proti j vojnemu sovražniku. To ozemlje sedaj proučujejo ameriški člani novega skupnega o- • brambnega odbora. Kanada nudi tesno sodelo-| vanje zračnih, kopenskih in po-I morskih sil, kajti v prvem le- • tu vojne se je v vojaškem po-j gledu presenetljivo razvila te; ine zaostaja dosti za Združeni-iini državami. Kanadsko zračno silo imenujejo največji prispevek Kanade k sedanji vojni. Po dobro zasnovanem načrtu je Kanad i v zadnjih petih mesecih pod- zracnih topničarjev .se vežd»a jkanml-kih dnn»ov." vojne. ZAJETA ITALJANSKA PODMORNICA Angleški ruwilee vleče italjau sko poostal 26-lctni, v apneniku za-pos'leni in v Cr^tu stanujoči delavec Ivan Žnidar. Žnidar je "Lep oče si! A "In ti še lepša mati. Pa nič očitkov — ne maram nekaj si izgovorim." ; UlTo je?" "Sto tisoč kron — za pot v Ameriko in za še kaj." Tina je p:obledela in omahnila, da se je morala oprijeti stola. "Živina! Prodajaš me, in kar tako! In te ni sram?" "Ljuba duša — kaj se razburjaš? To jo vendar prav le-,«a in mizarja in je po! In toliko madrža kot ga preneseš ti, ga preneseni menda tudj jaz? In vsa prosto-jt. ki jo zadobiš? In tisočaki Gonii-kovi ? Še poceni, poceni sem in predober; kdo drugi bi to peljal na železnem vozičku po industrijskem tiru ugaske iz apnenika čez cesto, da bi jih na drugi .strani odložil. Žnidar je sedel na vozičku. Ko je vozil čez cesto, je privozil iz rudnika v Osenci s premogom naložen tovorni avtomobil. Žnidar je hotel vo-ziček zavreti, pri tem pa jo izgubil ravnotežje in je padel na cesto tik pod avtomobil. Šofer ni mogel v zadnjem trenutku ustaviti svojega vozila. Kolesa avtomobila ?o šla čez Znidarja in mu zdrobila lobanjo. Žnidar je na mo-.tu izdihnil. FRANCE BATJEL UMRL. V Leonišču je za vodno za-tisnil svoje oči eden izmed najbolj znanih ljubljanskih podjetnikov, lastnik "Tribuno" France Batjel. Smrt iz;a je iztrgala njegovim dragim iz življenja starega še ne G5 let. 'Pokojni France Batjel so je rodil v Vipavi, v hiši skromne- z bičem iz hiše, veš!" ■"Končano?" I "»Pod tem pogojem." "Sto tisoč kron — dobiš jih. V dveh dneh me ne bo več tu. In zdaj mc pu-ti, tla gren^!" "Hvala Bogu, da boni le prost! Hudič to vzemi!" iZleknil se je na zofo in v hipu zaspal. Tina pa toliko, da je mogla priti v drugo sobo, že je omahnila vsa omamljena in pievzeta od notranjega vzburkanja na stol in naslonila je rrlavo na mizo. Nehote so prišle >o!zo. začuti a jih je na n k;th in groza resnico, da jo je Tone prodajal za denar, jo bila to.Ika, d:, ni niti za hip mogla v ono druyo misel, v mi>ol na prostost, odiofšenje in združitev z Gornikom. "Prodana, prodana *' ji jo venomer vršni o v glavi in grozna bole-t ji je stiskala sive da je resnično olvčutila bolečino v v prsih. In potem jo jo Še lnije zapekla misel, če Andrej to ve, če jo Tone v tem zmislu žo govoril ž njiim in najhuje: če ;o je Andrej kupi! — in jo vos čas le hlinil ljubezen. "Gorje, gorje," je vzdihala. "joj meni!" čutila je. kakor hi bila gola sredi najhujitejše množice, vsej javnosti izpostavljena v zn-smeh in zabavo. "Jaz ne morem več — zdajle — v noči bi šla, bi stekla iz hišo — k Andreju — k Andreju — jaz moram •zvedeti vse — vso do pičice! Tega dvoma no prenesem, no prenoom niti za minuto več! Joj!" Skoraj glasno je za-ihtela, poskočila, da je ropotajo premaknil stol, a iz postelje je zaslišala: "Mama! Kaj jo? Kam greš?" Tina so je zdrznila, obstala kakor vkovana in jo pridržala sapo. "Mnnm! Saj si ti? Priagi luč, prižigi, strah me je!" In že jo bila Vanda pi i njej in jo drgetala po vsem životu. "Vanda — lezi — kaj hočeš?" je komaj izpregovorila Tina in rahlo prijel«". Vando za roke in jo odvedla v posteljo. '"Oh, mama, kako me jo groza! Prižgi luč, lopo to prosim." "Kaj hočeš? Spi — zelo pozno je žo. Kakšna boš jutri!" Tina je prižgala hič in obstala pri postelji. "Mama. kakšna si, moj Bog, kaj ti jo slabo? In zakaj >e jokaš?" "Saj ni nič — lo mirna bodi. Ni mi prav dobro, pa sem bleda, kajne?" "Kakor zid, mama — Ali bi ti kaj pomagala?" "No, ne. le umiri po in zaspi!" "Ne morem spati, že dolgo bedim. In zakaj sta se spet kregala z atkoirf?" "Kar tako —" je odvrnila tiho Tina, sedla na rob popelje in še vse so ji je vrtele v glavi. • "Veš mama, tako je to strašno, ko se vedno kregata. In ,az toliko molili?, da bi bilo lepo pri nas — o in Ik>g ne sliši. Kaj noče slišati?" 1 MNe vem, Vanda. Pa zaspi, zaspi!" "Ne Iranu, mama, ne moreni in nočem, ker si žnlostna." • "Nisem več;" hotela so je nasmehniti, a solze so ji zalile oči. Sklonila se je k Vandi in jo pobožala po laseh. "Nič no mara j mamica, atek je bil hud a 1h> jutri že spet odbor. Ali, veš, tako -oni jezna, ixse gostilne bi zaprla." Tina ni odgovorila; pusto ji je bilo v duši, prazno. i "Potem bi bilo lepo tudi pri nas. Pa bom povedala atku, prosila ga Irani, da ne bo več pil in .-e kregal ponoči. Mene to tako boli, boli . . ." "Ah, Vanda, kaj bi tebe bolelo! Saj ne razumeš!" '"O, vse razumem, veš; nisem tako neumna. Jaz sem že velika in vise vem." 4 "'Vanda., Vande!" ■"Mamica, kajne, da ho pri nas tudi še lepo?" "Bo. bo; le zaspi. In k stari materi bova šli." "Kdaj?" "Če® dva dni." • "In atek?" "On? Boš že videla. Zdaj se umiri." (Nadaljevanje prihodnjič.) ze v ljudfcki šoli kazal izredno sposobnosti. Sam si je izbi al poklic mehanika in jo že kot deček odšel v tujino, kjer -i je povsod sam pomagal iz zadreg. Počival pa ni nikdar, marveč se je udejistvoval z vso svojo tvorno silo. Živel in delal jo vedno po nagibih bistreča razuma ti r dobroira in pomnilnega srca, spremljala pa sta ga vedno živahna iniciativnost in največja življenska aktivno-1. Kakor je bil vedno trd in neomajen v ko je bi tega je bil, da se polasti velikih bogastev kitajske države, daljni in končni njen namen pa je ta, da bi s pomočjo gospodarskih zalog pa tudi ljudskega materiala dežel, ki štejejo 41)0 milijonov prebivalcev, sebi izvojevala hegemonijo nad vso Azijo, kolikor ni v rokah Rusije. Nobena tajnost ni, da toži Japonska za gospodstvom nad vsem Malajskim polotočjeni nad Filipini in nad Avstralijo. Prav e že 0 let učinkovito upira japonski ho genranialni polfltiki na azijski celini in jo tako naravni zaveznik Združenih držav. Anglijo. Francije in Nizozemsko ki imajo v Aziji veliko kolonialne posesti. Toda če bi bilo odvisno od evropskih vo'iril. bi bila Japonska žo danrs, ko ro so t< velesile spoprijele v boju za biti ali no biti na zapadli, njihov najnevarnejši nasprotnik. (V bi so Japonski bilo posrečilo, d; si Kitajsko podvrže,, bi dano-* Tndija bila žo v plamenih, kar bi lahko pomenilo smrtni uda roc za Amrlijo. Japonska bi i takem primeru, ee bi znala ob on1 m poravnati vse svoje raču no z Rusi jo, in si z njo razdeliti območje vpliva v Aziji, imela svobodne roke nasproti Združenim državam, ki so njen naj- ... .... .boli nevarni nasprotnik na Ti- veekrat smo poudarili],1, ' rr i i 1 • ' nem oceanu. Tako pa brani evropske interese (anirkajšok ,-ain. in Japonska jo danes v tem pog odu >o vedno tam, kjer jo bila pred 0. loti. Ker je Japonska videla, da ni mogočo vojaško osvojiti države s tako ogromno površino in tke velesile, da takrat niso zna- : čudovito pri rodno odpornostjo le zaustaviti početja, o katerem! ljudstva, zato je v začetku te-a da se ne polasti franeo-kih ko- J slabi in pogublja. Seveda bo lou i j v Indokini. jJapon-ka slej ko prej z njej >č1e bi padel kitaj-ki jez, bi 'lastno trdovratnosijo delala padla tudi najmočnejša ovira,! naprej, da bi se ustanovil v A-ki •ne preči Japonski sanwo, da", ziji "novi red" in ta njena t r-dobi hegemonijo v Aziji, am-idovralnost je poglavitni vzrok, pak ji tudi zapira pd', po kale-(da Združene države ne morejo ri bi njen vpliv segal od- očilno (pomaga' i -vojim prijateljicam tudi v Kvropo. ki rama sobe v Kvropi. šel ob desnem tiru nasproti viš-kega pokopališča še glavo in obe nogi. Vrnil se je nato k truplu in ugotovil, da ima neznanec izadaj na hrbtu zvezani roki z niotovzom. I)obovc je takoj odšel v čuvajnico, odkoder je po telefonu obvestil policijo in železniško upravo. Na kraj dogodka je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da jo neznanca naj-brže razmesaril osebni vlak. ki prihaja v Ljubljano z Rakeka. Lokomotiva, ki je zgrabila neznanca, je truplo vlekla še kakih 30 m s seboj in ira šole nato odvrgla. Zakaj je imel samomorilec zvezani roki, ni še povsem pojasnjeno, zdi pa se, da si jih je sam zavezal z namenom, da si no bi mogel v kritičnem trenutku pomagati, na kar se je vi e gel na prosro in počakal na smrt. Novi red" v Aziji Ze da je sedanja evropska vojna, ki že zdaj riše na M.-zor j* bodočnost, ki je bo dele."na Kvro-] a. v zvezi z dogodki, ki se < digravajo v Aziji že od leta 1!K»1. ko je Japonska začela >voj pohod na Kitajsko. Bilo j • usodnega pomena za evrop- Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE ni bilo tako težko predvidevali. kakšne jx^ledice l>o imelo. Zakaj čisto jasno je bilo, da vodja kitajske države »maršal ami izjavi-Itudi vedno kremcnitjlj, da u-tanovi v Aziji nov rod, narodnjak. Mod svetovno voj-'to je da požene evropske vele-no jo bil v Gorici tudi po m Če- sile iz Azije. In vendar je prav valeč s'ovenskih listov v Ljubljani. Ko je ]>o vojni prenesel svojo obrt iz Gorice v Ljubljano, je podjetje hitro razširil jn ti ta Liira narodov, ki so leta lO.'ll ni upala pod vzori korakov proti Ja]»onHki. ki jo bila k^a sklonila pogodbo s kitnj-skini ]»olitikom Vaneinyrvcj' in, i ki ga jo po-tavila na čelo so-1 vernim in tihomorvkim pro\-in-cani Kitajske, upajoč, da se boj njemu posrečilo pridobiti vpliv | na kitaj ki narod in primorati) < angkajšeka, da sklene /. Ja-| TH>n>ko mirovno pogodlra. Obe-j nem se jo pomirila s Sov jot i. > katerimi se jo določila meja; mod bivšimi kitajskimi, danes japon.-ki nadv adi ]»odrejenimi severnimi kitajskimi provinca- •lan te T/iiro narodov, medtem i1«1"! i" ruskim ustanovil tvrdko "Tribuno" ,lred polnočjo naletel ob progi nasproti znano gostilno pri Martinu na Viču na strahotno najdlbo. (Stopajoč ]»o progi jo najprej zagledal med obema tiroma nekak črn sveženj, ko pa mo prod seboj danes. Ros. da Japonska s svojo politiko nasproti Kitajski do da-iios nima prave sreče. Kakor vemo, jo bližnji cilj Japonske bil ta. da bi iHtvari'a sodelovanje med Kitaj-ko. Mandžurijo in Mongolijo pod nadvlado 100 DIN.---$ 2.25 200 I>IN.---$ 4.20 300 DIN.---$ 6.— 500 DIN.---$ 9.73 100« DIN.---$19— 2000 DIN.---$37.— V LIRAH 100 LIR--— $ 5.80 200 LIR —--$11.2« 300 LIR--— $16.65 500 LIR--— $27.50 1000 LIR —- — — $54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoie v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK i :: 216 West 18th Street, New York Daljnim vzhodom. Vso to pa ni moarlo .*?-reti ('amrkajšeka. ki -lej kn prej zahteva, da Japonska vrne osvojene najbogatejše pokrajine kitajske države, preden bo nioirol skleniti z njo mir ali kakršnokoli pogodbo. To pa pomeni, da se Japonska no moro vmešati v vojno evropskih velesil, kakor bi sa rada. am pak da jf1 sloj ko prej vezana na Kitajskem, zaradi česar so tudi ne moro po-taviti pf> robu t i • Združenim državam, ki jo ta- .laponske. Neposredni namen , , „ , - . jkorekoc. strazijo na vsej dolžini 1 Tihega oceana. Japonska politika pa so odlikuje po vztrajnosti in premetenosti. Ker so stvari na Kitajskem no razvijajo po nji ni volji, kaže prijazen obraz tako Ameriki, kakor Angliji in razvija v prav čudovito spravljivo politiko "sporazumnega postopanja v Aziji". Pri tem pride Japonski seveda nad v-« prav, da Anglija ne more v A-ziji vzdrževati več kopnih in pomorskih sil. na katere bi so bilo treba oziraJti. Drug zpIo no ugoden moment za politiko in interese evropskih velesil v A-ziji jo usoda, ki jo doletela v Evropi francosko armado, tako da dams no bo nihče mogel Japonski učinkovito preprečiti. DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO V DINARJIH £ 'GLAS NARODA 4 pošiljamo v staro do- ^ i movino. Kdor ga ho- | J če naročiti za svoje S j sorodnike ali prijate- ^ j| l je, to lahko stori. — ^ J Naročnina za stari I J kraj stane $7. — V ! J it ali )o lista ne posi- ^ jamo. 8 DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER IH MAS 1'isati'lj sam jirjivi, <> .MI KMK Knjiga vs^*buje kratkih, smešiih |M»vesti mu v veliko z;il»a to. $1 — in Im» vsake-razvedrilo in cena JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sltnili poljski pisatelj 1IKNKIK SIKNKIKWK Z Kiikor vsi njegovi roiuaiii, je tudi ta zelo zanimiv. cena $1 — KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JI KAČ Mlaill k'»ro^Wi Sloveion- z> lo jn" siio in zanimivo iHjj.isuje življt.-nje kmetov iL rudarjev. cena S1-— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarlmitz. Zelo mnimiva |M>v«*>t iz (lo mačjega ži\ ljenja. cena cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HKNKIK SIENKIKW1CZ Pisatelj popisuje sijajno zmago Itotj-skega kralja Jana Soliieske* fa nad Turki pri Ilotinu in s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREoljšf Ko*Iol>lie pisatelje. -— Samostan-kl h»v«T jo fiaj-Ih >1 j mojstersko njegovo delo. cena S 1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pi«aiHjrr in pravzaprav <«V pravilne *lo-venščine v t"tn svojm romanu živo in zanimivo i«>pisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVOKMK Pisatelj v knjiiri j«iv«- isto. kot jK»ve naslov: sr«*ftil j»* z Iju-dini. me«l katerimi so nekateri že Hirtvi, dru^i še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pn-d vsem I>a iiojiisnje resnlr-iio življenj« I m »sa uieznib. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON /( P\\Y lf' NajlMdjši in ie žh.-r >|i>viiko zo|M-t nekaj umotvorov. 1% -mi so jNjsveiciie njegovi ž»-ni Ani. cena SI, 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najlniljši slovenski pri|H>vtsln:k in pisatelj je Cankar. ki v tej knjigi prljHneduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. V LIBIJSKI PUŠČAVI Spi vil A. 1'otian l>»>le. Zelo zanimiv roman, četa r dejanje m- dogaja v Kg i p ta, v d«-ž«-li bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO SOKI.I Po/.nani slorenskl pl at»-lj nam v tej knjigi podaja zelo zanimiv«- jmmI.iiIv«' o sv<»-jili doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1. ZNANCI Spisal RADO MI KMK I'oznani humorist v tej knjigi kaže ra/ne zna^ije t»-r knjigo sam o/.načiije kot **Povesti in orisi." cena SI.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pawl Keller. V t^-iii romanu Keller v svetlih barvah dogod- ke na kmetih in po» hno v gozdovih. cena SI.25 ŽITO POGANJA Spisal Krn« Razin. Francoski roman zelo ua' J>ete Vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. 1 »ejanje se vrši v letu 1 TTiT, ko so še Indijanei kraljevali v lepi .Mohawk dolini v kraju, ki obsega s»»