Socialne razmere uciteljstva. Poroča A. Pesek. V. Važen poprarek. Ker svojega refer»ta BKegulacija učiteljskih plač" Disem čital, ko je izšel v BUčit. Tov.", nisem zapazil, da se je vrinila velika tiskovna pomota. Neki tovariš me je opozoril, da je t 42. štev. nUčit. Tov." z dne 16. oktobra t. 1. v uvodnem člauku BRegulacija učit. plač" v tretji koloni natisojeno: BŠt,iri petine rarga, učiteljstva ima manj kot 2000 K in s k o r aj polovica vsega učiteljstva ima manj kot 2000 K." — Moralo bi pa biti tako-Ie: nStiri petine vsega ufiiteljstva ima manj kot 2000 K in skoraj polovica rsega učiteljstra ima manj kot 1201 K (entisoč dvesto in eno k r o n o)". VI. Po podatkih statističoega urada na Dunaju iraa 2062 oseb raanj kot 600 K plače in 19 613 oseb ima od 600 K do 1200 K letne plače. 2062 -f- 19 613 = 21.675 in ti nimajo n a d 1200 E (entisoč dresto kron) letae plače. Ker izkazuje omenjeni urad 55.479 učoih oseb na avstrijskih Ijudskih šulah, i m a t o rej res skoraj polorica vsega učiteljstva (namreč 21.675 oseb) ma nj kot 1201 K letne plače. Kaj čuda, da ima učiteljstvo Tkljub svoji izobrozbi tako slabo socialuo stališče, ko ima polovica učiteljstva slabše letne dobodke kot marsikateri delavec. In tako je razumljivo tudi sledeče znano dejstvo: Na potovaDJu ali sploh t druščini izgubiš, ko se zazna, da si učitelj ali učiteljica, takoj 50% ugleda, ki si ga užit«1 prej, dokler družba ni vedela za tvoj borni stan. VII. bS1oy. Gospodar" se usaja, ker je BNarodna stranka" izvolila dne 8. pret. m. tri nadučitelje v svoj izvrševalni odbor ter pravi — ,S1ot. Gospodar" namreč — da je aedajjasno za koga bo delala nNarodna stranka". Gospoda, ko bi vse stranke, v katerih odborih sodelujejo nčitelji, delale za korist učiteljstva, bi bilo učiteljstvo že davno prvi najimenitnejši stan, zakaj ne le v odbore so skoraj vse stranke izTolile tudi učitelje, temveč celo mandate so jim poverile. Ne bom kazal na nemške, češke in socialdemokraške stranke, temveč le poglejmo pri slovenskih strankah S. L. S. ima u čit e 1 j a poslanca — Jakliča — in sedaj dobi Se nadučitelja poslanca — Earnikarja. Po tem soditi je paejasno, dadeia S. L. 8. 1 e z a u č i t e 1 j s t v o, kaj ne, dragi „810?. Gospodar"? VIII. Eer baš omenjam učitelje-po8 1 a n c e , moram omeniti vesel pojav. čedalje pogostejše se čita po listih vest, da je ta ali ona stranka ponudila deželnozborski ali državnozborski mandat ljudskošolskemu ubitejjstvu. V Istri dobi učiteljstvo t mandata, socialdemokrati na Štajerskem kandidirajo učitelja Horvatka, nemška agrarna stranka na Štajerskem je istotako sklenila, da bo kandidirala za deželni zbor v enem svojem okraju učitelja in kakor sem zvedel od uekega nemškega tovariša namerara baje tudi nemška ijudska stranka na Štajerskem dati d?a deželnozborska mandata uiiteljstvu. V kraujskem deželnem zboru bodo trije nčitelji poslanci (2 klerikalca in 1 napreden), t istrskem d?a, v štajerskem tudi štirje, in sicer 1 socialni demokrat, 1 nemški agrarec in 2 nemška nacionalca. V češkem deželnem zboru je 9 učiteljev poslancer. V drugih deželnih zborih mi, žal, ni znano, a bila bi jako zaoimiva štatistika, koliko je vseh učitelje? poslancev in katerim strankam pripadajo.*) Eqo pa je goto?o: Ceprav nasprotniki šole zmerjajo učitelje, da smo baje polizobraženi in čeprav gotovi krogi s kruto roko drže učiteljstvo v bedi. stopa učiteljstvo socialno od dne do due višje. Oloveška družba vpošteva pomcn in delo učiteljstva vkljub vsem zaprekam, ki mu jih delajo nekateri. Ovirati morete eocialni razvoj človeške družbe, a zastaviti ga pač ni mogože. Proletarci prihajajo do svojih človečanskih pravic in 8 proletarci si bo priborilo tudi učiteljstro drugim stanovom enakopravno socialno stališče, da ne bo več prezirana in omalovažerana pastorka človeške družbe, kakor je že, žal, dandanes. Do tega smotra nas pa dovede le ena pot, in sicer p o ,t d e 1 a za narod. IX. Deželno učiteljsko društro na Solnograškem je vložilo peticijo na solnograški deželni zbor, da bi se ljudskošolskemu učiteljstvu ddočila službena doba m 35 let. *) <5e ima kdo kake podatke. prosim, da bi mi jih poslal, da gestavitn skupno sliko. X. Begulacijo plač za parado hočejo katehetje na Solnograškem. Vložili so na deželni zbor prošujo, da bi se jim povišale plače ter jo utemeljujejo s tem, dase baje ne strinjaznjih nakademiČDOu izobrazbo, da bi š e nadalje imeli enake p 1 a č e kakor jih imajo učitelji Ijudskih in meščans k i h š o 1. Gospodje hočejo torej višje plače, le da bi svetu pokazali, da so socialno višje od učiteljev. Učitelji pa ne zahtevamo regulacijo naših plač le za parado, temveč ker s sedanjo beraško plačo ne moremo več preživljati sebe in svojcev. In gospodom katehetom se bo gotovo ugodilo, da se tako izpriča njih rakademična" izobrazba; za regulaeijo učiteljskih plač pa ni nikjer — sredstev. Stara pesem. XI. Krščanski socialci na Predarlskem so predložili deželnemu zboru zakonski načrt o o b & i n s k i h volitvah. Po tem načrtu bi učitelji ne hneli pasivne volilne pravice v občinske odbore. Na ta način bi radi na Bkrš6anski" način izrinili iz občinskih odboro? nekatere napredne učitelje, da bi njih mesta za8edli krščaBskosocialni kimovci. Slomškarji, ali ni to lepa sličica socialnih razmer učittt^jst?a pod nZaščito" k r š č a n 8 k i h socialeev?! XII. V blaženem rajhu ni nič boljše. Pri sadjarekem tečaju r Marienwerder na Pruskem so dobili udekženci njih socialnim razmerara Bprimerne" »dijete in sieer: učitelji 3 marke, pazaiki 6 mark in logarji 8 mark dnevno. Tudi zoak nemške kulture.