OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE , V AMERIKI vol. xxx. — leto xxx. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 11, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 49 DomaČe vesti Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Stephen P. Kish iz 7910 Lake Avg. so se 4. marca zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo delal družbo svoji sestrici. Dekliško ime matere je bilo Catherine Bizaj in tako sta Mr. in Mrs. Michael Bizaj iz 3175 W. 54 St. zopet postala stari oče in stara mat;. Čestitamo! Lep uspeh veselice Društvo Ribnica št. 12 SDZ se lepo zahvaljuje vsem poset-nikom veteranske veselice, ki se je vršila prošlo soboto večer v SND. Udeležba je bila prav dobra in zabava v vseh ozirih zadovoljiva. Pismo iz domovine Mrs. Puntar na 19148 AbBy Ave. sporoča, da ima pismo za Karla Hrena, ki je bilo naslovljeno na 14910 Sylvi& Ave., ter je od Marije Keržišnik iz Kostanjevice pri Krškem. Vstopnice za koncert Glasbene Matice Vstopnice za koncert Glasbene Matice so že sedaj v predpro-daji in se dobe pri članih ter v Oražmovi slaščičarni v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Gasolin se podraži Standard Oil Co. je naznanila, da se jutri podraži gasolin za cent in pol pri galonu, nakar bo-do brez dvoma enako ^zvišan j: cene odredile tudi ostale gaso-linske družbe. To pomeni, da bo navadni gasolin stal 21 centov galon, gasolin boljše kvalitete pa 23 centov. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Mary Kirn iz 14904 Westropp Ave, Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, cvetlice in karte ter se priporoča za nadaljne obiske. Illuminating Co. ponuja milijon povračila Cleveland Electric Illuminating Co. je naznanila, da je pripravljena plačati odjemalcem milijon dolarjev povračila, kar bi se zgodilo v obliki predplača-nih računov, ako bi mesto odnehalo z borbo za znižanje električnih cen. Župan Burke pa je dal razumeti, da s ponudbo ni zadovoljen in da mestna vlada bo nadaljevala z napori za boljšo poravnavo. Družba je imela lani okrog 43 milijon dolarjev in pol dohodkov, od katerih so tretjino plačali hišni konzumenti. To pomeni, da bi milijon dolarjev povračila pomenilo povprečno po $3.50 za posameznega konzumenta. Anglija in Belgija London, 5. marca (o. n. a.) v tukajšnjih diplomatičnih krogih je izzvala Bevinova izjava, da se nadejo zaključiti z Belgijo slično pogodbo ^ot s Francijo, ogromno pozornosti in mnogo ugibanja. Upoštevajoč pogoje franco-sko-britanske pogodbe, tolmačijo diplomati, da je zgrajena na načelu, da pripada vsem štirim Velesilam odgovornost, skrbeti za preprečenje novih nemških agresij. Ker pa Belgija ni velesila, je videti jasno, da bo moral Bevin še podrobnejše objas-niti, na kakšni osnovi naj bo zgrajena nameravana pogodba z Belgijo. Molotov odprl konferenco zunanjih ministrov Na otvoritveni seji je v dnevni red vključil vprašanje Kine, toda Marshall se je zoperstavil MOSKVA, 10. marca—Sovjetski zunanji minister v. M. Molotov, ki je odprl prvo sejo konference ministrov za zunanje zadeve, je v nepričakovani potezi vključil v dnevni red seje zapleteno vprašanje Kine. Ameriški državni tajnik G. C.* -— Marshall se je temu takoj zoperstavil in dal protipredlog, da se na konferenci razpravlja o znižanju okupacijskih čet v okupiranih državah Evrope. Sovjetski zunanji minister je rekel, da bi moralo vprašanje Kine biti podvrženo diskuzijami in sicer v zvezi z konferenco, k' se je vršila v Moskvi leta 1945 in na kateri je bilo sklenjeno, da se Zedinjene države, Anglija in Sovjetska zveza ne bodo vmešavale v notranje zadeve Kine. Marshall je odgovoril, da nima nič proti tem diskuzijam, da pa želi vsaj do jutri imeti časa, da bi proučil to vprašanje. Z svoje strani je tudi Molotov povedal isto glede predloga ameriškega državnega tajnika. V kolikor se bodo ta vprašanja vključila v dnevni red konference, bo program konference, ki se je v prvi vrsti Wfla ukvarjati z vprašanjem mirovnih pogodb za Nemčijo in Avstrijo, ogromno proširjen. Na konferenci se je pokazala dobra volja Otvoritvena seja se je razvijala z nenavadno naglico in z mnogimi izrazi dobre volje. Poleg diskyzij glede Kine in znižanja okupacijskih čet so ministri odločili, da stalno uničijo militaristično nemško državo Prusijo. Priporočilo za takšno rešitev je prišlo tudi od strani zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo in od strani zastopnikov ministrov za zunanje zadeve, (ki so imeli svoje konference v Londonu). Ministri so dalje dosegli soglasnost glede dnevnega reda od šest točk. Tudi vprašanje Trsta na dnevnem redu Do jutri je odložena zahteva zavezniške reparacijske agencije, ki predstavlja zapadne male države, da se postavi na dnevni red njene predloge v zvezi z reparacijami. Zunanji ministri so odobrili predlog, da začnejo delati na mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo. Seja za zaprtimi vrati se bo o tem vprašanju vršila jutri. Dalje so zunanji ministri pristali na diskuzije glede finančnega položaja Trsta. V Barbertonu so imeli majhen potres v Barbertonu, Ohio, se je sno-či okrog 8:40 čutilo potresne sunke, ki so trajali več sekund in bili tako močni, da so se zibali stoli in premikali kozarci na barab. Kolikor znano, ni potres povzročil nobene škode in tudi poškodovan ni bil nihče. Ali gre za naravni potres ali kaj, še ni ugo to voljeno. Edina potresna opazovalnica v deželi, ki je rekordirala potresne sunke v nedoločenem kraju, je bila ona v San Diego, Cal., dočim aparati enake postaje na univerzi John Carroll v Clevelandu niso najavili ničesar. Mestni inženir Bushey v Barbertonu je snoči rekel, da je de RAZPRODAJA RADI OGNJA POVZROČILA SKORO KRAVAL BOSTON, 10. marca. — "Prirodni ženski nagon", dobiti nekaj po nižji kot normalni ceni, ali kot se te: mu pravi v Ameriki , "bargain hunting", je danes sko-ro povzročil kraval v tem mestu. Ko je veletrgovina File-ne's naznanila, da se bo danes zjutraj začela razprodaja blaga, vrednega $1,400,000, ki je bio poškodovano v požaru, se je tam zbralo okrog 15,000 žensk, ki očividno niso mogle čakati, da se odpro vrata trgovine. V velikem navalu so ženske podrle ena vrata, pritisk na druga pa je zdrobil šipo v vratih. Blago, ki je bilo dano na razprodajo, je prišlo iz neke veletrgovine v Dallas, Tex., v kateri je bil nedavno velik požar. Truman bo jutri govoril o Grčiji WASHINGTON, 10. marca-V sredo bo predsednik Truman nastopil pred obema zbornicama kongresa ter v posebni poslanici podal stališče Zed. držav v zvezi z apelom Grčije za finančno po-.. . . moč, ker ji Anglija ne more več s* ,:tpo*nagaU. Tozadevno naznanilo je bilo dano v javnost po izredni konferenci v Beli hiši, tekom katere S3 je Truman posvetoval z 12 kongresnimi voditelji obeh strank. Administracija želi podpreti sedanjo šibko vlado Grčije z orožjem in denarjem, ker smatra, da je edina pot, ako se hoče ustaviti val komunizma.. Poudarja pa se, da Zedinjene države ne nameravajo poslati svojega vojaštva v Grčijo. zapadna stran Barbertona v te ku zadnjih dvajset let pogrezni- la za okoli dva čevlja. --« V BELGRADU SO OBSODILI NA SMRT 9 NEMCEV BELGRAD, 9. marca—Vojaška sodnija v Belgradu je obsodila na smrt 9 Nemcev zaradi vojnih zločinov. Istočasno je" izrekla kazen od osem do dvajset let prisilnega dela za tri ostale Nemce. Med na smrt obsojenem! se nahaja tudi lieut. gen. Harold Turner, ki je bil poveljnik nacistične vojaške administracije v Srbiji. Naročajte, širite 'Enakopravnost!" in čitajte Senatni odbor potrdil imenovanje Lilienthala WASHINGTON, 10. marca—Senatni odbor za atomsko energijo je z 8 proti 1 glasu potrdil imenovanje Davida E. Lilienthala za predsednika komisije za atomsko energijo. Istočasno je odbor potrdil no-*—---- ZED. DRŽAVE DOBIJO 23 BAZ NA FILIPINIH MANILA, 10. marca. — Iz uradnih krogov prihaja obvestilo, da bodo Zed. države dobile 23 vojaških, mornariških in letalskih baz. na Filipinih in sicer po sporazumu med obema vladama, ki bo podpisan koncem tekočega tedna. Po sporazumu bodo Zedinje-nim državam izročene med ostalim sledeče baze: Clark Field, baza v centralnem Luzonu, Stot-senbergen, Manveles," Leuti, Sa-mar, taborišče John Hay, Siibic, Tawltawi, Sangley, Naule, Palawan, Catillejos in Zambales. minacijo W. W. Waymacka, L. L Strausa, Dr. Robert Bacher-ja in Samner T. Pike za člane komisije, Carrol Wilsona pa za glavnega upravitelja. Edini glas, ki je bil oddan proti Lilienthalu, je bil glas ohijs-skega senatorja John B. Bri-ckerja. Za Lilienthala sta oddala svoje glasove med ostalimi tudj senatorja Connally in Vanden-berg, večinska voditelja obeh strank v senatu. Imena članov komisije bodo sedaj prišla pred senat za potrditev. Senator Bourke Hicken-looper, predsednik odbora je izjavil, da bo podal priporočilo odbora senatu in sicer danes popoldne. Mnogi senatorji verjamejo, da se bo borba nadaljevala še tri tedne, ker bosta obe strani poskušali pridobiti glasove tistih senatorjev, ki še niso volili. Verjetno je, da se bo pred senatom vodila huda borba, kajti najhujši nasprotnik Lilienthala, senator Kenneth, je obljubil, da bo to "prekleta borba, kakršne senat še ni videl." Prehrana v Jugoslaviji kritična; Amerika posreduje za dobavo žita Angleži prijeli 20 ameriških mornarjev v Sveti deželi Obtoženi so, da so pomagali Judom pri nelegalnem vstopu v Palestino in kršenja zakonov JERUZALEM, 9. marca—Angleži so aretirali 20 ameriških mornarjev in jih pripeljali pred poroto v Haifo pod obtožbo, da so pomagali in nagovarjali k nelegalni imigraciji v Palestino. Mornarji, ki so tvorili posadko zajete judovske ladje, so Judje in ne-Judje. Istočasno je angleško vojaško poročilo objavilo, da je število žrtev spopadov naraslo koncem tedna na 10. Poročilo pravi, da je eden angleški vojak bil ubit, šest ostalih pa da je bilo ran je? nih v spopadu med Tel Avivom in Haifom. Devet oseb je bilo v zadnjem spopadu ubitih. Angleški častniki so priznali, da pričakujejo nove napade, kot posledico deportacije Judov, ki so na zajeti ladji nelegalno prišli v Palestino. Angleški uradni krogi pravijo, da se je 599 nelegalnih imi-grantov nahajalo na ladji "Abril." Z izjemo ene nosne žene in Ajenega moža so bili Vsi deportirani. Uradno poročilo pravi, da so ameriški mornarji bili aretirani včeraj, ko je ladja "Abril" bila pripeljana v Haifo. Bomba vržena proti predsedniku Roxasu Lakota preti 5,000,000 prebivalcem Bosne, Hercegovine, Dalmacije in enega dela Slovenije BELGRAD, 9. marca—(Poroča Arthur M. Brandel v "New York Times")—Ambasada Zedinjenih držav je danes pristala, da od Mednarodnega sveta za nujno pomoč v hrani zahteva za Jugoslavijo 100 tisoč ton žita in sicer zaradi izredno kritičnega stanja prehrane, o kateri je neki uradnik UNRRA-e izjavil, da je to "največja kriza, odkar so Nemci zapustili razdejano in uničeno deželo." Nevarnost lakote se je poja-*"-—-——--- vila nenadoma in preti 5,000,000 prebivalcem Bosne, Hercegovir ne, Dalmacije in enega dela Slovenije. Gre v prvi vrsti za kraje v hribih, ki so bili najtežje pri-zadeti ob začetku delovanja UNRRE-e pred dvemi leti. Zadnje tedne sem govoril z mnogimi uradniki UNRRA-e, ameriškimi diplomati in jugoslovanskimi veščaki. Do pr^ par tednov je vse izgledalo optimistično in se je pričakovalo, da se bo navzlic dv6h hujših suš dežela prerinila skozi zimo. Zato se je relifni program UNRRE-e končal pred kratkim in poslednji sklad v znesku $35,000,000 je bil uporabljen za industrijsko obnovo dežele. VZDRŽEVANJE NEMČIJE STANE ZED. DRŽAVE ŽE POL MILIJARDE BERLIN, 10. marca. — Gen. Joseph McNarney je danes izjavil, da so ameriški davkoplačevalci potrošile približno $500,-000,000 za vzdrževanje Nemčije, za katere poraz so Zed. države porabile milijarde dolarjev. V svojem poročilu je gen. Mc Narney rekel, da je denar uporabljen, da se prepreči popolni ekonomski polom v Nemčiji. V vsoti niso vključeni stroški za vzdrževanje ameriške okupacijske armade, ki šteje približno 125,000 mož. POMOŽNI DRŽAVNI TAJNIK IMENOVAN WASHINGTON, 10. marca. — Predsednik Truman je danes imenoval John E. Peurifoya iz Južne Karoline za pomožnega državnega" tajnika. Peurifoy je do sedaj opravljal službo kot vršilec poslov pomožnega tajnika. MANILA, 9. marca. — Neki atentator, katerega' policija ni mogla ujeti, je vrgel proti predsedniku Filipinov, Manuela A. Roxasu, ročno granato, ki. je eksplodirala 1q, kakšnih 20 čevljev od njega. Granata je bila vržena na tribuno, s katere je Roxas imel govor glede amendmenta za ameriško ekonomsko enakopravnost z Filipinci. (Amendment v ustavi Filipinov, katerega Roxas zagovarja, bi nudil ameriškim državljanom iste ekonomske pravice kot jih imajo Filipinci.) Uradno je naznanjeno, da ni ob priliki eksplozije predsednik dobil nobenih poškodb. J o s e Avelino, predsednik senata, je v zadnjeta trenotku p redno je granata eksplodirala isto z nogo brcnil vstran. Sporočeno je, da je eksplozija ranila nekega fotografa, ^ki je edina žrtev tega ponesrečenega atentata. Jutri bodo Filipinci imeli volitve v zvezi z tem amendmen-tom ustave, ki bo ameriškim državljanom nudil posebne privilegije. REP. KONVENCIJA BO MENDA V CHICAGU CHICAGO, 10. marca. — Poseben pododsek republikanske stranke je danes priporočal, da se prihodnja konvencija stranke leta 1948 vrši v Chicagu, in sicer v tednu, ki se začne 21. junija. Načrtna ekonomija zaradi SW&B ni bila uspešna Načrtna ekonomija, po kateri so morale bolj rodovitne pokrajine obskrbeti s hrano celo državo, je propadla, ker so kmetje izročili najmanj žita kar so mogli in sicer iz bojazni, da ne bi zaradi suše sami trpeli lakoto. Po načrtu je vsaka kmetija morala izročiti odrejeni odstotek pridelkov v zameno za odmerke na oblekah in blagu, ter za ostale privilegije. \ Pred kratkim je vlada pobirala dodatne zaloge kuruze in pšenice. Bile so uporabljane drastične mere, ki pomagajo pri reševanju te krize. Računa se, da okrog 120,000 ton hrane, kar pa je na ta način bilo nabrano še vedno ne zadostuje. Odmerki moke in kruha so že znižani Vlada je znižala odmerka moke in kruha in sicer dvakrat v teku zadnjega meseca. Koruza se je večji del uporabila za prehrano prašičev. Sedaj je vlada zaplenila prašiče bogatim kmetom v Srbiji. Toda tudi ta mera se ne more pokazati uspešno, ker večji del prebivalstva v Bo^ni in Crnigori ne sme zaradi verskih razlogov jesti prašičjega mesa. Dva uradnika UNRRA-e, in sicer Nicholas Rezak in David Lef, sta se pred kratkim povrnila iz prizadetih področij. Rezak, ki se nahaja v Jugoslaviji dve leti, je izjavil, da je položaj isti kot je bil takrat, ko so fee Nemci umikali. Ko je ta položal postal kritičen, je jugoslovansko zunanje minis-terstvo zaprosilo John Moors Ca-bota, vršilca poslov Zedinjenih držav, za pomoč. Slednji je brez obotavljanja obljubil, da bo posredoval. Dela se z vnemo, da se odvrne nevarnost lakote. Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino Nikola Petrovič je izjavil, da je nemogoče, da bi mogla Jugoslavija izvažati kakršno koli hrano za časa te krize. Kot se veruje, bo končna odločitev giede pomoči prišla od strani ameriške amabasade v Belgradu. Obrambni pakt sklenjen med Poljsko in Češkoslovaško Sporazum naperjen proti vsaki eventualni agresiji Nemčije za dobo 20 let VARŠAVA, 10. marca. — Poljska in Češkoslovaška sta danes sklenila 20-letno prijateljsko in obrambno pogodbo naperjeno proti vsaki bodoči agresiji Nemčije. Obe državi sta pristale, da ojačata kulturne in ekonomske zveze in da podvzameta z medsebojnim uporabljanjem vseh možnih sredstev potrebne mere, da se onemogoči novi poizkus agresije od strani Nemčije, ali katere koli države, ki bi se z Nemčijo združila direktno, ali pa indirektno za ta namen. Pogodba jamči takojšnjo vojaško pomoč, če bi bila ena od dižav-podpisnic tega sporazuma napadena. Obe državi sta se z pogodbo obvezali, da ne podpisujeta, ali pa sodelujeta v kateri koli zvezi, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi. Hoover priporoča pomoč Avstriji WASHINGTON, 10. marca. — Herbert Hocfver je danes priporočil, da se okrog $155,000,-000 uporabi za relifno pomoč Avstriji v teku prihodnjih 15 mesecev. Rekel je, da bo Avstrija lahko vzdrževala samo sebe leta 1950 ali pa 1951 če bo njeno ozemlje in produkcijsko orodje ostalo prosto vsakih obvez v mirovni pogodbi, ter če bodo tuje čete umaknjene iz njenega ozemlja. Hoover je v svojem priporočilu, ki ga je podal skupno s poročilom glede položaja v Avstriji predsedniku Trumanu, rekel, da njegov proračun temelji na potrebah Avstrije v zvezi z prehrano, zdravili in poljskimi iz-porokami. ŠE DVA NEMCA PLAČATA zA ZLOČINE DACHAU, 9. marca. — Ameriška sodnija za vojne zločine je danes obsodila na smrt z obešanjem bivša SS-ovca Willis Fischerja in Martin Schirerja zaradi vojnih zločinov, katere sta izvršila nad vojnimi ujetniki v taborišču Kaufering. 6TRAN 2 ENAKOPRAVNOST 1 "ENAKOPRAVNOST" ' Owned and PublMied by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3."OH1O H£NDERS0H 88il'12 Issued Every Day Except SatxirdayB. Sundays and Holidays _ _ SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town-(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) -—_ For Half Year—(Za pol leta)--——_ For 3 Months—(Za 3 mesece) ---:_ -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) -- For 3 Months—(Za 3 mesece)---- -^8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)---------- For Half Year—(Za pol leta) -'■---:_ -$9*0 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1!918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of CongOfegs-of March 3, 1879. 104 Donald Bell (O. N. A.): NEKAJ 0 HOOVERJEVIH PREDLOGIH Priporočila Herberta Hoover j a za Nemčijo bodo hud udarec za one naših kongresmanov, ki žele štediti in znižati na najmanj možno stopnjo izdatke federalne vlade. Toda poleg tega bodo brez dvoma postali tudi predmet ostrih debat na moskovski konferenci, kjer je pričakovati, da jih bodo Rusi in Francozi odločno napadali in zavračali. Bistvo spora bo v tem, da je nemogoče spraviti tako politiko podpore Nemčiji v sklad z reparacijami. Rusko stališče je dobro znano. Ker je Sovjetski uniji nemogoče, da bi si preskrbela zunanjih posojil—a to bi pomenilo ameriških posojil—so ruske oblasti odvedle v Rusijo toliko industrijskega materijala kot le mogoče in skušajo zdaj, ko so odvajanje tovarniške op#me ustavili, povečati nemško domačo produkcijo za izdelovanje blaga za reparacije. Amerika in Velika Britanija nimati nobene rabe za reparacijsko blago. Obe želiti le ojačiti svoje lastne industrije s tem, da jim stavita na razpolago nemške patente —posebno radi tega, ker imati obe najlažji dostop do najbolj tajnih nemških industrijskih postopkov. Francozi nimajo tolike industrijske moči, da bi mogli v isti meri izkoriščati nemške patente. Obenem pa je Francija kot neposredni sosed Nemčije mnogo bolj ogrožena. Iz teh razlogov je prišlo nedavno do tega, da je francoski parlament 5 ur brez prestanka obsojal in kritiziral ameriško in angleško okupacijsko politiko—ne da bi bila padla le ena sama beseda proti ruski okupacijski politiki. Paul Reynauld, bivši ministerski predsednik in prvak konzervativnih struj v parlament^, je čisto nedvoumno stavil zahtevo, da naj Francija podpre sovjetsko reparacijsko politiko. "Pridružimo se Rusom in zahtevajmo reparacijske dobave iz sedanje nemške industrijske produkcije," je dejal. "Anglosaške sile so odločile, da bodo ugodile Nemcem posojilo 1000 milijonov dolarjev, po pogojih, ki ne bodo dopuščali nobenih dobav na račun reparacij. Rusi pa poudarjajo, da sporazumi v Jalti in Potsdamu niso prinesli nobenih takih določb, ki bi bile proti reparacijam iz sedanje produkcije. Najbolje bo, da tudi mi podpremo to nazi-ranje," je naglasil Paul Reynaud. Ameriški senat seveda ne bi odobril v sedanjem tre-notku nobenih kreditov, ki bi bili Nemčiji dani le posredno in bi v bistvu služili le v svrho plačevanja reparacij. Hoover sam je naglasil, da dobave podpore Nemčiji ne smejo v nobenem slučaju postati "nekake narobe reparacije." Vsled tega postavlja zahtevo, da naj ne bodo darila poklonjena nemškemu narodu, temveč posojilo, ki bi. imelo popolno prioriteto nad vsemi drugimi dajatvami. V tem slučaju vse kaže, da Nemčija ne bi niti misliti mogla na to, da bi začela plačevati kar si bodi na račun reparacij pred letom 1950, to je pred letom, ko bi bila, po Hoover je vem načrtu, zopet na svojih lastnih nogah. Najbrže bi bilo edino sredstvo, ki bi prepričalo Sovjetsko unijo—in najbrže tudi Francijo—da je treba znižati reparacijske zahteve, ameriško posojilo. Rusi namreč poudarjajo, d& Nemcem nikakor ne gre slabše kot naprimer ljudstvu v Ukraini. Vsled tega bo Hooverjev načrt Rusom videti sumljiv—kot pritaje'n način, da se nanovo zgradi mogočno Nemčijo, dočim bi bila obnova Sovjetske unije istočasno btežkočena. Zelo verjetno je, da nam bodo stavili vprašanje, zakaj raje posojujejo denar Nemčiji kot Rusiji. Sumili bodo, da imamo'razloge vojaškega značaja. Toda duh, ki vlada v sedanjem kongresu ^e bo dopustil posojil raz v en v nekaterih strategično utemeljenih slučajih. Nadvse verjetno je, da bomo na ta način izgubili možnost prave gospodarske politiko posojil. Kmalu bomo morda ugodili kredit Grčiji, ker Anglija ne more več izpolnjevati svojih obljub tej deželi. Morda bomo kmalu raz-■j. arlamentu, je tudi mogoče, da bi se kralj umaknil. Zedinjene države bi želele pri tem le preprečiti kaos in zmago grških levičarjev. A ta cilj je povsem verjetno lažje doseči brez težav, katere povzroča monarhija kot politični sistem. Ameriška podpora Grčiji bo najbrže povzročila navidezno demokratizacijo dežele. Wfeshingtonske kroge je angleški sklep gloiioko pretresel. Kaj to pomeni, je težko oceniti. Jasno je, da' bodo posledice dejstva, da je Britansko carstvo tako omajano, da se mora opirati na Aineriko, izredno dalekose-žne. Obenem pa je ta slučaj pokazal s šposebno jasnostjo, kako tesno sta povezana zunanja politika ija gospodarstvo. Poizvedovanja v kongresu so pokazala, da je prečenj nesoglasja in da so mnenja deljena na dvoje enakih taborov. Angleška nota, ki je prispela v Washington preteklega tedna, je presenetila in globoko pretresla državni department in najvišje uradne kroge. Angleško stališče o vfMrašanju Palestine LONDON, (O.N.A.) — Edefi najbolj vračih kritikov Beviho-ve zunanje politike, poslanec Grossman, je danes izjavil, da je delitev Palestine po njegovem mnenju edina prava rešitev, ter da bi morala Anglija to rešitev z največjo doslednostjo zagovarjati tudi pri Združenih narodih, Grossman je bil član anglo-ameriške komisije, ki je lani preiskovala palestinsko zadevo. Omenil je tudi, da bi morala Velika Britanija izjaviti, da je njen mandat nad Palestino neizvedljiv, ter da se bo v teku dveh let umaknila iz Svete dežele. V svojem komentarju o govoru ministra Bevma o Palestini, je dejal Grossman, da so nekatere trditve Bevina sicer neresnične, a da se v celoti v njegovem go\^oru izraža upravičena ogorčenost Velike Britanije napram Zedinjenim državam, ki "sede na plotu" in le gledajo na to, da vlada ne bi izgubila podpore židovskih glasov pri volitvah, obenem pa da ne bi preveč razjezila Arabcev, ki so važni radi najdišč petroleja na Srednjem vzhodu AMERIŠKI ODBOR ZA JUGOSL. POMOČ POSLAL PKMO DMAV. TAJNIKU Delegacija otoka na Angleškem LONDON, (O.N.A.) — Leon-tios, nadškof na Cipru, je nedavno obiskal angleške časniš-ke poročevalce v njihovi gostilni v Fleet Streetu, da jim Obrazloži namen delegacije iz otoka Cipra, katere načelnik je on sam. Delegacija je bila prišla v London, da stavi zahtevo popolne politične svobode, ter priključen ja h Grčiji. Dozdaj so dosegli le toliko, da so se razgo-varjali z ministrom za kolonije in da so videli člane parlamentarnega odbol'a za kolonijalne zadeve. Obljubljeno jim je bilo, da bo angleška vlada upoštevala njihovo zahtevo. Todanavžlic temu se je zadeva vendar zelo zavlekla tako, da ne morejo ostati dalje časa v Londonn — vsled tega so sklenili predati svoje zahteve angleškemu časopisju. Delegacija je prispela v London že meseca decembra. Sestavljena je iz vseh slojev prebivalstva in je zahtevala zd:^uži-tev z Grčijo. Kolonij alni minister jim je ponudil le nekoliko bolj liberalno uštefvo, brez svobode, nakar se je Vse skupaj ustavilo. Otok Ciper je bil v teku stoletij v rokah neštetih tujih osvojevalcev. Egipčani, Feniča-ni in Perzijci, Rimljani in Benečani, Turki in drugi so se vrstili drug za drugim -— toda zdaj zahteva ljudstvo zopet pri-ključcnjc h Grčiji. "To je naša usoda", je dejal škof Lcoiitis. Iz urada Ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji 1235 East 11 th St., New York, N. Y.) nas obveščajo, da je bilo državnemu tajniku George C. Marshallu na predvečer njegovega odhoda na moskovsko konferenco Sveta zunanjih ministrov naslovljeno pismo, v katerem je bila izražena želja, da se pojasni vzrolte izključen ja Jugoslavije iz liste od vojne opustošenih dežel, za katere ima naš kongres nakazati pomožni sklad. PiSmp je podpisal Mr, Michael Nisselson, predsednik Amalgamated Banke v New Yorku in poslujoči predsednik, Ameriškega odbora. V pismu je rečeno, da je poseben odbor Zdr. narodov priporočal nudenje pomoči 6-tim od vojne najbolj občutno prizadetim deželam Evrope—Italiji, Jugoslaviji, Avstriji, Ogrski, Poljski in Grčiji — od teh je bila Jugoslavija edina, ki je bila izključena tekom diskuzij, ki jih je imel državni podtajnik Wm. L. Clayton z odsekom nižje zbornice za zunanje zadeve. Pismo tudi opozarja na dejstvo, da je bilo v pismu Margarete R. T. Carter, poslujoče na-čelniee urada za javne veze, izjavljeno, da državni oddelek nima namena v pogledu relifa zapostavljati k-ake dežele, ki zaprosi za pomoč, radi politične filozofije njene vlade. Navzlic taki zagotovitvi je bila sedaj Jugoslavija izključena iz seznama dežel, katerim so Zed. države pri volji pomagati. Tozadevni odbor Zdr., narodov je v jannarju letos izjavil, da bo Jugoslavija potrebovala to leto, po zaključen ju dostave pomoči od strani Unre, najmanj, $68,-200.00 pomoči. Pismo tudi naglasa, da je bila Jugoslavija naša zvesta zaveznica in jugoslovansko ljudstvo je položilo ogromne* človeške in materijaine žrtve za skupno zavezniško zmago—samo materi-jalne žrtve se ceni na 9 milijard dolarjev. Navzlic tej ogromni škodi, ki jo je utrpela Jugoslavija tekom fivoje odločne borbe proti skupnemu sovražniku, je sedaj pripravljena deliti gotove svoje produkte in vire v svrho omilje-nja težkega položaja v uničenih predelih Evrope. Z^r. narodom je ponudila od pol dp enega bilijona dolarjev vrednosti v lesu, sadju in zdravilskih zelišč, čeprav je bila jugoslovanska lesna industrija težko prizadeta v teku vojne in je bilo uničenega 25 odst. sadnega drevja. In dasi ima Jugoslavija sama pol milijona vojnih sirot, za katere mora skrbeti, je ponudila velikodušno Zdr. narodom svoje solnčne primorske kraje ob Jadranu v svrho pokrepitve bolehttih otrok iz drugih opustošenih predelij Evrope—in pri tem Jugoslavija ni postavila nobenih pogojev—v okrevališča na njene obale morejo priti vsi otroci brez razlike na narodnost, pripadnost, vero ali politično orientacijo dežele iz katere prihajajo, torej otroci zaveznikov, kot tudi otroci bivših sovražnikov. Pismo tudi navaja dejstvo, da je velika suša lani hudo priz^,de-la koruzni pridelek v Jugoslaviji in bati se je, da je letošnja iz-izredno huda zima škodovala •ozimini, -s čemer bo prizadet tudi letošnji pridelek -žita. Ob koncu pisma je rečeno, da je. bivši generalni direktor UN tlRA-e Fiorelo H. La Guardia izrazil bojazen, da bo znala pristranska relifna politika prizadeti baš tako deželo kot je Jugoslavija, ali predstavki našega državnega oddelka so vedno na-glašali, da bo naša vlada vselej in povsod predvsem upoštevala •človeške potrebe in ne politiko. ' Zdaj'pa Se je naenkrat pojavUa neskladnost v tem pogledu, k;,a-|tfere Ameriški odbor ne more', I razumeti in žali, da državni od-j dclck stvar dbjasni. j Dve odrosU osebi brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi so-j bami. Naslov se naj pusti v uradu I tega lista. m. marca 1917j ENAKOPRAVNOST STRAN 3 B. škerlj: O lepo+i in pomenu študija bioloških ved Ponatis iz "Slovenikega poročevalca" Po člankih tovarišev Smoleja j izločevanjem, o duševnem delu, in dr. F. P. smo videli, da je na o gibanju, o krvotoku, o spolnem eni strani potreba po srednješolskih učiteljih prirodnih ved še velika, da pa je na drugi strani na univerzi za te stroke v bližnji bodočnosti malo kandidatov. Ne mislimo tu razpravljati o vzrokih tega "nenaravnega" pojava, opozorili bi hotel le na lepote in pomen študija bioloških ved, da bi vzpodbudil abituriente, zlasti one, ki se še niso prav odločili za bodoči poklic. Biološke vede se bavijo z življenjem, z vsem živim, in so v svoji skupnosti del prirodnih življenju itd., itd. Naj tu le omenim ime Pavlova, pa se bo vsakdo spomnil psa, ki se mu ob pogledu na hrano cedi želodčni sok iz cevke. Fiziologija je veda poskusa, veda laboratorija. Ali ni na primer zanimiva fiziologija živčevje? Ali pa ni zanimivo delo električno že nekako tako kakor delovanje srca z elektrokar-diogramom? Ali te ne bi zanimalo, delati take poskuse sam, jih poglobiti in odkrivati nove ih nove, danes vam še tajne ved, docim obsega dragi del teh ' v tem obstoja znanstve- ved tako zvane biološke stroke," „ ^elo: v odkrivanju, v poveza-kakor so na pnmer geologija, U odMtih mineralogija, pelrografija, pe-lj,j,tev, v postavljanju proble-dologija, kemija, fizika, meteo-i m iskanju odgovorov na-rolopja, astmnomija-od '»a nje. Ali te ne zanima sodelovati takem delu? In:,ali te ne mi-ka, da bi vse te in podobne pojave sam preizkusil in preveril in o njih v prepričevalni lepi besedi in z zanimivimi poskusi poročal mladim radovednim pio-nirčkom in mladincem v šoli? Res—čudim se, da je tako ma- matematike, ni več daleč. Nekako med obema skupinama stoji paleontologija, to je veda, ki se bavi z okameninami, s fosilnimi ostanki izumrlih rastlin in živali (vštevši človeka). Strokovnjak te vede mora obvladat^ poleg bioloških ved tudi nekaj geologije, zlasti nauk o slojih (stra-' lo slušateljev ne bioloških ve tigrafijo), pa tudi kemijo, mine-'dah ... Ali se boje raziskoi>al- ralogijo in petrografijo. Toda naj se povrnem k biolo- nega dela ali učenja? Ali ni dovolj smisla za delo na konkret- šlcim vedatn v najširšem smislu! materialu v laboratoriju ali Delil bi jih na splošne in speci- j iiistitutU ? Kako je mogoče, iti alne; razume se, da so za študij' ^ gozd in se na primer ob kaki ' enih in drugih potrebne še po- 20 metrov visoki bukvi ne za-možne, in to zlasti fizika in ke- misliti, kako srka.vlago iz tal mija, posebno še organska, od- P^eko korenin in debla, vej in ve-nosno biokemija. Mislim, da je jic do najvišjega vrha? Ta pojav to ena najzanimivejših strok, ki I ^^ndar ni, da bi vzbudil bojazen bi morala vzbuditi zanimanještudijem tega problema, mladega iskalca resnice; saj od- ' kriva najgloblje tajne življenje, približuje nas odkritju umetnega življenja—ali ni to velika stvar? _ Osnovna veda vsem biološkim specialnim strokam je biologija, veda o življenju, o življenjskih pojavih, o nastanku in razvoju življenja; in kadar govorimo o nastanku in razvoju, imamo v mislih tako nastanek in razvoj življenja sploh, in raznih rodov in vrst rastlin in živali (vštevši človeka)—naj omenim tu le ime Darwina!—kakor nastanek in razvoj poedinega osebka od prostemu očesu nevidne stanice ali celice do Človeka. Vse to je povezano, vse življenje sloni na isti živi beljakovinski prasnovi, na protoplazni. In vse življenje sloni na nekaj kemičnih prvinah, ki so se nekoč v davnih, davnih dobah v srečnem ukaljučju združile v vodi v beljakovinsko pra-stanico. Danes vemo, kako prav je slutil že Aristotel, da ni meje med neživo in živo prirodo; vemo, da je vse v stalnem nastajanju in spreminjanju ter razvijanju. JDanes tudi že slutimo zgradbo najmanjših živih bitij, raznih vi-ruaov, zgradbo, ki spominja na atom s svojim jedrom in elektroni.' Meje med neživo in živo prirodo" v resnici padajo" ena za drugo in tako nafiredna znanost prav v biolcWkih strokah dopri-naša nove in nove dokaze za napredno filozofijo, dialektični mater ializem. Študij biologije ni le lep in^a-nimiv, temveč tudi prakt*'vmo važen; ne mislim tu niti na konkreten poklic, temveč na na^'^re-den svetoVni nazor-,, na to, kako' študij biologije gradi človeka tudi v praktičnem in političnem življenju. Dober prirodoslovec je bil in je vedno dialektik, ali se tega zaveda ali ne; toda, če se zaveda, je brez dvoma še boljše, ker mu bo dialektični materi-alizeni kot metoda in kot filozofija varno vodilo v razumevanju življenjskih pojavov, kateri so predmet, biologije. Nadaljnja osnovna veda je fiziologija, veda o življenjskem dogajanju, o bistvenih pojavih življenja ; o presnavljanju, o raz-plojevanju, o žlezah z notranjim temveč kvečjem zanimanje. In podobno je z vsemi življenjskimi pojavi. Ena od specialnih bioloških ved je botanika, ki se—kakor tudi ostali dve—deli v splošno in specialno. V splošni se obravnava biologija, fiziologija in anatomija—tako kakor v ostalih dveh—v specialni pa. sistem in sploh specialna vprašanja. Botanika je veda o rastlinstvu in nudi premnogo prilike za teoretično in praktično delo. Ako omenim samo imeni Mi-čurin in Burbank, že mislimo na cvetoče jablane v severnih krajih in na sadje brez pečka, na razne žitarice itd. Botanika danes ni več veda zaprašenih her-barij, temveč živa veda poskusov, praktično važna veda; veda, o kateri vas bodo poslušali vaši učenci z odprtimi radovednimi očmi in uštmi, ako jo boste znali prav razlagati. In važno je, da sliši že šolska mladina o vseh teh stvareh, da se ji vzbudi zanimanje, kajti kakor smo danes mi graditelji obnove, tako bo naša mladina nekoč graditeljica lepšega, boljšega sveta, za kateri pa mora imeti polno razumevanje in znanje. Vzbuditi to razumevanje, gojiti to znanje, je vzvišena naloga vzgojitelja-strokovnjaka, ki mora svojo stroko obvladati znanstveno, da bo lahko prav ta- ko dober učitelj kakor tudi praktičen delavec na poskusni postaji ali vzornem gospodarstvu. Druga specialna biološka veda je zoologija—veda o živalstvu. Nič manj važna ni od botanike in vse, kar sem povedal zgoraj za botaniko, velja tudi za zoologe. Res —kot učitelj na srednjih šolah bo moral obvladati eno in drugo in vse to povezati še z znanjem biologije in fiziologije. Moral bo učiti mladi rod prirodne pojave res dialektično, v povezavi in medsebojni nenehani zavisnosti; ne mu delalo težav in imel bo lahko zavest, da je gradil v bodočem pokolenju napredne državljane. Ali ni to naloga vredna študija in poklica? Zoologija je torej veda o živalstvu, o življenju v vodi, na kopnem in v zraku, o čudovitih prilagoditvah posebnim nalogam, o naravnem izboru ter o naravnem sistemu živali. Na našem ožjem ozemlju je zanimivo zlasti živalstvo naših kraških jam. Nič manj zanimiv pa ni študij živalstva v morju, tem praokolju vsega živega. Blizu Splita pod Marijanom imamo oceanografski institut, poseben zavod, posvečen študiju našega Jadrana. Ali te nič ne mika, iti tja in raziskovati z najdrobnejšo mrežo nalovljene ži-valice pod drobnogledom? Pa če že ne to; ali te ne mika, voziti se z motorko po morju in opazovati življenje v in na morju in loviti ter študirati na primer življenje rib? Ribogojstvo na primer je praktična stroka zoologije. Na-daljna praktična stroka je študij udomačenih živali, njihova spremenljivost in uspehi ali neuspehi umetnega izbora in križanja. Tretja specialna biološka veda je antropologija, veda p človeku, in sicer o človeku v prostoru in času, kot vrtnem bitju v sklopu vseh živih bitij. "Spoznaj samega .sebe;" so učili že stari Grki. Toda mislim, da še je redko katera pobuda tako zanemarjala kakor ta. Človek je človeka zanimal le kot bolnik, ali kot ujetnik, kot suženj, kot delovna sila, le izjemoma pa kot človek v zvezi s svojim naravnim izvorom. Antropologija je mlada veda, ki se bavi z razvojem človeka-poedinca in vrste, z rasami, z raznimi telesnimi tipi, zlasti tudi z vplivom okolja in raznovrstnega dela na človeka itd. Odkar so Theodore Huxley in Haeckel in kasneje še Darwin raztegnili razvojni nauk tudi na človeka, je antropologija postala polnovredna biološka vMa, ki obsega vsega človeka in njegove življenjske pojave. Ne obsega pa družbeslovja in medicine, odnos-no le v kolikor sta važni za biologijo človeka kot vrstnega bitja. Podobno je retnologi jo in zgodovino. Toda prav antropologija je tako povezana z vsemi prirodnimi vedami na eni in tudi z geografijo in zgodovino ter psihologijo in sociologijo na drugi strani, da nudi za -študij najširše področje in poglablja in razširja obzorja slušatelja morda bolj od drugih bioloških specialnih ved v smeri napredne filozofije. Jasno je, da spada k spoznavanju "samega sebe" zlasti tudi spoznavanje ne le anatomije, temveč tudi fiziologije človeškega telesa, kar je tudi važen predmet na srednji šoli. Skupaj z ostalima dvema specialnima vedama in z biologijo ter fiziologija tvori antropologija tako zvano biološko študijsko skupino, za katero sem hotel vzbuditi- nekaj več zanimanja. Ne pozabite,' da je študij na prirodoslovnem sejctorju filozofske , fakultete sicer res tudi v prvi vrsti usmerjen na poklic srednješolskega učitelja, da pa nudi tudi razne Si-uge možnosti v drugih, tako zvanih praktičnih poklicih. Toda tudi srednješolski poklic je lep in važen. Poznam mladega biologa, ki se mu je ta poklic tako priljubil, da bi šel najraje nazaj na srednješolsko mladino, vzbujati je veselje do narave in razkrivati pestre in neskončnene različne zanimivosti in lepote življenja. Študij—vsak študij—zahteva mnogo resnega dela, mnogo sa-mozatajevanja in strasti. "Bodite strastni!" poziva Pavl6v študirajočo mladino. Kdor se je odločil za študij na univerzi, naj sledi v prvi vrsti notranjemu poklicu. Ako mu ta poklic narekuje študij bioloških ved, ga ne sme nič odvrniti od tega: študira naj biološke vede! Kasneje se bo odločil za poklic: za znanstveno delo, za prakso, za učenje mladine itd. Kdor pa v sebi ne čuti določnega poklica—in takih abituri-entov menda ni malo—naj se ne plaši pred študijem bioloških ved. Prepričan sem, da ga bo-zadovoljil, ko se bo le malo resno poglobil vanj. ' Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" ...... ZADRUŽNA STATISTIKA JUGOSLAVIJE Po podatkih glavne Zadružne zveze FLRJ se je število zadrug in zadružnikov med lanskim letom znatno povečalo. Na vsem ozemlju Jugoslavije je včlanjenih v zadrugah 1,350,000 zadružnikov; od tega odpade 33 odst. na zadružnike v mestih in 67 odst. na zadružnike na deželi. Najbolj so se, razvile potroš-ne zadruge. Teh zadrug je sedaj 8,457 in sicer 5710 kmečkih na-bavno-prodajnih zadrug, 732 delavsko - uslužbenskih potrošnihi zadrug in 215 ostalih potrošnih zadrug. Te potrošne zadruge štejejo skupaj 1,182,000 zadružnikov; v potrošnih zadrugah je včlanjenih 444,000 zadružnikov v mestih in 738,000 zadružnikov na deželi. Od ostalih vrst zadrug odpade 58 tisoč 900 zadružnikov na proizvajalno-predelovalne zadruge, 73,100 zadružnikov na kreditne zadruge in 44,200 zadružnikov na ostale zadruge. TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se i^zselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemd^oče priti ^ dotiko z vašim zobozdravni-korn, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni "treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je ■ DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 SECURi BUY YOUR EXTRA SAVINGS BONDS NOW PROTECT YOUR FUTURE Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Sireei HE 2730 CONGRATULATIONS, GRANDDAD , . , Newly elected French president, Vincent Auriol received thousands of congratulations—the most prized of which were those of his grandsons, Jean Claude and Jean Paul Auriol. They show they are mighty proud of Granddad. AMERICA'S HOPE ... A study of grace, charm and baauty is Miss Gretchen Merrill, U. S. entrant at St. Moritz, Switzerland, international figure sliating cliam-pionships. The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101 * # * Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana » ♦ • PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK ♦ * • Lastnika: Sitter in Chas. Lusin bivša Clevelandčana PROTEST CONSCRIPTION . . . Protesting proposed peacetime conscription, a group of men picketed the White House and burned draft cards. Many were conscientious objectors who served prison sentences. THEY OET NO BETTER ... If you thought you had seen something in the past in women's hats, take a quick gander at a couple of those items that are indicative of milady's headdress this season. At left Mrs. Gardiner Johnson sports a nest of leaves on which is perched a stuffed bluebird. Mrs. F. W. L. Tydeman models the "understatement" model. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj . 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 SLOVENSKA KUHARICA AfOMIC POLICEMAN , . . Frank J. Wilson, former chief of the U. S. secret service, now in charge of safeguarding America's A-bomb secrets. Neighborhood children drop in to haVe Wilson explain the workings of atomic energy. Tj.'RPPI INVADING BASKET-BAlX V < • Charley Trippi, Georgia all - AmAican football star, who recently signed to play with Chicago Cardinals, has invaded the professional basketball field. IF THIS BE TREASON—MAKE THE MOST OF IT . . . Sen. Warren G. Magnuson (Dem., Wash.X, peddled apples from his home state in the senate restaurant. First to sample the famous king*^size fruit from Washington was Sen: Harry Flood Byrd (Dem., Va.), right who owns and ^eratcs one of the largest apple orchards in the state of Virginia. Virginia apples are not unknown around Capit&l Hill, as Senator Byrd has provided his quality fruit to senators. i NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku » JE NAPRODAJ V URADU "ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 m STRAN 4 ENAKOPRAVNOST PRE2IH0V VORANC: JAMNICA ROMAN SOSESKE Spiian leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije (Nadaljevanje ) Župnik Virej se ni mogel naču-diti, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: "Hudič, kaj pa je to?" Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bi bil telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. "O hu . . . Bog nas varuj . Davganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakcxr jelen ter pri tem podrl na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim. Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva; možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dov-ganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega JamniČana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekar-ja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri 1 bi se bili radi hudova-li, toda i^so vedeli, na koga naj pijejo sfoj srd. . Pred pokopališčerti so se .sku--šali razgledati po okolici, da bi ji ^e laže zna^i pri iskanju farov-ža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopali-ščni vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: "Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov." Virej jd imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročil Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: "Nase se najbolj zanesem." Sredi'dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: "Farovž je na desni strani, tu pojdemo." "Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši." ga je pohvalil župnik. Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po cu, možje pa molče za njim. Po-desnem, temveč po leveni sanin-tem so spet šli dalje, z njimi pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadri iz zadnjega konca čudne procesije: "Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!" "Teslo pijano, kaj žlobudraš," ga je zavrnil od spredaj Mudaf. "Mene boš učil, kod se gre v farovž." Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. šli so dalje. "Meni se tudi daleč zdi," je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: "Preklicano daleč je ta prekleti farovž!" Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: "Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba ..." Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna fa rovškim. "Dajte ključ sem, gospod župnik," je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata. V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in nega gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata. Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: "Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata." Kazno je bilo, kakor da Jam-ničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pre-gazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bil najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž I NAZNANILO ± Cenjenemu občinstvu nazijanjam, da sem prevzel I delež Andy Kavčnika pri | I THREE CORNER CAFE j I na 1144 E. 71 St. | X kjer bom odslej skupno z Mr. John Levstikom po- | I stregel vsem prijateljem in gostom. Se toplo | ^ priporočava za naklonjenost, | 4" J % Frank Baraga in John Levstik, lastnika % Y t Y / ubrali s pokopališča. Čele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da nigo butnili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. "Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven," je menil Coflov Peter. "Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve," je dejal Dvornik odločno. "Jaz grem rajši k Apatu," je dejal Mudaf. K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja. Ložekar je sklenil; "Nadučitelj Jank, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami." Ko je imel Jank že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. "Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo," je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogA. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo. Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bun-ka naenkrat spodneslo na za-meteni saninec, da se je zvalil v sneg. "Prekleta diktatura!" je brh-nilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej. Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jank že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik, je sopi-hal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekar ju že preneumno. "Zdaj je pa več kot zakleto. Ti, Jank, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem." V svoji razdraže-nosti je pozabil nadučitelja vikati. Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: 11. marca 1947 "Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi ..." "Kaj nas bi vodilo," se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. "Zakaj nas bi pa naj vodilo?" "Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo ... " "Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal," je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove. "Gospod župnik, najpametne-je bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo . je resno predlagal Coflov Peter. "To se lahko napravi," je odvrnil fajiriošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev j e sredi zime in debelega snega I stoje molilo vdano molitev, da I bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani. Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje "vodil nočno procesijo. 2e čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. "Saj sem pravil," se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve. « "Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu," je obupano »vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jank in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: "Tako boš zmrznil, človek božji!" "Enkrat še poskusimo, pdtem pa se naj zgodi, kar se hoče," je dejal Dovganoč. Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Cisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: "Ha-ha,-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!" To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaite v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank M ar zlikat 16131 ST. CLAIR AVE. Kdo ima za oddati VELIKEGA KRATKODLAKEGA PSA ALI PSICO-ČUVAJA? Sporočite na 12810 Fairhill Road Pokličite RA 8305 ali pa pustite naslov v uradu tega lista. Ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi' zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domov ju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. "Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo," je dejal v zaupanju na svoj dober bos. "Toda jaz moram domov!" se je obupano branil župnik Virej. "Pa pojte, če znate!" mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit. Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik po prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju kreni na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri. "Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam," se je pohvalil Jank. (Dalje prflioonjiC) Dela za moške TISKAR — PLAČA OD URE Unij ska plača; downtown. WM. FEATHER CO. 812 Huron Rd. — MA 6450 mm ■■■vv Zemlfisca Dober nakup za 2 družini, Kennedy Ave. od E. 89 St. blizu Wood-landa. Lahki pogoji. Pokličite lastnika WA 8661 V OKOLICI W. 80 ST. IN LORAIN LEPA HIŠA ZA 2 DRUŽINI Garaža z 2 avta; lepa okolica na zapadni strani; v prvovrstnem stanju. Za podrobnosti pokličite BEREA 5883 KRASEN BUNGALOW 3 spalnice; lepa lota, garaža. Po zmerni ceni. Se tudi zamenja. 4455 W. 53 ST. Pokličite za dogovor AT 0230 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. Samo še ta teden imate časa, DA IZPOLNITE VAŠE POLE ZA DOHODNINSKI DAVEK ZA LETO 1946! Za ločno in zanesljivo postrežbo v tem oziru se obrnite na DANIEL STAKICH 15813 WATERLOO RD. KE 1934 W. 86 ST.. OD DENISOM AVE. Za 1 druž. 7 sob, parna gorkota. Lepo znotraj in zunaj. Lahko vidite samo po dogovoru. Cena $10,200. JOS. BRIGHT 3869 W. 23 SI., od Denison Ave. ON 4735 Union Ave., v okolici E. 118 St.— 5 - 5 sob; garaže, 2 nova plinska forneza; beneški zastori; tile kuhinja, preproge, cementiran dovoz. $12,800. Po lastniku. SK 6564. Za takojšnji prevzem—E. 70 St. blizu Hough; 7 sob za 1 druž., stanovanje treh sob na 3. nadst., hrastovi podi; ognjišče; garaža. Pogoji. PO. 1500. Dela za ženske STROJEPISKA — P. B. X. OPERATORICA 25 - 40 let; izurjena; 5 dni v tednu. BARTH STAMPING AND MACHINE CO. 3815 W. 34 St. (vogal Denison) ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovor, nost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433 STENOGRAFKA gradbeni oddelek narodne družb?; downtown. 5 dni v tednu. Tedenska plača. Mr. Simmerer, M A 5151. HIŠNA OPRAVILA malo pranja, nič kuhe, da bi ostala tu. Nov bungalow. EV 2961. PRODAJALKA izurjena, dobra plača, dobre ure. KALISH DEPT. STORE, 7010 St. Clair Ave. FILE KLERKINJA izurjena; tudi za poštni oddelek. Tedenska plača. 40 ur tedensko. MA 9617 _ Mr. Morgan. Splošno pisarniško delo—dictation, strojepisje. Izkušnja ni potrebna. Tedenska plača. Middle Atlantic Transportation, 2601 St. Clair Ave., PR 6378. STENOGRAFKA Splošno pisarniško delo, 6 dni; prilika za napredovanje. Tedenska plača. THE HOUSEMART INC. 18320 LANKEN AVE., KE 7562 STENOGRAFKA (Junior), prijetno delo za pravo dekle. Prilika za napredek. 1500 KEITH BLDG. CH 6507 Dela za ženske Operatorice Šivalnih Strojev izurjene; boljše obleke; plača od komada in od ure.—BLOOMFIELD CO. 2212 Superior Stenografka (Junior). Lahko "dictation," splošno pisarniško delo. 5 dni-40 ur. V okolici E. 30 St in St. Clair Ave. — PR 4140. Hišna opravila in navadna kuha. Nič pranja; 2 šolska otroka in dete. Dva dni prosto v tednu. WE 9820 LEPOTIČARKA prvovrstna; 5-dne-vni tednik; plača in provizija. BEIFUSS BEAUTY SALON LA 7076 ali LA 3421 Stenografka stalna služba; downtown zavarovalninski urad. 5-dnevni tednik, CH 8216. Pisarniška moč od 18-23 let srednje -šolska graduantinja. 5 dni tedensko.—NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave. STENOGRAFKA za splošno pisarniško delo. 5 dnevni tednik. Tedenska plača. Stalno delo. WAGNER BAKING CORP. 910 E. 70 St. STENOGRAFKA prijetna okolica. 5-dnevni tednik 40 ur; dobra plača Prednost ima dekle izurjena v oglaševanja. NORTHERN OHIO APPLIANCES 1609 E. 21 St. DOCTOR'S OFFICE ASSISTANT High School Education; typist. F. J. KERN, M. D. 6233 ST. CLAIR AVE. Splošno pisarniško delo—tipkarica-mora biti pripravljena učiti se mimeograph; zavarovalninski urad 5 dni v tednu. ' _Miss Taylor, CH 1412 Dela za moške Splošni tovarniški delavci od 30 do 40 let stari. Dobra plaCa od ure Pokličite Mr. Bannish HE 9228. Bannish Rust Proofing Co., 1252 TEŽAKA« (2) za chip-men in sprejemanje Dobra plača od ure Z & W MACHINE PRODUCTS 5151 St. Clair Ave. DELAVCI ZA SKLADIŠČE PLAČA OD URE ČAS IN POL NAD 40 UR NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave. ^ OBREZOVALCI DREVJA Mladi, neizkušeni možje. Plača od ure in za nadurno delo. NELSON TREE SERVICE 9712 Euclid (zadaj) 7.30 do 9,30 zj. ali od 4,30 do 5,30 pop, — GA 8714 FRAME & FRONT END—Prvovrstne delovne razmere; plača od ure. G. & M. AUTO, 7224 Euclid, EX 3327. Blizu Lexingfon Ave. E. 57 St., za 1 druž. 7 sob; v prvovrstnem stanju. Mesečna najemnina $80; s pohištvom, $7,500. E. Friel BROKER LI 8857 Posluga ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO' POŠKODBAM. ITD., pokličite JOHN ROŽANCE V uradu EAST SHORE REALTY CO.—778 E. 185 St. na uradu; IV 6561 — na. domu: KE 3662 CEMENTNI KONTRAKTORJI Industrijalno in privatno. Dovoze, hodnike, pode, itd, 2-letno jamstvo; prosti proračuni. Damo na odplačila ter izposlujemo FHA posojila. N. C. 8c SONS 3197 W. 32 St., ME 0773 Razno NEMŠKE HARMONIKE Mervarjevega izdelka, 3-vrstne, 12 basov, ki so kot nove, se prodajo za $135. Louis Tieber, 1440 E. 93 St. ali 7406 St. Clair Ave. Inšpektorji in packerji za 1. in 2. šift; plača od ure; 40 ur tedensko. Enterprise Plating 2439 Orange Ave. Stenograf—Mladenič od 20 do 25 let izurjen; dobra plača in prilika za napredek. Mr. Caddy—Kinsner Supply, 1588 E. 40 St., EN 3770. Mizarji stari 25-30 let; na vzhodni strani; za vzpostavitev novih vrat (overhead) pri garažah. Unijska plača. Mr. Cook, CH 7056. Mizarji pri stavbeniku, Edsal Rd., Lyndhurst. Prinesite orodje; unijska plačb. Ob večerih: YE 4989-podnevi M A 6213. BORING MILL DELAVCI za nočno delo; zapadna stran PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave. TEŽAKI—neizurjeni; 30 do 45 let stari. Visoka plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison POLISHERS izurjeni; dobra plača od ure. F. G. MEIER CO. 3430 W. 137 St., OR 2021 Radial Drill Press operatorji Fitters; masinisti (layout) 45 ur tedensko. Plača od ure. Lewis Welding and Engineering Co. BEDFORD, OHIO STROJEPISKA izurjena za stalno delo; Order & Billing. 5 dni tedensko. THE PATTERSON SARGENT CO. St. Clair Ave. in E. 38 St. EN 4050 LEPOTIČARKA izurjena; izvrstna prilika. Plača in provizija. 5-dnevni tednik. JOHNNY BELL HAIR SHOP " 1623 Lee Rd., YE 8130 ŽENSKE od 16 do 45 let za podnevni šift; nad 21 let za nočni šift. Bench assembly; snažno delo. 45 ur tedensko Kirkwood Commutator 1345 CARNEGIE ali pokličite Mr. Clym—MA 0505 OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV Izurjene—plača od ure; dobre delovne razmere. POKLIČITE MISS BRODIN PR 6929 CLEVELAND TUCKING & PLEATING CO. ' 2530 Superior Ave. Strojepiska—klerkinja za splošnp pisarniško delo; tedenska plača; stalno delo z dobro priliko za napredek. THE ELECTRIC CONTROLLER MFG. CO. _EN 2644 COMPTOMETER OPERATORICA IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača Fairmount Tool & Forging Company 10611 QUINCY AVE., GA 4312 MR. STARNER POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo. DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme. Zglasite se prt THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave.