Letnik XLIX
Posamezna številka 20 cent«
mm plačana t gitoilBl (Uiti umite m U lista)
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 20 cent — Oglati se računajo % iirokostl eae kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice ki vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglaaf, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* edinosti, v Trst«, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta »»rave 11-67.
Irl aja. izvzrmši pondeljek. vsak dan z'«i*raf. Uredništvo:	r '
Asiškega št. 20, I. nadstropje^taisi^/- V pošiljajo ui	*
pij-ma se ne sprejemajo.^pSfcfi* • i vračajo. —	- jjf 'iđnik:
Dr. L. Bercč. — Lastnikna:-' . — Tisk Uskar »MJ^g^V i iim irata za mese: L 7.—,* , pol leta L 32.-.	^.<30.—
Za inozemstvo mesečnor- — l«^tfbn uredništva _	št. 11-57*
Svet Druitva narodov
Reševanje mosulskega in grško-turškega spora.
PARIZ, 27. Svet Društva narodov sc sestane danes v Bruslju pod predsedstvom belgijskega zunanjega ministra Hymansa. Prva seja se vrši popoldne. Obravnavalo se bo mosul -sko vprašanje in grško-turški spor.
Po lausanneski pogodbi bi morali Anglija in Turčija medsebojno urediti zadevo vilajeta Mosul, ki ga je Anglija smatrala odvisnega od kraljestva Irak, medtem ko ga je Turčija zahtevala zase, sklicujoč se na dejstvo, da prebiva v vilajetu Mosul večina Turkov. Ker se nista Turčija in Anglija mogli sporazumeti, sta se zatekli k svetu Društva narodov, ki odpošlje na lice mesta komisijo treh članov, da proučijo dejansko stanje v Mosulu.
Pred kratkim se je grška vlada pritožila pri Društvu narodov radi izgona 3500 Grkov iz
Carigrada.
Lausanneska pogodba o izmenjavi -ljudstev določa, da Grki, ki so se naselili v Carigradu pred 30. oktobra 1918., ne pridejo v poštev pri izmenjavi. Toda, kakor zatrjujejo grški krogi, se Turki prav nič ne ozirajo na določbe navedene pogodbe. Najprej so izgnali, kakor navedeno, 3500 Grkov iz Carigrada in pretekli teden so pričeli s številnimi aretacijami Grkov, ki se nahajajo na carigrajskih tleh
Svet Društva narodov smatra, da se mora grško-turški spor čimprej rešiti, ker so ž njim
prizadeti predvsem ubožnejši sloji.
Izjalovljeni načrti angleških konservativcev in liberale .v
Zinovjevo pismo — falziiikat
LONDON, 27. Zinovjev je poslal kongresu «Trade Unions» brzojavko, ki pravi med drugim: «Pismo, ki ga je objavil «Fo-reing office » in ki se pripisuje meni, je navaden falzifikat. Je popolnoma jasno, da gre za navaden volilni manever. Pripravljeni smo dovoliti posebni komisiji «Trade Unxons», da pride v'Rusijo in uvede natančno preiskavo glede avtentičnosti imenovanega dokumenta. Zaključke te komisije bomo akceptirali.
O zadevi tega pisma pravi Irst «Daily Express»: Ako je Zinovjevo pismo avtentično, je MacDonald ubil svojo rusko politiko, če pa je to pismo navaden falzifikat, smemo komaj računati, da bo MacDonald tudi v bodoče ostal na čelu laburistične stranke.
Konservativci in liberalci so se nadejali, da jim bo ta dogodek gotovo mnogo pripomogel k zmagi pri volitvah, toda njihov načrt, da bi (strmoglavili MacDonalda. se je izjalovil, kajti laburistična stranka je angleški javnosti jasno povedala svoje mnenje o sedanji sovjetski politiki.
List «Daily Herald» pravi o Zinovjevem pismu sledeče: Obstoja velika verjetnost, da je takozvano Zinovjevo pismo sestavila organizacija belih. Ti so ga skrivnostno odposlali v «Foreing office» kot avtentično Zinovjevo pismo. Treba je čimprej razčistiti vprašanje, kako je tak dokument prišel iz uradov «Foreing office » v konservativni tisk.
Nemčija ima pol milijona za vojno pripravljenih mož
LONDON, 27. Bivši član zavezniške vojaške komisije, general Morgan, pravi med drugim, da presegajo čete nemške policije gotovo 120.000 mož. Ako dobro pregledamo zakon o vojaških pokojninah — pravi general Morgan — opazimo vsote izplačane vojakom, ki niso bili dolgo v službi državne obrambne milice, kar je dokaz, da ni bil nobeden vojak poklican v vojaško službovanje, kakor predpisuje versailleska pogodba. Državna bramba je le vojaška četa, v kateri se neprenehoma vežbajo novi rekruti. V 1. 1923. je ta četa štela 120.000 mož, od katerih je bilo le 20.000 navadnih vojakov. General Morgan je prepričan, da je general von Seekt od 1. 1921. do danes zamogel izvežbati za vojno najmanj 500.000 mož in dodaja, da je nemška edinost onemogočila uspeh med-zavezniških kontrol.
Opustitev trgovskih odnošajev med Anglijo in Mehiko
LONDON, 27. Iz Mehike poročajo, da je minister zunanjih zadev odredil zatvo-ritev mehikanskih poslaništev v Londonu,
Liverpoolu in Glasgowu in vseh mehikaiv skih častnih poslaništev na Angleškemi sploh. Ta odredba bo imela za posledicai popolno opustitev trgovskih odnošajev) med obema državama.
Velika zveza Arabcev
LONDON, 27. Na podlagi poročila is Jeruzalema v Dayli je sultan Ibn Suan, ki je prisilil kralja Usseina k odpove<fi do prestola, poslal večje število arabskih' prinčev v Ryad, ki naj proučijo usodo kraljestva Hedžas. Govori se, da se namerava Ibn Suan postaviti na čelo velike arabske zveze.
FRAN ŽGUR:
Fr. Ks. Mešku
K 50-letnici (28. X. 1924)
Da nas otmeš vseh temnih sil, mrakov, zablod, prevare — Ti k solncu si perot razvil in solnčnih luči čare, čez rod si naš trpeč razlil... Ko rod je naš v to svetlo giecta!t zaznal je, kar si mu povedal: Saj kar si pel mu, kar zapisal, bilo je z duše ognja vzeto —-a kar je v srca dnu spočeto, noben vihar ne bo izbrisal: — Ti z delom svojim, bolečino, proslavil vso si domovino! Kot Krist v Verooikin je pri, obraz odtisnil poln bolesti — Tako Ti duše si izliv, globok, sladak kot vrelec živ, .duhteč tako kot kaplje trt — izlil v predivne nam povesti! —» Od veka naš si Promete j, nositelj solnčnih v nas idej! -—. Po srcu blag, po duši zlat', Gregorčiču po čustvih brat; Oba po isti solnčni poti, hodila sta snujoč, pojoč tja k zarji svitli skozi noč, k ljubezni večne svete poti! Ko je usode besne val vrtince dvigal jezne,	1
preteč, da vas pogrezne — vsakdo je mož na mestu stal, kot zid zgrajen od kršnih skali Ti vzplul si ž njim na vir življenj^ od zlatih kup si zarje pil; škrjančku, solncu brat si bil; a da nas mine bol, obup dal piti nam iz teh si kup: Od spisov Tvojih, žvrgolenja, naš duh se k zarjam zlatim vzpenja) Za snutje Tvoje, ves Tvoj boj, življenje polno znoja — Slavi Te zdaj ves narod Tvoj vsa domovina Tvoja — Glej, duše Tvoje, divni svit, k čez ves naš narod je razlit... Ti brat, Ti domovine .sin, tešitelj mračnih bolečin — Dokler bo v srcu hrepenenja, dokler še v duši bo polet — dotlej Ti slava tu ne jenja, zavzet bo gledal naš Te svet!
Ob grobih si s človekom čakal, solze ganutja z njim pretakal — srce si dvigal mu in glavo, kažoč mu pot k življenju pravo! S človekom šel si, ki se vračal, iz tmin spoznanja v jasno pot — zakril pod varno ga perot — in ves nemir mu z mirom plačal«. In kazal si razpad domu, vihar porazen v duše dnu... Ciganček s Tabo, črnolas se razgovarja v kratek čas; Ti šel si v dece naše sredro, igral se z njo in radoval — in s sladko, vezano besodo, v nje srcu si zakraljevaf...
Ti naš si narodni voditelj, mladine naše — odgojitelj; Ti naš si cvet, — Ti naš poet, ki naš opeva divni svet —• ki mu enacega tu ni kar zarja jih obseva dneva, kar jih zagrinja mrak noći... Zavzet, ob Tvoji harfi, slavo Ti kličem, in Ti klanjam glavo! —
Naproti koncentraciji
Davidović odpotoval i* Beograda
BEOGRAD, 27. (Izv.) V političnih krogih je napetost radi vladne krize zelo po-legla. Danes m imela vlada nobene konference. Gotovo je, da se kriza ne reši pred sredo. Davidović namreč odpotuje nocoj v Vrnjaško Banjo k svoji bolni soprogi in se povrne šele v sredo. Med demokrati prevladuje prepričanje, da pride do koalicije z radikaU, ker je baje pristal nanjo tudi Radić sam.
Davidović je izjavil novinarjem, da je položaj še vedno nepojasnjen ter da se trudi, da bi bila imenovana koncentracijska vlada. Sinoči se je vršila konferenca načelnikov bloka, na kateri so razpravljali, kako bi se dose&el končnovel javni sporazum med ožjim blokom (demokrati, džemijet, ljudska stranka) in radicevci.
Danes so. imeli prispeti v Beograd za-« stopniki radičevcev. Vendar pa dospejo šele jutri, ker niso mogli odpotovati še včeraj iz Zagreba. Zvečer se je namreč vršila seja vodstva stranke.
Zgovorni Radii
Nove Radićeve izjave v Križevcih
ZAGREB, Zl. (Izv.) Včeraj je imel Radić na shodu v Kričevcih govor, v katerem je nanovo razložil svoj program. Njegov govor je bil, kakor navadno, z navdušenjem sprejet. Radić ie med drugim izjavil tudi naslednje: «Borili se bomo za državno samostojnost Hrvatske v nerazdeljivi skupnosti s Srbi in v mednarodno priznanih mejah Jugoslavije. Hočemo, da se spoštuje narodna volja; toda smo za to, da pride do sporazuma z drugim ustavnim činiteljem (krono).» Javnost je pričakovala od Radića drugih izjav, ker je prej izjavil, da bo na ishodu pojasnil svoje stališče do krone in ustave in da bo tako pomiril javnost. A Radić ni storil tega, ampak je v bistvu ponovil svoje dosedanje izjave Fn tako še poslabšal položaj ožjega bloka. Nastopil je za parlamentarizem in za zvezo z Rusijo. __
TriurafolBl nmtek telesnih •Stankov Henriki Slenktairtcza
- Pol skozi Čehoslovaško
PRAGA, 26. Na čehoslovaški obmejni postaji Češke Velenice pričakovala je mrtvo pesnikovo teto posebna delegacija članov vlade, raznih literarnih in društvenih organizacij. Vsa č^hoslovaška mesta in postaje, skozi katere je vozil vlak s pesnikovimi telesnimi ostanki, iso bile svečano okrašene z zastavami. Ko je dospe vlak na poslednjo čehoslovaško postajo ob poljski meji, so se poklonili stavnemu velikanu češki in poljski raprezentanti. V imenu čehoslovaške vlade je govoril načelnik kulturnega oddeljenja dr. Spišek, ki je naglašal, da je v tem trenutku vsa Če-hoslovaška obrnila svoj pogled na to obmejno železniško postajo, klanjajoč se pred velikim «rcem, ki je tako ljubilo poljski narod ter ga hrabrilo v težkih časih. Večna dela Sie«ikiewicza postala so mila in popularna ne le Poljakom, ampak vsem Slovanom. Duh Sienkiewicza« duh Slo-vanstva živi in zmaguje skozi veke.
jiiiiliimifT v domovini
VARŠAVA, 27. Včeraj je prispela semkaj žara s pepelbm Sienkiewicza. Na vseh prehodnih postajah je ljudstvo izkazalo svojemu duhovnemu velikanu globoko u-danost. Ob tej priliki so se vršile širom Poljske posebno svečane pogrebne slav-nosti, katerim je prisostvovala tudi vlada. Iz tujine je prejela poslednja več brzojavk, ki izražajo veliko občudovanje neminljivih del slavnega pisatelja, ki je postal last vseh Slovanov._
«28. fijea* na čehodovaškem
PRAGA, 27. Jutri bo Cehoslovaška republika proslavila šestletnico svoje osvoboditve. 28. oktobra 1918. je bila namreč v Pragi razglašena neodvisnost Čehoslovaške.	_
Rusija izvaža 2ato
MOSKVA, 27. Kakor predvideva poljedelski komisarijaft, se bo letos izvozilo 55 milijonov pudov (8,800.000 q) žita in bo ostalo za domačo vporabo v 1. 1925. 156 milijonov pudov aH 24,960.000 q.
Kongres bolgarskih demokratov
SOFIJA, 27. Včeraj je bil otvorjen kongres demokratske zveze. Otvoritveni govor je imel ministrski predsednik Cankov. V popoldansikh urah je Cankov pojasnjeval kongresistom smernice notranje in zunanje politike, ki jo zasleduje bolgarska vlada.
Socijatno-demokratski kongres
SOFIJA, 27. Pod predsedstvom Janka Sakizova je bil včeraj otvorjen kongres bolgarskih socijalnih demokratov.
De Vaieia ponovno aretiran.
LONDON-DERBY, 27. Včeraj je bil tukaj aretiran De Valera« ki se je vrnil kljub policijski prepovedi ▼ Ulster in kljub grožnji, da >o interniran v slučaju ponovnega povratka. Republikanski vodja De Valera je nameraval nastopiti tukaj na javnem shodu republikan-cev.
Kandidatk kitajski mmi.treki svet.
PARIZ, 27. Pariška izdaja new-yorškega ieralda poroča iz Pekinga, da bo predložena danes lista članov novega ministrskega sveta Vlet Wangu. bivšemu učecu univerze v Yale, cateri bo ministrski predsednik in ki bo sprejel obenem mesto zunanjega ministrstva. j
„ a, v torek 2». oktobra 1924.
Užaljeno „veliKodušje"
V odgovor na naš članek «Besede in dejanja« r.am je prijatelj «Popolo di Trie ste» posvetil nekaj vrstic, na katere moramo reagirati.
Najprej nam pravi, da smo v enem članku pohvalili krajevno šolsko oblastvo, kar je on «Popo!o di Trieste» vzel na znanje z željo, da ne bi <Edinost» zopet padla v stari greh, t. j. v pretiravanja.
.Popolo di Trieste» nam zopet očita našo < mur.eniško pozo». Ze petdeset let se promašujemo za mučenike. Pod Avstrijo nam je to neslo, ker da nas je prejšnji rež^m protežiral v boju proti Italijanom iredentistom. Na to bi «Popolu» odgovorili to-Ie: Ni treba, da se postavimo v mu-čenisko pozo, zakaj dejanja so taksna, da ni treba pretvarjanja. Ne bomo naštevali vseh krivic in zločinov, ki smo jih pretrpeli kot narodna manjšina v tej državi, saj so <PopoIu» in njegovi stranki ravno tako dobro znana kakor nam, samo s to razliko, da smo mi trpeča stranka, «Po-poJo» in njegovi pristaši pa izvrsevaina. Giede- avstrijskega protežiranja pa so dokazi preočitni. kdo je bil Benjamin mi ali Italijani. Dokazov bi lahko našteli nebroj. a to je tudi že davno znana in obrabljena pesem.
Mi smo ugotovili, da je odpuščenih 8 učiteljev. <Popolo» ne samo priznava to dejstvo, ampak govori o 14 odpuščenih učiteljih. Gospodje pri «Pqpolu» so pač bolje in hitreje obveščeni kakor mi, zato mu že smemo verjeti, da je treba k onim po nas omenjenim učiteljem prišteti še 6 za sedaj. Torej 14 odpuščenih-učiteljev, ki da so izgubili zaupanje šoiskili ob laste v. Dalje govori, da so bili ti učitelji že lani na tem, da jih odpuste, vendar so jih obdržali še eno leto. Torej oblastva so obdržala še celo leto 14 «veleizdajalcev» ali «nevarnih elementov«, jim zaupala šolsko mladino, letos pa so šele izvršila tisto, kar bi morala lani. Kje je tukaj logika?
Krivica je tu in nobeno zavijanje »Popola« ne izda ničesar. Gospodje, če imate kaj proti učitelju, postopajte postavno, vpeljite disciplinarno1 preiskavo, kaznujte ga sorazmerno s pregreškom, če ga je sploh zakrivil. Toda odpust iz službe je vendar najhujša kazen. To priznava deloma tudi < Popolo» sam, ko pravi, da so te odredbe drakonske. Seveda so dra-konske. mi bi pa še pristavili, da so brezsrčne, brez stvarne podlage in naperjene proti svobodi učiteljstva, ker se javno delovanje slovanskega učitelja smatra za veleizdajo.
Mi dobro vemo, kako malo je treba, da pride kak učitelj v nemilost pri oblastvu. Tudi dobro vemo, da sestoji komisija za imenovanja iz članov, ki so vsi fašisti. Po kakšnem merilu se tu dela, je pač jasno. V takem zboru ni mesta za nepristranost, oolitika govori svojo glavno besedo. Pri fašistih ni samo šola politikum, ampak tudi učiteljstvo.
Kako je prišel «Popolo» do tega, da nas pita z denuncijanti, zares ne vemo. Mi smo le ugotovili, da je bilo na 600 slovanskih učiteljev odpuščenih 8 («Popolo» pravi 14), a od 3400 italijanskih samo ena učna moč. S tem nismo mi hoteli opozoriti oblastva na one italijanske «žrtve», temveč dokazati, fla se z našimi učitelji drugače postopa. Sicer pa nismo navedli nobenega imena in nas stvar briga samo v statističnem oziru, da s številko dokažemo neresnico o enakem postopanju.
Priznavamo «Popolu», da smo se prenaglili, ko smo izrekli priznanje šolskemu skrbništvu. Prenaglili smo se, ker mi pač nekaj damo na obljube, ki pridejo iz vladnih krogov. Pozabili smo na ono metodo, ki pravi: daj za danes nekaj navidezno, da lahko jutri z dvojno ,mero od-vzameš.
Nam je zelo žal, da moramo neprestano &pretiravati» in da moramo privzeli «mu-čeniško pozo». Žal nam je, da imenuje <Popolo» iredentizem naše stremljenje, da ohranimo svojo narodno bitnost na tem ozemlju. Taki iredentisti so tudi vsi pošteni Italijani. Tak «iredentizem» bomo vedno gojili, sicer bi ne bili vredni imena narod,
«Popolo di Trieste» je glasilo stranke, ki nam je povzročila mnogo zla. Faši-stovske metode pred pohodom in po pohodu so nam vzele mnogo, mnogo."Zadnji veliki udarec je bil rop naših šol. Z odpravljanjem slovenskih razredov postajajo tudi slovenski »oziroma 'slovanski učitelji odveč. Ta je pač glavni vzrok odpuščanja: z uničenjem slovanske šole se morajo odpraviti slovanski učitelji. Prvi pridejo na vrsto takozvani «nevredni », pozneje vsi.
In ko moramo gledati, kako- nam vlada lašizem uničuje naše ljudske šole, pa ima *PopoIo» pogurn, da nam meče v obraz »pretiravanja« in «mučeniške poze».
Za našo ljudsko šolo pa se bomo še borili. Krivični Gentilejev zakon se mora izpremeniti; najmanj kar se mora popraviti, je ta krivica. Vaša dejanja so pretirana, gospodje, pokažite malo več resnične dobre volje! Še enkrat vam kličemo: dejanja govore, ne besede!
Brzojavne in radijobrzojavne pristojbine
RIM, 27. Finančni minister je odredil, da se bo v nadalje povišek pristojbine, kiJ Se plačuje radi valutnih razmer na brzojavne in tuje radijobrzojavne pristojbine, lahko položil v državni papirni valuti v iznosu 365S, pri čemur se računa zlato liio z 4.65 papirnatimi lirami.
•Hednartfno zborovanje za povzdlao organizacije pribrartov
Ustanovitev mednarodne hranilne knjižice
Milan, 27. Včeraj se je vršUo tu ob priliki stoletnice obstoja hranilnice za lom-bardsko pokrajino mednarodno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o gospodarskem, moralnem in socijalnem pomenu hranilnic.
Vlado so zastopali ministrski predsednik De Nava, ministra Ciano in Casati in državni podtajnik on. Fuardo. Zborovanja se je udeležilo nad 400 odposlancev, ki so zastopali 27 držav. Namen kongresa e bil proučiti hranilniška podjetja in sredstva za zbiranje in varstvo prihrankov, radi česar
je bil sestavljen naslednji dnevni red:
1.) Organizacija in zakonodaja hranilnic v posameznih državah. — 2.) Propaganda za zbiranje prihrankov — prav posebno med delavskimi in srednjimi sloji — in njeni uspehi; nove oblike pri natančni določitvi moralnega in gospodarskega značaja takozvanih hranilnic z ozirom na druga podjetja in ustanove, ki zbirajo prihranke. — 3.) Varovanje prihrankov, ki so last izseljencev: a) pri pošiljanju prihrankov v domovino in pri njihovi uporabi; b) pri uporabi prihrankov v tujini, ki je bivališče izseljencev; c) z ustanovitvijo mednarodne hranilne knjižice. — 4.) Vprašanje, do katere meje zamorejo hranilnice delovati kot bančna podjetja brez ozira na vzroke in na cilje njihove ustanovitve. — 5.) Ustanovitev mednarodnega organa za proučitev in za medsebojne odnošaje hranilnic.
Zborovanje je otvoril milanski župan sen. Mangiagalli. ki je pozdravil v imenu svoje občine zbrane goste. V imenu tujih odposlancev je pozdravil v francoskem jeziku g. Poppisil. Besedo je povzet nato minister De Nava, ki je v daljšem govoru orisal pomen in zgodovino hranilniških podjetij in namen zborovanja. Kot primer je navedel hranilnico lombardskih provinc — eno največjih v Italiji — ki je imela zadnjega avgusta t. 1. 2.768 milijonov vlog. Omenil je, da niso hranilnice po zakonu od 15. VII. 1888. javna podjetja državnega niti samo zasebnega značaja, ampak posredovalnice splošne koristi, radi česar so podvržene državnemu nadzorstvu, ki pa jim ne jemlje možnosti do prostega in ši-rokopoteznega delovanja. Od 203 sedaj obstoječih hranilnic (vštete so tudi one novih pokrajin) je približno polovica izšla iz moralnih ustanov, ostala pa iz udruženj oseb. Glavno pri tem je, da slonijo hra^ nilnice na trdnih upravnih in gospodarskih tleh.
General Pelioux umrl.
RIM, 27. V Bordighieri je umrl danes general Luigi Pelloux, rojen 1. 1831. v Laroche Savoja. Od 1. 1896. je bil senator. Pogreb se izvrši na državne stroške. Vlado bo zastopal pri pogrebnih svečanostih minister javnih de Sarrochi in general Clerici.
Delo krajinskih komisij za olajšanje draginje.
RIM, 27. Odredbe, katere je izdalo ministrstvo za državno gospodarstvo z okrožnicami glede odstotka mletja moke za izdelavo ljudskega kruha in ustanovitve krajinskih komi, sij, se že izvršujejo po vseh držav, pokrajinah. Več prefektur je imenovalo svoje komisije, ki so pričele s svojim delom. Pri delu pomagajo pridno zastopniki raznih slojev zastopanih ▼ komisijah po smernicah, ki jih je določila vlada.
Leon XIII. r končnem grobišč«
RIM, 27. Danes zjutraj se je položilo v lateranski baziliki truplo papeža Leona XIII. v končno grobnico. Slavnost >se je vršila pri zaprtih vratih, radi česar je bilo treba povabljencem posebnega dovoljenja s strani kapitola bazilike. Včeraj je bilo truplo pripeljano iz kapele sv. Severina v ono sv. Sakramenta. Zjutraj so se udeležili svečanosti kardinali Vannutelli, Merry de Val, Gaspari, Tacci, Fruchwirth, La-menti, Ehrle in Mori. V posebnih naslonjačih so sedeli francoski poslanik pri sv. stolici in ostali zastopniki tujih držav. Tajnik lateranskega kapitola Giontoni je prečital listino, v kateri je bil opisan prenos trupla iz bazilike sv. Petra do končnega počivališča. Listino so podpisali kardinali kot priče, nakar je bila zapečatena v svinčeno posodo, v katero so položili tudi tri medalje sedanjega papeža, in jo priložili krsti Leona XIII, Ob 11.20 je bil spomenik zaprt.
Kazni proti ip?ku!acUa!n na Francoskem
PARIZ, 27. Ministrski svet je pooblastil justičnega ministra, da predloži zbornici ukaz, ki zvišuje kazni, določene proti nedovoljeni špekulaciji, ker vpliva na povišek draginje, in trgovinskega ministra, da podpiše francosko-belgijsko trgovinsko pogodbo.
Prctifašistovske demonstracije v Parizu
PARIZ, 27. Nad dvesto protifašistovskih italijanskih izseljencev je priredito včeraj demonstracije na trgu Bastille. Pred spomenikom so položili velik venec v znak protesta proti praznovanju obletnice faši-stovskega pohoda nad Rim v Italiji,
Francosko pripoznanje sovjetske države
PARIZ, 27. Kakor poroča pariški Echo, bo francoska vlada pripoznala sovjete najbrže jutri — torek. <Matin« piše, da bodo sovjeti sprejeli načrt za pripoznanje in bodo poslali svojega zastopnika v Pariz. Nasprotno kakor so sovjeti običavali v Londonu in v drugih mestih, bodo poslali v Pariz dobro kvalificirane specijaliste.
DNEVNE VESTI
Odvetnik o sedanjih razmerah na sodnljah
Kako živo občuti posledice sedanjih razmer na naših sodnijah vse prebivalstvo — široki sloji, pravniki in tudi sodniki sami — govori dejstvo, da se je razvnela splošna razprava o tem zlu: v zasebnih krogih in v časopisju. V soboto so se sestali odvetniki iz Trsta in Istre, ki so po razsežnem in izčrpnem poročilu odvetnika Gutmanna o vzrokih sedanjega skrajno nepovoljnega poslovanja naie sodne uprave sklenili resolucijo, ki naglaša, da je sedanje stanje neizmerno škodljivo za vse gospodarsko življenje v deželi, pa tudi za ugled sodne uprave same. Resolucija opozarja vlado na to prevažno vprašanje ter naglaša nujno potrebo, da se tem razmeram nemudoma pride v okom.
Toliko v časopisju, kolikor v sklepu odvetnikov se navajajo različni in resnični vzroki. Značilno pa je, da o enem vzroku molčijo vsi. Naj ga pa povemo mi. Ta vzrok tiči v dejstvu, da so — in to iz razloga, ki ga nam ni treba navesti, ker je splošno znan — odpustili, oziroma umirovili celo vrsto sodnih uradnikov, izmed sodnijskega in pisarniškega osobja, iz prejšnje dobe. Bili so to izkušeni uradniki, strokovno neoporečno usposobljeni, Iz globokim vpogledom v mehanizem sodnega
poslovanja in potrebnim poznavanjem — kar je zelo važno — razmer v deželi, ker so. bih domačini. Bili so to funkcijonarji, ki so naj-resnejše in najvestnejše smatrali svojo nalogo, da služijo koristim prebivalstva in ugledu sodne uprave," pri čemer jim je prišla prav posebno jezikovna usposobljenost, potrebna za službovanje v jezikovno mešani pokrajini Ti funkcijonarji so skoraj popolnoma izginili iz naših sodnij, kar je znatno pripomoglo k sedanjemu stanju, radi katerega so sedaj pri-j tožbe splošne.
Tako se je izvršilo «čiščcaje» tudi na naših sodnih oblastvih. Potem pa se je zdelo, da so vsaj tisti, ki so še ostali iz prejšnje dobe, na varnem, da so izenačeni drugim toliko glede njih stopnje v hierarhiji, kolikor tudi v gospodarskem pogledu, glede prejemkov. Kar pa je prišel glas, da še vedno visijo na niti. V drugi polovici septembra je bil namreč izdan nov ukaz, s katerim se le rok za «revizijo sodnega osobja» iz prejšnje dobe podaljšal do 31. decembra t. 1. Z drugo besedo: Še bodo "čistili*! To je: Povečali bodo še enega izmed glavnih vzrokov sedanjega, skrajno nezadovoljivega poslovanja na naših sodnijah!
Naj tu ponovimo besede, ki smo jih čitali te dni v nekem italijanskem listu. Tudi v avstrijski upravi je bilo marsikaj nesodobnega, reakcijonarncga, anahronističnega. Vendar pa vse to ni bilo duša uprave. Ta je bila resna«
je računala s psihologijo narodov in potrebami Življenja. Ce se pa že —■ kakor kaže — fcoče sedaj posnemati to m ono, kar je bilo fcesod^bnega, reakcionarnega, naj bi posneto aii tudi drugo, kar bi bilo dobro!
Veselice ne, ples da
V nedeljo smo v par besedah omenili, da sii oblastvo dovoiilo prireditve društva ♦Vesna* v Sv. Križu, ki je bila združena z Mo-tierovim «Skopuhom». Kakor navadno, je bil gotovo tudi to pot javni red ogrožen. Pač pa se je vršil ples v isti dvorani, kjer bi se imela vršiti prireditev. Dogodki so pokazali, da lahko tudi ples ogroža javni red, ako kdo hoče.
Ob 21. se je pripeljala v luksuznem avtomobilu skupina fašistov, med katerimi je bil baje tudi neki častnik milice v civilu; fašisti so stopili v dvorano ter zahtevali, naj godci zaigrajo «Giovinezzo». Godci so jim ustregli. Nato so od njih zahtevali* naj zaigrajo to koračnico še enkrat, ter pričeli jemati godcem godala, češ da bodo sami zaigrali himno, ker je godci ne znajo pravilno igrati. Godci seveda niso hoteli dati instrumentov iz rok; fašisti so jim hoteli s silo iztrgati instrumente. Nastalo je ruvanje; posegli so vmes tudi fi-načni stražniki, da bi fašiste pomirili. Tedaj je padlo 5 do 6 strelov od strani fašistov. Finančnim stražnikom so priskočili na pomoč karabinerji ter skušali razorožiti fašiste. Naj omenimo tu, da je bilo zadržanje karabinerjev popolnoma korektno, za kar se imajo Križani zahvaliti brigadirju, ki je mož na* mestu. Med pretepom je bilo 10 domačinov lahko ranjenih.
Končno se je posrečilo karabinerjem in finančnim stražnikom aretirati 6 fašistov, ki 60 Jih obdržali v zaporu. Avtomobil, s katerim so se pripeljali fašisti, stražijo karabinerji pred društveno gostilno. Včeraj se je pripeljal v Sv, Križ stotnik s tržaške kvesture, ki vodi preiskavo. Zaslišal je že več prič. Vso zadevo preiskujejo tudi zastopniki milice.
Upamo, da ne ostane pri »aretacijah;:«, ki so v navadi ob takih prilikah.
Dpraonl seei „Banca ađriatica"
obdolžesi goljufije
Posredovanje državnega pravdnika.
Pretekli teden smo poročali, da je upravni •vet zavoda «Banca Adriatica* vložil pri tukajšnjem trgovskem sodišču prošnjo za poravnavo; upravni svet je ponudil svojim upnikom 20% izplačilo njihovih vlog. Tedaj je nastalo med upniki veliko razburjenje, ki je bilo pač popolnoma umljivo. Mi smo že na tem mestu rekli, da bi zadela upnike vnebo-vpijoča krivica, ako bi se morali zadovoljiti 2 20% izplačilom svojih vlog, medtem ko bi nekateri upravni svetniki, ki so dovedli banko do poloma, ohranili težke milijone v svojih blagajnah. Nekateri upravni svetniki, ki so se zbali, da pridejo na zatožno klop, so pričeli podajati izjave, da so podali ostavko.
Med tem je avv. Benedetti, ki ga je sodišče imenovalo za legalnega upravitelja, nadaljeval z delom, da ugotovi resnično stanje banke. Dognal je, da so obtožbe proti upravnemu svetu utemeljene; prišel je namreč na sled nerednostim, za katere je odgovoren ves upravni svet. Na drugi strani so prihajale od upnikov državnemu pravdniku dan za dnem številne obtožbe proti upravnemu svetu; državni pravdnik je zaslišal vse polno oseb v zadevi. Včeraj so se zbrali v dvorani Udruženja trgovcev upniki; predsedoval je predsednik Udruženja, glavno besedo je imel odvetnik Ugo Volli, ki je poudaril, da so gotovo tudi upravitelji odgovorni za polom banke. Upniki so se združili v konsorcij in sklenili, da predložijo državnemu pravdniku ovadbo proti upravnemu svetu radi goljufije in neupravičene prilastitve.
Končno je včeraj posegel v zadevo »Banca Adriatica» državni pravdnik dr. Bencich s komisarjem javnega varstva cav. Magaldi-jem, da izvede preiskavo, ki naj ugotovi odgovornost upravnega sveta. Že iz preiskave upravitelja, avv. Benedetti-ja, je razvidno, kako se je izvršila takozvana operacija Feiner. Ugotovilo se je namreč, da vsota 3 milijonov, ki je bila vknjižena med delniško glavnico, sploh ni bila položena; ampak mesto nje so našli Čisto navadno potrdilo. Želimo, da bi roka pravice neusmiljeno zadela krivce, ki •o pripravili banko do poloma, in da bi jih prisilila, da vrnejo upnikom, tako krvavo pri-služeni denar, _
Politi eno dr. „Edinost" v Trstu
Radi preobilice posla bo urad do konca tega meseca, 31. oktobra, za stranke popolnoma zaprt. Sprejemalo se bo le zjutraj od 9. do 13. ure.	Tajništvo.
TEČAJ ZA PEVOVODJE
Z ozirom na veliko pomanjkanje pevovodij priredi društvo «PTOsveta» v Trstu, združeno z Glasbeno Matico, v zimskem času tečaj za pevovodje. Tečaj bo trajal od 17. novembra do konca marca. Pouk se bo vršil dvakrat na teden in sicer bo obsegal sledeče predirale: klavir, teorijo, pevske vaje in prakti-čn% poučevanje zbora. Razen tega se bo šc poučevalo društveno poslovanje. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, nai se prijavi potom domačega društva na «■ Prosveten v Trstu, ulica Fabio FUzi 10, kjer dobi vsa potrebna pojasnila.	_
Diplomo mehanično-obrtnega inženirja je dosegel z vsemi glasovi naš rojak gospod Alojz Bratina mehanično-obrtnega inženirstva na kr. višjem tehničnem zavodu v Turinu. Čestitamo!
Danes praznujejo fašisti obletnico pohoda na Rim (28. okt. 1922.). Ob tej priliki bo mi-iica prisegla po vseh italijanskih mestih zvestobo kralju (ob 11. uri). Državni uradi m šole ostanejo zaprti.
Koncert ▼ Dekanih. Dne 1. novembra priredi pevski zbor učiteljske Zveze koncert z izbranim programom. Na sporedu so najboljše skladbe iz naše glasbene literature.
Nalezljive bolezni ▼ našem mestu. V času od 18. do 25. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 18, ikrlatica 15, krvava griža 1, paratifus 2. Umrle •o 4 osebe vsled trebušnega legarja.
Društveno vostl
Društvo «Zora» . Vsi tisti, ki so vpisani v nogometni odsek, ali ki se mislijo vpisati, so vabljeni na važen sestanek, ki se bo vršil v petek ob 20.30 v društvenem sedežu. Na dnevnem redu je: volitev tehnične komisije, ▼olitev trainerja, volitev kapetana, odobritev poslovnika odseka oz. T. K. Ker gre za važen sestanek, je neobhodno potrebna navzočnost vseh.
— V petek ob 6. url navadni training.
M. D. P. - Opčine uprizori v nedeljo, 2. novembra t. 1. v Kettejevi dvorani ob 15^0 in
ob 20.30 znano ljudsko žaloigro v petih dejanjih (devet sprememb) « Mlinar in njegova hči*. Svira domači orkester pod spretnim vodstvom g. Milana Dolenc-a. — K obilni udeležbi vabi — Odbor.
—	Redni skupni sestanek danes odpade in se vrši v četrtek ob 8.30 zv. — Odborova seja eno uro pozneje. — Predsednik.
Planinsko društvo. Danes zvečer ob 19.30 odborova seja pri g. predsedniku.
Prireditev v Korist Šol. društva in Žen. udruženja pri Sv. Ivana, ki se je imela vršiti začetkom t. m. in je bila prenešena radi prireditve v Ricmanjih, se vrši končno v nedeljo, 2. nov. v prostorih otroškega vrtca pri Sv, Ivanu. Spored bo obsegal razne pevske in glasbene točke, poleg teh pa se bo predstav, ljalo dramo-enodejanko vzeto iz italijan. življenja. — Ker je prireditev v koristne in pre-potrebne namene, se odbor nadeja obilne udeležbe.
Pevsko društvo «Ilirija» bo imelo nocoj svojo pevsko vajo. Dolžnost članov je, da prihitijo točno in polnoštevilno.
Za 19.30 sklicujem tehnično sejo; vljudno vabim tudi g. pevovndjo. — Predsednik.
D. K, N. Tommaseo. Danes ob 16. uri dramatične vaje.
—	Notranje šahovsko tekmovanje se vrši jutri ob 15, v drušvenih prostorih. Nečlanom šahovskega odseka vstop zabranjen. — Nač.
M. D. « Zarja* - Rojan. Danes ob 19.30 odborova seja. Jutri ob 19.30 sestanek s predavanjem. -
Ženska podružnica šolskega društva ima v
četrtek, 30. okt. ob 6.30 pop sejo v navadnih prostorih.
prišlo do hudega prerekanja, končno je posegel vmes še Ricci, ki je bivšo ljubimko najprej oklofutal, končno jo je še hudo porezal z brivno britvo po desnem licu.
Primosicheva se je zatekla v mestno bolnišnico in se bo morala zdraviti kakih 16 dni. Ricci se je sam prijavil orožnikom. Pri zaslišanju se je izgovarjal, da je storii nasilno dejanje v hudi razburjenosti. Pridržali so ga v zaporu.
URAR S KI učenec se sprejme takoj. Kazimir Kranjec, Trnovo, Bistrica št. 2.	1377

Vesti z GoriSkesa
Konkordat s — smrtjo. Včeraj zjutraj se je vozil skupno s svojo ženo v Gorico g. Josip Budihna, mesar v Mirnu. Bil je menda po-vabiien na finančni urad. da se pogodi za konkordat glede vojne odškodnine. Ko sta pri- 1 spela v bližino goriške sodnije, so Budihni nenadoma padle vajeti iz rok in pričel je sto- , kati. Mimoidoči so hitro ustavili konja ter po- j skrbeli za njegov prevoz v goriško bolnišnico, I kier mesto konkordata s financo, sklepa konkordat s smrtjo, kajti njegovo stanje je zelo opasno. Zadela ga je najbrže kap.
Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 20. novembra t. 1. ob 8. uri v dvorani gostilne A. Mikuž pri Sv. Luciji z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tainika, poročilo blagajnika, volitev pre-gleaovalcev računov, volitev novega odbora, slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi - OdUor.
Popravite pravočasno grobove! Mestno županstvo v Gorici naznanja, da se bodo smeli popravljati grobovi in postavljati nagrobni spomeniki samo do 29. t. m. opoldne, ker po tem času se bo pričelo s čiščenjem pokopališča.
gfff^HBmđi Molalli Prezfssl
k rj I	družba z om j. (29)
Trsi - lila Artisti 9 - Trst
kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar
Odvajalno sredstvo
za odrasle in otroke
odvajalni: Marini bonbon!

v lekarnah po 50 cent.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena soproga in mati
NEliKA KORBAN!
iz tržaškega is^Oesila
Ranjen ▼ pretepu. Predsinočnjim okoli 18.30 je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 25-letni podajač Florijan Persich, stanujoč v ul. Maiolica št. 13; bil je ranjen z nožem na desnem sencu, nad desnim očesom pa je imel veliko bunko. Mladenič je povedal, da sta ga na ta način zdelala dva neznanca, s katerima se je isti večer nahajal v neki ljudski kuhinji v ulici Scalinata št. 4. Ko so vsi trije stopili iz kuhinje, je prišlo med njimi iz malenkostnih vzrokov do prepira in pretepa, tekom katerega sta ga *prijatelja» potolkla s pestmi ter ga porezala z nožem.
Persicheve izjave so precej dvomljive, posebno kar se tiče neznancev, ki sta ga ranila in ki jih Persich gotovo dobro pozna; mora imeti pač vzroke, da je zamolčal njuna imena. V spomin na pretep bo moral nositi dva tedna obvezano glavo.
Težka nesreča ▼ openskem ri kreatori je Tržaška občina vzdržuje na Opčinah rikreatorij, kjer se v prostem času zbira šolska mladina, da se po pouku razvedri z raznimi igrami in telovadbo. V to svrho so postavljene razne naprave, potom katerih se otroci zabavajo. Posebno priljubljena zabava so gugalnice, ki so pa za otroke, če niso pri tem nadzorovani, precej nevarne. Pogosloma se pripeti, da otrok pri tej zabavi pade ter se več ali manj nevarno poškoduje. Včeraj popoldne je radi gugalnice skoro izgubila življenje 12-letna Albina Stojkovič, stanujoča na Konkonelu št. 529. Okoli 13. ure je prišla iz šole v rikreatorij. Ko je šla mimo gugalnice, na kateri se je zibala neka deklica, so ji padle knjige iz rok. Stojkovičeva se je sklonila, da bi jih pobrala, pri tem pa jo je gugalnica zadela s tako silo v glavo, da je reva obležala nezavestna. Prihiteli paznik jo je prenesel v vaško lekarno, kamor je kmalu potem dospel zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican. Ta je dognal, da ima deklica poleg raznih poškodb na glavi, najbrž tudi prebito črepinjo. Nesrečna deklica je bila prepeljana v nevarnem stanju v mestno bolnišnico.
Steklenico so mu razbili ca glavi. Težak Fr. Tominc, star 56 let, stanujoč v ul. S. Mau-rizio št. 10, se je sinoči v gostilni Mecchia v ul Solitario iz neznanih vzrokov spri z nekaterimi delavci, a je slabo naletel, kajti nasprotniki so začeli lučati vanj kozarce; končno je eden izmed delavcev pograbil a mize steklenico teT mahnil z njo Tominca po glavi. Tominc, ki je zadobil široko rano na levem sencu, se je podal ne rešilno postajo, kjer je dobil potrebno pomoč, nakar so ga spremili v mestno bolnišnico.
Dva padca. Mešetar Iv. Porcpat, star 57 let, stanujoč v ul. Molino a vento št. 5, se je včeraj opoldne vračal precej vinjen domov. Na stopnicah se je opotekel, izgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
— Podobna nesreča je sinoči doletela profesorja Bruna Coceancig, stanujočega v Škorklji-Coroneo št. 729. V ul. Molin grande se mu je spodrsnilo ter se pri padcu hudo pobil po glavi. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
Nezgoda dveh vinskih bratcev. Težak Lovro Oio, star 38 let, brez stalnega bivališča in 35-letni prijatelj Alojzij Zanetti, kamnosek, stanujoč na Vrdeli, sta se pretekle nedelje podala na izlet v Bane pri Opčinah, da bi se nekoliko razvedrila ter ob kozarcu dobre vinske kapljice pozabila na vsakdanje križe in težave. Moža sta bila zelo žejna, novo vino pa dobro. Ko sta se pozno zvečer napotila domov, sta ga imela že toKko pod klobukom, da sta se komaj držala na nogah. Noč je bila tema in ker tudi v njunih glavah ni bilo baš jasno, sta vinska bratca medpotoma blizu kamnoloma Darin zašla ter telebnila v globok jarek, kjer sta obležala. Včeraj v prvih juti an;ih urah so ju našli nekateri kmetje, ki so videč, da sta moža krvava, poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Zanetti jo je pri padcu poceni izkupil: pobil se je po glavi in na raznih delih telesa, a ne nevaro. Oio pa je poleg raznih poškodb po telesu imel tudi najbrž prebito črepinjo. Zato ga je dal zdravnik po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v precej nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
V znamenju brivne britve. Zasebnica Ema Primosich, stara 20 let, stanujoča v ulici Scuole israelitiche št. 3, je živela svoječasno v divjem zakonu s pomorščakom Dantejem Ricci, starim 26 let. Tekom tega ljubezenskega razmerja se je rodila deklica, ki je sedaj stara 2 leti. Iz neznanih vzrokov je prišlo v poslednjem času med ljubimcema do ostrih navzkrižij, kar je imelo za posledico, da je Ricci zapustil ljubimko ter izročil malo Almo — tako je bilo otroku ime — v oskrbo zasebnici Mariji Bonetti, stanujoči v zagati del Pozzo št. 1. Primosichevo je bolelo, da ni mogla imeti pri sebi svojega otroka, in pretekle- nedelje zjutraj je prišla k Bonettijevi, zahtevajoč, naj ji izroči malo Almo. Ker pa je Ricci, kateremu je zavod za varstvo otrok priznal popolno oblast nad deklico, prepovedal Bonettijevi iz-Točiti otroka komursibodi, je ženska odbila zabtevo Primosicheve. Med ženskama je
ECiUiževnost In umetnost
Izšla je 1. štev, V. letnika «Novega Roda« s
sledečo vsebino: Za teboj grem; Pastuškin: Lapuh; Iv. Albrecht: Materi za god; Luna dremlje; Zv. Kosem: Čarovnik Medebi; St. Kosovel: Uspavanka z volkom; Fr. Tratnik: Mati; Srečko Kosovel: Na večer; Ferdo Plemič: Tri zrnca soli; Karel Širok: Majhen je; Jos. Ribičič: Jutro; Zrnza; Kotičkarjem.
danes, ob 2. uri popoldne, previđena a sveto tajat vi, zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 28. t. m., ob 14.30 ia bifie žalosti, via Coroneo 29, v cerkev Sv. Antona novega in od tair na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 25. oktobra 1924.
Rajmund Korbatv, soprog.
Zorka por. Davi« Mamica, hčeri.	Bruno Davi, /o t. Bruna, nečakinja.
Ivan i u Kelena Macapol, tast in tatjua.
Borzna poroiila*
ogrske krone...........O.OSIOf»	0*0315
avstrijske krone.........0.0320	00330
češkoslovaške krone........69 -	69.40
dinarji ........, . . . . 33 4r>	33.75
leji ...............12.50	1325
nicirkiC « • • « * m • <■••••	•
doiarji.............. 23 30	23.45
francoski franki..........120.50	121.—
švicarski franki..........445.—	448.—
angleški funti papirnati......104.45	104.70
Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . .	82.40
Poslano")
Ker.je neki večerni tržaški list v zvezi z afero «Banca Adriatica» v Trst« trdil, da je Ljubljanska Banka («Banca di Lubiana») prevzela več milijonske garancijo za obveze zaveda «Ban ca Adriatica», si dovoljuje podpisana, ki je poznana na tržaškem trgu tudi pod imenom Ljubljanska Banka (Banca di Lubiaca) obvestiti svojo cenjeno klijentelo, da ni niti ona, niti centrala ali sploh katera od podružnic prevzela nikoli kakršnekolisibodi garancije za tukajšnjo »Banca Adriatica» in da ni s to spJoh v nikakih poslovnih odnošajih.
Podružnica „Lju&licBSke kreditne banke" ___ v Trstu
•J Za člank* pod t ms naslovom odgovarja ur«&> aifttvo 1« toliko kolikor mu zakoa veleva.
ZAHVALA
Podpisani so prisrčno zahvaljujem vsem znancer i, p u" : in sorodni1.:^« a* vh izraze sožalja, ki ste mi izkazali ob priliki smrti mo„« ^ ./ ; a
Terezije vd. Oblak
in prav posebno vsem. ki ste od blizu iD daleč prišli	-i m '' »" J 4 *t« : čč. sobratom, ki ste prihiteli v tako obilnem Številu.	- ■ > =» trr n u . telj8tvu in šolski mladini, vsem darovalcem cvetja in	> m pev em in fte zlasti g. .organistu in pevskemu zboru i* Komna tei	•* r i, X ale ta dan pokazali, da ste tudi Vi spoznali v moji nepozabni, na	-ko skromni mami nj^n bistri um in njeno zlato srce. Vsemogočni naj vam vsem of	te dokaze ljubezni; spomnite se nanjo v svojih molitvah !	<o45)
GORJANSKO, dne 2J. oktobra 1&4.	JCflSfl',. OBLAK, kurat.
ZAHVALA
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube nepozabne in nenadomestljive soproge nad vse ljubljene mamice, gospe
IHTILDE KOCiEJ
ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem, posebno pa gg. pevcem in godbenikom za ganljive žalostinke, in ostalim društvom, ter č. duhovščini, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev in cvetja na krsto pokojnice n2Šo najiskrenej&o zahvalo.
V POSTOJNI, dne 22. oktobra 1924.	(643)
Jernej Kogej, soprog. MIc!, Slavko, Mirko, Ivan, Edko, Lojze, otroci.

Mali oglasi
ŽIVO APNO je na prodaj po zmerni ceni. Opčine, Ivan-Marija Daneu.	1391 i
ŠTEDILNIK, močan, velik, z <3vemi pečmi in kotlom, pripraven tudi za gostilno, se j •proda. Androna Fortunato 2 {Oreta) Gre-i gorich.	1392
PISALNI »troj «Remington 10», čitljiva pisava, slovenske črke, zadnji model, prodam. Kuret, Settefontane 1.	1393
1393
BPWSKI pomočnik, se sprejme. Nastop po i dogovoru. Josip Kolakovič, Ajdovščina.
1376;

BABICA, avtorizirana, •prejem« noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	_	968
KRONE srebrne po L 2.05, goldinarje 5.50, 20 kronske zlate 92.— Via Pondares 6/1.
20
STARA, dobrovpeljana trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, na Dolenjskem, se da v najem, eventuelno se tudi proda. Ponudbe pod «1000» na upravništvo. 1366
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje.	1369
AVTOMOBIL «Fiat», odprt, tip 4, v najboljšem stanju, se proda. Cena ugodna. Cipriani Romeo, Piazza Goldoni, vogal Po<nte della Fabra 2.	1315

PODLISTEK
W. Coliina:
£REZ IJAENA
(153)
Roman.
••Tako hitro, kakor naglo vas morejo konji potegniti do kolodvora, ne da bi prišli kakorkoli v dotiko s to hišo, ne osebno ne pismeno. Gospa Lecount naj uredi prtljago, uredi račune in naj gre za vami naslednjega dire. Naslednji dan je deseti, deseti dan pa prispe pismo iz Zuriga, in če boste samo poslušali moja navodila, tedaj odpotuje tako gotovo v Zurig, kakor vi tu sedite.»
Noelova lica so pričela zadobivati barvo in kapitanov bojni načrt mu je postal polagoma jasen.
In kaj naj napravim v Sv. Križu?» je vprašal.
Počakajte, dokler vas ne pozovem. Kakor hitro nam gospa Lecount hrbet obrne, grem v tukai^njo cerkev ter naznanim poroko. Šc tisti ali pa naslednji dan grem po vas k admiralu, da se popeljeva v London po dovoljenje.
Z dokumentom v žepu se napotiva v Aldbo- j rough, medtem ko sc bo gospa Lecount nahajala na poti v Zurig, in predno nastopi poto- 1 vanje nazaj, ste vi in moja nečakinja mož in žena! Tako stoji stvar za vas — kaj pravite k temu?»
««Vi ste izvanreden človek, kakršnega nisem še videl!» je Noel Vanstone navdušeno vzkliknil. «Človek bi mislil, da niste svoj živi dan nič drugega delali kakor samariK ljudi.»
Kapitan Wragge je vzel to 9lučajno priznanje njegovega daru na znanje z dostojanstvom moža, ki se zaveda, da je poklon zaslužen, in je rekel skromno: »Povedal 9«n vam že, dragi gospod, da ne napravim nikoli nobene stvari polovično. Toda oprostite, če vas opozorim, da nimamo časa za poklone. AK ste si zapomnili moja navodila? Napisati jih ne smem.*
In naštel mu je na prste dvakrat njegove dnevne naloge ter zaključil: «Ali je sedaj vse v redu? Ali je treba še kaj razložiti?®
«Samo eno,» je rekel gospod Vanstone. «Ali je trdno določeno, da ne smem semkaj« predno odpotujem v Sv. Križ?»
^Nepreklicno I» je odgovoril kapitan. «Ves
uspeh je odvisen od tega, zakaj to je za gospo Lecount merilo verjetnosti za vse, kar ji porečete. Ona vas bo noč in dan nadzorovala. Zato ne pošiljajte ničesar, ne pišite in nc pridite semkaj, potem vam bo verjela.»
Po teh besedah mu je toplo stisnil roko ter ga poslal proč.
Ta večer je šel kapitan Wragge zadovoljen spat.
DESETO POGLAVJE.
Jedva se je Noel Vanstone vrnil domov, je izpolnil svojo nalogo tega dne. Lahen pre-, zirni smehljaj se je pokazal na ustnah gospe Lecount, ko je pripovedoval, da mu je gospod' Bygrave hotel nariniti posnetek za izvirnike, in ni se ji zdelo vredno pripomniti niti besede, ko je bil pri koncu s svojo povestjo.
•Natančno, kakor sem prerokoval!® je pomislil gospod Vanstone. *Ne verjame niti be-» *edice.»
Naslednjega dne je sledilo srečanje na pro-uenadi. Gospod Bygrave se je odkril, gospod Vanstone pa je gledal proč. Kapitan je izvrstno igral presenečenega in užaljenega gospoda, toda niti najmanje ni mogel premotit* gospe Lecount.