DELAVSKA POLITIKA ta&aja dvakrat tedensko, in sicer v*ako sredo in vsako soboto. ' ftclništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, ^»frankirana pisma se vobče ce sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, t» inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št 14.335, Sfiev. 55 Sreda, 8 julija 1936 le.lo xi Čuvajmo svojo stranko S€ sklepen francoske sssialistiileie stranke Jako važno mesto med sklepi pariškega kongresa zavzema zahteva, da udeležba in delo v vladi, ojačeno delo v parlamentu, stik z zvezanimi skupinami desno in levo ne povzroči, da se pozabi na dolžnosti do stranke. Kongres je sprejel vrsto sklepov, da se stranka temu izogne. Izhajal je s povsem pravilnega stališča, da je tudi sedaj in vedno najvažneje čuvati, združevati in krepiti notranje svojo lastno stranko. Zakaj to je osnova moči in jamstvo, da nas v bodočnosti nič ne more iznenaditi, niti ne, da bi imeli od cele skupne akcije koristi drugi, mi pa škodo. Lastna stranka, njen napredek in razvoj je važnejši kakor druge skrbi, važnejši kakor narodna fronta in potreba, da smo v vladi. Kongres zahteva najprej od vseh oblastnih in krajevnih organizacij večjo delavnost v pridobivanju novih članov. Agitacija je z današnjim položajem stranke znatno olajšana in more privleči v stranko tudi mnogo špekulantov. Zato bo glavno strankino vodstvo izdalo knjižico, v kateri bo jasno pojasnjeno, kaj znači, biti član socialistične stranke, kakšne obveze in dolžnosti imajo člani, kakšen je naš program in način borbe. Za okrepitev notranjega reda v stranki mora glavna strankina uprava izdelati poseben statut. V tem statutu bo točno določeno, kakšno je razmerje do poslanskega kluba, razmere kluba do glavne strankine u-prave. Zavestno se naj krepi centralizem z namenom, da je nad vsemi organi po strankinih članih izvoljeno telo, ki vodi celokupno politiko stranke. Velik nov problem nastaja oh sodelovanju z drugimi strankami. O absolutno potrebnem sodelovanju s strokovnimi forumi, kljub neodvisnosti med stranko in strokovnimi organizacijami med seboj, govorili bomo posebej. Tu hočemo obravnavati samo o političnih formacijah, s katerimi se mora sodelovati. Postila je moda, da se ustanavljajo najrazličnejši »protifašistični«, »protiprevratni«, »svobodnjakarski« odbori, ki naj branijo to ali ono. — Večinoma ustanavljajo te odbore meščanski nezapcslenci pod temi krinkami, ker nimajo za javne akcije vpliva na množice. Časih so ti odbori in njih kongresi zavestno sredstvo za cepljenje socialistične stranke. Odbori zahtevajo, da jim v imenu »velikih načel« boja proti vojni in fašizmu socialisti privedejo svoje pristaše, da bi polnili njih prazna zborovanja. Kongres opominja člane stranke, da se naj ne vdajajo temu razsulu in tej demoralizaciji. Akcijo proti vojni in fašizmu vodimo mi s svojo stranko, ne pa z odbori gospodov in gespei. ki begajo sedaj sem, sedaj tja. Ali ni skrajna sramota, videti na primer, kako po teh raznih »svo-bodnjarskih in levičarskih« odborih v Parizu bilira danes ime feminitiske gospe Weiss. In ta »levičarka« je debila v Jugoslaviji red od Uzuno-vičeve vlade, ki je hvalila, v Beogradu na vse pretege režim diktature ter veljala državno blaginjo stotisoče dinarjev, Vsakršno vmešavanje v take odbore« vodi strankine člane v skup-nest s političnimi hohštaplerji in ničvrednimi ljudmi, katerim je javno delo samo sredstvo za lopovski zaslužek. Kongres načelno ne odklanja gotovega sodelovanja z drugimi skupinami. Toda to mora biti organizirano sodelovanje. Naj se tisti, ki hoče sodelovati s socialisti, ne obrača na posameznike, Naj se obrne na stranko, pa bodo nje forumi določili, ali je treba kje sodelovati ali ne. Člani stranke morajo biti z ozirom na celokupno delo disciplinirani v svoji stranki. Z vsemi njihovimi političnimi institucijami sme le stranka razpolagati. Sodelovanje v »narodni fronti« mora istotako biti organizirano. Marsikje so; nasprotniki poizkušali, da izpremene »narodno fronto'« v sredstvo za razdiranje socialistične strankine organizacije. Najprej so bili ustanovljeni skupni odbori »narodne fronte« iz vseh strank in oseb izven stranke. Potem so ti odbori pričeli zbirati strankine prispevke. Kaj nam treba tu posebne strankine organizacije, če imamo skupno »narodno fronto«? Proti tej zlorabi »narodne fronte« v svrho razbitja stranke od strani puhloglavih čvekačev in ko-njunkturnih demagogov, se je kongres odločno uprl. Mi ne maramo nobene nsdstranke nad našo stranko. Naše članstvo more biti organizirano samo pri nas. Krajevni odbori »narodne fronte« morejo biti sestavljeni izključno iz delegatov onih organizacij, ki sodelujejo v skupnosti, Člani teh odborov so odgovorni organizaciji, ki jih tja pošilja, in od nje dobivajo navodila. Vsi sklepi v odborih morajo biti soglasni. Nobeni odloki odbora »narodne fronte« nas ne vežejo, če jim ne pritrdi naša organizacija. Zlasti je popolnoma izključeno, da bi imel odbor »narodne fronte« neko svoje članstvo ter prejemal od njih članske prispevke. Ta odbor samo izvršuje skupne akcije, s katerimi vsi soglašamo in stroške poravnavajo vse organizacije, ki tvorijo skupnost vsaka svoj delež. Prav ista načela glede čuvanja discipline in samostojnosti organizacije so sprejeta še za podrobnejše sodelovanje s komunistično stranko. Povsem naravno je tesneje sodelovanje med dvema proletarskima strankama. Še pred ustanovitvijo »narodne fronte« je bila med njima dogovorjena širša, platforma za skupno akcijo. Likvidacija razcepitve v strokovnih organizacijah in potreba tesnega sodelovanja s strokovnimi organizacijami sili, da se poišče tudi možnost za strankarsko združitev. Toda tudi tukaj je socialistična stranka odločno zavrnila vsakršno naskakovanje in rušitev svoje discipline. Kadarkoli se med pristojnima najvišjima forumama strank ne doseže soglasnost o programu in taktiki v njiju celoti, ima vsaka stranka pravico, da ukrepa po svoje. Socialistična stranka ne more in ne bo sprejela komunističnega programa. Če bi to mogla, bi sploh ne obstojala. Socialistična stranka ne more in noče pretrgati svojih vezi s socialistično delavsko internacionalo, ki predstavlja ogromno večino socialističnega gibanja na svetu. Pot k zedinjenju je pot sporazuma glede osnovnih programatičmh vprašanj, kakor tudi glede delavskih strokovnih organizacij. Dokler se zedinjenje ne doseže na pametni osnovi, je potrebno sodelovanja, in zedinjenje pride samo. To sodelovanje, če se vrši pametno v določenih vprašanjih, je edino prava priprava zedinjenja, ker pomeni šolanje množic za skupnost. Pričenja pa se z opustitvijo vsakršnega medsebojnega napadanja, zlasti napadanja osebnega značaja. Predvsem mora izginiti tudi mržnja med gibanjema in ljudmi; treba je pričeti sodruž-no občevati. Po dogovoru o nenapadanju pride ustanavljanje odborov za skupne akcije. Seveda odbori niso nikakršna nadstranka, niti nimajo pravice, da bi se vmešavali v notranje stvari druge stranke. Odbori sestoje iz enakega števila delegatov obeh strank. Njih nrav je povsem tehnična, Ti imajo dolžnost, da organizirajo akcije, ki so soglasno odobrene. Poleg teh odborov obstoja še pomirjevalna komisija. Nje namen je, da poravnava spore, ki nastanejo in jih skuša sodružno rešiti. Ta končno polagoma in strpljivo pretresa pro-grarnatična, statutarna in taktična vprašanja ter pripravlja bodoče zedinjenje. Pot k zedinjenju je dolga: strpnost, dobra volja, lojalnost, popolna iskrenost v sodelovanju, popolna odkritost v razlaganju svojega nazira-nja, in predvsem sodružno spoštovanje napram onemu, ki ga hočemo pridobiti za sodelovanje in sobojevnika. In dokler niso vse težkoče premagane, moramo s strpljivim delom čuvati vsako svojo hišo in na drugi strani, da je nihče ne požiga, ker bo to skupno nasledstvo. Dr, Živko Topalovič. Velika volilna zmaga socialistov Finske 83 mandatov, prej 78 Volitve v finski parlament so prinesle socialistom presenetljiv uspeh. Po znanih rezultatih so' dobili poslancev: socialisti 83 (prej 78), agrar-ci 54 (prej 53), Švedi 22 (prej 21), konservativci 19 (prej 17), nacionalna patriotična fronta 13 (prej 15), na- prednjaki 8 (prej 11), mali posestniki 0 (prej 3), ljudska stranka 1 (prej 2). Že iz tega volilnega rezultata je razvidno, da pristaši diktature in fašizma izgubljajo svoj vpliv v deželi. Zadnje volitve so bile 1933. Svediia zgled Ameriki Izjava Roosevelta Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav ameriških je izjavil, da pošlje v Švedijo tričlansko komisijo, ki naj tam študira zadružni sistem. Roose- velt se čudi švedskemu sistemu. Komisija bo zlasti proučila organizacijo kreditnih ustanov, bank in zavarovalnic. Socialistična konferenca v Zagrebu Dne 29. m. m. se je vršila v Zagrebu velika socialistična konferenca, Na konferenci sta poročala ss. Gru-bauer in Beker. S. Beker je rekel, da socialisti prav obžalujejo', da se takozvana opozicija ne more sporazumeti ter ne more skupno nastopati. Ustanovitev ljudske fronte je mogoča. le z demokratičnimi elementi. Velik nesmisel bi bil, če bi hoteli k tej pritegniti tudi nedemokratična gibanja. Socialisti smo za vsak sporazum med Srbi in Hrvati, za kakršnega bi se sporazumeli ljudski zastopniki. Če ljudstvo misli, da je federacija edini mogoči izhod glede rešitve naših notranjepolitičnih problemov, naj mu ji ugodi, ker taka rešitev le ne pomeni nobene nesreče. Nesreča je, če je ljudstvo brez svobode, brez pravice in kruha. Konferenca je sklenila aktiviza-cijo socialistične propagande. V kratkem bodo socialisti priredili še več konferenc. Nova bolgarske vlada Pred prehodom k demokraciji? — Kralj Boris za zbližanje z Jugoslavijo Kriza bolgarske vlade je rešena provizorično. Dosedanji predsednik vlade Kjuseivanov je sestavil vlado strokovnjakov, ker ni bilo mogoče sestaviti koncentracijske vlade voditeljev bivših političnih strank (kme-tiške, radikalne, soc. demokratične, narodno radikalne in demokratske). Tej vladi utegne slediti Cankova vlada, ki bi v oktobru razpisala parlamentarne volitve po novem volilnem redu. Bolgarski kralj je izjavil inozemskemu časnikarju, da naj se prične pisati nov list zgodovine o odnoša-jih med bolgarskim in jugoslovanskim narodom. Oba naroda sta kmetiška in oba želita mir. Odnošaji med obema narodoma se morajo razvijati take kakor narekuje zdrav razum. »Ostanemo na oblasti" Enotni izvedemo reforme Francoski notranji minister Sa-lengro je v nedeljo govoril na socialističnem kongresu Ile de France v Creilu in izjavil: Ljudska fronta ostane enotna. Ostala bo na oblasti mnogo let. Posvaril je podjetnike, če bi hoteli reforme vlade sabotirati. Svaril je pa tudi delavstvo pred voditelji brez navodil od celotnega delavskega gibanja. Meč delavske fronte v narodni fronti sloni absolutno na disciplini v politični stranki in v strokovnih organizacijah. Zaradi sabotale osem direktorjev v zaoor Kapitalizmu strižejo peroti v Španiji V Madridu je oblast zaprla osem direktorjev, ki niso ponovno hoteli odpreti delavnic, kakor je bil odredil minister. Zastopniki delodajalcev v mešani komisiji za poravnavo spora v stavbinstvu, so zaradi tega zapustili sejo komisije. Komisija pa nadaljuje svoje delo brez njih. Belgijsko delavstvo le zmagalo v boju za svoje zahteve Enako kakor v Franciji, je delavstvo tudi v Belgiji odločno zahtevalo izboljšanje svojega položaja. Belgijske strokovne organizacije so dne 9. junija sestavile svoje nujne zahteve ter jih predložile delodajalcem, Tri dni pozneje je nastala stavka v nekaterih rudnikih in kovinski industriji. V štirih dneh je delavstvo doseglo svoje zahteve. Stavka se je pa naglo širila. V kratkem je bilo 400 do 500 tisoč delavcev v stavki. In povsod je bila ista parola, iste zahteve. Komaj petnajst dni po predložit- vi zahtev je program v celoti sprejet po vsej Belgiji. Zagotovljena je minimalna mezda 32 irankov na dan. V večini podjetij so dnevni zaslužki povišani za 5 do 10 odstotkov. Svoboda strokovnih organizacij bo bolje zaščitena. Plačani delavski dopusti se urede z zakonom. Štirideseturni delovni teden se uvede v določenih industrijah ter se še razširi, v kolikor bodo dovoljevale gospodarske razmere. Razen tega se izvede takoj izboljšanje podpiranja nezaposlenih in porodnic. To je velika zmaga belgijskega delavstva, ki si jo je priborilo delavstvo kljub strahoviti oholosti velekapitalistov s pomočjo svoje strokovne organizacije in obenem s pomočjo politične socialistične stranke, ki je najmočnejše zastopana v parlamentu in v vladi. Posebno pomembna je disciplina delavstva tako francoskega kakor belgijskega, v teh bojih. Uspeh in vzorna disciplina naj bo tudi pobuda vsem onim delavcem in nameščencem, ki se še niso pridružili svobodnim strokovnim organizacijam. Zgledujte se v Argentiniji Za Društvo narodov. Argentinski delegat je na plenarni seji Društva narodov po nalogu svoje vlade utemeljil, zakaj je Argentinija zahtevala sklicanje Društva narodov. Rekel je, da ima Argentinija zaupanje v absolutno enakost držav in ne pozablja, da so načela Društva narodov neporušljiva baza pravne zavesti novega sveta. Argentinija je ta načela sprejela in vztraja na njih, da se morajo teritorialni spori po teh načelih poravnavati. Načelo spoštovanja teritorialne nedotakljivosti držav so vsi amerikanski kongresi priznali. Dru- štvo narodov ima primer pred seboj, ki se dotika vesti. Argentinska vlada razglaša slovesno svojo vdanost načelom Društva narodov. Če hoče Društvo narodov svoj splošni značaj, potem mora brez predsodkov svoja lastna načela utrjevati. Če se amerikanska koncepcija z načinom, kakor je bil pakt izvajan, ne bi mogel spraviti v soglasje in če praktično ne moremo doseči univer-zalitete pravičnosti, potem bi bila Argentinija prisiljena, iznova proučiti, če naj še nadaljuje sodelovanje z Društvom narodov. Zanimiva iziava dr. Kumanudila Kapitalisti za prepoved razrednega boja. Kaj pa naj to pomeni? Vpokojene rudarje kličejo na nadpregled Od vpokojenih rudarjev iz Trbovelj smo dobili obvestilo, da za tekoči mesec še niso vsi prejeli pokojnine. Pač pa so dobili od bratovske skladnice pozive, da se določeni dan javijo pri pregledni komisiji v svrho ugotovitve delazmožnosti. Med temi pozvanimi so tudi upokojeni od 50 do 60 let starosti. Mi vemo, da že dolgo obstoja načrt za sanacijo pokojninske blagajne bratovske skladnice na račun revnih upokojencev s tem, da se jih ponovno zdravniško pregleda in izloči tiste, pri katerih se ne bo ugotovila dvetretjinska delane-zmožnost. Če se sedaj namerava kaj takega, potem v imenu prizadetih najodločnejše protestiramo proti takšnemu postopanju. Če se misli na ta način sanirati prazno pokojninsko blagajno, da bodo ubogim, za delo nesposobnim rudarjem pokojnine jemali, potem naj se rajše takoj ukine vse zavarovanje in preneha z odiranjem rudarjev z visokimi prispevki. Da bi se pri invalidih v socialnem zavarovanju uvajalo metode, ki so bile udomačene med vojno, ko se je z neprestanimi nadpregledi nazadnje tudi kruljeve in slepce spoznalp za vojaško službo sposobne, se upira zdravemu človeškemu razumu in še bolj pojmu socialne pravičnosti. Najbolj značilna je na kongresu JNS v Beogradu izjava dr. Kuma-nudija, ki pravi med drugimi; »Smo za edinstveno državo, v kateri živi le enotna nacija, enotna nacija brez plemenskih in razrednih bojev, ker drugače kakor enotna ni pripravna, da bi rešila vsa notranja socialna in politična vprašanja. Edino le v monarhiji, na katere načelu je dinastija Karadjordjevič, edino le v državi s stalno notranjepolitično, socialno in upravnotehnično ureditvijo, brez dušeče vplivajočega centralizma in razdirajočega federalizma, na podlagi najširše samouprave je naši naciji zagotovljen obstoj.« Iz načelne izjave predsedujočega dr. Kumanudija je zlasti zanimivo, da odklanja razredni boj. To označuje najbolje stališče stranke do delavskega razreda ter ima vse znake fašistične tendence ali diktature nad proletarijatom. Stranka se ne mara odreči kapitalizmu ali ga zanikati, marveč hoče le zatajiti razredni boj ter s tem jasno označuje svoje stališče do delavskega socialističnega gibanja. Prav ti možje so tudi prepovedali obnovitev socialistične stranke. Novi predsednik je general Živko-vič, ki svoje politike najbrže ne misli izpremeniti in je v ozki zvez z diktaturo. Zato mislimo, da je tej stranki prirojena slast po diktaturi in sovražnost do delavske svobode. Obvezni plažam dopusti za delavce Na ženevski konferenci dela je bila sprejeta konvencija o obveznem plačanem dopustu za delavce z 99 glasovi, toda 15 delegatov še ni bilo prepričanih, da tudi delavec potrebuje dopust. Nezadovoljni nemški delavci zahtevalo zvišanje ola< V velikem kovinskem podjetju v Zwickauwu v Nemčiji je prišlo do splošnega protesta med množico delavstva, ko je ravnatelj podjetja govoril osobju o potrebi skupnosti v zmislu Horst Wesselove pesmi. Delavci so mu v zboru odgovorili: Ni nam treba Horst Wesselovih pesmi, ne vaših lepih fraz, mi hočemo svoje stare akordne cene.« Okoli polovico nameščenstva je zapustilo strojnico — v kateri je bil prirejen sestanek — in govornik je moral prenehati z govorom. Štirnajst dni prej so bile delavstvu znižane akordne cene za 40 odstotkov, v nekaterih oddelkih celo za 50 odstotkov. V oktobru volitve v Bolgariji Nova bolgarska vlada je v svoji izjavi poudarila zbližanje z Jugoslavijo in povratek demokratskih svoboščin. Volitve v sobranje (parlament) bodo 18. oktobra t. 1. O načinu volitev javnost še ni obveščena, verjetno pa je, da bodo svobodne, ker ima Bolgarija dovolj žalostne izkušnje z diktaturami. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti Stavka pekov v Zagrebu V soboto so zagrebški pekovski pomočniki sklenili, da stopijo v stavko, ker ni prišlo do sporazuma med delavci in delodajalci. Obrtniki so zahtevali odgoditev pogajanj, toda delavci na to niso pristali, ker nočejo pustiti mojstrom časa za neodkrito igro. Izjava človečnosti K vršitvi evropske amnestij-ske konference za politične ujetnike v Nemčiji dne 5. julija v Bruslju je Tomaž Mann poslal organizacijskemu odboru konference naslednjo izjavo: Kot človek in Nemec sem z vsem svojim srcem pri možeh in ženah, ki so se iz mnogih dežel sešli v Bruslju, da zbude vest sveta in tako morda tudi oblastnikov Nemčije, da končno zopet osvobode tisoče, ki morajo zaradi svojega prepričanja, svoje vere v Nemčiji prenašati strašno ujetništvo. Naj se politični zmagovalci zavedajo, da smatra svet, da je nenasitna maščevalnost, ki jo kažejo za notranjo malenkost-nost, da, nizkotnost, ter da s tem narod, ki ne more nič za njih dejanja, odtujejo nravnostnemu človeštvu. Če vam' ne gre le za prijeten užitek vam pripadle oblasti, marveč, kakor zagotavljate, za veličino in čast Nemčije, tedaj pokažite končno vendar nekoliko velikodušja, nekaj smisla za pravičnost ter onim, ki niso ničesar drugega zakrivili, kakor da so verovali v svobodo narodov in mir med narodi, odprete vrata ječ. Tudi za Evropo, tudi za mir vam je pač po vašem zagotavljanju. Kako jako bi bilo tem, ki bi radi verovali vašim besedam, pomagano, če bi mogli spoznati, da v Nemčiji ne vlada brezpravna zlohotna volja, marveč duh, ki edino more zbujati zaupanje tudi v mednarodnih odnošajih. Vam* jako vdani Thomas Mann. B. Traven, Bombaž Prevaja Talpa II. Knjiga 94 Doživeli smo tudi dvoje kačjih pikov. Zjutraj smo opazili, da imata dve kravi otekle noge. Preiskali smo ju. Kravi sta imeli srečo. Kači sta vsekali mimo, v les ali v kako drugo žival. Tako nista dobili kravi vsega vbrizga. Rani smo jima izrezali in ju zdravili z osemindevetdesetodsto#-nimi alkoholom. Ko smo prehodili gorovje, smo se za dva dni ustavili in tako sta kravi zopet okrevali. Zvečer sta se začela dva Indijanca strašno prepirati, ali sta bili kravi ugriznjeni od klopotače ali bakrene kače. Prvi je trdil, da sta bili klopotači, drugi pa, da sta bili bakreni kači. Prepir je začel postajati resen in pomiril sem ju s primero. Rekel semi Castillu: »Če vas kdo ustreli, vami je gotovo vseeno, ali vas ustreli z revolverjem ali s puško, s takim ali drugačnim kalibrom.« »Seveda, senjor, to je vseeno; če si ustreljen, si ustreljen in konec.« »Glejte, senjores, prav tako je tudi pri kravah. Kravi sta ujedli strupenjači in prav vseeno jima je, ali sta ju ujedli klopotači ali bakreni kači. Bili sta ujedeni in boli ju. Za drugo se ne brigata. »Imate prav, bili sta strupenjači in sedaj je vseeno, kakšni.« Z mojo razsodbo sta bila tako zadovoljna, da sploh nista več govorila o kačah, nego o tem, kako se dado kačji vgrizi ozdraviti. Menila sta se o vseh mogočih domačih zdravilih in s temi je bil njun prepir končan. 22 Ko sem neko jutro pri solnčnem vzhodu po-jezdil na neki hrib, da bi z njega pregledal čredo in jo povedel v najprikladnejšo smer, sem zagledal v daljavi stolpe katedrale. Pred mojimi očmi je bil moj cilj, ves ožarjen z bleščečim zlatom. Trpljenje je bilo končano in veselje me je čakalo v mestu, ki se je kopalo v sončni svetlobi. Živino sem pustil na preriji in odjezdil v mesto. Brzojavil semi mr. Prattu, da sem prispel. Bil je že večer, ko sem se vrnil. Ognji so žareli in oba moža, ki sta bila na straži, sta počasi jezdila okrog črede in s petjem uspavala živali. Tropske noči vplivajo na človeka, ki je, odkar ga poznamo, dnevno bitje, neizrečeno grozljivo. Še grozljivejše pa so tropske noči za podnevne živali. Zvečer prihajajo manjše črede k farmarski hiši, da bi bila v človekovi bližini. Dobro se namreč zavedajo, da jih človek varuje. V tednih po deževni dobi, ko brenče po zraku moskiti in razne muhe, prihaja govedo celo podnevi s prerij domov in se stiska okrog fairmarske hiše, odkoder pričakuje pomoči. Noben človek jim ne more pomagati, ker je sam po obrazu, glavi in rokah ves obvezan s cunjami, da se zavaruje pred duhovi tropskega pekla. Čim sonce zaide, postanejo celo ogromne črede nemirne. Obkrožajo pastirske koče in pole-gajo okrog njih. Stražniki vso noč jezdijo okrog črede. Zvečer po sončnemi zatonu hodijo okrog čred vsi moški in jih uspavajo z uspavankami. Šele potemi živali ležejo. Mnogi veliki živinorejci prepuščajo pastirjem, cowboyem, ali hočejo peti ali ne; petje smatrajo za nepotrebno, staro vražo. Toda živina, ki je ne uspavajo z uspavankami, ni tako dobra, kakor je tista, ki jo uspavajo. Živina, ki je ne uspavajo, je vso noč nemirna, leže za deset minut in nato zopet vstane, hodi okrog druge živine, da čuti tovarištvo. Taka živina je zjutraj zaspana, in ker mora naslednji dan izgubljeno spanje nadoknaditi, ne je tako kakor tista, ki jo uspavajo. Zato polagoma shujša. Zlasti pa je uspavanje potrebno na transportih; tu je namreč živina mnogo nemirnejša, ker prenočuje na prerijah, ki jih ni vajena. Če bi živine na transportu ne uspavali, bi hodili mnogo počasneje, ker čreda potem podnevi več počiva, kakor je za transport dobro. Jaz sem zapovedal uspavanje vsak večer in gonjači se tega dela niso branili. Jezdili so počasi okoli črede, si včasih prižgali cigareto, nato pa zopet peli. Med petjem1 je vsa živina legla, čutila se je popolnoma varno. Zaspano je zrla za jezdecem, nekaj mrmrala in začela spati. Če pojo stražniki tu pa tam tudi ponoči, ima živina še rajši. Zaveda se, da se ji ne more nič zgoditi, kajti človek je v bližini in jo varuje pred nočnimi strahotami. In res petje često prepodi jaguarje in gorske leve. Da bi pa pastirsko petje prepodilo tudi ljudi, ki si z. besedo »petje« predstavljajo tudi res petje, pa rajši ne omenim'. Treba bi bilo samo mene slišati, kako pojem, pa izveš za poslednje skrivnosti sveta. (Dalje prihodnjič.) doma Ut si/eiu 7g nasiU kcaiev Ljubljana Jevtič želi vstopiti v JNS, Prej- I šnji teden je imel Jevtičev klub se- ' jo, na katerei je Jevtič prav iskreno pozdravil kongres JNS, o katerem smo danes teden poročali. Zanimiv je ta pozdrav. Jevtiča poznamo kot moža, ki je vodil petomajske volitve ter se je bavil z diktaturo najstrožje vrste in ob kateri bi se naslanjal na takozvane »pofovce«, ki naj bi zopet pričeli s surovostmi in zločini, kakor je že to delala neka demokratska organizacija tudi z najtemnejšimi elementi. Jevtičev klub se sedaj posvetuje, kako bi vstopil v JNS, ali-celota ali posameznik. Dr, Bodi v Franciji, Jugoslovanska vlada zahteva izročitev dr. Bo-dija, ki je bežal preko Avstrije v Francijo. Carinske oblasti so ugotovile, da je dr. Bodi s svojimi preprogami oškodoval državo za 15 milijonov dinarjev. Pravijo pa, da živi dr. Bodi pravzaprav v Avstriji. Ako je bil kot bivši poslanik res tako nepreviden, da je šel v Avstrijo, potem ga bo Avstrija izročila našim oblastvom, ker se tihotapstvo smatra za zločin. Človek, ki je dr. Bodija ovadil bo dobil 8 milijonov dinarjev nagrade od naših carinskih oblasti. Osmi občni zbor turističnega društva »Prijatelj prirode« se bo vršil letos na Čehoslovaškem od dne 7. do 9. avgusta 1936. Občni zbor bo obravnaval važne izboljševalne reforme organizacije ter priporočal izobrazbo v duhu socializma. Kmetiška stavka na Poljskem, Na Poljskem je nastala velika stavka, Hrastnik, dne 5. julija 1936. Danes se je vršilo v najem proletarskem naselju izredno lepo in pomembno slavje. Steklarsko delavstvo je proslavilo 30 letnico obstoja svoje razredne strokovne organizacije, sedaj Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Proslave se je udeležilo ne samo vse hrastniško delavstvo, ampak tudi številni delegati bratskih organizacij in gostje od blizu in daleč. Zgodaj zjutraj se je zbrala množica delavstva k sprejemu na postaji. Godbi steklarjev in rudarjev ter oba pevska zbora »Vzajemnosti« so ob prihodu vsakega vlaka pozdravili novo došle sodruge in sodru-žice, ki so bili naravnost zadivljeni nad lepim in prisrčnim sprejemom. Potem ko so dospeli tudi zadnji udeleženci, se je formirala izpred postaje ogromna povorka, sko-ro dva tisoč ljudi, ki je krenila ob zvokih obeh^ godb proti spodnjemu delu Hrastnika. Na čelu povorke so vozili delavski kolesarji, za njimi so stopali v četverostopih zunanji udeleženci, katerim so sledili domači sodrugi in sodružice, mladina in de-ca, ki ji je seveda tudi ob takih prilikah mesto ob strani svojih očetov in mater. Sprevod je krenil po cesti do kemične tovarne in nazaj proti kolodvoru, kjer je zavil na slavnostni prostor pred gostilno Der-novšek. Pred otvoritvijo slavnostnega zborovanja so zapeli združeni mešani pevski zbori delavski pozdrav, nakar je želel predsednik podružnice, s. Beutl, živahno pozdravljen, dobrodošlico vsem udeležencem. Potem je predlagal, da se izvolijo v častno predsedstvo ss.: Sitar (Trbovlje), župan Malovrh (Hrastnik), Wurm Karel in Zaletel Franc, oba iz Hrastnika. Z živahnim odobravanjem so zborovalci sprejeli predlog in priredili prisrčne ovacije, ko so veterani in prvobo-ritelji zavzemali svoja mesta na odru. Sledili so pozdravni govori. Prvi je pozdravil župan s. Malovrh, za njim pa ss.: Godnik v imenu Medstrokovnega odbora in podružnice SDSZJ v Celju, Arh Jurij v imenu Zveze rudarjev Jugoslavije in podr. v Zagorju, Dolinšek Anton za podružnico SMRJ Moste, Mehle za podr. SDSZJ Moste, V. Perko za podr. SMRJ Jesenice, Di-janič v imenu obl. odbora URSSJ v Zagrebu, Vuk Viktor za podr. SDSZJ v Litiji, Sova Stane za podr. SDSZJ v Tržiču, Kladnik Rudolf za podr. rudarjev in Oberčkal za sekcijo kemičnih delavcev v Hrastniku, Pliberšek Fr. za podr. rudarjev Trbovlje, Kokol za podr. SDSZJ v Mariboru in s. Kos-mos v imenu »Vzajemnosti« ter del. kolesarskih društev iz revirjev. Kot domačin je nato spregovoril podružnični tajnik s. Kelner, ki je v jedrnatih besedah orisal zgodovino bojev steklarskih delavcev. Propagatorji organizacijske misli med steklarji pred 30. leti so bili ss. Čobal (Zagorje), Sitar (Trbovlje) in pokojni Valant. Za sestanke ni bilo mogoče dobiti lokala. Ko se je nekoč zbralo nekaj steklarjev v neki gostilni, kamor je prišel s. čobal na razgovor, jim je gostilničar pokazal vrata. Se cehe jim ni bilo treba plačati. Sestanek ki se naglo širi. Poljski kmetiški delavci po veleposestvih številne poljske žlahte, so enaki siromaki kakor na Ogrskem. Velika delavska gibanja po Evropi, so zbudile tudi tega do skrajnosti zatiranga kulija, ki ga pita gospoda samo z vodko (žganjem). Bajke o Franciji so potihnile. Naše klerikalno in tudi drugo časopisje je satansko blatilo francosko enotno fronto, ki jo vodijo v zbornici in v vladi socialisti. Služili so jim v to Trocki, ruski komunisti, Španija, Mehika itd. Francoska socialistična stranka je mesec dni na krmilu, Nobene »revolucije« še ni bilo. Pač pa vlada pozitivno in naglo dela. Storila je mnogo že doslej za delavstvo. Posegla je tudi v najhujše sršenovo gnezdo v francosko banko. To je dokaz, da je socialistom procvit Francije pri srcu in prav francoska vlada bi bila lahko marsikateremu ministru za zgled. Reakcionarni častniki v Španiji še vedno na delu. Nedavno je bil izvršen v Barceloni atentat na višjega častnika Moracha). Oblast je v preiskavi zaprla več častnikov. Moracha je namreč po oktobrski revoluciji 1934 branil voditelje upornih čet. Pred veliko stavko v Ameriki, Magnati jeklene industrije v Ameriki so sklenili, da se bodo z vso odločnostjo uprli delavski nameri, da vstopijo v svobodne strokovne organizacije. Amerikanski kapitalisti imajo svoje delavske organizacije ter hočejo, da delavci ostanejo v njih. se je potem moral vršiti pod železniškim viaduktom. Organizacije v Hrastniku ni bilo moč postaviti, deloma radi podjetniškega in političnega terorja, deloma radi nezavednosti delavstva. Kljub temu pa se je kmalu našlo nekaj sodrugov, ki so pristopili kot člani k organizaciji v Zagorju. Šele leta 1906. je, s pritokom novih delavcev v Hrastnik, prišlo do ustanovitve strokovne organizacije. Med prvimi so bili ss.: Pufler Ivan, Koribski Ivan, Koribski star., Gleisner Ivan, Papp, Žibret Franc in Jože, Stuhl Karel itd. Sedanji hrastniški župan s. Malovrh pa je hodil iz Zagorja pobirat članarino v Hrastnik. L. 1907 je prišlo do prvega mezdnega gibanja in do stavke pomočnikov, ki je bila kratka in uspešna. To je dalo pobudo za nadaljnje delo. Kot protiutež proti delavskemu gibanju so nasprotniki ustanovili Turnverein, v katerem so zbirali zlasti mladino in jo hujskali proti organizaciji, v javnosti so pa delavstvo denuncirali, da so sami prevratniki, srbofili itd. Z ustanovitvijo delavskega pevskega društva »Sonnenauf-gang« se je posrečilo razbiti vrste Turnve-reina. — L. 1910. se je posrečilo doseči novo povišanje akordov. Obenem pa je začelo takoj tudi novo gibanje. Na zahtevo podjetja je prišlo iz Graza 10 orožnikov. Kot referent je prišel tudi tajnik steklarjev iz Graza Vincenc Muhitsch. Gibanje tedaj ni imelo uspeha. V početku vojne so morali steklarji k vojakom. Preostali pa so 1. 1916. stopili v stavko kot protest proti gladova-nju. Stavko so zlomile oblasti z vpoklicem vseh steklarjev v vojaško službo. Po preobratu je organizacija hitro narasla. Sledila je doba razkola v delavskem gibanju, ki pa ni mogla razdvojiti steklarjev. V teku nadaljnjih let ima steklarsko delavstvo zaznamovati par gigantskih bojev. L. 1924. je stavkalo 2 in pol meseca in odbilo zahtevo podjetja po znižanju plač. L. 1928. je trajala stavka 4 in pol meseca in je končala z delnim uspehom. Ob pojavu krize je organizacija preprečila odpust 50 steklarjev in sklenila, da bodo rajši vsi delali, četudi manj in manj zaslužili, kot pa, da bi eni delali in drugi stradali. — Organizacija, ki so jo postavili stari sodrugi, je dosegla lepe uspehe, zlasti na polju delavske zaščite in dolžnost mladine je, da si vzame zgled na starih sodrugih-prvoboriteljih. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet govor s. Kel-nerja. Nato sta spregovorila in čestitala zavednim steklarjem centralni tajnik s. Jakomin in za Strokovno komisijo s. Leskovšek. Med opoldanskim odmorom so si zunanji udeleženci v spremstvu hrastniških sodrugov ogledali steklarno, kjer so jim steklarji prikazali svoje vsakdanje težko in odgovorno delo ob razbeljenih pečeh, v ka,-terih se pretaka vrela steklena masa. Popoldne je sledila zabava na veseličnem prostoru, kjer so poleg obeh domačih godb in pevcev, sodelovali tudi vrli Celjani, pevci »Vzajemnosti«. Prireditev je potekla v najlepšem redu. Organizaciji k tej krasno organizirani proslavi čestitamo. Mestna hranilnica ljubljanska prične baje v kratkem v redu izplačevati hranilne vloge. V letu 1935 je Stavka stavbincev v Mariboru je izbruhnila danes zjutraj. Delavci stavkajo pri onih tvrdkah, ki še niso podpisale ljubljanskega sporazuma. To so pa sledeči gradbeniki: Vrabl, Štuhec, Stupan, Hoste, Ha- Lesni delavci bodo zborovali v petek, dne 10. julija ob 19. uri v Delavski zbornici, II. nadstropje. — Položaj lesnih delavcev se dan za dnem poslabšuje vsled padanja mezd. Na zborovanju v petek se bo razpravljalo o vseh važnih vprašanjih in tudi sklepalo o ukrepih strokovne organizacije za izboljšanje položaja lesnih delavcev. — Lesni delavci! Pridite vsi na to važno zborovanje, ker gre za Vašo bodočnost. V slogi je moč! Pogreba s. Polančiča, ki se je vršil minulo soboto na pokopališču v Pobrežju se je udeležilo večje število občinstva, zlasti številno so '.bili zastopani mestni uslužbenci. Kako priljubljen je bil pok. sodrug so pričali poleg številne udeležbe tudi venci in šopki cvetja, katerih ije bilo izredno veliko. Pri odprtem grobu je za mestna podjetja govoril obč. svetnik ig. dr. (Miler, za organizirano delavstvo pa se je od pokojnika poslovil s. Eržen. Predrznost hitlerijancev. Minulo nedeljo so se vozili po Mariboru na motornih kolesih trije uniformirani hitlerijamici. Ali so bili ti oboževalci nemškega fašizma sinovi mariborskih nemških purgarjev, ki so kakor znano po večini vsi pristaši Hitlerja, ali pa so prispeli iz sosednje Avstrije, kjer ne smejo nositi teh uniform, nam ni znano. Čudimo pa se, kako je mogoča taka predrznost, zlasti pri nas v obmejnem Mariboru, kar se ob vsaki priliki kaj rado po-vdlarja. Le 's težavo se je .posrečilo nekemu zaupniku pomiriti skupino delavcev, ki so hoteli izziva če na primeren način podučiti, da takšnega izzivanja ne bodo prenašali. Ako ne bodo merodajni (faktorji napravili red in pravočasno onemogočili to nezasli-šno izzivanje, bo to storilo delavstvo samo. Nepopisna posurovelost, V nedleljo zvečer je bil napovedan poslovilni večer bivšega podnačelnika drž. žel. g. inž. Grudna. Dopoldne so pa znani mariborski fašisti trosili med železničarji z opalografom natisnjene letake, naslovljene na delavce in železničarje, v katerih v zvezi s tem poslovilnim večerom zaplotniki na najostudnejši način blatijo javno, zasebno in službemo delovanje g. inž. Grudna. Letak je prava zbirka psovk, ki jih je zmožen izgovoriti in napisati le popolnoma pokvarjen izvržek človeške družbe in mora vsak dostojen človek obsojati tako rokomavharstvo, najsi bo že prijatelj ali nasprotnik inž. Grudna. Čisto jasno pa je, da so delovali pri tem umazanem1 delu ljudje, ki zavzemajo celo vodilna mesta v organizacijah, kjer uganjajo tako-zvani jugoslovanski fašistični nacionalizem Trbovlje Velik shod rudarskega delavstva Kakor smo že javili, se je vršil dne 2. julija ob 4. uri popoldne velik shod rudarskega delavstva, ki je bil tako obiskan, da je bila velika dvorana Delavskega doma do zadnjega kotička zasedana. Na shodu je s. Arh v poldrugournem govoru obrazložil navzočemu delavstvu smisel in taktiko v mezdnih gibanj. Delavstvo je z razumevanjem sledilo poročevalcu in tudi ogorčeno protestiralo proti onemogočanju boja za upravičeno delavsko zaščito. Narodni poslanec g. Pleskovič je poročal o sanaciji Bratovske skladnice, nakar se je po dodatnih pojasnilih s. Arha shod po dveurnem trajanju zaključil. Epilog. V neki gostilni se je nek hrastniški obiskovalec shoda, ki je bil član »narodne« organizacije brez članstva razvnemal, zakaj mu predsednik na shodu ni dal besede. Prvič se je sklep organizacij, da na strokovnih shodih in sestankih kakor tudi prireditvah govori določeni referent in organizirani člani organizacije. Če pa hoče kdo govoriti, naj kar sam skliče zborovanje, plača takse itd. in tudi nosi odgovornost. Ta »narodni« je tudi (pripovedoval, da pri njih dobi vsakdo besedo. To se lepo čuje, toda gg. niso imeli nikakršnih shodov in sestankov, niti ne, ko je bila potreba največja in je delavstvo bilo željno kaj izvedeti. Vedno so »narodni« nosili svoj lonček pristavljati na naše shode, če so pa v prejšnjih časih kaj sklicali, pa to ni bilo zborovanje, pač pa židovska šola. Ščurki, blato in smrdljiva vodna posoda na zapadnem obratu. Naše delavske žene se najbolj bojijo ščurkov. Sedaj pa ofpazajo, da nosijo njihovi možje »ruse« iz šihta domov. Mogoče so ruši nekakšne vrste doklade ali zaslužek, ker so tako majhni. Ali je tudi kriza kriva, da se kopalnice ne snažijo? Tudi v rovu je takšno blato, da delavcem ob-tiče čevlji v njem. Ali res stane tisti voziček gramoza TPD toliko, da bi obrat ne mogel posuti rovov, da ne bi bilo treiba rudarjem hoditi po takšnem blatu. Ne vemo, ali žg. pazniki in obratovodja tega ne vidijo ali nočejo videti? Istotako je z vodo. Posoda smrdi tako, da se studi človeku, ko pije vodo iz te smrdljive posode. Tudi zaradi te skrajno nehigijenske zadeve so delavski zaupniki že intervenirali, pa so naleteli na gluha ušesa, ker se ni v tem pogledu ukrenilo ničesar. prejela 28 milijonov novih vlog. V zadnjih dveh letih pa 70 milijonov. meršak, Špes, Gerlič in Zupec. Vsi ti zidajo večinoma v okolici Maribora. Plačujejo nizke mezde in nekateri poleg tega še izposo-jujejo svoje firme raznim šušmarjem. in ki so še nedavno terorizirali naše delavske organizacije po Mariboru ob odobravanju in s podporo takozvanih višjih nacionalnih oseb, ki so mislile s takšnimi bandami zavreti naš delavski pokret. Čemu takšna obzirnost. Kadar delavec napravi karkoli, napravijo iz tega naši meščanski dnevniki senzacijo. Ak,o pa to stori kdo izmed takozvanih »boljših krogov«, potem previdno zamolčijo njegovo ime. Tako se je zgodilo tudi te dni, ko je hčerka nekega mariborskega hotelirja skočila v Dravo, menda v samomorilnem namenu, ipa se je v mrzlih valovih premislila in oblečena preplavala ,preko Drave na drugo stran. Naši dobro informirani dlnevniki seveda niso »izvedeli« njenega imena, ker je bila prizadeta gospodična »iz boljše družbe«. Oh, če bi to bila morda kakšna tekstilna delavka! Radi zastrupljenja krvi je pdlegel poškodbi na nogi 72-letni viničar Florijan Jelen tpri Sv. Martinu na Pohorju. Poškodbo je pred kratkim časom zadobil pri košnji, kjer ga je nek kosec po nesreči zadel s koso v levo nogo. Ker poškodbi ni posvečal pažnje, ali pa ni imel na razpolago denarja, ije umrl na posledicah zastrupljenja krvi. Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev priredi v nedeljo, dne 12. julija v gostilni Weber na Pobrežju svojo letošnjo poletno veselico. Začetek streljanja za dobitke ob 10. uri dopoldne. Pričetek veselice ob 3. uri popoldne. Vsa bratska društva, kakor tudi člani in prijatelji društva so prisrčno vabljeni. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica dne 19. julija t. 1. — Odbor. Prijatelj Prirode, Maribor. V nedeljo, dne 12. julija izlet na Beigot-Lobnica. Odhod s koroškim vlakom do Ruš ob pol 6. uri. — Nadalje prosimo vsa društva in organizacije, ki so prejela vabila za skupni izlet na Pohorje, dne 19. julija, da ta dan rezervirajo za omenjeni izlet. Odbor. Dr. Marinič Fran se ;e preselil v Koroščevo ulico 26 in ordinira od 9. do tl. ure in od 2. do 4. ure (14. db 16. ure). Poslovne ure »Putnika«. »Putnik« Maribor sporoča, da bo njegova biljetarna in menjalnica poslovala do nadaljnjega od pol 8. ure zjutraj do 12. ure ter od 15. ure popoldne do pol 19. ure. Tako bo dana možnost tudi vsem onim, ki so od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer zaposleni, da si pred 8. uro, oziroma po 6. uri nabavijo vse vozne karte, valute in informacije za potovanje. Ekspozitura na glavnem kolodvoru posluje kakor do sedaj pri vseh vlakih, ponoči in podnevi. Zagorje ob Savi Stavka brezposelnih Da se zaposli veliko število brezposelnih v revirjih, je banovina začela z zgradbo zložnejše ceste med Zagorjem in Trbovljami, ki bo vodila iz Zagorja čez Slačnik. Dela na terenu so se pričela pred enim mesecem. Točasno je bilo zaposlenih 116 delavcev. Plača je znašala Din 2.50 na uro. Ker pa ti delavci, od katerih je nad polovico družinskih očetov in takih samcev, ki morajo gotovo še koga podpirati, niso mogli z nizko mezdo shajati, so večkrat prosili za vsaj skromno povišanje plač. Vršila so se tozadevna posredovanja na občini in banovini. Ali vse zastonj. Tisti, ki so imeli pri zadnjih občinskih volitvah toliko sooutja z brezposelnimi, molče sedaj kot grob. Ko je pred tednom občina odredila, da se morajo, radi velikega števila samskih brezposelnih, ki jih nima kje zaposliti, pri gradnji ceste zaposleni 14 dnevno menjavati, je med njimi zavrelo in so stopili v četrtek dopoldne v stavko, kako ogorčeni in obupani so ti ljudje, je razvidno iz dejstva, da so sklenili ostati v stavki na licu mesta, kljub temu, da so na prostem izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam in da gladujejo. Vodstvo ZRJ je takoj zaprosilo g. narodnega poslanca Pleskoviča iz Trbovelj, da je šel z brezposelnimi na banovino, kjer so ponovno zaprosili za skromno povišanje plač in pa polno zaposlitev. Vendar odgovor, ki so ga tam dobili, je bil negativen. Med tem časom so pa tudi ostali brezposelni na drugih cestah vse delo ustavili. Brezposelni so tudi ljudje, ki hočejo živeti in zato bodo gospodje morali s tem računati. Kranj Kje je morala ...? Gradbenik g. Bidovec je bil med prvimi podjetniki, ki se je z lastnoročnim podpisom obvezal, da bo izpolnjeval zahteve stavibinskega delavstva. Ni se pa še dobro posušilo črnilo na papirju, moramo na žalost ugotoviti kršenje pogodbe. Zidarjem in tesarjem ne plačuje določenih mezd. Poleg tega pa krši obrtni zakon in zakon o zaščiti delavcev. V četrtek, dne 2. t. m. so med prostim časom trije organizacijski zaupniki hoteli intervenirati pri podjetniku zaradi izvedbe volitev obratnih zaupnikov, radi mezd zidarjev in tesarjev in radi zakonitega odpovednega roka delavcev Jubilejni dan steklarjev v Hrast-niku Veličastna proslava 30 letnice obstoja razredne strokovne organizacije. Maribor % %r Leše pri Prevaljah Prvi izlet članov podružnice »Vzajemnosti« na Smrekovo pri Črni. Za izlet se je razvila obširna agitacija. Pričakovali smo zlasti udeležbe iz Šoštanja in Mežice. Obžalujemo pa, da se ravno iz teh dveh krajev ni nihče udeležil tega krasnega izleta. Zato pa vsa čast izletnikom podružnice »Vzajemnosti« iz Črne, katerih je prišlo zelo lepo število. Prepričani smo, da ni bilo nikomur žal, ki se je tega izleta udeležil. Upamo, da bo tudi v bodoče udeležba na naših izletih kolikor moč velika. Zlasti tudi, da bodo prišli tisti, ki dajo iniciativo. Pomen skupnih izletov je tako velik, da jih nikakor ne gre omalovaževati. Priporočamo agilnost in resno delo tudi na tem področju! pri odpustu. G. Bidovec jih je odslovil, češ, da nima časa se z njimi razgovarjati in da ga tekom tedna sploh ne bo imel. Še istega dne popoldne pa je med delovnim časom dva zaupnika na mestu izplačal in odpustil. Istočasno pa je »pridigal« delavcem, da jim organizacija in sodrugi ne bodo nič pomagali in jih pozval, da če je med njimi še kakšen »pobunež«, naj takoj izstopi, da se ga takoj izplača. In tako se odpusti brez odpovednega roka še nadaljujejo; 'zadostuje samo, da delavec izjavi, da se mora podpisana pogodba upoštevati. Odpuščena zaupnika sta radi tega postopanja gospoda Bidovca prosila na intervencijo sreskega načelnika, kjer so podjetniki tudi overovili svoje podpise. Gospod sreski podnačelnik je o zadevi izjavil, da je g. Bidovec na dobrem glasu, da se ne ve nič slabega o njemu in da je uverjen, da on upošteva to kar je podpisal, sicer pa, da naj se prizadeta obrneta na Inšpekcijo dela. Od dela izčrpani delavci vedo nekaj več o socialnih prilikah pri podjetju Bidovec, kot pa merodajni faktorji, zato si bodo pač morali poiskati svojo pravico kakor bodo vedeli in znali. Omenimo naj še, da imamo na Brdu, kjer g. B. trenutno za-posljuje večino svojih delavcev, še nekega višjega gospoda, o katerem bomo še spregovorili. »Gorenjec«, ki ima povsod svoj ncs. in ki je bil pred kratkim tako hitro pripravljen »ustreči želji« Božičevega delavstva, molči kakor grob o borbi za pravico stavbinskega delavstva. Še ena slika.,. Tukajšnji stavbni podjetnik g. Plemelj, d.oma iz Blejskega kota, gradi neko vilo v Kranju. On se poslužuje svojevrstnih metod. Loči organizirane in neorganizirane tako, da prvi delajo po 10, drugi pa po 12 do 14 ur dnevno. Izplačuje samo predujem, seveda mnogo manj, kakor znaša faktični zaslužek. Nekateri delavci po dveh mesecih zaposlitve niti ne vedo, koliko znaša njihova urna mezda. Take podjetnike bi morali dati na črno listo in dobro bi bilo, da bi jih tudi slikali, da bi jih javnost poznala. Soltunj K obletnici stavke usnjarskega delavstva v tovarni Woschnagg. Dne 6. julija je poteklo eno leto kar se je Woschnaggovo delavstvo poslužilo skrajnega sredstva, stavke za zaščito svojih pravic. »Delavska Politika« je že mnogo pisala o šikanah, preganjanju in zniževanju plač delavstva v tej tovarni. Ni čuda, da se je 95 odst. delavstva hipoma organiziralo >n stavilo potom svoje organizacije SDSZJ zahteve po sklenitvi kolektivne pogodbe. — Lastniki podjetja so vse zahteve delavstva odklonili in tako so Woschnaggi prvič doživeli, da so se jim roboti uprli. Dne 6. julija 1935 je delavstvo na zborovanju kompletno sklenilo, da ne gre prej na delo, dokler se njihovim zahtevam ne ugodi. Razpoloženje delavstva za stavko je bilo izvrstno, pogreška je bila samo ta, da ni delavstvo za tako borbo imelo nobene izkušnje. Dne 7, julija pa se je vršil zlet »Svobode« v Celju in se je večji del delavstva udeležil zleta; zvečer, ko se je delavstvo vračalo z zleta, je moralo takoj stopiti v akcijo in zastražiti tovarno, nihče ni slutil, da se bo isti dan pri vseh okoliških župnijah oznanilo, da se pri Woschnaggu sprejemajo delavci, in da bodo vsi meščanski časopisi prinesli oglase, da se pri Woschnaggu sprejemajo kvalificirani delavci. Razen tega ima W>oschnagg precej močan uradniški in paz-niški aparat, ki je bil pridno na lovu za stavkokazi in vendar se jim kljub ogromnemu bobnanju ni posrečilo, spraviti v tovarno — predno so jo delavci zastražili od stavkujočih več kot 15. Omeniti moramo, da so lovci na stavkokaze jako različnega naziranja in pisane preteklosti. Eni bi se radi že kar javno hitlerjevsko pozdravljali, drugi zopet kar živi v nebesa zlezli, nek gospod ima vodilno vlogo kadar se v cerkvi moli roženkranc in lita-nijp ter se nekatere tercijalke že hudujejo nad njim, ker jim je prevzel kšeft. Vendar so nrvi kakor drugi složno delali na tem, da bi zlomili pravično borbo delavstva. Pa tudi Woschnag sam ni imel ta dan mirne noči. Ob 2. uri po polnoči je na straži stoječe delavstvo ustavilo pri vhodu v tovarno 2. strojnika po katere je šel sam Woschnagg s svojim paznikom na dom. To pot je delavstvo lahko videlo, kakšen strah ima kapitalist, da ne bi moral deliti kaj tistim, ki mu ustvarjajo bogastvo. Dne 8. julija pa so se vršila na tukajšnji občini v navzočnosti g. sreskega načelnika, zastopnika tovarne in zastopnikov delavstva, pogajanja, toda brez uspeha. Najtežje stališče je tedaj imel g. župan, ki je obenem tvrdkin pravni svetovalec, Dne 9. julija so se vršila ponovna pogajanja, tokrat tudi ob navzočnosti zastopnika banovine in inšpekcije dela; dosegel se je sporazum, s katerim se je delavstvu priznalo zakonite pravice, priznalo delavske zaupnike in strokovno organizacijo. Nadalje je podjetje pristalo na to, da se bo tekom enega meseca sklenila kolektivna pogodba, kar se je pozneje tudi res zgodilo. Vse zavedno delavstvo je bilo z uspehom zadovoljno, ker je to bil vendar iprvi korak k boljšemu koščku kruha. Kar je pozneje sledilo: odpuščanje delavstva, popolna ustavitev tovarne za 14 dni, o tem bi lahko napisali celo knjigo, kakor je to storil nek delavec o Bati, kaj pa počenja sedaj del Woschnagigcvega delavstva, bo tudi zapisano v zgodovini. Ob tej prvi obletnici pa vsa čast vsem tistim delavcem, ki še nisio pozabili na pravično borbo; njihova bo zmaga! Velenje Rudarsko zborovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 12. julija s pričetkom ob 9. uri dopoldne v restavraciji Rak. Referent pride iz Maribora. Sodrugi, skrbite za čim večjo udeležbo. Prevalje Krasno delavsko zborovanje Na splošno željo, delavcev iz tovarne za izdelovanje papirja grofa Thurna v Prevaljah, je povabila podružnica SDSZJ s. dr. Reismana, da bi prišel predavati tudi v Prevalje o socialni zakonodaji. V nedeljo, dne 5. julija t. 1. se je to predavanje vršilo v dvorani gostilne Rozman, ki je naj,večja dvorana v Prevaljah. Razen iz papirnice so prišli tudi številni delavci, obrtniški pomočniki, rudarji iz Leš, kovinarji iz Guštanja in celo nekaj rudarjev mežiškega rudnika, kar najbolje dokazuje, kako si delavstvo v teh težkih časih želi takšnega poduka in izobrazbe v svoji socialni zakonodaji. Predavanje je otvoril predsednik podružnice s. Staudeker, ki je v zbranih besedah pozdravil navzoče s povdarkom potrebe samoizobraz-be delavstva, če hoče doseči zboljšanje svojih žalostnih razmer. S. dr. Reisman je nato v skoro triurnem predavanju v poljudnih besedah razlagal najvažnejša določila novega poslovnega reda, ki ga je pravkar izdal minister socialne politike za industrijska, tvorniška podjetja. Večina delavcev in delavk je prvič slišala, kako važna zakonita določila veljajo že leta ;n leta za obrambo delavskih pravic po zakonu o zaščiti delavcev in obrtnem zakonu. Izkazalo se je, da zlasti v papirnici še ne izvajajo §§ 219. 220 in 221 obrt. zakona. — Čeprav so ta določila prisilnega značaja, da se delavec tem pravicam niti s pogodbo ne more odreči, so se vendar pred dvemi leti krščanski sccialci dogovorili s podjetjem, da se delavstvo tem pravicam prostovoljno odreče. Na ta način seveda ni mogoče, da bi si proletariat izboljšal svoj položaj in dosegel modernejšo socialno zakonodajo, kot n. pr. Prepotreben plačan dopust, če se bomo celo sami odrekali dobrotam, ki smo jih v dolgih desetletjih pridobili in itak delodajalci še teh ne priznavajo. Rešitev delavstva je le v samem sebi, delavci sami si mcr&jo priboriti svoje pravice potom svobodnih strokovnih organizacij in s svojim delavskim časopisom. Navzoči so z največjo pazljivostjo sledili govorniku in ga ponovno prekinjali z odobravanjem. Končno se je priglasilo takoj 20 novih naročnikov »Delavske Politike«, Številni mladi sodrugi pa so izjavili, da bodo šli še dalje, na delo, na agitacijo za organizacijo in delavski list in ne bodo prej mir.o-vali, dokler ne bo v vsakem delavskem stanovanju' »Delavska Politika« in tudi v vsaki gostilni, povsod, kjer delavec pušča svoj težko prisluženi denar. Odločnost teh mladih sodrugov nam je porok, da se bodb te obljube tudi izvedle in da bo začelo tudi okrog Prevalj novo združevanje in življenje vseh, ki žive od dela. Z zelo tehtnimi pozivi za to trezno delo je predsednik s. Staudeker zaključil to krasno delavsko zborovanje, kateremu je prisostvoval tudi zastopnik upravne oblasti. V najlepšem- redu in miru se je delavstvo zadovoljno in veselo razhajalo, nekateri takoj na. popoldanski šiht, čeprav je bila nedelja. Slovenska Bistrica Zborovanje delovnega ljudstva, ki se je vršilo minulo nedeljo v hotelu »Beograd« je prav lepo poteklo. Vkljub lepemu poletnemu vremenu se je zbralo večje število- s-o-drugov, ki so se udeležili zborovanja. Za predsednika zborovanja je bil soglasno izvoljen s. Dorn, nakar so vrli delavski pevci zapeli »Delavski pozdrav«. -Prvi je govoril s. Petejan, ki je v daljšem referatu obrazložil politični položaj. S tem v zvezi je podčrtal tudi nujne zahteve delovnega ljudstva. Za svoja izvajanja je žel dolgotrajno odobravanje. Kot drugi je govoril s. Jelen o potrebi ustanovitve Socialistične zveze delovne- Delavski pravni svetovalec Guštanj, Vprašanje; Moja žena je podedovala po stariših nek znesek, katerega bi ji moral izplačati brat in za katerega se je vknjižila na bratovo posestvo. Leta 1931 je posestvo prešlo v druge roke, vendar je kupec prevzel obveznost, -da bo dedščino ženi izplačal in sicer proti trimesečni odpovedi. Kljub temu pa se zdaj sklicuje na kmečko zaščito. Ali je mogoče dedščino od njega izterjati? Odgovor: Dedščinska terjatev Vaše žene je sicer nastala pred 20. aprilom 1932. leta, ko je stopila v veljavo zaščita kmetov in so prišle pod zaščito vse terjatve nastale pred tem dnem. Vendar so -po sedanji uredbi o zaščiti kmetov dedščinske terjatve izvzete iz zaščite, tako da morajo take terjatve plačevati t-udi kmetje, ki so sicer zaščiteni. Le ako bi Vaša žena -mo-rala dobiti svoj dedni delež v naravi, t. j., ako -bi morala dobiti kako njivo, travnik itd., bi bil posestnik, od katerega ima terjati svoj dedni delež, glede te terjatve zaščiten, ako bi Vaša žena zahtevala mesto travnika in njive njuno denarno vrednost in sic^r ono vrednost, ki sta jo travnik ali njiva imela v času, -ko je terjatev Vaše žene nastala. Ako pa ima Vaša žena terjati le dedščino v denarju, bo mogla to terjatev vedno iztožiti in voditi za nj.o na zavezančevo posestvo tudi izvršbo, seveda pa ibo treba pred tožbo terjatev odpovedati na tri mesece. Litija Vprašanje: Nek delavec je bil v gostilni na stanovanju in hrani ter je ostal ob -odhodu dolžan okrog Din 1000. Vendar je po dovršenem dnevnem delu pomagal gostilničarju pri raznih delih. Ko pa je -o-dšel, mu gostilničar za ta dela ni hotel ničesar plačati, ampak je delavcu v kritje svoje terjatve celo prodal -obleko. Sedaj pa mu še grozi s tožbo. Ali je upravičen tožiti? Odgovor: Ako se delavec in gostilničar nista dogovorila, da bo gostilničar delavcu dajal hrano brezplačno za dela, katera prš njem opravlja, bo -moral delavec hrano plačati. S-mei pa bo zahtevati primerno nagrado -od gostilničarja za pri njem izvršena dela, ako se ni zavezal, -da bo taka dela brezplačno vršil. Gostilničar mu ne bi smel prodati obleke, dasiravno mu je bil delavec dolžan za -hrano- in stanovanje. Do -prodaje delavčeve obleke bi lahko prišlo le, ako bi gostilničar svojo terjatev že iztožil ter potem -obleko zarubil, seveda le v k-o-likor obleka -delavcu ne bi bila nujno potrebna, ker le v takem -primeru je obleka rubljiva. Če je gostilničar obleko samolastno p-rodal, sme delavec zahtevati odškodnino za obleko, razen tega pa je tako dejanje tudi kaz-nji-vo in lahko delavec pri pristojnem sodišču predlaga kazenski pr'egon zoper gostilničarja. Gostilničar pa mo-re delavca na plačilo ostanka svoje terjatve še vedno tožiti. Prekmurski cigani pred sodiščem (Iz sodne razprave v Mariboru.) Pred okrožnim sodiščem v Mariboru so stalni gosti prekmurski cigani. Nekateri sedijo kot obtoženci v sodni dvorani, nekateri v jetnišnici sodišča, drugi, katerim so prisodili preko 1 leta robije, pa v moški kaznilnici onstran Drave. Pred sodiščem je tudi karnenita klop, in na tisti posedevajo vsako soboto stare in mlade ciganke s pun-kelci, v katerih nosijo otroke in živež svojim možem in ljubčkom v zaporih, ker je v soboto dan obiskov. Razprave proti ciganom ne prinašajo sicer ničesar novega, vedno ena in ista pesem, tatvine in zopet tatvine. Ali vendar so še baš ciganske razprave najbolj zanimive na sodišču. Svet za sebe so ti cigani. Kradejo res kot »cigani« in tudi vse utajijo, kar so priznali, pa prekličejo, češ da so jih orožniki tepli. Toda kdo jim vidi v notranjost? So li ti ljudje res tudi odgovorni za svoje dejanje po paragrafih, kot drugi državljani, ki so imeli skrbno mladost, vzgojo, streho nad glavo od rane mladosti m obleko za zimo? Ena sama razprava nam razgrne posebnosti tega sveta, v katerem živijo — cigani. 5 jih je sedelo na obtožni klopi in so odgovarjali. Sodnik; »Zakaj ste ukradli špirit?« Cigan; »Sem mislil, da je v steklenicah šnops.« Sodnik: »Horvat Matjaž, zakaj si kradel?« Cigan Matjaž: »Saj nisem hotel, pa mi je prigovarjal tisti kmet in mi je obljubil, da mi bo dal potem celo zimo jesti.« (Matjaž je star 18 let.) Sodnik: »Danes tajiš vse, zakaj pa si priznal orožnikom?« Cigan: »Sem moral, ker so me 5 dni gonili gozdu in tepli.« Sodnik: »Saj te je tudi oni cigan obdolžil, cigan pa cigana vendar ne bo noter tlačil?« — Nato cigan ne odgovori več. * Sodnik: »Koliko otrok imaš?« Cigan: »9 nezakonskih.« Sodnik: »Koliko sta vidva ukradla?« Cigan: »Na kolodvoru v Murski Soboti iz vagona 3000 dinarjev in pri kmetu 2 soda vina in jabolčnika, v vsakem je bilo po 50 litrov. Soda sva spravila v gozd in tam sva celi teden pila, dokler nista bila soda prazna.« Sodnik: »Dvakrat si priznal, orožnikom in potem še preiskovalnemu sodniku, na sodniji te pa vendar niso tepli?« Cigan: »Če so me pa orožniki furt bili, tudi ponoči, na sodniji sem bil pa še čisto zmejšan od tepenja.« Sodnik: »Saj je tudi tvoja mati pravila, da sedaj nekaj časa ne bo treba beračiti, ko ste ponoči toliko mesa prinesli v Žaklju domov.« Cigan: »Ni res, ničesar nismo prinesli. Imam priče, da takrat celi teden nisem bi F doma.« Sodnik: »Ampak te priče so vsi cigani.« Sodnik: »Hišo imaš. Koliko je vredna?« Cigan: »6C0 dinarjev že.« ga ljudstva, izobraževalnega dela med delovnim Ljudstvom in širjenja našega delavskega časopisja po delavskih domovih. Zborovanje so zaključili zopet pevci z lepo delavsko pesmijo. Pevcem je treba priznati, -da so od svojih zadnjih nasto-pov lep-o napredovali. — Popoldne ipa se je vršila prireditev delavskih kolesarjev, ki je prav tako lepo uspelo. Senovo pri Raj^efiburfii Po občinskih volitvah. Kakor sem že zadnjič poročal, so se pri nas na Senovem vršile občinske volitve v ponedeljek, dne 29. junija. Vloženi sta bili dve listi in sicer lista JRZ in delavsko-kmečka opozicijska lista. Volilnih upravičencev je bilo 895, volilo je 562 volilcev ali 62 odst. JRZ je dobila 353 glasov ali 39 odst., za opozicijo je glasovalo 209 volilcev ali 23 odst. Mandatov je dobila JRZ 21, opozicija 3. Značilno je samo to, da je glasovalo za JRZ komaj 39 odst. vseh volilcev. Jeruzalemci so prignali na volišče vse, tudi take, ki so takoj, .