slov en9ko ljudstvo n*%
XIII. letnik.
V (iorici, dne 23. fcbruvarjit 1005.
8. številka.
Izhaja vsakifetrlek ob 11. tiri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena istu znaša za celo leto 4 krone, za pol lela 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol lela K 1 ‘50 Za Nemčijo je cena listu ,r) K, za druge dežele izven Avstrije (i K.
Rokopise sprejema
.Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vel-Iurini Sl. 9.
Narofnlno in naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Sefaeniška ulica S. 10 Posamezne številke se prodajajo v tolia karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. H po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računljo po pel it vrstah, In sicer: fc se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vef krat po pogodbi.
_ix.dujM.telj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Dr. Tpbo in novi nbčinski red.
Ur. Dragotin Treo, odvetnik in deželni poslanec, ki je prišel v Gorico, da bi postal deželni odbornik, si ni še pridobil vitežkih ostrog ne kot jurist in ne kot poslanec. Ako bo pa napredoval v svojih študijah in doživi potrebno število let, ni izključeno, da si nabere la-vorik tu in tam. Kimci so sloveli kot izvrstni juristi; pri njih je veljalo kot prvo pravilo (prima regala iuris): če ai storil, /.anikaj (si fecisti, nega). — Znani so nam slučaji, in sicer iz ust prizadetih oseb, da jurist zagovornik, ki je po lastni izpovedi obdolženčevi nasproti njemu natanko vedel, kaj je obdolženec storil, ni samo zanikal pred sodnijo, da obdolženec tega ni storil, ampak tudi dokazoval, da tega ni mogel storili.
O glasovanja dr. Treota v zadevi novega občinskega reda v deželnem zboru goriškem imamo dvojno poročilo : eno njegovo, ki pravi, da je glasoval proti sprejetju tega reda, in drugo poslanca A. Klančiča, ki sedi v deželnem zbora tik dr. Treota in ki je pripravljen svoje poročilo potrditi vsak čas s slovesno prisego, da je dr. Treo glasoval za sprejetje obč. reda. Ker si ti poročili nasprotujetain ni mogoče, da bi bil dr. Treo glasoval in ne glasoval, smatramo le eno za stvarno, in sicer ono g. Klančiča, in to iz treh razlogov: prvič ker priprostemu nejuristu dajemo sploh več vere nego šludiranemn juristu, ki po svojih stanovskih odnošajih prihaja včasih t čudne položaje (Juristen . . . Chri-sten), drugič ker g. Klančič nima od svojega poročila nikake osebne koristi (cui prodest), tretjič ker g Klančič je ponudil slovesno potrditev svojega poročila, kakeršne veren človek ne ponudi, ako ni popolnoma prepričan o svojih besedah.
Pribito je torej, da dr. Treo je glasoval za novi občinski red, in dokazano je, da napreduje v juristariji, kajti že zna praktično uporabljati prvo juridično pravilo : si fecisti, nega. — Dr. Treo je pa
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
Pod nekdanjo »vodno cerkvijo11 je kip Cvinglija z mečem v roki. Bil je I. 1631 župnik v Anzidelnu (Puščavi), potem tu v stolnici. Poginil je v boju pri Kapelu, kamor je bil šel oborožen na vojno. Njegovo truplo so baje katoličani sežgali. Krasno je mestno obrežje na obeh straneh z lepimi vrtovi in nasadi in veliko ličnico. Na levi strani reke je veličastna glasbena dvorana. Najlepša ulica je kolodvorska, kjer sc razne pro-dajalnice in cvetlični trg, ki je naju zanimal. Gospe nosijo kar v naročju cvetice z njega. Tudi botanični vrt je v lepem redu in ima raznih prirodoznancev.
Znana je razvada napitnine, ali kaj se hoče. Nekateri svetujejo, naj se da skupna svota za vse služabne duhove. Ali pri tem se pritožuje postrešček omnibusa, da njemu nič ne dajo. Tu je pa natakar kar odklonil, da ne sprejme skupne vsote za vse! —
'J. V Inomost.
Že predpoludne sva se odpeljala po levem bregu curiškega jezera Vožnja je
( tudi pokazal, da napreduje v politični vednosti, kajti v odprtem pismu do kra-Skih županov in podžupanov v svojem glasilu navaja že doslovno nekatere točke iz opravilnega reda naSega deželnega zbora. Vse kaže, da iz tega otroka bo še mož, ako učaka leta.
Ali v to bo treba še mnogo časa ; kajti kolobocija v omenjenem odprtem pismu spnčnje, da dr. Treo napreduje jako počasi. Ker je dr. Gregorčič propadel s svojim predlogom, da naj se novi občinski red vrne dež. odboru, kar invol-vira (vsebuje) predlog, da naj se ne preide v podrobno razpravo tega predmeta, zato zahteva poslanec dr, Treo, naj bi bil slavil dr. Gr. predlog, da naj se preide v to razpravo, oziroma naj bi se bil uprl, da bi ne prišlo do glasovanja o tem predmetu brez razprave, kajti ta bi bila dala priliko in možnost, da bi se odpravilo iz novega občinskega reda vse, kar slovenskim poslancem ne ugaja. O sancta simplicitas, sveta priprostost. In ta mož je poslanec; blagor jim, ki so ubogi na duhn. Kako priliko sijajne zmage je pustil dr. Gr. iz rok. Ko mu niso sprejeli predloga, naj bi bil stavil pa nasproten predlog, in zmagal bi bil, kakor trdi dr. Treo.
Noben slovenski poslanec se ni uprl bagaleliziranju obč. reda, niti dr. Treo ne, ki je povsem nezadovoljen ž njim, dasi bi bila v prvi vrsti njegova dolžnost zahtevati razpravo, kajti on in edini on je bil prepričan in gotov, da potom razprave bi se bile dale doseči potrebne premembe.
Narodni poslanci (katol.-narodni) ho pa drugače računali. Vedeli so iz ust načelnika ital. kluba, da novi obč. red, kakor ga je predložil dež. odbor, oziroma pravni odsek, jim je nad vse pri srcu. Vedeli so iz javnega govora dr. Tume, da ta poslanec je za nepremenjeno sprejetje obč. reda. Vedeli so, da ital. poslanci z dr. Tumo imajo večino in so sklepčni brez ozira na slov. nklerikalce“ in dva Tumova repa. Trije „napredniM poslanci, ki so glasovali za obč. red, 30
bila jako mikavna. Jezero je 40 km dolgo in 4 široko; bregovi se rahlo dvigajo in so pokriti z vinskimi goricami in sadnimi vrti, višje gori pa so gozdi. Oba brega sta posajena s hišami, vilami in tvornicami; imenujejo jih kar predmestja curiška. V ozadju pa se dvigajo in vspe-njajo snežniki v dolgi črti. V Horgenu sem se spominjal bivšega Ajdovca, g. H., ki biva tu z bovško soprogo. V Vedens-vilu je švicarsko središče, poskuševališče za vinorejo in sadjerejo. Tu se priporočiva D. M. v Anzidelnu, ker nisva mogla zdaj tje. Imenitna božja pot je, kamor povprek prihaja 160.000 romarjev na leto ; 1. 1888 jih je bilo 174.000. Prekrasen kraj je n. pr. Rihtersvajl ob jezeru. Pred Veznom se odpre Lintal na desni strani. V tej dolini leži Nefels, kjer so I. 1388 zmagali Švicarji Avstrijce ter rešili svojo samostojnost. Niže doli proti jugu po dolinah klenski in lindolski je vodil 1. 1799 znani Suvarov ruske vojake, ki jih jo pripeljal z Laškega ter jih privedel z velikimi težavami čez gorovje v Hur in dalje v Nemčijo. Bil je hraber vojvoda, ali tudi posebnež. Učil je n. pr. vojake, naj se valjajo po travi, da si tako potegnejo kri iz nog; zapovedal je
bili dolžni pojasniti, zakaj tako delajo. Dr. Tuma je to storil, ne pa dr. Treo, dasi je dr. Treo edini živel v iluziji (sa-inovara), da se more v deželnem zboru goriškem doseči z lepo besedo premembo kakega že določenega nasveta.
Narodni poslanci se niso mogli načuditi predlogu, kakor je po sebi umevno, da naj se novi obč. red sprejme brez razprave. Svoje tehtne pomisleke, ki jim niso pustili razpravljati o novem obč. redu, so navedli v splošni razpravi po svojem načelniku. Jtalijansko-slovensko-liberalna zveza pa ne da bi skušala razloge pobiti, marveč je predlagala ba-gftteliziranje, sprejetje en bloc, čemur so narodni poslanci ironično pritrdili, Tako je prav, da gospoda javno pokaže, kako tnalo jej je na važnih stvareh. Skoro se nam zdi, da jih je bilo vse stvari nekoliko sram, in da so pohiteli, da bi nekoliko prikrili sramoto s tem, da so vdo zadevo hitro končali.
Pribito pa ostane, da dr. Treo je glasoval za nepremenjeni občinski red in da je on kriv, da ni bila sprejeta nobena promamba, ker se ni uprl en bloc-razpravi in ni stavil nikakega predloga za premembo. Dr. Treo edini je bil dolžan staviti take predloge, ker on edini je bil prepričan, da bodo sprejeti. Narodni poslanci niso stavili proti predlogov, ker so bili sploh proti razpravljanju obč. reda kot nezrelemu početju, in ker so vedeli, da proti italijansko-slovenski liberalni zvezi je vsaka pametna beseda — bob ob steno.
To ve vsakdo, komur so znane goriške razmere, le dr. Treo ne, ki je prišel v Gorico, da bi postal deželni odbornik.
Obenem popravljamo poročilo v „Go-rici“ z dne 12. nov. pret. 1., v katerem je rečeno, da novi občinski red je bil sprejet z glasovi Italijanov ter dr. Tume in Štreklja, in da ostali slovenski po-s'anci so glasovali proti njemu. Za sprejetje občinskega reda so glasovali Italijani in vsi trije „napredni“ slov. poslanci, torej tudi dr. Treo
bil, da bo pohod ob potelinjem petju. Ker pa v samoti ni bilo petelina, začel je Suvarov sam kukurikati itd. — Jedva je minulo jedno jezero, pa že naBtopi drugo — valenBtatsko. Tc je 15 km dolgo in 2 široko, svillo-zeleno. Baje ne zaostaja za štirikantonskem glede na divoto in veličastno gorsko prirodo; meni seje zdelo podobno bohinjskemu; planine pa dreženskim ali soškim. Ob severnem bregu so skoro navpične skale 650 do 1000 metrov visoke, tudi na jugu se spušča gorovje večkrat strmo v jezero. Nad jezerom so posamične vasi. — Mimo Valenstata in Flumsa nas privede vlak v Sargans v renski dolini in od tod na severno stran v zadnjo švicarsko postajo Bahs. Od Sargansa navzgor se vozimo vzdolž lihtenštajnske kneževine. Lepo je videti nasuroti železnici Balcers in Vaduc z belim gradom na visoki skali. Ta srečna deželica ima kakih 1000 prebivalcev v enem trgu in 13 vaseh. Dobrega kneza ima, ki ima valika posestva v Avstriji in stanuje navadno na Dunaju. Ljudstvo ne plača nič knezu in nič vojaških davkov; sodišče imajo v Ino-mostu; vojakov nič. V Buhsu je finančni pregled. Nato prekoračimo lepo reko Ren
Preganjanje so. cerkve na Francnskem.
Posnemljemo po „Slovencu“ z dne
18.	t. m. sledeče podatke o velikem preganjanju sv. cerkve na Francoskem :
Vsebina zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države na Francoskem, ki ga je francoska zbornica odkazala v posvetovanje posebni komisiji, je bistveno ta-le: Država ne bo od I. januvarja onega leta potem, ko stopi novi zakon v veljavo, nič več plačevala in vzdrževala cerkvenih služabnikov in zavodov. Tudi občinski izdatki za cerkve bodo odpadli. Izvrševanje vsakega bogočastja je prosto, ako ga ne omejujejo posebni predpisi. Verske družbe se bodo morale ustanoviti na podlagi določil društvenega zakona iz I. 1901. Cerkveno premoženje, katero so doslej upravljale cerkvene občine, bodo za dobo enega leta upravljale novoustanovljene verske družbe. Če se osnuje v enem kraju več takih dražb, bo smel posredovati prefekt. Pri razpustu družb in pri sporih med sosednimi občinami bo razsojalo redno sodišče. Poslopja in oprava, ki je bila še pred konkordatom namenjena za bogoslužje, ostane last občine, ki jih da tekom dveh let na razpolago novim verskim družbam. Druga poslopja pa ostanejo last občin in departementov, ki jih bodo dali v najem verskim dražbam za lOletno dobo. V cerkvah ne bodo smeli prirejati drugačnih, kakor le verskih shodov. Javni cerkveni sprevodi ali procesije se bodo smeli prirediti le z dovoljenjem občinskega predstojnika. Prestopki se bodo kaznovali z globo 16 do 200 frankov ali z zaporom do dveh mesecev. Kaznovan bo, kdor bo kako osebo silil k udeležbi bogoslužja, ali pa koma s silo zabranil udeležbo. Duhovniki bodo kaznovani z zaporom dveh let, ako bodo politično agitirali proti vladi. Tudi bo lahko vlada odvzela verskim družbam cerkve in duhovnikom pokojnine. Proti kongregacijam izdani zakoni ostanejo v veljavi, medlem
ter prevozimo Lihtenštajn povprek in pridemo okrog gore Ardčcen v prvo avstrijsko mesto Feldkirh.
Pozdravljena Avstrija — ti raznolik mozaik — krasogled — srečna bila, bolj kot si; Feldkirh ima 4000 prebivalcev, jezuitski penzijonat. Od tu začne krasni mirni dol. to je: samostanska do lina z lepimi pašniki in rodovitnim poljem. Pot nas vodi mimo Bludenca in Dalaasa do Arlberga.
Skozi Arlberg smo se vozili uprav 17 minut po tunelu 10.230 metrov dolgem. Tako so mi pravili pozneje ; obenem da je bilo v tunelu zelo vroče; jaz pa tega nisem čutil, ker sem bil zakimal.
—	Delali so ta predor tri leta, od 1. 1880 do I. 1883. Dviga se najprej do 1311 metrov višine, potem pa gre spet nekoliko navzdol. Stal je 16 milijonov gld. Pri tem tutielu in železnici sploh je delalo tudi polho naših ljudij. Geconi je končal tunel še pred časom in imol pravico do nagrade; nobeden pa ne ve, za koliko se je napolnilo pokopališče v tem času. Pri izhodu zapazimo spomenik Lotu, inženerji, ki je napravljal, t. j. vodil naprave te železnice. Pod cesto pa je vas Sv. Anton v višavi 1303 m. (Dalje prih.l
ko bodo odpravljena vsa konkordatu« določila, r
Tako umevajo framasoni svobodo. Pač bi ustavili državne prispevke za verske namene, zraven pa potlačili cerkev Je bolj pod državno oblast, nego je bila zdaj. Na podlagi društvenega zakona se imajo osnovati nove družbe; to se pravi: škofije bodo društva, ki bodo imele v farah svoje podružnice; nadškofije bodo društvene zveze Škofij, med seboj bodo tudi lahko zvezane končno vse nadškofije.
Ko bi bila zagotovljena popolna draštvena svoboda, bi bilo mogoče na tem pravnem temelja osnovati cerkveno organizacijo. Toda svoboda draStvenega združevanja ja pod framasonskim despot-stvom enaka ničli. To vidimo v boju proti kongregacijam, ki se je ves vršil iz nedokazane trditve, da so kongregacije republiki sovražne. To se bo za vsako župnijo, škofijo itd. lahko zgodilo kadarkoli. Iz resnic, ki jih ima vsak katekizem, iz sv. pisma se dado zvijačno izviti očitanja, da je cerkev republiki nevarna. Preganjanje bo torej na dnevnem reda. Vsako trenotje bo nastopal državni terorizem najprej i denarnimi kaznimi, potem z razpustom. Turške razmere so bile ob najhajših časih boljše od teb.
Katoličani niso pripravljeni »a te boje. Niti sedaj niso edini. Dve veliki straji se šele razgibavata.
Ko bi katoličani vBaj sedaj v zadnji ari poBlašali glas rajnega Leona in brezpogojno, pošteno in odkrito vsprejeli republikansko načelo, bi to tudi Slo. Če v tem ne bodo edini, ne pojde.
Politični pregled.
Državni zbor. — V torek je pričela t poslanski zbornici razprava o re-krutnem kontigento. Prvi je govoril proti češki radikalec Fressl. Rekel je, da bodo češki narod armado smatral toliko časa za sovražno, dokler ne dobi v nji svojih naravnih pravic.
Poslanec Marchet je zagovarjal celokupnost armade, ki je pa tesno zvezana z gospodarsko celokupnostjo obeh državnih polovic. Poslanec Tschan je predlagal, naj se glasovanje o rekrutnem kontigentu odgodi, dokler se ne pojasni Btalššče, katero zavzemati obe državni polovici glede vojaškega vprašanja. Govorili ao še nekateri govorniki, potem je bila razprava pretrgana.
Ogrska zbornica. — V terek si je izvolila ogrska poslanska zbornica svoje predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen KoSatovec Jalij Jasth z 230 glasovi. Oddanih je bilo vseh glasov 407. Kandidat liberalne stranke dobil je samo 168 glasov. Za podpredsednika sta bila izbrana disident Fran Bolgar in pa kandidat ljudske stranke Štefan Rukovsky.
Boj z bolgarskimi ustaškluii Petaini. — Pri Kulkuso, nedaleč od Strumnice, so se turški vojaki spopadli z močno bolgarsko četo, kateri bo pomagali tudi vaški prebivalci. Četa je bila večim delom uničena, pri čemer je zgorelo tudi več hiš. Turški vojaki so izgubili 20 mož mrtvih in ranjenih.
Atentat na velikega ruskega kneza Sergija Aleksandrovima. —
V	Moskvi se je v petek izvršil zločin, ki mora z grozo napolniti vsakega človeka, kateremu bije v prsih čuteče srce. Ko se je v petek peljal ruski veliki knez Sergij iz svoje palače v kopelj in se je njegova kočija, kateri sta Bledili še dve dragi, v katerih se je nahajalo spremstvo, približata justični palači, vrgel je nekdo, ki se je vozil na saneh, pod kopijo kneza bombo, ki se je takoj razpočila ter raznesla na drobne kosce kočijo in truplo velikega kneza Sergija. Eksplozija bila je tako močna, da so popokale vsled nje vse šipe justične palače. Kosi razstreljenega velikega kneza pa so zleteli več metrov daleč drug od drugega. Poleg velikega kneza ubit je bil tudi njegov adjutant, ki se je ž njim vozil in tako tudi kočijaž in sluga. Zločinca, ki je bil v družbi z nekim drugim človekom, bo takoj prijeli. Branil se ni nič in je rekel, naj stor4 ž njim kar hočejo, ker je izpolnil, kar je nameraval. Njegov tovariš se je hotel vstreliti z revolverjem, a so m a to še pravočasno zabra-nili. Na licu mesta zbrala se je nebrojna množica ljudstva, ki je bilo vse preplašeno. Pritekla je tudi krnela tje soproga umorjenega Sergija, velika kneginja Elizabeta, ki je, ko je začula ekspjoiijo, k oj »futila, kaj se je moglo dogoditi. Poklek-
nila je na mestu, kjer se je izvršil ta grozni zločin, ter lam dolj časa molila.
—	VeBt o izvršenem atentatu je napravila na carskem dvoru grozen utis. Ko je bil car obveščeu o atentatu, je ves prebledel ter izastil le par besed, namreč rekel je: „Ubogi moj strici14 — Veliki knez Sergij Aleksandrovič je bil če trti sin carja Aleksadra II. in brat carja Aleksandra 111. Kodil se je dne 29. aprila 1867 v Carskem Selu ter je bil od leta 1884 poročen z Elizabeto Feodorovuo, rojeno princesinjo Hesensko. Otrok nista imela. Veliki knez Sergij je bil od lota 1891 generalni guverner v Moskvi. — Veliki knez Sergij je bil, kakor pravijo, največji nasprotnik reform na Ruskem. Revolucionarni in drugi listi ga dolžijo, da je on nasvetoval carju, naj se tako odločno nastopa proti izgrednikom, kakor se je to zgodilo dne 22. januvarja lega leta. Zato pa ga je revolucionarni odbor obsodil na smrt. Kakor se vidi, hoče prekucijska stranka uničiti vso vla darako rodbino Romanov. Tudi ta aten tat je len en člen v dolgi vrsti zločinov, ki so se že izvršili in ki jih nihilisti šo pripravljajo. Če so pa provzročilelji z umorom velikega kneza Sergija dosegli kar so nameravali, je malo verjetno. Zi-stem samodržtva se bo vsled lega napada najbrže okrepil in neusmiljeno bodo zasledovali vse one, o katerih slutijo, da se strinjajo z umorom velikega kneza Sergija.
Dogodki na Balkanu. — „Jugo-slovanska korespodencija" piSe: Vsa znamenja kažejo, da pride na spomlad do nsodnejih dogodkev za JugoBlovaae. Mi-nolo leto je minalo mirao, ker so re-volacijonarne organizacije v Stari Srbiji in Macedoniji mirovale radi vojne, v katero je zapletena Rastja. Ali vojna na Skrajnem Vztoku se preveč zavlačuje, da bi bedna raja v Stari Srbiji in Macedoniji mogla čakati na njen zvrSetek. Zato se pripravlja na odločno borbo, da si sama izvojaje življenje, dostojno človeka, ker reforme, ki bi jih morala Turčija izvesti po nalogu sporazumnih ve-levlasti, se ne izvajajo, ampak je vsa reformna akcija omejena le na to, da je maoedonska žendarmerija dobila nekoliko ptajih oficirjev, ki ne zapovedujejo, ampak le „nadzi7qo*. Jedino avstrijski oficirji delajo — ali ne za dobro bedno raje. Konflikti so neizogibni. In ker se ti ne morejo, preprečiti, potrebno je, da Jagoslovani, soaebno pa svobodne jugoslovanske države skupno nastopajo na reševanju jugoslovanskega vprašanja, da se to vprašanje reši v jugoslovanskem smisla, to je: da se prepreči okapaoija tudi najmanjega dela jugoslovanske zemlje, kajti ako bi se skupni naš neprijatelj enkrat utrdil na Kosovem, potem bo v nevarnosti obstanek jugoslovanskih držav, a uresničenje jugoslovanske misli bi bilo odloženo v nedogledno bodočnost, ali pa celo onemogočeno za vedno. Zalo je potrebno, da usodne dogodke, ki se Bkoro prično odigrati na slovanskem jugu, pričakajo Jugoslovani badni, pripravljeni in dobro oboroženi.
Rusko-japonska vojska.
Listi poročajn, da pričakujejo Japonci ruski napad pri Niučvangu, ter se tain v naglici utrjujejo.
# *
*
„l)aily Telegraph“ poroča iz Tokija: Skupno število Rusov in Japoncev ob reki Šaho se ceni na 700.000 mož General Kuropatkiu je sedaj v Fuša nu. Rusi razvijajo živahno delavnost proti de-i-nemu japonskemu krilu ter silijo Japonce, da zažigajo japonske zaloge.
* *
Brzojavka generala Karopatkina na carja od 20 t. m. se glasi: Ofenziva Japoncev pri Tsinšešanu trBja daljo. Naš oddelek je sovražnika odbil ter je dne
19.	t. m. zasedel Dapendušan.
* *
Tretja ruska eskadra je v pondeljek ob 4. in pol uri zjatraj pasirala južni del otoka Langelanda. Kolikor je bilo videti, je štela eskadra 7 ladij.
♦ *
Rusi so zgradili vojaško železnico, ki veže Fušun-Jeqling z drugim Fušnuom ob gorenjem toka reke Šaho To dejstvo in draga znamenja dolavnosti ter zbiranje čet kažejo, da nameravajo Rusi objeti desno ►rilo Kurokijevo General Kuro patkin nadaljqje graditi vtrdhe na vsej Bvoji poziciji.
Dopisi.
Iz zapiulnlh Brd. — 12. I. m. okoli polnoči prišel, bolje privlekel so je komaj na svoj dom v Neblo ves potolčen in ranjen po glavi Anton Peršolja. Bil je pri plesu, kakor imajo navado sta-riši. Doma gredoč je bil napaden in tako mOčno ranjen, da je vsled teh ran
17.	t. m. umrl. V soboto sta ga Mtrehe-sini in Benardelli iz Kormina obdueirala ler baje izrazila začudenje, kako da je mogel Se sam domu priti, ker je še '/t ure do njegovega doma od onega mesta, kjer je bil napaden. — Na sumu sta dva mladeniča iz Nebla fojanskega. Vzrok pretepa: maščevanje radi ovadbe lovske tatvine (VVilvscIiiHze). Uže na plesišču v krčmi je eden njiju, ki sedaj premišljujeta svojo usodo pod ključem v Korminu, tepel ranjkega. — Na poli, ki pelje v Neblo z glavne ceste, sla ga čakala in pretepla. Vsled udobljone rant na glavi nad lovim očesom, kjer je sedež govora (lako mi je pravil sam zdravnik), je ranjki na desni strani telesa, desni roki in nogi omrtvil in izgubil koj drugi dan v pondeljek besodo. Takoj ko se je s težavo privlekol domu, povedal je, kdo ga je tepel, da ga je nekdo na tleh ležečega vzdignil in spremil ko-i poti, katerega pa ni mogel spoznati, ker ni ničesar govoril. — Drugi povod zločinu je torej ples. Da je bil ranjki doma pri svoji obilni družini ostal, je bil šo ilaneit zdrav. Seveda je seilaj ples ustavljen, ko je zločin storjen, oče devetih olrok v grobu Da bi oblasti prišle vendar enkrat k spoznanju, kako zelo škodi priprostemu ljudstva javni ples , malerijelno in moralno. Vsako nedeljo v tem pustu se je plesalo pod Neblom (Borštom) v Jakončičevi in na Križadi v Kocjančičevi gostilni, človek ne ve, kje jemlje ljudstvo denar; za vse drug) tarna ninižerijo,<, za ples ga pi najde. Saj ne pade vsa krivda radi plesa na mladino, večo krivdo je pripisov.iti krčmarjem, ki mladino k temu silijo in prigovarjajo. Ali se bo kedaj obrnilo na bolje v tem obziru? Ne, in sicer toliko časa ne, dokler prizadeta gospoda ne pride do zdravejših nazorov, kakor jih ima oni c. kr. gospod, ki je rekel, d* raje vidi, ako „padeu deklina povodom plesa, nego li povodom vina. Kakor da so ne pije pri plesu I Ne pije, pijanČuje se in sicer še celi drugi dan po plesa.
Pa preidimo k drugemu predmetu.
Hvala Bogu, tudi po naši dekaniji je krožila zadnjih 14 dni peticija na državni zbor za zboljšanje kongru\ Čeladi je bila od večine poslancev ista peticija uže podpisana, sem si vendar mislil : „meglio tardi che mai“. Samo na eden nedostatek v tej peticiji bi rad jaz našega obče spoštovanega državnega poslanca opozoril:	V mnogih duhov-
uijah plačujejo duhovljani kongruo v denarju, v tej 300 for., v sosedni 400 for. Navadno pobira kongruo pristojno županstvo. Ali žalostno je, da duhovnik nobeno leto ni o pravem časa plačan. Župan ne tirja, kor se noče zameriti ljudstvu, eksekulive pravi da nima, pri glavarstvu „ne slišijo11 makar če se s topom največjega kilibra, ne s pismom, o tem pritožuješ. Vsaj dva slučaja sta mi znana. N6ko županstvo v „deveti deželi1* dol -žuje doličnirna duhovnikoma kongruo za več let — seveda ne vso — in če jih tirjaš, so tako predrzni, da ti v brk zabavljajo : „E, saj vi nimate potrebe1*. Zatorej naj deluje naš drž. poslanec na to, da se la kongrua, ki jo plačujejo du-hovljani v raznih duhovnijah, tirja od davkarije, kakor drugi davki, katero bi potem duhovnik potegoval mesečno od davkarijo. Mislim, da sem govoril iz srca mnogim duhovnikom. Gospod urednik I pozdrav, do svidenja,
P i r i n o v.
Iz Barke v nakelski županiji. — Minolo jesen jo imel g Slrekelj kmetijski podnk pri našem županu Dujcu v Zavrhku. Govoril je o sadjereji in vino reji ter o novi mlekarni, katero željno pričakujemo. To pa je gospod pozabil povedati, od kje mleka vzeti, ako so krave jalove. Tri leta je preteklo, kar nima velika nakelska županija plemenskega bika. Ljudje gonijo krave po tri ure daleč _ Letos je pri nas tako huda in suha zima, da je po naših smrdljivih lužah vso vodo živina popila. Led leži na suhem in živino gonimo pit po eno uro daleč. Dekleta čakajo po cele noči pri vodnjakih vode. Tam je pravi ravs iu kava. Ako bo to vreme še nadalje trajalo, bo jedina čaša voda Reka, ka-
tera deli Kranjsko in Goriško, lina.no napravljen ne. * načrt za vodovod žive vode na sredo vasi, kjer je lep občinski prostor. Za omenjeno delo nam je slavni deželni odbor nakazal 2()0() K podpore. Za tako veliko delo je podpora prepičla. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani bi moralo potrkati na državne duri za izdalno podporo. Gospodje na glavarstvu vidijo z lastnimi očmi naše smrdljive luže. Pri napravljanju vodovoda bi ludi ubogi ljudje kaj zaslužili. Vsako leto pogine pri nas najmanj po eno živinče za vrančnim prisadom. In to delajo naše smrdljive luže.
Iz Nem&kega Kuta. -- Pri nas je pač malo novic, ker smo v goratem kraju. Imeli smo hud mraz in malo snega. OJ hudega mraza se bodo kmalu vsi studenci posušili in zmrznili, da ne bomo imeli niti kapljico vode. Ljudstvo bode moralo nositi vodo od bližnjih studencev ali pa jo vozili iz Graultt. Nujna potreba jo, da so popravi slari vodnjak in da se nupravijo vodovoli, du. potem ne bode manjkalo vode ob suši. Na noge, raožjel
Vaščan.
Iz Volč. — Redkokedaj dobite za Vaš list kak dopis, čeludi se ludi pri nas marsikaj dogodi, kar sodi v javnost. Tako hočem Vam naznanili, da so se vršile pri nas dne 6. in 7. t. m oh-činske volitve. Volitve so se vršile prav mirno. Novo starešinstvo torej imamo. Ne vemo še, kdo postane novi župan. Starega župana g. Ant. Majnika spoštovali smo vsi, razun morebiti par nezadovoljnežev, katerim ne bi mogel itak nobeden človek astreči. Njegovo delovanje je pač najboljši dokaz, da je bil popslnoma vreden spoštovanja, katero smo stavili vanj. Pri vsaki priliki imel je pred očmi blagor občine, kakor tudi posameznih Občinarjev. Tudi naš stari Drejče bil je za županovanja našega dosedanjega ža-pana jako marljiv. Mož ima še vedno dober spomin in zdrav razam, čeladi je že prileten in ima sploh mnogo opraviti. Mi sicer ne vemo, da li bode hotel stari žnpan zopet sprejeti izvolitev ; na vsak način pa priporočamo starešinom, da nam izvole za župana moža, kateremu bo pri srcu vseobči napredek naše občine.
Iz Vlžinade v Istri. — (Nečloveško dejanje.) - V Vižinadi v Istri živela sta v hudem sovraštvu oče Miha Oklen in njegov sin. Posebno bil je jezen sicer sin na očeta zaradi tej?8, ker se je nameraval slednji zopet poročiti. Dne 2t. novembra ra. 1. vrnil se je domor oče Miha Oklen pijan s semnja v Poreča. Med ni im in-med sinom nastal je hud prepir. Oče podil je sina iz hiše, a sin se mo ni udal. Konečno leže pijan oče in zaspi. Ko je sin zapazil, da je oče trdo zaspal, vzel je Breučelico“ ter je začel ž njo očeta grozno mesariti. Odsekal mu je glavo ter razsekal potem na kosce tadi celo truplo. Najprej dal je psom surovo očetovo meso jesti; ker pa psi tega niso hoteli, je zdivjani sin meso skuhal v kotla in kuhano dal zopet psom jesti, katero so v resnici pojedli. Čez nekaj časa podala sta se Oklenov sin in njegova teta k županstvu ter mu naznanila, da se slari Oklen pogreša že od dne 21. novembra m. I.| ne da bi se vedelo kaj o njem. Nekega dne, bilo je to okolo 11. lebrnvarja t. I. našel je Oklenov sosed na polju človeško glavo brez spodnjih čeljusti in brez lasi. Naznanil je to orožnikom. Orožniki podali so se nato koj v Oklenovo hišo, kjer so v spalnici starega Oklena zapazili sledi krvi. Ker je bilo splošno znano, da sta živela sin in oče v vodnem sovraštvu, aretirali so pri ti priliki sina ter ga izročili sodniji. Zločinec je nekaj časa tajil, potem pa je vse izpovedal.
Novice.
Imenovauja v davčni sluibi. Davkarja gg. Gregor Šubic in Karol Favetti, prvi do sedaj v službi pri ajdovski davkariji in drugi pri sežanski, imenovana sta za glavna davkarja v območju tržaškega finančnega ravnateljstva Davkar g. B r u m a t, do sedaj v službi pri davkariji v Kormina, je imenovan za glavnega davčnega kontrolorja v območju istega finančnegn ravnateljstva.
Za „Slovensko sirotišfe“ : P. n. Kg. Josip Golob l K, Ivan Frank6, kaplan 2 K, 1. Ž. 20 v, Anton Koršič v Gor. Cerovem I K. Anton Tronker 10 v, Ivan Leban 24 v, Ivan Bizai 40 v, Andrej Kavčič v Dornbergu 1 K, Franc Travi-
Jan 20 v, Andrej Cotič v Dornbergu I K Nekdo' v Gorici 400 K, Jan. I.ukežič, dekan 20 K, Marija Bollar 20 v, Josip Batagelj 42 v, Anton Šuligoj, organist f»0 v, Franc Kavčič I K, .Slovenska Be-.neila" I K.
1», n. K. Leske je nalirala v G o-rjci Se f)0 K, v Št. Tomažu na Vipavskem 23 K 19 v, v Skriljah na Vipavskem 28 K 1« K, v Kamnjah ie f) K 26 v.
Na tem mestu bodi izrečena zahvala č g. vikarju Alfonzu Poljšaku, gg. spremljevalcema Mihaelu Bratini in Kristijanu Žigonu v Št. Tomažu in sploh vsem dobrotnikom I
Bog stotero povrni I
D„r< — Uprava „Prim. Lista" je prejela za .šolski Dom*1 1 krono, katero je darovala družba „Slovenska Beseda"
Za „Alojzijevlšče“: P«*- 8 v-Touiagnin 20 K, preč. g Iv. Košir 10 K, preč. g. Jos. Ličan & K, nekdo izročil predaedniStvu .Šolskega Doma" 15 K, g. Št. Pauor 1 K.
Bog plati I
Za pogorelce v Čepovauu je zopet došlo: Josip MaSora, vikar v Št. Mavru 31 K; kuracijski urad v Balah 86.K; prof. Kugelmayer v Gorici zbirko svojih gojencev 72 K; župnija Podbrdo 68 K; župnija Kamnje 16 K; Andrej Rijavec na Trnovem I K; kuracija Opatjeselo 14 K 10 v; vikarijat Trnovo pri Kobaridu 2 K; Ivan Kurinčič, kurat v Medani 26 K; Anton Podgornik v Ameriki 109 K 60 v; županstvo na Trnovem pri Gorici 60 K.
Vsem dobrotnikom kličemo: Bog Vam povrni I
Izjava. — Da ne bode kake ne-prilike, sporočava'podpisana, da mid va le iste milodare izkazujeva, ki so došli naravnost županstvu ali pa župnemu uradu v Čepovanu. Milodari, ki so se poslali ali preč. knezonadikof. ordinarijatu ali p. n. glavarstvu, izkazali se bodo, ko dobimo izkaze od dotičnih uradov.
A. Podgornik,	J.	Rejec,
župan.	župnik.
Ki pogrelce na Srednjem so darovali naslednji preč. gg.: J. Ev. Jarec, dek. upravitelj v Ročinju 6 K; Dr. St. Kumar, vikar v Avčah 6 K; J. Grilanc, kurat v Levpi 2 K; J. Skočir, dekan v Devinu 10 K; O. Medveš, vikar v Trenti 6 K; V. Knavs, -vikar v Logeh b K; J. Košir, vikar v Oblokah 2 K; Neimenovan 10 K in zavoj obleke ; Neimenovan 1 K.
Preč. gg. darovalcem se podpisana v imenu nesrečne družine najiskreneje zahvaljojeva. Bog povrni stotero I
Srednje, 20. febr. 1906.
J. P e r 8 e,	J. K u n S ič,
župan.	vikar.
Na razna vprašanja odgovarjamo, tla nimamo še hiše za slovenske sirote.
V	zadnjem času nam je bilo poslanih mnogo prošenj iz raznih občin goriške dežele, v katerih nas prosijo č. gg. duhovniki in gg župani, naj bi sprejeli občinske sirote. Društvo .Slovensko si-rotišče", ki je prevzelo nalogo ustanoviti v Gorici sirotišče, obstaja še-le osem mesecev, a nabira se za ta namen šele dve leti. Če bi vsi italijanski zavodi bili v našib rokah, bi komaj zadostovalo za našo otroke I Iz tega pa naj razvidijo gospodje v mestu in na deželi, kako važno je to podjetje v gospodarskem in verskem oziru in kako zaslužno delo je podpirali odbor v nabiranju.
Vabilo k veselici »Katoliškega delavskega društva v Mirnu, ki se bode vršila v nedeljo dne 26. t. m. v prostorih g. J. Budihne. Vspored : 1. Pozdrav predsednika; 2. 1. Aljaž: „Cerkvica", poje mešan zbor; 3. S. Gregorčič: „Na veke ne bodeš trpinu, deklamacija; 4. Dr. Gustav Ipavic: „Predica“, poje ženski zbor; 6. „Čevljar in krojač-, šaljiv, prizor; 6. 1. Laharnar: „Pticam", poje mešan zbor; 7. Slavnostni govor; 8. 1 Žirovnik: „Kukavica“, poje mešan zbor; 9. .Ne adajmo se“, kratkočasna igra v enem dejanju; 10. „Ne udajmo se pesem po igri, poje moški zbor; 11. „Žu-panslii kandidat", šaljiv prizor s petjem; 12. Šaljiva loterija in prosta zabava. — Začetek ob 3. in pol uri popohidne. Vstopnina 40 vin., sedeži I. vrsta 1 K, H vrsta 30 vin. Udje so vstopnine prosti, ne pa sedežev. Vstopnice bodo koleko-vaue z ..narodnim kolekom" za 2 vin.; zato naj ima vsakdo še posebej 2 vin., da ne bode sitnosti z menjavanjem denarja. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Zopet nesramna lai. — .Narod1' in „Soča“, ki živila ob lem, da »i izmišljujeta laži o duhovščini, sta pod naslovom : „Mati božja se mu prikazuje11 najne-sramnejše napadata č. gospoda župnika Dominika Janeza iz Studenega pri Postojni. S tem sla namigavala, da župnik trdi, da se mu prikazuje Mati božja. Dalje sta trdila, da jo župnik pričel prodajati listke s svojim podpisom, v katerih obljublja vsakomnr petdeset dni odpustka, kdor jih kupi, in da ko zabrni ura duhov, se odpro vrata župnišča in župnik Dominik koraka kakor duh v cerkev. Vsak je iz lega dopisa posnemal, da župnik Dominik hoče vzbujati misel, da se mu prikazuje Mali božja, in radi-tega prodaja listke, na katerih je sam določil odpustke. .Narod“ in „Soča“ končno vzklikata: „To so godi v XX. stoletju po Kristusovem rojstvu pred očmi duhovske in deželne gosposke! Ne vemo, ali bi imenovali takega župnika sleparja ali norca, ali obojo skupaj V“— „Slovenec“ z dne 20. t. m. piše o lej zadevi to-le : Informirali smo se o tej papirnati bombi in naši podatki govore jasno, da je tisti, ki je to sporočil, slepar ali norec. Ob uri duhov gospod župnik že vedno sladko počiva, in, kakor smo izvedeli, jako mirno spi svojih osem ur. Z ozirom na .Narodovo" notico o prodaji listkov je hitro pritekel poizvedovat orožni vodja. Uvidel je, da seje „Narod* grozno lagal, ker gospod župnik ni ni-kakih listkov prodajal. Gospod župnik ima vizitke, na katerih je natisnjen krščanski pozdrav, to pa vendar sme, ne da bi se morala alarmirati zaradi lega duhovska in svetna oblast! Dobili smo o tej zadevi mnogo pisem, v katerih ljudje z ogorčenjem obsojajo „Narodoveu laži. Gospod župnik je bil tudi toliko prijazen, da je odgovoril na naše pismo, katero je zaključil z besedami: „Sicer sem že vedel o hudobiji tega lista, ali sedaj jo poznam iz lastne izkušnje. Ubogi gospodje, ki se s tem borite; to je prav diabolično, kar se piše. Vse je popolnoma zlagano. Mislil sem ljudem to na prižnici prebrati, ker je cela fara priča te laži; dosedaj še nisem, morda bom; tako posvetno borbo nerad nosim na prižnico, cerkev je kraj miru"... Načelnik ondotnega gasilnega društva, g. Ivan Štrukelj, nam je poslal izjavo, v kateri proglaša dopisnika za lažnjivca ter obžaluje gospoda župnika. — Taka je stvar.
Vsled napada na župnišče na Vojskem pri Idriji so bili obsojeni Pr. Kogoj in Jak. Erjavec, 17 let stari dninar Pet. Likar in 18 let stari hlapec Jožef Gnezda vsak na šest tednov težke ječe.
„Soča", ki je svoj čas ponaredila sliko .blagoslovljena devica pri kravjem repu", naj prinese (če ni še) svojim vernim čitateljem Se sliko: Župnik Gnjezda brani — kakor Steselj Port Artur — svoj dom; ta dom pa napada Nogi in njegova armada — sami vrli junaki „Jednako-pravnosti", „NarodaH in „Soče“ .... Bansaj I
Moderna hvaležuost' — Pretekli teden se je potepal Jožef Turri, agent iz Italije, po Nabrežini. Tu je dobil svojega domačina Marlellotti-ja, delavca, ki mu je dal večerjo n prenočišče. Drugo jutro gre Martellotti na delo, Turri si pa privošči še en sanček. A glej 1 Ko se vrne Martellotti z dela, vidi, da mu manjkata poštnohranilna' knjižica in potni list. Brzojavi takoj na bližnje poštne urade. A bilo je že prepozno. ^Hvaležni" agent Turri je že dvignil 40 K iz poštne blagajne v Devinu. Ko mu je rekla g.čna poštna upraviteljica, da nista povsem enaka prvi in drugi podpis ter zahtevala izkaz istovesnosti, je rekel Turri: .Zobe me, nisem mogel pisati" in pokazal ukradeni potni list Martellotti-jev, nakar je dobil izplačanih 40 K. — Kako se mu je potem mudilo v „blaženo deželo", si misli lahko vsakdo.
Izpred sodišča. — Simoni Dominik iz Fossata v Italiji razvijal je nekega večera v tem mesecu v krčmi g. Gorjanca na Kornju socijalistične ideje in ni pri ti priliki rabil posebno spoštljivih izrazov o osebi našega cesarja. Prišel je zaradi tega pred tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče. Pri kazenski obravnavi se je izgovarjal, da je bil pijan, ko je vse to govoril, kar se mu očita. Priče so pa to zanikale. Pri vsem tem pa se niso zdele soduemu dvoru besede, katere je govoril Simoni o našem eesarjo, tako žaljive, da bi ga moralo zaradi njih obsoditi. Zategadel ga je oprostilo. Državno pravdništvo je bilo pa drugega
mnenja in jo prijavilo proti razsodbi pritožbo ničnosti.
Zopet drugi italijanski junak, ki je stal pred kazenskim sodiščem, je Emilij Salvade iz Abbiola v Italiji. Ta človek je prišel v naše kraje služit si polente, in sicer pri gradbi bohinjske železnice. Dne 22. janevarja je pil v neki krčmi v Gorenji vasi pri Kanalu, kjer so se nahajali tudi drugi domači pivci. Prišlo je seveda med njimi do prepira in konečno tudi do prelepa. Salvade ranil je nevarno Andreja Koširja in lahko pa Petra Kimla. Kakor vedno Italijani, ko nastane prepir med njimi in Slovenci, hotel je biti tudi on popolnoma nedolžen. Pri vsem tem pa mu je sodišče vsejedno prisodilo dva meseca ječe.
Obsojena sla bila v pondeljek na tukajšnjem okrožnem kot kazenskem sodišču Jože Eleršič, pekovski pomočnik iz Št. Andreža in njegov tovariš Ivan Šinigoj iz Dornberga, in sicer prvi na jed-noletno ječo, drugi pa na 8-mesečno ječo zaradi tatvino. Kakor smo svoje časno poročali, našel jo namreč Eleršič pred več meseci na dvorišču pekarije, ki je last gospe Alojzije Vitlori, 300 gld., katero sla on in njegov lovariš Šinigoj počasi zapravila, kar je kasneje Eleršič, ko se je s Šinigojem sprl, sam ovadil policiji.
Del. podporno društvo na Lokvah lepo napreduje: pristopili so že skoro vsi gozdni delavci na Lokvah; škoda, da tudi druge vasi trnovske občine niso obilo zastopane ... Račun dohodkov in stroškov za I. leto (1904) se objavi, ko ga občni zbor pregleda in potrdi; — ostanek (pribitek) za II. leto (1905) je precejšen I Zaradi pomanjkanja denarja torej društvo ne bo propalo ...
Lunin mrk — 19. febr. t. I. — je prinesel trnovski planoti nov sneg! No, naj le pada:	če	bo južen, vsaj
nekaj vode nam donese, ker smo v suši kakor po letu ... Ljudje morajo že dolgo časa sneg kuhati, da napajajo živino ... Oh, vodnjak, ta občinski vodnjak, da ga še ni I
Orožnik po nesreči ustrelil orožnika. — Iz Železnikov se piie ,,Slov.“: O slučaju imam sporočati, ki je globoko užalil celi naš trg. Na večer 18. t. m. sta se povrnila okoli 8. ure orožnika gg. Rupnik in Perz iz patrulje domov. Ko po predpisu pričneta izbasavati svoji puški, se čisto po nesreči izproži še nabasano orožje g. Rupniku. „Pa sem te javalne kaj zadel ?" Perz odgovori: Nič ni hudega; le prinesi mi urno kozarec vode I Bile so to njegove zadnje besede. Med tem, ko hiti neizrečeno preplašeni Ropnik spolnit zadetemu tovarišu njegove želje, bil je Perz že — mrlič. Kroglja ga je zadela uprav v srce. Lahko si mislimo nepopialjivi strah pomilovanja vrednega g. orožnika Rupnika, pa tudi žalost, katero ž njim deli občinstvo in prebivalstvo celega našega trga. — Pokojni orožnik Perz ni bival še dolgo tu v službi; bil je tih in miren mož, zraven pa res goreč za spolnovanje svojih težavnih dolžnostij. Mnogo sočutnih so-žalnikov se je udeležilo sprevoda, ko so truplo pokojnikovo ponesli iz kasarne v mrtvašnico.
N« občnem zboru slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva „Naprej“ v Gradcu dne 23. januvarja 1906 se je izvolil, in v odborovi seji dne 31. januvarja 1905 se je konstituiral sledeči novi odbor: Predsednik Josip Jak; podpredsednik Franc Vršič; tajnik Anton Klemenčič; blagajnik Ivan Miki; knjižničar Ivan Bonač; gospodar Rado Plečnik.
Za romanje v Rim je priglasni rok podaljšan do 26. februvarja. Od Dunaja do Rima stane vsa vožnja in popolna preskrba na vsi poti: 92 gld. za tretji razred, 143 za drugi razred in 340 gld. za prvi razred. Naslov: Rompilger-Komitee, Wien I. Singerstrasse 18.
Človek in hrana.
Spisal 1. V. Starogomki.
Da nam peč daje toploto, da nas greje, moramo imeti kurivo, oglje in drva. Brez tega bi bila peč brez vsakega pomena. Ako imamo kurivo, ga naložimo v peč, da gori ; kako prijazno je potem krog nje sedaj ko zunaj vse zmrzuje.
Da človek živi, da . se giblje, misli in dela, da ta živ stroj deluje, treba kuriva. Želodec je peč, on je kotel, iz njega gro vsa moč človeka, od njega izvira
toplola telesa. Ali, kakor je peč liraz kuriva za nič, tako tudi želodec brez hrano ne more greti, ali bolje skrbeti ža opravila posamnib udov in človeka sploh Ta človeški organizem pa delnje le. pri pazljivi jpostrežbi. Tu sem spada ({Ved vsem pravi izbor hrane, katera ohranjuje telesno gorkoto in nadomešča porabljeno telesno moč. V tej hrani morajo biti zastopane različne snovi, kakor: beljak, ogljik, mast, voda, sol in to v gotovi meri. Prve tri dajo človeku potrebno mol Beljakovine so pred vsem prava hranila. V najkrajšem času umrjerao onemoglosti, ako se nam odvzame iz hranil beljak. Mnogo dobrih jedil po ukusu, ki so zelo draga, niso vredna to liko, kakor ona z nižjo ceno pa več beljakovine. Divjačina, perutnina, ribe in dr. nimajo toliko hranilnih in gorkoluih jednot, kakor mleko, krvave klobase, sočivje, kruh, zeleni bob, repa, krompir itd. Beljaka je pa največ v mesu, jajcu, mleku in sočivju. Ogljičkove primesi, ki „kurijo" človeka, so v žitu in sočivju pa tudi v masti. Sladkor čim finejši je, tem več gorkole bo tvoril v telesu.
S tem pa ni rečeno, da sme kdo ua ta način jesti samo beljakovine, ali to ali drugo snov, kakor se mu zdi, da bi je več potreboval, ampak telo zahteva vse snovi; drugače seveda Btarost, drugače zdrav človek, drugače bolnik.
Pa ne samo ta hranila in snovi, ampak tudi železa rabi človek gotovo množino. Vsak človek povžije na dan in mora povžiti precejšnjo količino železa. To se seveda zopet ravna po raznih okoliščinah, posebno pa po starosti. Mladi ljudje, ki še rastejo, morajo vživati železo v večji meri, drugače bi nastopila bledica. Dobro je poznati in izbirati posebno za mladino tako hrano, ki ima v sebi mnogo železa. Špinača n. pr. ima v sebi mnogo železa, manj ga ima leča še manj jabolka. Med tekočinami pa ima jabolčnik največ železa; črno vino ga ima veliko manj, najmanj železa pa je v belem vihu. Pa tudi v jajcu, jetrah, krvi in mleku je železo. Hranila, napravljena iz jeter vplivajo zelo ugodno. Vsled tega so jetra .priporočljiva hrana vsem malokrvnim, bledičnim osebam in okrevalcem.
Poskusi na bledičnih osebah, kojim se je dajalo piti velike množine krvi, bodisi surove, bodisi krvavo meso, so bili ugodni. Seveda ni to za vsakogar. Krvno juho in klobase-krvavice se pa sploh priporočajo. Le velika napaka pri teh klobasah naj bi se odstranila, da bi ee jih ne namreč preveč okajalo. Pri tem se stisne železnata spojina pod uplivom dimovih tvarin v trde klobčiče, ki odhajajo neprebavni od telesa. Da je res kri izborno hranilo za bledične, se lahko prepriča vsak, ako pogleda mesarje, kako so vsi rudeči in zdravi. Kri pijejo. Najboljšo in najuspešnejše hranilo za bledične so krvavice, jetra in jabolčnik.
Če pa človek želodcu preveč naloži, da ne more zmagati, se ta rad spunta. In Škodo ima edino le požrešneš. Jejmo toraj zmerno in ob določenih časih. Najboljše samo trikrat na dan. Ona umetna lakota, ki nadleguje človeka, ako se privadi južinam, je samo razvada.
Ako bodemo jedli in izbirali krepka in zdrava hranila, se bo tudi naše telo ložje obvarovalo raznih bolezni; drugi dobiček pa je, da so taka hranila najcenejša. Sočivje ni drago in je desetkrat bolj hranilno kakor pečeni goSoli in drugi „priboljški*.
Po „Druž. Prijat/
Loterijske številke.
18.	februvarja.
Trst......... 6	86 18 34 9
Lino........ 62	72 28 6 82
Kuharica
želi dobiti službo pri duhovniku v mestu ali na deželi. — Več pove naša uprava.
= Peter Cotič —
čevljar v Gorici
UiUnnnja svujim odjemalcem, da saje preselil v Haštelj štev. 32.
Viktor Tolfoli
v Uorici, vin Teatro il.UO
(uh »Uri podli)
velika zalega oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno
.	kr.	32
„	fino .	„	36
„	finejše	„	40
„	boljše	„	44
dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ f)(i
Priporočam duhovščini la cerkve nlm OHkrbnlŠtvoin.
Corfii . . Bari . . Lucca . . Nizza ■ Naj finejše
kr. 60 „ 60 „ 70 80 Rl 1
And. Fajt,
pekovski mojster, (iorlea, J——■ tekallšče Fr. Josipa St.2 (lastna hiša), In podružnica it. 20.
}
Ib!’r S uje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor sn nove maše in godove, kolače sa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po h el ji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Lekarna
Prave in edine 2el. kapljice
s znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Zličico 1E (Varstvena mamka) popije> _ Okrepi
ielodec, storč, da ngine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
%	v
trgovec in kroj. mojster
Gorica, Gios. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da ji* dobil ravnnknrsreie angleh-ko in avstrijsko blago, kakor tudi sveaih isgotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko In aimsko se-aono. — Priporoča se sl. občinstvu v mesta in na deželi, posebno č. duhovščini. — Izdelek lastnega blaga jamčim.
Union Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deleli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. ilr. Olje: Lucca, St. Angelo, Kurtu istersko in dalmatinsko. IMrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko Sl. 0, 1, 2, H, 4, 6. Več vrst riža. Miljaveče prve in druge vrste, namreč od '/, kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič A Valenčič v II. Itistriri. Ave jilenke drulbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovičini. Vse blago prve vrste.
a mm tm m
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, v ulici Morelijevi hiš. štv. 12.
Prodaja cerkv. orodja te izgotovljena v posrebrenih tn poslai'e-nili kovinah po znižanih cenah
Izvršujejo se vsakovrstna dela, bodisi I/ diaj>oi'eniIl ali nediagocenih Kovin, bodisi v iire/aneni ali ne-urezanemslogu In to za rej k ve kakor za zasebno rjboiHpopravljajo in prenavljajo sl-cerkv. orodja, po-zlačujejo in po-srebrujejo se v ognju pod vodstvom veščega in Izurjenega delovodje. V trgovini se iz-
Idolbujejo vsakovrstne črke in napisi. Na Jeljo pošlje tudi cenike s podobami.
Vse po najnlijih conah.
Vse poSlljotve se pošiljajo franho.
!
Anton Breščak
Gorica,gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncotl).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Rogata zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Haz lično poništvo, kakor: toaletne mize. različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celit loida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz slrune, afriške Irave, z ži mami in platnom na izbiro ler razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero ho Se posebej opozarja p. n. občinstvo!
stiskalnice za vino
in /.a HI ASUN I'. so slilskalnice ..KRCOLK'1 naj novejšega In Izvrstnega sestava s pri-strojem za dvostroki in trajni pritisek; za|ameena nnjveča Izraba, veča od vseli
,ini«ib stiskaiiiir; naiboije automatične škropilnice *"	t,1't,‘nl-
.	kojc	delajo	same,
? lire/, obrn ianja.
Mlini /a ^ro/.tlji*, vočji* in tnaHl i m*. Itohkuliiirr z inastiloiii z:i •»ro/.tljf. Plut;! za vinogradi*, s u šni (•<» za voi'jt*, kakor tudi za vsi* proizvodi* rastlinski*, živinsko in rudni*. Il.vilr.iul ir iii* stiskalnici*, stiskalnice /a srno, slamo itd. za ločno delo. 311atiIo /a |>.i*nii'o. čistilo za žito.
pr bi rolo mečkalo za krmo in mlini za lirašno, ročni in- ra/.m* voli kosti, pilili, t«*r vsi*li drnuili ^osdodarskili *»troji*v
Iudolujojo in popravljajo « jamstvom kot posob-s*«*' nost najnovojšo, izborno, obistinito, priponnato stiskalnica za vino.	najboljo	in odlikovano tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasso štev 71.
Odlikovani v vseli državah s\etn z več kot iillO /latih, srebrnih in poe.astnili kolajn. Iustrovani ooniki in mnoifobrojna izpričevala pohvalna. Prekupol in zastopniki dobrodošli
-i'.
SamocloluJoOa
škropilnica
Saunig E Dekleva
ulica Municipio št. 1,
liorira.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih s/ro-jev kakor za Šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi te tudi nahajajo angleSka dvokolesa ,,1/elical Pre mier" in slanioreani stroji, samokresi in razne piiike. lastna meh. popravlj,linica, (ilavnn zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Delavnica cerhuenih posod
Št. 32f> Op.
in cerkvenega orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistratna ulica štev. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
Naznanja so, da
JAVNA DRAŽBA
znstavil IV. 6 etr tl e tj a t. j. mesecev oktobra novembra in decembra 1903
začne v ponedeljek dne (i. marca 1905 ter sc bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnice in i. njo združene hranilnice.
V Oorici, I. januvarja 1906
Karol Draščik,
pekovski mojster na Korun v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijeya priznanja jubilejne razstave na Dunaju 1. 1898.
|n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najlinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
odlikovana
f svečarna na paro
Gorica - uiica Sv. Antona - Gorica
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrli-ništvom, p. n. Hiavuemu občinstvu sveče Iv. pristnega čebelnega voska kg. ii K 4*90. /a pristnost Jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za lio/. drevesa, voščene/ vitke In med iiajtinejše vrste pojako nizki celil.
Ir
| ■	Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 47<°/o polumesečno; ne-vndignene obreatipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po I? 6°/u In na vknjižbo po 5V, /a
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poitnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
■ glavnimi in opravilnimi deleži^Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsa!: dan od 8. ure zjutraj pa Jo 1. ure popoludne.