Uiwd Sailf Sunday« GLASILO SLOVENSKE NAH obyvE PODPORNI: JEDNOTE UrtHlmâki in upravnlški proatort tSI7 S. Uwadalr Av» Off te« of Piibltoation. MST South Lawndal» Av. T«l«phoa*. Rodt w« II 4S04 i ¡TTO—YBAEXXIX Cena Usta j« $6.00 tt Okli», MtUr JuiMtry 1«, IN», »t Ik« puat-ottlM Ute Um Act Qt üoncraM of Mtnk I. UT». chicago. ill., Četrtek, m. januarja kol, kateri določa izmenja-vojnih ujetnikov, vzpostavi v diplomsftiftiih vezi in ga-ncije, da se sovražnosti ne bo-več obnovile. Protokol mora zdaj ratificiran po zbornima obeh republik, Glavno orno vprašanje pa še ni reše-► To je teritorialno vprašanje Ukrajine Chaeo, zarad • *ojna med Par«#va n Bolivijo trajala tri leta z*h te vala okrog 100,000 čk>-Afcih irtev. niči pred zaključkom zasedanja. Ta načrt bo prišel ponovno pred zbornico v tem zasedanju. Federacija bo otvorila novo kampanjo za organiziranje delavcev v avtni in jeklarski industriji. Zadnja kampanja je bila uspešna, kar dokazujejo nove unije, ki so bile ustanovljene preteklih mesecih. Največji uspeh federacije v preteklem letu je bilo organiziranje lesnih delavcev na zapa-du in jugu. Število članov v u-nijah lesnih delavcev, ki so včlanjene v federaciji ,je poskočilo na 70,000. Kapitalizem; tira ljudstvo V revolto Reakcija se bo morala ukloniti, pravi Dewey New York. — (*T) — Kapitalistični sistem se bo moral reformirati ali pa poginiti, je dejal John Dewey, prefesor na u-niverzi Columbia, na sestanku Zveze ameriških ekpnomov, na katerem so razpravljali o pere-fih gospodarskih problemih. bodo sprejeti, tedaj bo oskrba brezposelnih revežev prišla pod kontrolo okrajnih odborov. V obeh zbornicah se j« pojavil močan sentiment v prilog razpustitvi driavne relifne komisije pred določenim časom. Na podlagi sprejetega sakona bi morala komisija funkcionirati še eno leto, nakar bi bila avtomatično razpuščena. Poslanec F. W. Lewis je pred loiil ukonski načrt, ki določa odpravo relifne komisije. Ako bo sprejet, bodo governer, pod governer in državni avdltor na kazovali denar iz državntgs rt-lifnega sklada posameznim o-krajem. V relifne namene bi šlo tri milijone dolarjev mesečno, polovica prispevkov kupčij* skega davka, ki se steka v državno blagajno, namesto tretjine ali okrog 92,000,000 kakor doslej. Belifni uradniki to nedavno Z italijanako-abe-simkega bojišča Italijansko letalo se raz-bilo Rim, 22. jan. — Italijanska vlada Je včeraj uradno prisnala izgubo bombnega letala, ki je treščilo na tla na severni ah«-sinski fronti in se razbilo. Dalje je objavila poročilo, ki ga je poslal v Rim general Rodolfo Graziani, v katerem Je rečeno, da njegove čete zasledujejo abe-sinske vojake, ki se umikajo v velikem neredu. , Uradna italijanska časopisna agentura Štefani poroča ii Dole, da bi bil ras Desta, poveljnik abeainakih čet, skoro ujet pri u-miku. Njegov brat je bil v bitki s Italijani ubit, on pa se je rešil, ko je pobegnil c malo skupino vojakov. Addia, Ababa. 22. jan. — Cesar Selaasle je včeraj izdal pro-klamacijo, s katero je pozval vse, ki morejo nositi orošje, naj vstopijo v armado, ker jih domovina potrebuje. Proklamacija je bila kedana v Desju, v cesarjevem glavnem stanu, in prečltaha pred cesarjevo palačo v Addis Ababi. ___ Ameriški kongres časti mrtvega kralja Hinavske solse v 2enevi Waahlngton, D. C., 22. jan— Nižja kongresna sbomica je včeraj po desetih minutah zasedanja sakijučila sejo v znak solalja za umrlim angleškim kraljem Jurijem v. Demokrat Samuel D. Reynolds, predsednik ptwNpili, 6* država P9trtfcufc 4*rnišnets «Ueka ga K) mesečno za oslfrbo zadeve, Je predlagal, da stični kontroli Industrijskega življenja. . "Taktika trmastih in slepih reakcionarjev se izraža v rabi sile proti vsem, ki agitirajo za spremembo obstoječega socialnega in ekonomskega reda," je dejal Dewey. "Oni ne posedujejo samo tiste sile, ki je zapo-padena v armadi in policiji, temveč tudi v tisku in Šolstvu. To zanašanje na oboroženo silo, ki jo kontrolirajo, bo končno prisililo delavce In farmarje na organiziranje enotne politične novo pogodbo z upravo Edison fronte, ki bo «trmoglavlla vlado Co., ki določa zvišanje plače pet plutokratov in izkoriščevalcev." centov na uro. $4,600,000 revežev. Lewis je na vprašanja, ali bodo trije milijoni zadostovali, odgovoril, da je to najvišja vsota, ki jo more država potrošiti v te svrhe. Lewisov načrt glede odprave državne relifne komisije bo danes dan na gla sovanje v nižji zbornici in za sprejetje je treba 102 glasova. IZBRUH IZGREDOV V FRANCOSKI KOLONIJI Vojaške čete delajo mir v Damasku zatiranje nacionalističnega bloka Beirut. Sirija. 22 jan. — Rea-ni isgredi, v katerih sta bila . dva francoaka vojaka ranjena, so včeraj ¡«bruhnili v Damasku. Iigrednlkl so tudi bombardirali vozove cestne lelesnlce s kamenjem. Iigredi so posledica francoske kampanje proti članom nacionalističnega bloka, Izgredi »o izbruhnili, ko ao francoske avtoritet« navalilo na urade nacionalističnega bloka v Damasku In Allepl In jih zaprle. FakraJ Raroudl, voditelj nacionalistov, je bil poslan v izgnanstvo. V Damaaku Je sedaj polno francoskega vojaštva, ki Je bilo pozvano v akcijo, da prepreči nadaljnje nemire. Po vsej 8lrlJI prevladuje velika napetost. Okrog tisoč lensk ■ se je udeležilo spominskih pro-; slav v počasi nedavno ubitemu nacionalističnemu voditelju Ha-, nanu, toda policija Je rasblla demonstracije in aretirala nad sto oseb, nakar so dijaki atrijske universe zastavkall. Do nemirov je prišlo ob otvoritvi proti SO Članom nacionalistične stranke. Med obtoženci je tudi Foudad Mouffarey, a-merlškl državljan slrijskeg* porekla, ki Je prej šivel v New YwW Obtolntes Ttarfsša, da so obtoženci ustanovili tajno strsnko, kar francoski zakoni prepovedujejo. Avtoritete pravijo, da nacionalistične grupe dobivajo podporo Is Nemčije, Italije in morda tudi is sovjetske Rusije. Zmaga mUktrièarjêV Detroit, Mich. — Unija elek-tričarjev je pravkar sklenile Polom ielezniikega imperija udaril bankirje New York. — Morganova fi nančna hiša in drugi newyorški bankirji so utrpeli velike izgube pri polomu železniškegs imperi ja. ki sta ga zgradila brata Sve-ringen. Ti so ustanovili sindikat, ki je posodil bratoma $7fir 000,000. Guaranty Trust Co. Je dala posojilo $12,000,000, dobi la pa je nazaj le dva milijona dotiarjev. Slične izgube so utrpe le Morganova finančna hiša Chase National banka in National City banka. Podriavljenje kanadske banke Ottawa, Kanada. — Prvi koraki za podržavljen je centralne banke so bili pod vzeti, ko je premier K ing sklical konferenco direktorjev Kanadske banke. Liberalci in progresivci so v zadnji volilni kampanji naglašali potrebo podržavljenja bank in drugih institucij. sbomica odgodi sejo na drugI dan v znsk rešpekta do mrtvega angleškega kralja. Predlog Je bil sprejet s veliko večino, tods ne soglasno; okrog tucat kongres-nlkov Je glasovalo proti resoluciji, Resolucija se glasi, da je a-meriška sbomica "izvedela z globoko žalostjo o smrti njegovega veličanstva kralja Jurija V. in v znak te žalosti ter v znak simpatij z ljudstvi Velike Hrl-tanije zaradi izgube njihovega ljubljenega vladarja suspendira danaAnje sejo". V Heli hiši so bile tudi odgo-dene oficielne ceremonije in predsednik Roosevelt je poalal kraljevi vdovi sožaljno brzojavko. Ženeva, 22. Jan. — Včerajšnja seja sveta Lige narodov Je bila docela posvečena ' spomina na pokojnega angleške- Na drugI strani Je leta ga kralja Jurija V. Delegatje' 1M4 umrlo !H*ft4 oseb za srčno Atirinajutih držav, ki sestavlja-j hil*», P* 10,08ft, kar J,f „vH Mg« nundov. »o drutf pomeni, <1* J» umrljivost v Chl> Umrljivost za srčno hibo narašča Smrtni slučaji v'Chica-gu v letu 1938 porasli dva odstotka rhlrag». ~ Uradno statistično porodilo se glasi, da Je <1A,426 oseb umrlo v ('hleagu v preteklem letu. Leta 1034 Je umrlo .16,-282 oseb. To pomeni, da Je umr-po^aščenju IJivost nazadovala v prejšnjem ■ed delom iS kaptU** «C f (N ar Wal Jeff« J tmmm. za drugim w|»evali vrline mrtvega monarha Vfllk«» Hrltanlje. i To so storili tudi dwlegatje devetih republik (fie lo Makslrn Li-j tvinov, sovjetski dckgat in zu-1 na nji minister HovJ«Uk»« unij* ki je dala UMtrHItl zadnjega runk«'Ka carja, bratranca umr-j letra Juri ja V. I — Je izrekel so- ¡ talje. Prav tako Mussolinijev delegat, baron Pompeo Alolsl, čeprav fašistična vlada »matra Anglijo in njeno vlado za svojo i največjo sovražnico l — — Vladna kriza v Bolgariji na vidiku Hofija, 22. Jan. — Policija Je vOraj zaatražila rezidenco blv-šega premier ja Aleksandra Cankova, da ni m1. «»••» <* W M I M Bonu^—politično mazilo Bonu* (denarna nagrada za ameriške vojake. ki »o služili v armadi za čaaa svetovne vojn«) je žoga v ameriški politiki te^vao povojno dobo. V»i kongresi in vi predsedniki v zadnjih šestnajstih letih «o imeli op«*Viti t bonusom. Ameriiki vojak j« praktičen. Zahtev plačilo za svoj vojaški business. Z dolarjem dnevne plače, kolikor je prejemal v aktivni službi, se ne zadovoljuje; še manj ne zadovoljuje t kolajnami in drugimi odlikovanji za hrabroat. kar je dobro za sentimentalne otroke. In prav Ima! Vojaški bonu« bi ie bil lahko izplačan Ukoj po vojni. Vlada j« imela med vojno milijarde dolarjev za vsega zlodja, ampak za vojake ga ni imela. Vojni material, ki ao ga kapitalistični oderuhi prodajali vladi po mastnih conah, je bil Ukoj plačan. Kapitalisti so dobili vseh devet funtov mesa. Vsi njihovi računi so bili zplačani, le račun vojakov za bonus ni bil izplačan. Tega so odlagali od leta do leta. Biv;ih vojakov, ki so deletni bonusa, je pa ¿*z tri milijone. Tri milijone glasov nekaj pomeni. To je vzrok, da je bil v vsakem kongresu ravs in kav* za bonus. Prijatelji vojakov in med temi bivši vojaki sami, ki so bili izvoljeni v kongres med republikanci in demokrati, so zahtevali, da vlada enostavno izda toliko več denarja in ga izplača bivšim vojakom. Veliki bankirji, ki kontrolirajo ameriiki denarni sistem, so pa vselej ubili tak predlog. Dve ta pol milijarde dolarjev svetega papirja v obtoku bi pomenilo inflacijo, *o rekli. Sprejetih je ie bilo več bonusmh načrtov, ki pa niso- dosti prida. Zadnji načrt, ki ga je kongres sprejel za časa Hoovra, je dal biviim vojakom certifikate, ki dozore leta 1046 in takrat jih mora vlada izplačati v gotovini. Lastnik certifikata si pa lahko izposodi nanj kaj denarja, če ga more dobiti. • Ko je prjtisnila kriza» je .zahteva po vojaškem bonuMU ponovno oživela in dane* je hyj« Aa kakor je bila Itfaj. poprej. Unski bonusni načrt, ki ga je kongres sprejel, je Kooaevelt vetira).* Zdaj je pred kongresom nov načrt in v*a znamenja kažejo, da to pot bo vlada pri-siijena dati dosluženim vojakom nekaf več kot kdaj v preteklosti* kajti prihodnjo jesen ho — volitve. Kongresnlki in senatorji si ne bi upali iti v prihodnjo \olilno kampanjo, če ne bodo dali bi v Aim vojakom vsaj nekaj zadoščenja. Najboljše bi bilo, če bi vlada brez odloga izplavala bonu* v gotovini, Izplačilo bi pa pokri-la z novim davkom, ki ga naj razpiše na vsa ona privatna podjetja, ki *o h« okoristila med vojno. Preiskava je dognala, da so veliki finančniki v Wall *treetu največ odgovorni za vstop Amerike v vojno, zato naj oni nosijo tudi "TTffin Ično odfUl'UriHJVi M vujnu,—~—--- Glasovi iz naselbin Pesnik9 ki je umrl Na Angleškem je umri |»e*nik in pisatelj Rudyard Klpling v staronti 7« let. Umrl je le pred 40 leti, to je z zatonom romantične dolu», katero je on videl v svojem idejnem svetu. Kipling je napolnil okrog sto knjig — ogromno delo — s |>oezijo in proso, ali brez malega \se to delo je-bilo nlu\os|Motrt, ker je angleška demokracija za t*«a njegovega življenja naredila is augUmke monarhije le senco in iz "njegovega veličanstva" le figuro , . . Tak pesnik ne more biti sretitn m Kipling je bil zelo nesrečen zadnjih 40 let. Angle&ka demokracija ga ne bi bila prav nič (Minrešala. če bi bil umrl trn pred štiridesetimi leti Kipling bi bil na svojem me«tu, če bi ne bil rvnlil in umrl « lg stoletju. Komentar o delu in drugem Weai A lila, Wi*. — Od sred« meseca decembra do danes (18. jan.) smo tukaj v milwauiki okolici zaposleni skoro vsaki dan s kidanjem snega. Seveda, za to delo ne prejemamo nobene plače, ker sneg kidamo okrog svojih "bajt". Kdor ga pa hoče kidati za kakšnih 40 ali 60 centov na uro, je srečen med srečnimi, če dobi kakšno uro dela od ene ali druge mestne uprave. S snegom smo letošnjo zimo bolj obdarjeni kakor smo bili prej tri zime skupaj. Od srede decembra do 17. januarja ga je padlo že čez 3 čevlj«. Med 17. in 18. januarjem smo pa dobili pravi blizard ali snežni * vihar. Snega je padlo 13 palcev. In kako je melo z nočnim vetrom! V nekaterih krajih je ie starega odneslo, v drugih ga je pa nakopičilo od 5 do 6 čevljev visoko. Kar je v času nevihte zajelo na cestah avtomobilov, so kar po cestah v snegu obstali, kakor bi bil štrajk po vsej milwauiki o-kolici. Dosti malih stavb, ko-košajakov in «ličnega se ni videlo izpod snega, da bi bilo »ko-ro .treba klicati mestnega zem-Ijemerca, da bi pokazal z njegovimi inštrumenti, kje naj bi se zadri sneg kidati, da bi se čim prej prišlo do zaželjenega prostora. Kar se tiče drugega dela po tukajšnjih raznovrstnih tovarnah, je tako, da nekateri delajo, drugi pa delo iičejo. Oni, kateri delajo, morajo delati za dva moža, četudi prejemajo komaj toliko mezde, da je ie za enega malp. Nekateri delajo pri re-llfnth delih zunaj od 11 do 16 dni na mesec. Gostilničarji in mali trgovci se mučijo na vse i pije za obstoj. Prav tako mali rokodelci, ki morajo gledati, da izhajajo. Ako si srečen in če napol zastonj narediš, zaslužiš tu in tam kakšen kvoder ali dolar. Ko ga zaslužli, potem je ie vprašanje, kdaj ga dobiš, če ga sploh dobii. Poleg vseh vsakdanjih skrbi in bojev za obstanek poitenega Ivtjenja, je daneai veliko dalav skih družin na slabši stopnji kakor so bile pred 10 ali 16 leti. Kar je kateri v prvih 10 letih prihranil, mu je v zadnjih 6 letih kriza požrla. Tako, mislim, je povsod, kakor se čita iz raznih krajev. Rad čitam dopise Toneta Zi-danška, zastopnika Prosvete zato, ker piše ii krajev, kateri so mi Vsi dobro znani in *o mi o-stall še v najboljšem spominu. Osebno sva se spoznala pred 26. leti in že zadnjih 20 let ga nisem videl. Kakor se vidi, je za svoja leta Še prava korenina, kajti vsakih par mesecev oblet vso tapadno Pennsylvanijo. Kakor poroča v svojih dopi*ih iz raznih slovenskih naselbin, rojaki so še vedno židane vse|K>vsod, kakor so bili dvajHetimi In tride*etimi leti. Bil sem skoro v vsaki naselbini, ki jih omenja. Zidanšek, in povsod imam še nekaj znancev in prijateljev. Obiskovali smo *e med seboj na društvenih prireditvah in mladonUkem veaelja-Čenju. Tudi na lov za delom nekako na mestu. Ce dobimo par novih članov, pa zopet kateri umrje, tako da je zadnjih par let število primeroma enako. Zadnje poletje smo izgubili v dveh zaporednih dneh dva člana. Louis Suštarič, doma iz Jurne vasi pri Novem mestu, je zapustil soprogo in dva nedorasla sina. Drugi je bil John Jakše, doma iz St. Jerneja na Dolenjskem. Zapustil je soprogo ter im odraslega sina in hčer. Zadnji teden smo pa zopet izgubili člana Jop. Baielna, ki je bolehal že 6 let. Doma je bil iz Šmarjete na Dolenjskem, star 51 let. V Ameriki je bil 82 let. Tukaj zapušča. soprogo, enega sina in 6 hčera, ki so pa že vsi odrasli. V imenu druitva Združenje št. 104 SNPJ izrekam vsem prizadetim družinam naše sožalje! Društveni odbor je večinoma stari. Tajnik, blagajnik in nadzorni odbor so si vzeli "dopust" za letos, podpredsednik Lemoni se je pa izrazil, da sprejme u-rad Še za naprej le pod pogojem, ako se bodo člani in članice udeleževali društvenih sej še v večjem itevilu kakor dosedaj. 2e dosedaj je večkrat po seji plačal za "kečko" pive, in obljubil je, ako bo v bodoče vedno dobra udeležba na sejah, da se bo tudi on držal stare navade. Tajnica je članica Kristina Pu-gelj. To bo dalo korajžo članicam, da se bodo še bolj redno udeleževale sej, in še v večjem številu, Četudi jih j« že dosedaj prišlo okrog 20 na vsako sejo, včasih več ko moških. Ker je le maj hen i prehod iz zborovalne v Kraljev salun, je po januarski seji podpredsednik Lemoni peljal vse članice na "fish fry.*' Za prihodnjo sejo jim je pa sporočil, naj pridejo še na sejo vse one, s sabo pa naj pripelje-ljejo na sejo še enkrat toliko članic. Po seji jih bo zopet peljal v Kraljev "park" pečene ribe lovit. Tudi sod vina nam ie br. L. Praznik napravil, ki je društvena last, tako da Iqhko po vsaki seji malo pogkMarpo v dno kozarcev. Člani in Članice, udelefujle se društvenih sej v obilnem itevilu! Le dobro obiskovane seje so koristne in stvarne. i.. v Ker sem prej omenil, da ni napredka v članstvu pri našem društvu, imajo pa toliko boljši uspeh pri angl. govorečem društvu Jolly Allis. Tam pa imajo na vsaki seji po več novih mladih članov. Naše društvo jim želi najboljii uspehi Naj delujejo za napredek SNPJ, ker so še mladi. Saj smo tudi mi delali, ko smo bili še mladi, tako, da se je jednota povzdignila na Mtopnjo, na kateri je danes. Mladina ima več veselja in več u-speha pri delu kakor stari člani. Kajti že marsikateri se je tako volje poganjal za napredek društev pred |4n jedliofe, da se je že skoro u-trudit. Poleg tega pa še enega ali drugega za ve* njegov dolgoletni trud in delovanje doleti kakšna klofuta z ene ali druge Mtrani, namesto priznanja za njegov trud. Na zadnji seji jc tudi_ našg društvo št. 104 odobrilo idejo *vobodnomi*elne ali delavske šole in priporoča gl. odboru, da bi p<»dai kako navodilo na letni seji. Strinjam se * Simonom Waukegana, ki ga je objavil v zadnji obligat^i številki. Ako se bi pričela šola, bi morala biti na pravi podlag«. Da se ne bi zgodilo tako, kakor se je enkrat nam, ko smo trije enega učili "kenika rufat", potem je pa ti-sti vse tri "oipilal". To se reče, ako bi se i« take šole pojavilo še kaj več Rihardov, ki bi pomagali jed noto tožiti. Vabim vse člane, da se udale- Žijo veselice, katero priredi ;na- trebna? danes. Nekatere že krije zemlja, mi pa smo se za silo naučili drugega jezika, tako da se danes lahko udeležujemo predavanj, ki se vršijo v angleščini. Tako sa -bo vršilo predavanje v petek 24. jan. ob 7.30 zvečer v iN-D, v Fpodnjih prostorih Predaval bo Paul Porter, urecU nik lista Kenosha-Labor News. Predmet predaVanja bo: Ali je delavska stranka delavstvu po- še društvo v soboto 26. januarja pri Kralju. Začetek ob 7, Dne 26. jan. priredi na* klub (artno zabavo istofeako v SND. zvečer. Vstopnina za> nečlan* khiba in simpatičarji pro- 25c, člani pa dobijo* proste vstopnice pri tajnici. Milwauška in westalliška federacija društev SNPJ priredi* pustno veselico na 22. februarja v SS Turner halli. Maske dobe nagrade. Cim več jih bo, tem večje bodo nagrade. . Torej to bo dan, na katerem morajo biti zbrani skupaj vsi člani vseh sedmih tukajšnjih društev SNPJ, da bomo pokazali koliko nas je ter da se vsi med seboj bolj spoznamo. Čisti dobiček, ako ga bo kaj, bo razdeljen na 8 delov enako, sedmim društvom in federaciji. Noben član in članica naj ne pozabi udeležiti ae. . H koncu mojega dopisa naj omenim še eno precej važno stvar. Tukajšnja- westalliška naselbina že nekaj let deluje na tem, da si bi postavila Slovenski dom. BaŠ malo pred krizo se je kupilo zemljišče. Ko je bilo skoro izgledalo, da bi se pričelo z domovim delom, nam je kriza prekrižala račune. Zemljišče je stalo $6,800.00. Polovica te vsote se je plačala že a prej prirejenih veselic in zabav, polovico so pa že delničarji vplačali z delnicami, po $26 delnica, tako da je zemljišče plačano. Kako bi se moglo s tem delom nadaljevati? Zato se bo obdržaval velik javni shod na 26. januarja ob 2. popoldne v dvorani Cristal na So, 64th in W. Greenfield ave. Na teh shodu bo nastopil poročevalec iz naselbine, v kateri že imajo velik Slovenski dom ki je plačan. Ako se bi tuka; tako ravnali, bi ga tudi tuka, imeli, plačanega, oziroma bi ga vsaj začeli delati. Resnica je da mora vsak za svoj dom gle dati in da marsikateri ne more zmagovati še svojih velikih stroikov. Skrbeti za dom v teh Časih, so za vsakega precejšnje potežkoče. Ako bi pa bilo 200 oseb skupaj, bi pa veliko lažje dosegli Slov. dom — vsi skupaj vsak z malimi stroški. Pridite v nedeljo na skupni sestanek vs delničarji, pa tudi ostali, kater še niste delničarji in morda postanete, kadar bodo razmere u godne/ Ako vas danes še ne zanima delo te organizacije morda vas začne zanimati pozneje, ko vam bodo bolj natanko znani cilji in podrobnosti, kako bi prišli do skupnega doma. Anton Demsliar. št. 104. dajajo vstopnice in zbirajo dobitke, da je ve#elje. Zato ne pozabite tudi tega dne! Poročevalec. smo hodili po raznih naselbinah za časa mojega 16 letnega bivanja v Penn*ylvanljl, ko sem "ribaril" |>o premogovnikih. Bili so Stari, če že ne dobri. v*\fKavčičem, da bi se do prihodnje lutl lil Amu I <1 It ktakU fl II * I If t »t I konvencije poskusilo * kore*- boljšl časi kakor so dane*. Tu di slovenske gospodinje Zidan-tka gotovo visok o cenijo. Marsikatera na pelje na . plesišče, druga mu pa zavije kar po dve ali tri kranjske klobase Ako bi prišel v Wisconsin. bi moral precej prostora obhoditi, predno bi našel (ako bi jo našel) gospodinjo. da bf dobil pri eni hiši kar toliko klobmi. kajti zadnje leto je tudi zanje nlaba letina. Pred dva tisoč leti. kakor smo' čitali v katekizmu, je dal kralj' Herod vse male dečke |M>moriti, da bi kateri izmed njih ne postal njegov naslednik. Pred dvema letoma je im wa«hinKtaii*ka "Mabta" dala na isti način |*o-moriti vse mlade prašičke, da NK bi prihajalo na delavnke mi. ie "Miho sadje" v podobi k rani» *kih klobas. Torej je v tem vzrok, da zadnjih par let ni na trgu toliko tega dragocenega, | tla h t nega "sadja", i Društveno šivi jen Je pri na-*em društvu št. 104 SNPJ nt«.jI pondenčno šolo v tedenski Pro-sveti. Videlo bi si* kmalu, če bi bilo kaj zanimanja zanjo alf ne. Bojim se pa tudi, da bi .se ne u-resničilo mnenje V. Pink«| iz Veselica Slov., doma Sharon, Pin. — Dne 26. jan. bp Slovenski dom priredil plesno zabavo v svojih prostorih. Igral bo veseli orkester "Pelorka" iz Barbertona, O., znan pod imenom "Jolly Five", katerega ste gotovo že slišali z akronške ra-diopostaje WADC. Naši radio-gralci so neka posebnost. Ako se hočete imenitno zabavati, pridite na domovo veselico, kaj ■;i taka priložnost se vam ne bo spet tako kmalu nudila. Vstopnina samo 36c. Vedite tudi, di, so naše gospodinje pridno na delu, da pripravijo okusen prigrizek. Kadar pa boste žejni, se lahko oglasite v naši kleti. Frank Okorn, zapisnikar. Letna seja SDD Cleveland-Newburgh. — Gospodarski odbor SDD je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo letna delničarska seja vršila prostorih SDD na Prince ave. pedeljo 26. jan. in se bo pričela točno ob 2. popoldne. Vabljen ste vsi delničarji in delničarke Slišali boste poročilo našega poslovodje, tako tudi druga poročila, ki so važna za vsakega delničarja. Joaeph Bartol, 477. ČETRTEK, 28. JANt A»^ Predavanje in zabava Waukegnn-No. Chicago.—Kot se sliši, je za mnoge naše rojake novost, da ima tudi mesto Kenosha, Wis., Mvoj delavski list, ki se imenuje "I^abor News". Seveda ima tudi nvojega urednika. Da se o tem le malo ve, je menda vzrok v tem. Iter tamkajšnji rojaki o njihovem delavskem gibanju ne (»oročajo v javnosti. Pred 20 leti so nekateri še živeči rojaki pomagali ustanoviti tukajšnji klub št. 46 JSZ in bili deležni tudi nekaj—gnilih jajc. Ca*i sc *prtminjajo, tako tudi ljudje. Za na* je pa tudi to sprememba. kajti pred 20 leti smo im;'li več slovenskih agitatorjev in predavateljev kot jih imamo Dve prireditvi West Allis, Wis. — Prihodnjo soboto 26. jan. društvo Združenje št. 104 SNPJ priredi pred-puatno veselico v Kraljevi dvorani na West Allisu. Pripravljal» odbor je pridno na delu, da postreže gostom z vsem najboljšim. Člani in ostali rojaki, udeležite se te veselice! Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 26c za osebo. Naslednji dan, to je v nedeljo 26. jan., se bo pa vršil javni shod, ki ga prireja družba Slovenski avditorij v dvorani Cristal na W. Greenfield ave. in 64th st. Pri tej organizaciji je tudi društvo Združenje št. 104 SNPJ. Zato je dolžnost članov, da se tudi tega shoda udeležijo v obilnem itevilu. Važno vprašanje na tem shodu bo: Atf je slovenska naselbina na West Allisu zmožna iti pripravljena, da postavi dvorano, ki bi odgovarjala potrebam naselbine? ' J6hn Rezel. Veaelica dveh klubov Detroit, Mich.—Naše žene in dekleta so zadnje čase postale Telo aktivne za narodne domove. Tukaj sta organizirana dva gospodinjska kluba, katera kar tekmujeta m«d Mbnj v «jM» janju veselic, večerink itd. E-den je od*ek% Slovenskega delav nkega doma, kateri posluje že 10 let. drugi je pa odsek Slovenskega narodnega doma, ki je boš sedaj v procesu razvoja. Oba doma sta vsled razdalje in raztresenega naaeljevanja potrebna in oba *ta v stiskah za sredstva. Tega dejstva se naše vrle žene in dekleta prav dobro zavedajo. Znano jim je tudi, da one posedujejo večjo privlačno silo ko moški. Temu bo najbrže vzrok kuharska zmožnost in pa družabni motivi. Zato so sklenile, da bodo v soboto 26. jan. priredile skupno veaelico v SDD na 437 So. Livernoi* ave. v korist domovih blagajn. Ve*elica «e-f prične ob 8. zvečer. V*topnina 26c. Ple* se vrši v obeh dvoranah. V gornji dvorani l»o igral orke*te> Monte Carlo, v spodnji pa Itosla igrala Korun in C vek. Serviral *e bo pristni kitajski "čap suj". Ne pozabite tudi. da *e l>odo pri vratih oddale tri nagrade v gotovini. Torej na «videnje! Pet tečajev na severni polutil Se vedno čitapio, kakšne ogromne težav« rejajo Človeku potovanja proti severnemu ji£ S tem menijo večinoma tisti Se\ erni ta? I ki leži v severnem presečišču krogov Dolrin I nikov in v točki, ki naj pomeni 90. sevemiSU rednik. O tem pravem zemeljskem severZS tečaju bi bilo še omeniti,, da prav za pravil leži vedno v isti točki, temveč za malenkost »t!!! no spreminja svojo lego. I Malokdo pa ve, da je pole« tega tečaja nt »I verni polobli še četvero drugih tečajev, ki let»,! vsi v istem negostoljubnem zemeljskem paTl Tisoče kilometrov od severnega tečaja leti * I verni magnetski tečaj, tista točka, proti kateri I k^&ejo rgie kompasov. TUdi ta točka ni nesp3 menljiva, vendar se giblje isto tako v ozko od. I merjenem ozemlju. Središče tega ozemlja je bi I 70. severnem sporedniku in na 97. zapadnj poldnevniku, torej na polotoku Boothiji, ml skrajni severni točki kanadske kopnine. Zakaj® ne kaže magnetna igla točno proti pravemu vernemu tečaju še ni znano, po vsej priliki J je velikost tega odklona odvisna od števila so*] čnih peg, ker so ugotovili, da je ta netočnost t| časih, ko je več sončnih peg, večja. 1 "Pod lednim tečajem" razumemo materami tično središče ogromne ledene kape naše zeaJ lje, ki meri približno 2,250,000 štir jaških km I Ce bi ne bilo Zalivskega toka, ki vpliva tab| odločilno posebno na podnebje zapadnega delt I Evrope, bi ležala severni tečaj in ledni tečaj ti isti točki. Ker so pa ta topli morski tok miiMl evropske obale približuje severnemu tečaju nil tisoč kilometrov, se središče prej omenjene vtJ likanske ledne površine premakne proti AmtJ rikl I Zanimivo je pri tem, da najbolj mrzla tockal na severni polobli, tako zvani mrzlotni tečaj nikakor ne leži na tem ledov ju, temveč popolno! mt na drugi strani, na kopnini Sibirije, prvi ybližno 2,500 kilometrov od severnega tečij*! Prebivalci sibirskega mesteca Verhojanska nI lahko "ponašajo", da stanujejo na tem mrzlofrl nem tečaju, kajti tam so izmerili temperatiuil celo do 90 stop. pod ničlo. Ge primerjamo »I tem 60 stop. mraza, ki vlada v najhujšem let-1 nem času na severnem tečaju, bi lahko rekli! da je tu v primeri z Verhojanskom naravnati loplo. Temperaturna razlika med obema to&l ma ustreza nekako razliki med temperaturtl okrog Novega leta v naših krajih in tempe»! turo ob ravniku. Končno moramo omeniti kot peti tečaj n»| severni polobli tako zvani "vetrovni tečaj", pd čemer razumejo raziskovalci tisto točko ozir» ma ozemlje, kjer nastajajo zračne motnje m naši polobli. Dcminevajo, da leži to srediM vetrov na Greenlandiji, nekje na 3,000 m vi* ki ledeni plataoti tega ogromnega otoka, od k» der potujejo velikanski ledniki proti obali ■ se tu spreminjajo v plavajoče ledene otoke. Ti ni samo izredno mrzlo, temveč je tudi ozrtij» izredno redko. Posledica so težke ozračne m* nje, ki vplivajo tudi na vreme pri nas in o k» terih zvemo včasih kaj malega iz lakonicnš vremenskih poročil, n. pr. v obliki: "Depresiji 782 mm nad Greenlandijo." Motorizirani angeli Kaj takšnega je bik) mogoče samo v hitl^ jevski do zob oboroženi Nemčiji, upati pa jj da ji bodo tudi drugi militaristični narodi kmalu sledili to pot. * Na božični večer 4so bili zbrani rekruti častnik 2. oddelka 5. oklopnega polka v Wue* dorfu pri Zossenu v veliki kavarniški dvor» okrog božičnega drevesa, ko so se odprla vrtU in je pridrvela v dvorano na ropotajočih n* torjih Četa belo oblečenih angelov, i dolg» perutnicami in — jeklenimi čeladami na P* vah. Četa je parkrat obšla božično drevo, n> to pa se je ustavila. V tem se je oglasilo » naj poleg strašnega ropotanja besno streljsaj iz strojnic in v dvorano se je prerinil v^ tank. Med cevmi strojnic je bilo opaziti obr* Božička z dolgo belo brado, ki 4« stopil nato« vozila in začel deliti med častnike darove. » darovi so bili izključno 16 cm dolgi poMit» tankov z vsem orožjem. Bojevite igračke *o a začele premikati in vrteti po mizi, med tem* eden izmed očeladenih angelov zagrabil Božifr ka, ga položil na drugi sedež svojega motom* ga kolena in oddrdral ž njim v not-. Hitler jevski tisk z navdušenjem pi*c 0 7 "uspeli proslavi" praznika miru. Zena plačuje možu alimente ki * — rt Miniaturna Metiik*. ki j» je »•* jrt»ka %Uda /gradila na otroške« «rtu v m«mk os «kt m prrdm^t ju Za odbor SI>I> in "SNI), gON|K»d. k I tli M) V Ann« Cenen« Kaznn»ko sodišče je izreklo sodbo zbudila zanimanje vsega moškega svet* zen seveda v sovjetski Rusiji, kjer ni*«> «odbe nič novega. V Kazan>je neki mož zahteval ločitev na, razen tega pa tudi to, da bi mu Pj čevala alimente. Kot ločitveni vzrok j» "J ved*l, da se je žena brez povoda izselil« 11 JJ ju skupnega stanovanja ter mu ostavilš^ oiroka. Sodišč« je preiskalo dejanski stas «J je potem ločitev zakona izreklo, razen teg» r še ženo^res obsodilo na plačevanje slimga bivšega moža !>r»* ™ tM f* ra il ko, kakor bi če vat i mož. moral v nasprotnem prm * n» PÍ nrrtam, 23. januarja Vesti iz Jugoslavije (Istim perotiia is JagMitviJ«.) d Smrtna neareia v hrartniškem rudnika V noči na novo leto je v Hrastniku ubilo v rudniku 224ertne- r udar j a Viktorja Smoliča. Na elo je ¿el na Silvestrovo zve-er, okrog treh zjutraj pa j* s lolnim vozičkom strmoglavil v metrov globok Aaht ter Oble-al mrtev. Preiskava bo šele do-nala. kako se je dogodila nesre-.zakaj niso bile zapornic* za~ frrte, če ni bilo dvigala agoraj. Na novega leta dan zjutraj so „ ¡nesli Smoliča mrtvega domov, (materi, bratu ia sestri. Pred esetimi leti j« ubilo v rudniku jegovega očeta, nekaj let prej ijegovega strica. Viktor Smo-|je delal v rudniku že več let, akor hitro je zapustil šolske Jopi. Pred kratkim se je vrnil d vojakov in nastopil spet slui-' v rudniku. Na novega leta an zjutraj ga je ubilo. f Zagoneten uboj — ali nesrefia? V Kamniku raziskujejo orož-ki nenavadno zadevo. Na ave-v truplo našfi. Ce re? bi bilo- raz-h znamenj, bi lahko dOmneva-da je padel «po nesreči >v. Bir rico ali pa- da*je hotel izvršiti imomor. Rana na glavic dokazi nlukcije pa govore za umor. judstvo govori sicer- to in ono. so videli, kako so iet nekega rtomobila pri Radomljah izsto-le tri moške postave ter vrgle »kaj v Bistrico in se nato odpe-ali z avtom v noč, da je neVdo iaril Jelenca in ji* šel ta izpi-t rano na breg ter pri tem o-ahnil v vodo . . . toda vse to menda plod fantazije. Orožniki preiskujejo zagonet-izginotje in uboj Jelenca, ven-ir doslej niso mogli dognati ni-sar trdnega. Silvestrovanje ma tuje strot- — V Celje se je na Silvestrov Hn pripeljal iz Ljubljane 23-tni mehanik Viljem Leskovšek. tu ne je peljal z avtom k Sv. tru pod Svetimi gorami, kjer obiskal strica svojega, Jože-Gabrona, ter mu v ugodnem pu izmaknil 70 tisočakov. Z narjem se je vrnil v Celje in družbi znancev začel jemati ovo od starega leta. Izpraznili kar 17 steklenic šampanjca. t«m je Viljem najel avto ter z nekim znancem odpeljal v jubljano, kj?r sta preživela ■ nakar ju je isti avto odpe-al v Kranj, kjer sta popivala je ter je Leskovšek dajal tu-drugim za pijačo. Njegov stric t** kmalu opazil tatvino, >j *e je odpeljal za fantom v Ije in od tam v Ljubljano, na Leskovška. Orožniki ao are-rali razaipneža, ki je takoj popa!. da je res «n I/eskovtek in J«' ukrad I »trici 70,000 Din. d« narja so našli pri njem še tisočakov. V eni *ami noči je r« i zapravil 9000 T>Jn. Tako je l»"troval na tuje utroške, zdaj ^'di v zaporu v Ljubljani. in «in umrla drag za dr«* ». I»n 27. decembra je v rnrju ob Savi umrl 80-letni »kojtnj rudar Ivan Rančigaj, rodu je bil it Kleč pri Kam-a j«- te v mladih let Hi pri-v Zagorja, kjer je dobil delo 'udniku. (Menil je i« imel «trok, «»d katerih Jih živi še t «¡nov. Kden ud teh J« apo- i F*0STETJC kojeni rudniški strojnik, gostilničar in trgovec Robert Ranči-gaj. Štiri dni po očetovi smrti pa je umrl tudi sin Robert, zadela ga je kap. Bil je star blizu 50 let. Uboj na Silvestrov večer. — V Laporju pri Slovenski Bistrici je pri svojem svaku Kašlju stanoval upokojeni financar Stanislav Milutinovič, ki je svoj čas služboval pri §UIlju v Slov. goricah. Ko je bil upokojsn, pa se je preselil s svojo ženo k ženinem bratu Kašlju. Na Silvestrov dan pa je prišlo med svakoma do prepira in sta se nazadnje spoprijela. Pri tem je Kašelj u-daril Milutinoviča večkrat z mo-tiko in mu prizadejal smrtne poškodbe. Milutinovič je obležal na dvorišču mrtev. Kašelj je mislil, da se je le onesvestil in se je vrnil v hišo. Ker pa svaka le ni bilo za njim, je šel na dvorišče ter ga ifašel mrt,vega. Posestnik Franc Kašelj se je sam prijavil orožnikom v Pragerskem in so ga na novega leta dan a-retirali in odvedli v zapor. Smrt od elektrike. — V Uti pri Vodicah nad Ljubljano je prišel monter Jože Puš, da popravi nekaj pri transformatorju. Komaj pa je začel delati, je šinil iz transformatorja velik plamen in spet ugasnil. Ljudje so to opazili, a niso mislili, da se je dogodila kakšna nesreča. Ko pa drevi električne lu£i niso gorele, so šli gledat k transformatorju ter opazili, da se je dogodila huda nesreča. Na cementni plošči v kotu je stal PuA mrtev, skoraj zoglenelo truplo je ibilo naslonjeno na zid. Pri delu se je ponesreči dotaknil žioe in elektrika ga je ubila. Doma je bil v pomžalah, kjer zapušča ženo s tremi otroki. i Gerktfcv Ljabtjam. — Pred mesecem so blagoslovi If v Mostah* novo zasilno cerkev, ki je zgrajena iz lesa. Na Kodeljevem bodo zidali novo cerkev salezi-janci in so načrti že pripravljeni. Eksistirajo pa načrti baje še za dve cerkvi! V Zagrebu pa je poleti izjavil škof, da bo treba sezidati v Zagrebu osem novih cerkev, ki so potrebne. Ta zagrebška izjava je .prišla pač v zavesti, da stoji hrvaško du-hovništvo zvesto dr. Mačku ob strani in da je torej zdaj pravi čas, d<*eči iz te "narodne sloge" denar za cerkve. Vsekakor je značilno, da cerkvena gosposka začenja z akcijo za nove cerkve v času najhujše gospodarske krize in v času najhujše revščine med ljudmi. V takem času splošne napetosti so bogataške mošnje še najbolj radodarne, in do zadnjega obupa obubožane široke mase so res da precej dostopne za razne "božje besede in tolažila." Cerkvena gospoda je zmerom mnenja, da je treba ljudem najprej cerkva in molitev, ipotem šele kruha, najprej duša, potem grešno telo! Takega mnenja je tudi novi ljubljanski župan, odvetnik dr. Adlešič. Za novo leto j? podal "Slovencu" izjavo, kjer pravi: "Niti obup niti tojazen ša pot gre navzgor. Prerojenje Človekovega bistva se nam razodeva tudi v naši veliki beli Ljubljani. Po vseh delih mesta se grade božje hiše kot znanilke dobe poduhovljenja, kot poroki boljših dni. Naše dobro meščanstvo, ki gradi v teh težkih časih boš je hrame, se bo spomnilo tudi vseh bližnjih, ki so v stiski." — Prav radi verjamemo, da vidi dr. Adlešič, ki je "dobro ido-či" ovetnik in zraven tega še župan, okrog sebe mnogo lepega. Ljudje kakor je on kaj lahko govore o podubovljenju. To je zanje neke vrste šport, hkrati pa seveda tudi nese. Kajti ljudje, ki se jim fraza o poduhov-1 jen ju stalno valja po jeziku, o-znanjajo obenem, da se to pod\i-hovljenje vrši lahko le v milijonskih cerkvah s pomočjo dobro plačanih duhovnikov. okoli sebe, bo povsod zaznal veliko lepega, da se mu dvigne vsa duševnost v prepričanju, da na-|imenu krščanstva, kulture, svo- Bratu v Abesiniji! Mati mi piše: "Ljubi sin! Ze več kot leto dni ti nisem pisala. Stara sem že, slabo vidim in tudi moja trda kmečka roka ne zna pisati. Polnoč ravnokar bije, ko ti pišem to pismo ,in vsi že spijo. Tako sem žalostna, ko ti pišem in solze me dušijo. Lojze je dobil poziv za Eritrejo. Petnajstega mora že biti v Na-poliju. Danes je nedelja, trinajsti, jutri bo že odšel. Ti si tam gor in te nisem videla že šest let, sedaj pa gre še on in ga ne bo nikdar več nazaj. Moj ljubi sin, prav gotovo mi ga bodo ubili. Da je vsaj oče še živ . . Streslo me je. Nisem mogel preči tati do kraja. Nekaj me je v grlu stisnilo. 1 Mogoče ga pa le ne bodo ubili ... ali ga pa bodo . . , Misli mi beže: tja na dom, k materi, ki od žalosti in težkih skrbi ne more spati, V bratu, ki se sedaj bogve kje nahaja, če je še živ. Sirota mati! Nič mu ni rekla, pomislim, pri slovesu, prav gotovo nič, ker mu ni mogla. Samo jokala je in si brisala solze ob rob predpasnika; toplo in trepetajoče ga je objela in na njegovo lice so se spustile debele in gorke materine solze. Poteni'pa je odšel in se |K>rae-šal med množice drugih tisočev, ki se valijo iz cele pokrajine proti Napoliju, Messini, Genovi .. . Abesinija, Duce, Adua, Vit-torla, tisoč, milijon vzklikov se čuje iz odhajajoče množice, vmes igrajo muzike in speaker javlja po radiu: Civilizacija, stotisoči jo duševljeno nosijo med barbare, osvetili 'bomo Aduo, naša vzvišena misija, naša dvatisočletna kultura, naš imperij, naša pravica, naš ponos! Vrties muzika in venomer muzika. Tudi ti, brat moj, si me4 njimi. Dobil si orožje, ki ti ga je blagoslovil neki ekscelenca ali pa eminenea, da z njim odpreš pot kulturi. Pred leti so te vrgli iz službe, zaprli, danes si postal kvonkvistador; za vzvišeno idejo si pripravljen umreti. Tvoj zadnji vzdihljaj naj bo: Duce! V pokrajini Ogaden so našli nafto, pšenica trikrat letno zori, našli so zlato, bombaž odlič-no uspeva in bogve kij še krije zemlja, ki take krivice zadaja tebi. Vse to moraš osvojiti v bode in ponosa. Potem boš bogat in boš viival. Ne boj se teh barbarov! Imaš tanke, aeroplane, in če je treba iperit, foagen. Vse ti je na raspolagov ker si postal velik, konkvistador, blagoslovljen. Kaj ti mar, če drugi govore, da to ni res. V njih govori zavist, vse je to gola resnica. «Naročili so tj tudi, da rešiš sužnje iz poganskih in zverskih krempljev in jih pri-vedeš v naročje krščanske kulture in svobode, ti, ki si sit krščanske svobode. Ponos civilizacije to zahteva, ker se v dvajsetem stoletju tako zverstvo ne more več trpeti. Tako, brat moj, so te spremili na pot. Tvoja mati ti pa pri odhodu ni ničesar dala, ničesar rekla, samo jokala je, ker je mislila, da s( samo njen sin. Ona ne razume, da si postal velik, da nisi samo njen, ampak da te nacija še bolj potrebuje. Ena mati lahko gladuje, nacija ne bo radi tega propadla. Ob pozivu si rekel: "presente", kar pomeni, da si tu, pripravljen vsak trenutek braniti nacijo, državo, ker je ona iznad vsega; braniti jo do zadnjega izdihlja-ja. 1 , Nehote mi zbeše misli drugam. Tam v Nizzi sedi v vozičku za starčke mogočen in imeniten gospod. Hoditi več ne more. V rokah drži notes; samo računa in piše velike številke; od časa do časa privzdigne glavo in se zadovoljno nasmeh-lja. Se več takih gospodov sedi tam na Rivieri, v različnih starostnih dobah in vsi so zadovoljni. Ti niti ne veš, da si ti gospodje, čeprav zadovoljni, via ve razbijajo radi tebe in tvojih tovarišev. Tam doli v črni Afriki vas je mnogo in vsem treba hrane, orožja, predvsem orožja. Vsako patronu, ki jo j>oženeA Abesincu v glavo, ti nadomestijo z novo, svežo, blagoslovljeno, če te pa ubijejo, pošljejo drugega moža na tvoje mesto. In vse to ne razume naša mati. Kaka ironija! Pa vendar, brat moj, spomni se tam v črni Afriki svoje matere. Ko si bil majhen, je samo ona za te skrbela. 0 polnoči Je legla v trdb postelj, ob štirih zjutraj je že vstajala, težke butare brinja je nosila domov, da si se lahko grel pozimi, solze je točila, ko ti ni imela kaj jesti dati. Spomni se nanjo, ker ona še vedno misli, da si samo njen sin! __R. M. Prepovedane burbonake kampanj»ke znamke Washington, D. C. — Poštna uprava je zadnji teden prepovedala rabo treh znamk, katere je izdal centralni odbor republikanske stranke za letošnjo volilno kampanjo. Izdane so bile štiri znamke, ki predstavljajo karikature Roosevelta, in vsi pravoverni republikanci bi jih imeli lepiti na zadnjo stran pi-nem. Te Rooseveltove karikature so pa bile tako prostaškt in I K) mnenju postne uprave "tako nesramne", da so v konfliktu s poštnimi zakoni. Odlok poštne uprave se glasi, da vsa pisma, ki nosijo katerokoli od treh prepovedanih znamk, se imajo vr-Lpošiljatelju, Tu iu razkaCilo republikanske vodiUtlje, ki se bodo »laj pritožili na federalno sodišče. Uspehi sovjetskega poljedelstva Bojazen pred lakoto je izginila Meakvs. — (FP) — Dane« i-ma Sovjetska unija zadostne zalog» živil, da lahko prehrani avoje prebivalstvo nadaljnji dfe leti tudi v slučaju, ako bi bil pridelek v tem in prihodnjem letu uničen. To pokazuje pravkar objavljena uradna statistika, ki naglaša velikanski napredek kolektivnega kmetijstva v zadnjih par letih. Dasi j« velikanski industrijski razvoj potegnil v mesta sto-tisoče podeželskega prebivalstva, produkcija živilskih potrebščin stalno napreduje. Kolektivne kmetije so popolnoma spremenile lice >podeželskih pokrajin. Ameriški farmarji bi najlag-Ije ocenili velikanski obseg kmetij v Sovjetski uniji radi slično-sti med obema državama, ki se obe raztezata od oceana do oceana. V Ameriki je na primer dvesto milj'širok pas črno zemlje, ki se razteza od Kanade do Mehiškega zaliva. Prav tako širok pas Črne zemlje je v Rusiji, flamo da je skoro dvakrat daljši. Vleče se od rumunske mejo do osrčja Sibirije. Pomanjkanje dežja je edini faktor, ki dela preglavice prebi valstvu obeh pasov. Sovjetska vlada je že delno rešila ta problem z umetnim namakanjem zemlje. Delavci na kolektivnih kmetijah zaupajo vladi, ki jim je že večkrat priskočila na po moč, ko je suša uničila poljske pridelke. Bojazen pred lakoto je Izginila. Ogromen obseg rodovitne zemlje je uarancija za nadaljnje uspehe ruskega poljedelstva. Danes ni nobenega dvoma več, da bodo mehanizirane kolektivne kmetije lahko zalagale z živili ne samo rusko prebivalstvo, temveč tudi prebivalstvo drugih dežel. Wheeler napovedal boj špekulantom Washington. D. C. — Klavni-i ¿»ki magnatje in špekulantje z žtvilekimf potrebščinami se sedaj, ko je zvezno vrhovno sodišče razveljavilo farmski zakon AAA, pripravljajo na nov naskok, da ubijejo vso ostalo zakonodajo v korist farmarjem, toda cilja najbrž ne bodo dosegli. Kmalu 'bodo zaposleni s svojo lastno obrambo, kajti zvetni senator Burton K. Wheeler je te dni predložil v kongresu resolucijo. ki zahteva temeljito preiskavo živilske industrije in navijanja cen. To resolucijo je podprl tudi llnnry A. Wallace, poljedelski tajnik. Wheeler naglaša v resoluciji, da iivltsko industrijo kontrolirajo veliki koncerni in špekulantje in žrtve te kontrole so farmarji in kon-zumentje. On citira številke, ki jih je objavil poljedelski department in katere kažejo, da so klavniški magnatje in špekulantje v tej depresiji grmadili velikanske >profite na račun farmarjev in konzumentov. Zamorci v boju za socialne pravice S k 1 i c a n je splošnega kongresa v Chicagu Wanhingtofl. I). C. — (FP) — Enotna akcija vseh zamorskih organizacij in njim naklonjenih grup, ki naj bi zasigura-la enakopravnost zamorcem in Izboljšala njihovo ekonomsko stanje, je glavni cilj splošnega zamorskega kongresa, ki se bo otvoril v februarju v Chicagu. Po zborovanju v Washingto nu, na katerem je bil imenovan komitej, da skliče kongres, je bil poslan poziv zamorskim de lavskim organizacijam, cerkvenim in političnim grupam ter bratskim organizacijam, naj pošljejo svoje reprezentante na kongres. Dalje so bilo pozvan« vse druge organizacije, ki so pripravljene boriti ss, da zamorci izvojujejo ekonomske in socialne pravice. • Poziv omenja zapostavljanjs zamorskih delavcev v industrijah. V tej dspresiji so najbolj udarjeni zamorci, in če bo šlo v tej smeri naprej, bodo kmalu vsi zamorci brez zaslužka. Dalje IMiudarja, da m zamorcem ne «me kratili pravice vstopa v d«-lavske unije. Uživajo naj enake ugodnosti z drugimi organiziranimi delavci, kakor tudi koristi pristne nodaliu» zaščite, Predsednik komiteja je A. P. Kaudolph, prttju In branila pravice delav« cev do kolektivnega i»ogejenJe * delodajalci po svojih izvoljenih reprezentantlh. >»4*mUd »'»-Mir««. Lij Tafaye Zaphiro, tajnik aheainakega poslanika v Londonu. letniki na otoku Al» catrazu zaetavkali Han Kratu*i«co, í al. — V fe-.ieraliii jetnnüriicé na otoku Al» rairasu je 21. t. m. isbruHnila stavka jetnikov, toda po poro-I ?ilu j«triičai ja Jamesa A. Johns' Uioa je bila stavka hitro potlačena. Johnston dolt i neke "agitatorje" roed Jetniki, da so na-bujakaii okrog sto jetnikov k Atrajku v kazniliiib delavnicah. Stav kar ji m, bili takoj vrfteni v ' pamotn«. celic». Oddelek drtevne milice, ki Kt rat wear t a. Je Mis poalana v Mir leapnlU po irhruliu izgredm pred tmjirn« Ali «le naručeni na dae%nlk 'ProetrtaT' PfMlptnjt« eeaj INI I Pomanjkanje v nacijški Nemčiji New York. — NemAko-ame-rlAke trgovske gru|»e so razpo-Mlak apele glede zbiranja ftivil in obleke m svoje rojake v Nert» čiji in sa»tio so priznale, da preprostemu ljudstvu preti stra-daiiT«. Apel ho objavile v čaeo-pisju in po radiu, v katerem pravijo, da cene tivljunskim potreb»« mani stalno naraščajo v NemeiJI, mezde padajo in kupni« sila je na ničli. Nemci v tej deset odstotkov. Drtavnl delavski department je posredoval v |KigsjanJlh za končauje stavke. Nacijski načrt za kolonije sleparija Velika zemljišča «o ie vodno v rokah veleposestnikov Uerlin. — (FP) — Po petnajstih letih nacijske agitacijo za obAirno kolonizacijo sem Ije, razkosanje veleposestev In ustanovitev malih kmetskih naselbin, je bila ta agitacija razkrinkana in postavljena v pravo luč, v kakrAni se je nahajala od začetka velikanska sleparija, katere posledice mora nositi nemAki narod, ki je verjel Hitlerjevim obljubam. Po uradnem izročilu je bilo ustanovljenih samo 4500 malih kmetskih naselbin, ki obsegajo le Aft,000 akrov, (nikar jo Hitler na krmilu Nemčije. To je polovica manj v primeri z 9046 sllč-nlmi naselbinami, ki so bile u-«tanovljene |mhI prejAnjo vlado v i. 1082. Neznatnoat nacljskegu dela v tej smeri Je Ae bolj isMt-na, ako se ga primerja rekordu, ki ja I»!I doneAen v l*ruaiji pod vlado socialnih demokratov. Hraun-Heveringov rellmje 1, 1WI2 ustanovil 1480 kmetskih naselbin, Hitlerjev \m samo H48, odkar je na krmilu. 8ll*na poročila prihajajo It ftleilje, Bran-denburga in drugih nemAkih provinc. Hitler Je sUno grmel proti veleposestnikom predno se Je p<>-vapel na krmilo Nemčije, potem po je |M>zabil obljube. Veleposestniki Ae vedno vladajo kot fevdalci In Hitlerjeve grotnje o razdelitvi velikih zemljiAč med revne sloje so utihnile, ko Je kot vtalja naeijskega gibanja dosegel svoj ellj, Unijska uradnika tožita policijo Zahtevala odikodnino $50,000 Midland Pari. N. J. — Warren Montross in Kliiier Hamm, organizatorja AmerlAke federacije nogavičarskih delavcev, sta vloAiia toftbo proti tukaJAnjemu policijskemu načelniku in dvema drugima policajema. Zahtevata odikodnino 960.000 za ne-postavno aretacijo v zvezi s stavko, ki je izbruhnila proti Garden State Hosiery Mill. Oba organizatorja sta bila vr-ftena v Ječo na obtoAbo hujskanja na izgrede. Nogavičarska tinfjfl je lzpostovata »odntjskn dovoljenje, da morata biti areti« ranča takoj izpuAčena is zapora |a>d varAčlno, todu policijski načelnik Me je temu Uprl. Nogavičaraka druiba je najela iMilMtjnikc *a razbijanje stavke. Kdsn teh, Wilfred Nut t, je bil nedavno aretiran, ko su dobili pri nJem skrito oroAje. V Mtavki je zavojavanih nad 000 delavcev. Policijske |M«rae-kucije niao zatrle inilitantiiosti »ta v k ar je v, ki dnevno oblegajo tovarno, odkar je izbruhnila stavk» Javno mnenje Je na njih stisni in pomoč »o Jim obljubile tudi druge delatMke unije v tem diatriktu. H i k ni ki zapre- t i l i s »t a v k o New York. ~ Okrog sto tisoč hiAnikov, voznikov dvigal in drugih himiih oaluibeneafV Ia/ za-•tavkalo 27 januarja. č# ne bodo dftodajalci prutali na zahteve glede skrajAanje delovnega («Mina na 40 ur ill zviSanJ« plače 15 odstotkov, Delavci so organizirani v uniji Huilding ¿WVioe Workers. .v Dolina meseca ROMAN ftptoel JACK LONDON—Peeleveail Vladimir Levstik 'Oh, Billy!" je zaklicala akori ateno, ie ved-no stoje na stolu in z eno roko nagi baje zrcalo naprej in nazaj, tako da je lahko romala » po-irledom od odseva svojih ifletnjev In me* do obraz«, ki je sijal od tople rdečice in poredne živahnosti. "DaT" je zasula njegov odgovor. "Rada se imam." je zaklicala nazaj. «♦Kaj je m pet to?" je začudeno vpraàal. "Zakaj si neki tolikanj zaljubljena vase?" "Zato, ker me imaA ti rad," je odgovorila. "Vaako najmanjAo malenkoat na aebi ljubim, Billy, zato ker . . zato ker . . . nu, ker ljubiš ti vsako malenkost na meni/' DEVETNAJSTO POGLAVJE Ob tem, da je hranila Billyja in mu stregla, opravljala gospodinjska dela, snovala načrte in prodajala svojo zalogo lepih ročnih del, je Saxon! srečno mineval dan za dnem. Billyjev pristanek za prodajo teh mlčnih reči je bilo težko dobiti, a nazadnje mu ga je vendar izvabila. "Saj je samo tisto, česar nisem rabila," je silila vanj ; "in kadar bova kje naseljena, si še vedno lahko napravim novo." Tisto, česar ni prodala, je obenem z domaČim perilom in svojo pa Billyjevo nepotrebno obleko shranila pri Tomu. "Le daj," je rekel Billy. "To je tvoje podjetje. Kar ti rečeA, velja. Ti si Robinson Crusoe, jaz pa tvoj sluga Petek. Ali ai se i« odločila, kam jo ubere*?" Saxon je zmajala z glavo. "In kakor Vzdignila je eno nogo in nato drugo, obe v močnih potnih čevljih, ki jih Je bila zjutraj obula za domačo hojo, da bi jih raznosila. "Peš, jeli dar' "Tako so prišli naši ljudje na Zahod/' je ponosno odgovorila. "A potem bova prava skitalca," je oporekel. "Nikoli še nisem slišal o ienski-skitalki." "Ntt, zdaj j» vidM pred seboj. Ne, Billy, prav nič sramotno ni hoditi peš. Moja mati je peš prehodila večino poti po velikih ravninah. In skoraj vse druge matere so takisto hodile v onih delih. Za to, kaj bodo ljudje rekli, se ne menim. Tako, kakor bova midva potovala, potuje naše pleme menda že od začetka sveta in išče zemlje, ki bi bila pripravna za naselitev." Cet nekaj dni, ko je bila glava ie dovolj zazdravljena in celjenje zlomljenih kosti ^ dobrem teku, je Billy vstal in Jet hoditi okoli" Pomagati si kakopak še vedno ni mogel, ker je imel obe roki V latvah. , Doktor Hentley ni samo pristal nu to, ampak je celo sam ponudil, naj odložita plačilo njegovega računa, dokler ne pridejo boljši časi. Na Saxonina željna vprašanja zastran državne zemlje ni vedel ničesar odgovoriti, le nekam megleno se mu je zdelo, da so dnevi, ko je država oddajala zemljišča, že minili. Narobe je bil pa Tom trdno (ti-epričan, da Je državne zemlje še dovolj. Govoril je o Medenem jezeru, o Shastki pokrajini in o Humboldt u. . "lie to je. da ob tem letnem času ne moreta misliti na take reči, ko ju zinut pred durmi," je svetoval Saxoni. "Najbolj pametno bi bilo, da kreneta na Jug, kjer je toplejše vreme, recimo, kar ob obali. Tam doli ne sneži; Vesta, kaj napravita. Pojdita proti jugu na San Jose, in Salinas, dokler ne prideta pri Montereyu do morja. Na jugu od ondot bosta našla med gozdnimi rezervami In mehikanskimi ranči državno zemljo. Kraji so dokaj divji in cest ni takih, da bi bilo vredno govorti o njih. Ljudje se tam ukvarjajo s sumo živinorejo. Je pa nekaj lepih kanjonov a sekvojevimi (kalifornijska orjaAka jelka) gozdi in dobro zemljo za obdelovanje, ki xegajo prav do. morja. I^a-ni sem govoril s človekom, ki je tam vse prepotoval. Tudi jaz bi bil šel, kakor vidva z Billyjem, le Sara nI hotela nič ališati o tem. Tudi zlato je tam doli. Trume ljudi so tam, ki ga iščejo; nekaj dobrih rudnikov so že odprli, A to je še dalje naprej in nekaj v stran od obale. Pogledata pa vendar lahko." Saxon je zmajala z glavo. "Midva ne iščeva I zlata, ampak kokoši In koščka zemlje, da bi na njej sadila zelenjavo. Naši predniki so imeli v starih časih vsi priliko, da so kopali zlato, in kako se jjm je obneslo?" "Menda imaš prav," je priznal Tom. "Oni so zmerom previsoko igrali in zanemarjali vae neštete male prilike, ki so jim bile tik pred nosom. Na primer tvoj oče. Slišal sem ga, ko je pripovedoval, da je prodal tri zemljišča na Market Street v San Franciscu po petdeset dolarjev. Dandanes so vredna pet sto tisoč. In poglej strica VVilla. Imel je toliko rančev, da sam ni vedel, kaj bi z njimi. Ali meniš, da je bil zadovoljen? Ne. Hotel je postati velik go-vedarski kralj, pravi Miller in Lux. In ko je * umrl, je bil za štirideset dolarjev na mesec nočni čuvaj v Los Angelesu. Duh časa je duh časa in se je izpremenil. Zdaj gre samo za velike kupčije, a mi smo majhni ljudje. O, slišal sem naše stare, kako so pripovedovali o življenju v Zahodni rezervi. To je bila vsa dežela tam okoli, kjer. je zdaj Ohio. Farmo je takrat vsak lahko dobil. Vse, kar Bi moral storiti, je bilo to, da si vpregel svoje vole in odrinil tja; Tihi ocean je bil še na tisoče milj proti zahodu in vsi ti tisoči milj in miljoni kmetij so samo čakali, da bi se jih kdo polastil. Sto šestdeset oralov? Pravi reč! Sest ato štirideset oralov — tako so se nekdaj menili v Oregon u. 'Takšen je bil v tistih dneh duh časa — zemlja zastonj, kolikor si je hotel. A ko so prišli do Tihega morja, je bilo teh časov konec. Veliki politi ko «<• pričeli; in veliki posli pomenijo veliké poslovne ljudi; in vsak veliki poslovni človek pomeni na tisoče majhnih ljudi, ki nimajo nobenega drugega posla kakor tega, da delajo za velike. Oni izgubljajo, razumeš? In če niso zadovoljni, lahko nehajo, a to jim malo pomaga. Oni ne morejo vpreči svojih volov in odriniti. Kitajska je daleč in vmea je prebito dosti slane vode, ki ni porabna v kmetijske namene." "Vse to je jasno," je pripomnila Saxon. "Da," je nadaljeval njen brat. "Vse izpre-vidimo, kadar se je že zgodilo in je prepozno." "A veliki so bili bolj spretni," je menila Saxon. "Vet sreče so imeli," je zatrdil Tom. "Nekateri so dobili, a večina jih je izgubila, in tisti, ki so izgubili, so bili prav tako vrli ljudje kakor oni drugi. Bilo je skoraj, kakor truma dečadi, ki se na cestnem hodniku tepe za pest drobiža. Ne trdim, da ne bi bili nekateri gledali v bodočnost. A vzemiva samo tvojega očeta. Izhajal je iz dobregu vzhodnjaškega rodu, ki ima kupčijsko kri in zna pomnožiti, kar ima. Zdaj si pa misli, da bi bil imel tvoj oče slabo srce ali ledvično bolezen, ali da bi bil ujel kak revmatizem; v tem primeru se ne bi bil mogel igračkati in loviti mavrice, se boriti in hoditi na izsledovanja po vsem Zahodu. Da, potem bi se bil najbrže naselil v &an Franciecu — moral bi se bil naseliti — in bi bil ohranil tista tri stavbišča v Market street in jih nakupil še več, kakopak, in postal član paroplovnih družb ter se lotil igre na borzi, gradnje železnic in zidanja predorov. (Dalj« prihodnji*.) John Furar (La Salle, III.): Nekaj spominov iz svetovne vojne IV Vuokr tirolske hribe vedno (Mikrivala d«Ma Je še plant ti. Na poti smo opazovali druge vojaške oddelke, ki ao prodirali \\ inti umeri, it čensr smo skle- anega, k o je v dolinah bUo toplo ,,fl hu,u ^Jl. in Je trta pognala 4>rstje. Neke- 1 oU,v«J® *r»>ov J* gs dne je prišel ukaz. da mora-,ntt,mrno «" »«Zadane vojake, m» na vrh vinoke gore. kamor smo do prvtfi italijan- nmo s težavami pripletali. Tu "k,h *tf ,Hklh >*rk«»v. k>r *mo dobili krat«* p<»čit««k, nakar nrk^ t,nl l)r,,J vrii,i vroil *mo Jo ubrali po drugi »Imnl padl- *» wor»1» navado). |»«t> »,||M >laba in |u-lmmkn,tl v nt|r,kl ln 110 tu di te J«, kmalu zmanjkalo, d« M,h ornij* 1n Vinega smo morali |k> trebuhih f)lefati m 0r*fmt* 110 ,rt*,€ k*r naprej, za nami pa se je valilo lm C4*Uh1 ln WU wno Vto\i do val i, da>o od kraja, kjer sem jih fiuatil. krenili upet na hrit. in po stari poti odšli proti do mu. NajviJja gora v (isti okolici j« Mendel, po kateri smo sr murni i začeli prodirati proti sovražniku. V jutranji zarji smo «e m tabori* H za nekim hribom, da tu počakamo BočL Par ,ur pot ne Je *mo opazili nad nami italtjan«ko'U t^. k», katerrgn so «Amtreljovali na* i topnuarji, l«*ln piM »e Je tudi plaziti Spl«»h »o na* »talno m*l irogibatr kmgUm » *pr* poganjali in i^dili po Mrminah. tnimi kretnjami "in kotu no Jr le-ko •»no «k Uuali lUlijsu-kl irvD-Itslv u^imlo. Kmalu i>otem so pričele frčati italijanske granate, in šrapneli nad našim! glavami, a nam niso mogle do živega, ker nas je varoval hrib. Tu so nam častniki povedali, da bomo naslednjega dne naskočili Italijane, da jih poženemo z njihovih poaicij. V temni noči amo zapustili varno zavetje za hriliom in odkorakali v dolino. Tu umu obkolili vodnjak. da bi se napili vode, toda častnik nas je napodil. Okrog polnoči smo prišli do \inoAja nekega hriba, kjer so nas postavili v bojno črto. *očf ker sem videl, da mi drugega ne kaže, in šel k Italijanom. Ti so me preiskali, nakar so prišli za mano ostali tovariši, katere so I-talijani ujeli.0' Vse so nas odvedli do bližnje italijanske posadke, kjer nks je obkolila grupa vojakov. Nastala je prava smešnjava, ko se je o-ficlr napotil z revolverjem v roki proti nam. Sledili so glaani pogovori in prerekanje in Še danes sem mnenja, da nas je hotel častnik poatreljati, a so mu to vojaki zabranili. Po daljšem debatiranju je častnik odbral pet vojakov, ki so nas kot ujetnike odvedli v ozadje. Med potjo amo videli italijanske čete, ki so korakale na fronto. Med vojaki so bili dobri in slabi ljudje. Nekateri so kričali da nas je treba ubiti, drugi pa, da smo reveži kakor oni in da nas je treba pustiti pri miru. Naleteli smo tudi na dobrega voja ka, ki nam je dal cigaret. Ko smo ¿uspeli v kake tri kilometre oddaljeno dolino, smo se ustavili. Kmaki so nas obkolili i-talijanski vojaki in pričeli so nas opazovati od nog do glave— nekateri iz sovraštva, drugi mor da i» sočutja, Da so bili med nji mi dobri ljudje, sem se prepričal, ko sem bližnjega vojaka prosil, naj mi prinese vode. kar je tudi storil. Drugi so nam dali kruha in cigaret. V mraku sta dva karabinjerja nadomestila stražo ter nas odvedla naprej. Po daljši hoji smo dospeli do nekega tovornega avta, na katerega so nas naložili in odpeljali dalje. Med vožnjo sem mnogo premišljeval, in ker konca vojne še ni bilo videti, sem bil zadovoljen, ker so me Italijani u Jrli. Okrog polnoči se je avto ustavil v nekem mentu, kjer smo morali izstopiti.* Odvedli so nas v veliko poslopje, kjer smo prenočili. Zjutraj, ko sem stopil na dvorišče, sem opazil veliko število ujetnikov. BiH so poljske narodnosti In med njimi sem bil Jaz edtni Slovenec. Približal se nam Je italijanski vojak In pričel povpraševati po Slovencih. Ker sem se bal Izpraševanja, aem ae mu iaogibal, toda Poljaki so me pokaAli vojaki, češ. U Je Slovenec, nakar Je stopil k meni in m# pričel bpra*"vati v polomljeni ulovenščin«. Rojaaen me Je kmalu minila, ker jc bil aelo pri- jasen napram meni. Dejal je, da aem lahko vesel, ker ao me ujeli, kajti v Italiji mi ne bo treba stradati. Opoldne so nam razdelili obed, ki nam je šel v tek, ker smo bili lačni ko volkovi. Po dolgem čaau smo ae spet enkrat do sitega najedli. Kmalu nato so prišli karabinjerji, ki so nas postavili v vrsto, nakar smo odrinili proti Vtroni. Kmalu amo doapeli v mesto, kjer ao nas civilisti kar po strani gledali in najbrž se nam bi bik» slabo godilo, če ne bi bili močno zaatraženi. Odpeljali so naa potem v trdnjavo St. Ana, kjer naa je sprejela druga straža. Ta nas je preštela in potem peljala v kopališče, kjer amo ae pošteno okopali in očistili uši. Potem smo dobili novo perilo in od kazali so nam stanovanje, v katerem amo se naslednjo noč dobro naspali. Drugi dan so nas posamezno klicali v pisarno, kjer so na« natančno popisali. Ko sem stopil v pisarno, me je pričel izpraševa-ti italijanski desetnik v nemščini. Ko sva bila že skoro pri koncu, me je vprašal, odkod sem doma. Povedal «mm, da sem s Kranjskega, nakar me je debelo pogledal in rekel v slovenščini: 'Tako; Kranjec si," ter me odslovil. V tem kraju je bilo več drutfh slovenskih ujetnikov, s katerimi sem se kmalu seznanil. Nekaj dni pozneje so pripeljali drugo skupino ujetnikov, med katerimi je bilo precej Slovencev od 27. pešpolka. Vsak dan smo se shajali na dvorišču, kjer smo se lahko razgovarjali o doživljajih na fronti. V ta kraj so neprenehoma vozili ujetnike, iih očistili uši in potem pošiljali naprej, ko je bilo treba narediti prostora drugim. Tudi nas so kma)u poslali z močno stražo v trdnjavo St. Fellce. (Okrog Verone je mnogo trdnjavic, katere so pred mnogimi leti zgradili Avstrijci.) V trdnjavi St. Felice smo ostali mesec dni. Nekega dne smo opazili v zraku avstrijsko letalo, katerega so kmalu obkrožila i-talijanska in pričela se je bitka. Pilot avstrijskega letala je bil navihan in se je spustil navpično proti zemlji, da prevari I-talijane, kar se mu je tudi posrečilo. Naenkrat se je zasukal vodoravno in jo popihal nazaj proti Avstriji, kamor mu italijanski letalci niso hoteli slediti. Ko se nas je tukaj nabralo kakih tisoč ujetnikov, ao nam razdelili potrebno obleko in povedali, da moramo biti naslednji dan pripravljeni za odhod. Ko smo tako stali v nastopu drugo jutro, smo videli Italijane mobilizirati močno stražo. V ospredju in ozadju ujetniške skupine je bila četa konjenice in ob straneh oboroženi vojaki. Po števMu je bila straža močnejša nego u-jetniki, ko smo odkorakali proti Veroni. V mestu je bil pravi cirkus. Ob cestah je stala velika množica civilistov, ki nas je gledala sovražno in kričala "Živela Itn lijar Takrat smo uvideli, da Je bila močna vojaška straža potrebna, da nas je varovala pred napadi razkačene množice. 'Na železniški postaji so nas porinili v vagone in odpeljali smo se proti Milanu. Tu so nas nastanili v velikem porttopju, kjer smo prebili noč, naslednje jutro pa smo spet zasedli vlak in se odpeljali dalje. Po pardnevni vožnji smo dospeli v mesto Santa Maria Ca-pua pri Neapolju. Tu so nas nagnali na veliko dvorišče, obdano z zidovjem, kjer so bile postavljene lesene barake, v katerih so nas nastanili. V vsaki baraki je bilo prostora za 126 mož. Dali so nam čiste postelje, na katerih smo se po dolgem času spet pošteno naspali. V Slovenci smo se držali skupaj in dobili polovico barake, v drugi polovici pa so se nastanili muslimani iz Bosne, s katerimi amo se dobro razumeli. Ker moha-medancem vera prepoveduje uživanje svinjine, so ti prosili italijanske oblasti za maslo, da bodo i njim zabelili makarone in rit namesto s špehom. kar so Jim tudi ugodile. Dobili so tudi svojega kuharja, da jim Je kuhal jedi po njihovem običaju. Vsi i drugi kuharji so bili tudi ujet-| niki Naš kuhar se Je hotel neko«*. pošalili t m u si i mati» k im kuhar | )*»» • Je eUbo naletel. VicI je| —r*WrtUd Picturca. Matthew Woll (levo), podpredsednik ADF, in bankir Deveren Milburn. kos špaha, katerega je hotel vtakniti v kotel, v katerem.se je kuhala mohamedanska juha, a že se je zabliskal nož v roki mu-slimskega kuharja. Za pretil je našemu kuharju, da ga bo zaklal, nakar je to uvidel, da se z muslimani ne more šaliti. Medtem so prihajali novi u-jetniki in barake, v katerih je bilo prostora za pet tisoč mož, so bile kmalu napolnjene z avstrijskimi ujetniki. Bili so različnih narodnosti in tudi naša skupina se je povečala z novimi prišle-ci. Hrana je bila zadovoljiva, iti ker nismo imeli nobenega dela, se nam ni slabo godilo, čeprav smo bili pod strogo vojaško disciplino. Ravnati smo se morali po predpisanih pravilih. Zjutraj nas je zbudil italijanski trobentač, nakar smo morali znositi posteljno opremo na dvorišče, počistiti barako, potem pa smo posteljnino spet znesli nazaj v barake ter jo zložili po predpisih. Ob 8. zjutraj smo dobili kavo, potem pa je bil nastop. Italijanski častniki so nas prešteli in potem pregledali barake, Če je vse v redu. Nato smo se lahko kratkoča- sili z igranjem kart do kosil«, ki je bilo opoldne. Potem se jt štetje ponovilo in nato smo bili spet prosti. Ob 6. zvečer smo dobili večerjo, ob 8. smo morali k počitku in ob 9. je moralo že vse tiho. (Konec Jutri.)_ "MOJ MALI: DEČEK JE BI TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati aem ga morala, da it jedel, in nič, kar je pojedel, ni ponu-galo, da bi pridobil na teži. Vedi» bom hvaležna tisti materi, ki mi jt povedala o Trinerjevem grenke«' vina." • Trinerjevo grenko vino je staro, u-nesljivq|dru2inako zdravilo, ki odprti-Ija zaprtje, pline, nespečnost, slak sapo, nečistost kože in težave, zdrn-žene s prebavnimi nerednostmi, ii navda s življenjem oslabeli tek. Dobili ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR • GRENKEGA VINA Joaaph Trlner Company, Chicago Hitra direktna vožnja preko mile aolnčne poti na slavnih italijanskih parnikih. Po*ualt> to priljubljeno pot. Iaradno mirna in atraktivna »koal vm lato. Ii tudi fkonoiDiina. Vpralajte vakaca potnllkata acanta In aa praprMajta. Innt* kuhinja in vino na raapola*o. Potujte a modernimi parnlkl. ki ao mod najhitrtjUai In naJlukairioanloii na avaan. Zvaia a bnovlakl prako Ganava in Tr.U » »a*» domkvlno. DIREKTNO V JUGOSLAVIJO VULCANIA, svetovno najhitrejii motorni parnik 15. februarja—21. marern PREKO CENBVK — Ii IIR V JUGOSLAVIJO C. DI SAVOIA REX (Mint »yrwiubiii.ir.nl p.rnik v plovbi) najhitrajii parnik južne profe 29. febr.—28. marca—25. aprila 11. aprila—9. maja Upraiajte aa pojasnila pri kateremkoli avtoriziranem agentu ali ns i . ^ _ , 333 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO, ILL. ITALIAN LINE TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VU v tiskarsko obrt »padajoča dela Tlaka vabila ta veselic« In «hod«, viaitnic«, ¿aM** knjige, koledarje, letake Itd. v alovenakem, hrvatik* slovaškem, češkem, nemikem, angleškem jeiiku in dni«* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSKI 8.N.IU., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojamil« 4aJ| vodstvo tiskane Ceoe imrat, aaijako delo prve vrsto Ptfito po iafsrataeije aa S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 80. LAWNDALE AVENUE Telefon R«ckwaU 4904 CHICAGO, ILL» *