Stev. 9. POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. v A. V Ljubljani, v sredo, 18. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nftdgjje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. ■— Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 'l!3"K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 lv 20 h. V up ravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1'K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. t -A- Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. Vsprejema naročnino, Inscrate in reklamacije — I n s e r n t i se računajo enostopna petilvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenjn primeren popust UpravniSkega telefona štev. iSS. Ha Balkanu se bliska. Ko prihajajo poročila, da utegneta Rusija in Japonska za sedaj glede Koreje in Mandžurije odložiti odločitev z orožjem, dviga se zopet na površje makedonsko vprašanje. Sicer je sedaj zimska tišina na Balkanu, makedonski vstaši v tihih gorskih zakotjih brusijo meče in snažijo puške, da se pripravijo za krvavi ples z divjim Tur-činom, ko ozeleni bukev. Makedonska raja se je prepričala, da so prazne vse turške obljube in da si more le z mečem olajšati svoje suženjsko življenje. Sarafov je na potovanju po Evropi, koder se še vedno dobč ljudje, ki čutijo s trpini na Balkanu. Zato je jako verojetno, da se s pomladjo prične zopet vstaja in celo vojska, ako dotlej turška vlada ne pokaže dobre volje za nasve-tovane reforme. Na Balkanu se bliska. Tiho sicer, toda vztrajno se pripravljajo vse balkanske državice za skrajne slučaje. Tako je Bolgarija že meseca oktobra poklicala v službo 24.000 vojaških novincev, ki so bili določeni za tekoče leto. Bolgarsko sobranje je v tajni seji dovolilo vojnemu ministru 25 milijonov izrednega kredita za armado ter tudi redne troške povišalo za 3 milijone frankov. Armado so letos Bolgari pomnožili za 6 pešpolkov, 6 eskadronov in 3 top-ničarske polke. Rumunija je pomnožila svoje topničar-stvo. Črnogorci so dobili vojno ministrstvo, ki ureja sokolske perjanike po modernih vzgledih. Tudi Srbija noče biti zadnja, kadar si bodo delili zapuščino bolnega moža ob Bosporu. Naravno, da Turčija to vse vidi in čuje in da tudi bolni mož oblači železno srajco. Že pred letom je Turčija naročila 200.000 novih pušk in 230 topov. Po vsej Makedoniji in Rumeliji je razpostavila močne čete in vedno še prihajajo iz Azije novi oddelki. Vse to kaže, da se bržčas na pomlad na Balkanu zasuče vojni vrtinec, ki bode lomil drevje, pustošil žitna polja, uničeval mirne domove ter moril človeka in žival. V septembru je že leto minulo, ko sta Avstrija in Rusija poslali turškemu sultanu primerne reforme za Makedonijo. Turški sultan je odobril vse predloge ter cbljubil hribe in doline, a storil nič. Evropi je bilo to vendar preveč in odobrila je avstrijsko in rusko kontrolo. Sadaj pa se je zganil turški sultan ter ugovarjal, češ, da na Turškem treba časa za reforme. Turčija je go tovo zopet računala na razprtije in needinost evropskih držav. Toda enkrat se je vendar varala. Danes so vse evropske države edine, da je treba s Turčinom govoriti resno besedo. Ruski car je koncem septembra obiskal avstrijskega in začetkom novembra nemškega cesarja, v prvi vrsti, da se lazreši balkansko vprašanje. Nemški cesar je sicer dober prijatelj turškemu Bultanu, a ravno zaradi tega mu mora svetovati reforme, ki morejo še turški državi podaljšati grešno življenje. Francija je na strani Rusije, Italija je s Francijo v najboljšem prijateljstvu, in celo Angleži pedpirajo avstro rusko politiko na Balkanu. To je končno vse lepo, vprašanjo je le, ali so s tem zadovoljni balkanski narodi. „Status quo" — vse ostani pri starem, to je ona stara pesem, ki jo pojo že nad 30 let vsi avstrijski ministri za vnanje posle. Zadnji ponedeljek je grof G o 1 u c h o w b k i v proračunskem odseku avstrijske delegacije odgovoril na razne ugovore glede balkanske politike. Rekel je, da se Turčija mora poboljšati, ako hoče živeti. In Turčija se mora poboljšati, ker je ped evropskim nadzorstvom. To nadzorstvo pa je določeno na dve leti, in v tem času se morajo izvršiti reforme. Da bi se primerno reforme izvršile, to bi mogli končno verjeti, toda dvomiti moramo, ali je tudi resna volja turškega sultana in njegovih prvih svetovalcev, da izvrše povelje Evrope. Možje, kakor Ali in Fuad paša so v Turčiji bele vrane, katerim črni krokarji izkljujejo oči. Pa recimo, da turški sultan posluša dobre s\čte in resno prične z reformami. Posledice teh relorm pa ne bodo vidne, ko se začne tajati sneg na Balkanu, in zato je že danes gotovo, da se v kratkih mesecih pojavi vstaja s podvo-leno silo. S cer pa, draga Evropa, ali naj Makedonci na večne čase robotajo turškemu sultanu in njegovim pašam? Makedonci so obupali, da jih Evropa reši turškega ižesa, zato so že pričeli v svojem obupu z dinamitom. Makedonci imajo kot narod isto pravico, kakor vsi drugi narodi, ki so v zadnjem pol-stoletju Evropi prenarejali obraz ter delali nove zemljevide. Oni zahtevajo svobodo, avtonomijo, katero jim je že pred 25. leti zagotovil člen 23 berolinske pogodbe. In to pogodbo sta podpisali tudi Avstrija in Rusija. Makedonci zahtevajo to, kar so dosegli svoj <5as Grki, Srbi, Bolgari ter v zadnjem času Krečani. In za to »svobodo« so vsi ti narodi prelili mnogo krvi. Zato se moti Evropa, ako upa, da turški sultan izvrši v Makedoniji reiorme brez krvi. Qui trop embraese, mal čtreint. Tako je v ponedeljek grof Goluchovvski odgovoril dr. Stranskemu na vprašanje, zakaj se reforme ne uvedejo tudi v drinopoljskem okraju. S tem je bržčas hotel reči : Kdor misli, da se Turek kdaj prelevi, ta so jako moti. Ravno tako pa se moti tudi grof Go-luchowski, ako upa, da bodo Makedonci za kopali svoje orožje. Avstri j ska delegacij a. Proračunski odsek avstrijske delegacije je včeraj končal razpravo o zunanjem mini strstvu in začel razpravljati o vojaškem proračunu. Prvi je govoril m a r q u i s Bac q u e h e m , ki ie izrazil zaupanje grofu Goluchowskemu. Za prehod v nadrobno raz pravo so glasovali vsi delegate razen čeških, jugoslovanskih in italijanskih članov. Govoril je češki delegat Kramar o osrednjem vodstvu ministrstva. Delegat Schon-b u r g se ie izrazil, da ločeno zastopanje Avstrije in Ogrske na bruseljski sladkorni konvenciji nasprotuje avstrijskemu zakonu. Zunanji minister je izjavi), da je potrebna za prospeh naše industrije dejanj-ska podpora trgovskih krogov. Našo trgovino na balkanskih tržiščih, zlasti industrijske izdelke, je spodrinilo manjvredno angleško blago. Raiprave se je udeležilo še več delegatov, slednjič je bil vsorejet proračun zunanjega ministrstva. Dr. Stransky je omenjal govor grofa Tisze, v katerem se je izrazil, da namerava delegacijo sklicati šele po rešitvi rekrutne predloge. Delegatje so sklenili glede debate o vojaškem proračunu najprej razpravljati o koncesijah, ki so jih dobili Madjari. Najprej je govoril vojni minister P i t r e i o h , ki se je skazal kot parlamentarno izurjenega govornika. Njegov govor je napravil ugodon vtis vsled odkritosrčnosti. Izjavil je, da napram ogrskemu vojaškemu programu ne bo prekoračil meje, ki mora ostati nedotaknjena, da se vzdrži skupna armada, in da se mora vse preprečiti, kar bi pospeševalo ustanovitev samostojne madjarske armade. Govoril je tudi o pomenu in obsegu nemščine kot poveljnega jezika ; nemški delegatje so bili prav zadovoljni vsled tega govora. Danes in v petek bo najbrže rešen vojaški proračun. Jutri gredo delegatje na povabilo Pitreichovo v arzenal si ogledat nove topove. Važna izjava vojnega ministra. Vojni minister je v proračunskem odseku avstrijske delegacije podal obširen eks-poze, v katerem je povdarja), da ss naše vojne naprave premočno zaostale. Glede jezikovnega vprašanja je izjavil, da je enotni povelini in službeni jezik absolutno potreben. Razlika poveljnega jezika bi v slučaju vojne imela za posledico silne zmešnjave. Zato se mora vsak častnik, ki hoče služiti v skupni vojski, naučiti njenega službenega jezika. Minister je govoril potem o polkov-nem jeziku in je spominjal na cesarjev ukaz od 1. 1868, po katerem se mora naj-skrbnejše gojiti p o 1 k o v n i jezik in se mora pri nameščanju častnikov gledati, ali so častniki zmožni polkovnega jezika. (A večina častnikov, služečih pri slovenskih polkih, zna k večjemu po slovenski kleti nad moštvom!) Naredba od leta 1871 je veljavna še danes, po kateri kadetje in častniki ne morejo avanzirati, ako se tekom treh let ne priuče polkovnega jezika, V vsaki LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Na železnici. Ko sem premišljal, da bodem prvi Poljak, ki opiše po lastni izkušnji veliko železnico med obema oceanoma, me je ta misel spodbadala k večji naglici v mojih opravkih, tako da sem že petega dne po svojem dohodu v New York odšel s svojim tovarišem na zahodni kolodvor, od koder drži železnica v Chicago. Iz Ne\v Yorka smo odpotovali ponoči; zaradi tega sem obrežje Iludson Rivera videl samo pri mesečini. K sreči je bila noč svetla od meseca in od snega, ki je pokrival okolico; zato sem imel priložnost, pasti svoje radovedne cči na krasnih prizorih na desni in levi strani železnice. Mogočna široka reka se je bliščala kakor srebrn trak. Na obrežju je stal nepremično molčeč črn gozd ; okolica se mi je zdela, zlasti po noči, precej divja in prazna, toda moja domišljija jo je oživila z Indijanci in bivoli, o katerih pa jo, mimogrede rečeno, v tem kraju že zginil sled in v katerih tukaj rojeni in tukaj odrasli prebivalci ne vedo dosti več, nego prebivalci Varšave ali Lublina. V Evropi, v Belgiji, Franciji in celo v Angliji sem zapustil pomlad, šumeče vode in zeleneča žitna polja; tu pa je na zemljepisni širini južne Italije še ležal na polju sneg; ozračje je bilo rezko, neprijetno, in drevesa še niso poganjala popkov. Hudson River pa le ni bil zamrzel; videl sem nam reč veliko parnike, ki so rezali s prsi mirno gladino to široke reke, kar napravlja zlasti ponoči kaj mičen prizor. Kmalu pa nam je reka zibnila izpred oči. Vlak je drdral po tiru, izklesanem v skalovje, čigar stene, štrleče kvišku na obeh straneh, so popolnoma zakrivale obzorje. Semtertja smo drdrali skozi tunele. Vozili smo se Bedem dni in sedem noči. Na postajah se nismo mudili dalje, kakor eno ali dve uri. V teh sedmih dnevih popotnik biva v vagonu, spi v vagonu, jo v vagonu ter se sčasoma nanj tako privadi, da ne more pozneje več noči brez navadnega železniškega ropota niti zaspati. Kdor potuje v takoimenovanih »sleepingcarah«, temu še to potovanje ne preseda; spi namreč v postelji, več ali manj takšni ali še celo boljši, kakor doma ; toda kdor mora prebiti noč v navadnem vagonu, trpi prave muke; v pripovedkah o ugodnostih v američanskih vagonih je toliko resnice, kakor v pripovedkah o hitrosti teh železnic. Navadni ameri-čanski vagon prvega razreda je velik ; koča. Ob stenah stojita dve vrsti klopi, na sredi pa jo prostor za sprehajalce. Klopi so na vadno obite z obledelim baržuuom ali z oguljenimi /»lenim pNtnom in so tako nzke, da skoro nimata dovolj prostora dve le količkaj bolj rejeni oseh.; stoje pa tako tesno druga poleg druge, da človek, ki mu je Bog dal nekoliko tlaljše noge, v resnici ne ve, kam z njimi, ako jih noče po američanski navadi nasloniti na naslonjalo nasprotne klopi ter tako objeti glavo ondi sedečega popotnika kakor s kleščami. V vsakem drugem kotu vagona je železna peč, v katero železniški Btrežaj naklada | podnevi in ponoči toliko premoga, kolikor | ga more spraviti vanje. Pa je tudi v vagonu vroče, da ni mogoče prestajati. Popotniki se sprehajajo po vsem vlaku, kondukter odpre sedaj pa sedaj duri, in mrzel veter zapiše v vagon z vso zalogo revmatizma. Sosedje žvečijo tobak, pljuvajo, jedo, spavajo, povsod je opaziti največji nered. Na podu se valja množica olupkov od raznega sadja, orehovih lupin in porcelanastih pljuvalnikov, ob katere se spotakneš pri vsakem koraku. Eni ,'vižgajo, drugi prepevajo, zopet drugi smrče, otrobi krič3, moški odkladajo jopiče, ženske srebjjo juho: pravcata kolobocija v malem obdegu. slasti zarano je takšen vagon kakor pravo bojišče. Sredi te zmešnjave pa koraka kondukter, velika postava, pravcat kapitan ladje, ki se sprehaja neprestano po vsem vagonu, usede se včasih, položi noge na neverjetno višavo, Bleče jopič ter sede k ženskam; pegostoma je vzviSon, časih celo veličasten, časih nenavadno zaupljiv ali rahlo karajoč, a časih celo otekel vsled pretepa s kakim »traperom« (postopačem), kateri se celo za tako visoke ose.'be dosti no zmeni. Na tej železnici je sploh tako: ako vsjaški Soli se bo poučevalo tudi kak ne-nemški jezik. „Yeto". V Vatikanu se zelo razpravlja o veto-pravici in skuša najti primerne pripomočke, da se prepreči pri prihodnji volitvi papeža tako ravnanje katoliških držav. Papež Pij X. in kardinalski kolegi] hočejo to vprašanje popolnoma spraviti s sveta, ker se diploma-tičnim potom pri državah ne more nič doseči. Ta se namreč nočejo odpovedati tej več sto let stari pravici. Trdi se, da bodo morali kardinali papežu priseči, da ne nastopijo nikoli kot zastopniki kake države. Jugoslovanska omladina. Srbska omladina nadaljuje svoje delovanje glede makedcnsko-starosrbskega vprašanja in išče sotrudnikov med bolgarskimi akademiki. »jfr Profesor dr. Teodorov, svoječasni rektor sofijske visoke šole, jih je povabil, naj pridejo v Belgrad na skupen kongres s srbskimi dijaki, da se posvetujejo o makedonskem vprašanju. Tega shoda se imajo udeležiti tudi h r-v a t s k i in slovenski dijaki. Ta predlog iskreno pozdravljajo tudi resnejši bolgarski politiki in javnost, z&to je kongres bolgarskih in srbskih dijakov lahko mogoč. Ostane pa vprašanje, kako bodo hrvatski in slovenski dijaki nastopili glede tega, in ali jim ne bo stavila vlada kakih zaprek? Vsekakor jugoslovansko dijaštvo ne bo mirovalo, in naj se Makedoncem obetajo še tako lepe reforme. Ogrsko. Nočejo potihniti govorice, da pride v T i s z o v e m ministrstvu do krize. In to Blednjič ne bi presenetilo nikogar. Tisza doslej ni opravičil nanj stavljenih pričakovanj, in je položaj le še bolj zmedel, ono malo pa, kar je dosegel, je preplačal z visoko ceno. Praktičnega ni nič dosegel, nabori so bili že v sedmič preloženi, in vprašati ise mora, ali je bil Tisza pravi mož, poklican, da reši zamotane ogrske razmere! Vendar do krize je še daleč, in Tisza ima še čas, da popravi svoje grehe, ako jih more. Listi so prinesli obširna poročila o kon-kurzu hranilnice v S z e k 1 u . kjer je predsedoval in sleparil poslanec U g r o n. Ta konkurz je dal tudi povod tožbi zoper Ugrona vsled sleparske kride. Hranilnica izkazuje danes 600 000 K primanjkljaja, a pokritja je samo 22 280 K, kolikor ima Ugron premoženja. Vložniki v Szeklsko hranilnico pripadajo najubožnejšim stanovom in vlada povsod silno ogorčenje zoper Ugrona, ki je uničil mnogo ljudij. V državnem zboru so včeraj nadaljevali razpravo o rekrutnem zakonu. Govorilo je več obstrukcijonistov. Hoji v Somaliji. Kakor se uradno poroča, je napadel general Egerton z 2200 angleškimi vojaki in 1000 domačini 11. t. m. pri Jidballi 5000 mož broječo četo dervišav, ki so tvorili Mu-lahovo glavno moč. Tudi sovražniki so pričeli streljati, toda se kmalu spustili v beg. Angleška konjenica jih je zasledovala deset milj daleč. Sovražnikova izguba Be ceni na 1000 mož. Mnogo dervišev eo ujeli ter zaplenili 400 pušk. Angleži so zgubili 41 mož, med njimi sta dva častnika mrtva, devet pa težko ranjenih. Enega Častnika pogrešajo. Arabci in turška vlada. O arabskih nemirih se je že češče poročalo. Krvavi poboj pri Assiru se je zgodil že pred dvema mesecema in še danes ni razžališ kondukterja, ta pozove na boj s pestjo, te naklesti p d očeh in vrže iz vagona; t ko si pa ti močnejši, moreš mu ti zdrobiti čeljusti in ga vreči iz vagona. Uprav to velja tudi o onih gentlemanih, ki kurijo peči ali prirejajo postelje v sleeping-carab. Vendar, kakor povsod, tako tudi v Ameriki: kdor se čuva ter ne išče prepira, ta ga tudi ne najde; č&, ako je tujec, uiiva vsled tega celo spcštovanje. V sieeping-carah, to je v va-gonovih spalnicah, ali še v tako imenovanih Bilverpalace Pulmana vlada zares večja ugodnost in večji rod. Zvečer pride zamorec, izvleče različne predale ob stenah vagonov ter jih priredi za postelje, ob katerih se nahajata dve druga rad drugo; vsak par pa je ločen od drugega z baršunaatimi preprcgami. Takšen par postelj se imenuje sekcija; spodnja postelja je boljša, zgornja slabša; kadar potu,ela dva skupaj, najmeta si takšno »sekcijo« ter imata na noč takorekoč svojo sobo; kdor pa potuje sam ter noče plačati najem-ščine za celo sekcijo, ima pravico samo do ene postelje, kar pa je neprijetno in sitno, kajti večkrat se pripeti, da v eni in isti sekciji ne prenočujeta dva moška, marveč dve 0sabi različnega spola. nobenega poročila, so li imele proti šejku Hamid-Eddinu odposlane čete kak vspeh ali ne. Iz perzijskih pristanišč pa prihajajo poročila, da so se tudi tam pričeli Arabci vzdigovati. Pred kratkim so napadli Arabci v bližini Bassorah Turke ter jim napravili znatno škodo. Arabci so napadli mesto Airieh pri Bassorah, pobili 30 turških vojakov in 9 častnikov in oblegali mesto. Se celo iz Bassorah odposlane čete niso mogle pregnati oblegalcev ter so se morale umakniti. Obleganje se nadaljuje. Tudi iz Jemena prihajajo poročila o nemirih. Trdi se, da so imeli pri dogodkih pri Bassorah Angleži svoje roke vmes. Resnica pa je, da so Arabci s turško vlado zelo nezadovoljni. Balkan. Med 600 orožniki, ki jih je zdaj turška vlada odposlala v bitoljski vilajet, bo večina kristjani. Med njimi pa se nahajajo tudi prejšnji vstaši, ki so pač spremenili obleko, a ne svojega mišljenja. Nosijo tudi turški fts a na njem je prišit križ. Tega cenijo mnogo višje, nego turški polumesi c. In če pride do vstaje, bodo orožie rbrmli gotovo zoper Turke, ne pa zoper kristjane. O napadu na vstsškega vodjo Stoja-nova v Zofiji se poroča, da ima štiri rane. Iz hrvaškega sabora. Iz Zagreba 11. januarja. V današnji seji hrvaškega sabora je predložil poslanec dr. Pliverid nujni predlog, da regnikolarna deputacija dovrši najkasneje do konca junija svoje razprave z ogrsko regnikolarno deputacijo, ali pa da predloži saboru poročilo o neuspehu svojega delovanja. Potem se je nadaljevala razprava o podaljšanju finančne nagodbe. To-mašič je branil predlog nasproti Franku. Za njim je govoril kanonik Rubetic. Povedal je večini, da je vse ona zakrivila, da je Hrvaška v tako neugodnem položaju, in sicer zato, ker je podpirala skozi 20 let tlačitelja hrvaškega naroda. Govornik zahteva samostalne finance, ker to je edino sredstvo, da se Hrvaška reši propasti in sužnosti. Zahteva tudi, da povrne Ogrska Hrvatom vso škodo, ki so jo imeli zadnjih šest let radi neizvedene nagodbe. Prav slabo je branil vlado poslanec Vukmanic, češ, da naj se Hrvati ne vznemirjajo radi izjav ma-žarske opozicije, s katero nimajo hrvaški poslanci nobene zveze. Kar se tiče pa finančne samostalnosti, misli govornik, da je bolje za Hrvate, da se drže nagodbe, češ, da bi imeli s samostalnimi financami tudi večje stroške, kar pa ni res. Očitna neresnica pa je, da Mažari pri finančnih uradih nameščajo le Hrvate. Ravno v najnovejšem času so namestili na najboljša mesta nekaj Mažarov, in ta mažaronski poslanec je menda prespal nekaj dni, da ni slišal nič o tem dogodku. Taki so ti mažaroni, da ne vidijo krivic, katere vidi ves narod. Prav temeljito je dokazoval dr. Vrbanic, da je podaljšanje finančne nagodbe v tej obliki za Hrvaško silno škodljivo. V tej nagodbi stoji navedena tudi svota 3 milijonov kron, katere je dala Ogrska Hrvaški. Pa še nekaj. Minister financ se je namreč izjavil, da je ogrska vlada točno pregledala hrvaški avtonomni proračun in šele potem dovolila to posojilo. Če Hrvati odobrc to postavo v tej obliki, potem bodo sami dovolili, da bode ogrska vlada tudi zanaprej lahko pregledovala hrvaški avtonomni proračun. Potem je zagovarjal dr. Pliverič svoj nujni predlog z madžaronskimi dokazi, češ, da d i bilo mogoče do zdaj skleniti nove nagodbe radi parlamentarnih zmešnjav na Ogrskem Vendar se nadja, da se to kmalu zgodi. Hrvaška ne potrebuje od Ogrske milosti, nego zahteva pravico. To je vse lepo rečeno, toda mažaroni naj s svojo odločnostjo prisilijo Mažare, da bodo pravični nasproti Hrvatom. Nujnost je podpiral tudi poslanec Šilovič. Proti nujnosti je govoril z vso odločnostjo dr. Frank, ter se jasno izjavil, da Hrvatom vse te razprave ne bodo nič pomogle, dokler ne dobe svojih financ. Končno je večina sprejela predlog. Iz Rusije. Rusko ministrstvo prometa hoče v svojem proračunskem predlogu za leto 1904 izvanreden kredit od 147 milionov rubljev za zgradbo železnic, t. j. 20 mil. več nego lansko leto. Načrt zgradb je zelo prostran. A za Petrograd m njegovo trgovino je velikega pomena. Najprej bo iipeljana severna železnica Petrograd Vi.logda, ki bo žo drugo leto izre čena premetu. Ta proga se bo pozneje nadi'lievala do Vjatke. Dalj časa bo trajala zgradba železnice Petrograd - Petro zavedsk, ki bo pa tudi že najbrže gotova čez dve let'. Petem pride na vrsto železnica Belogoje Sjedlec, ki jo v Nemčiji smatrajo za strategično. Leta 1907 bo sibirskemu izvezu odprta neposredna pot za Petrograd po novi progi Kurgan Cereca. Ruska železniška državna mreža bo to leto povečana za 550 klm. Iz brzojavk. Dunaj. »Slovanska korespondenc«" pravi, da češki poslanoi z nikomur niso govorili o vladnih pradlogib glede nemfiko-češkega sporazuma Dunaj. „Wiener Ztg." je danes objavila ces. naredbo, b katero se vlada pooblašča, da začasno podaljša trgovinski po godbi z Italijo in Meksiko, izvzemši vinsko klavzulo. Budimpešta. H m ved huzarji, ki so se udeležili v Baji v noči od srede na četrtek prejšnjega tedna se vršečih iigredov ter hodili z golimi sabljami po ulici in razbili 120 okenskih stekel, ao obsojeni na 20 dni strogega zapora. Budimpešta. Grof K h u e n bo 20. t. m. odpotoval za pet tednov v Egipt Sarajevo. Črnogorska vlada je za-povedala Albancem, naj zapuste deželo. Zagreb. Na skupščini v Daruvaru je bilo nad 2000 oseb. Belgrad. Včerajšnja seja skupščine je bila nesklepčna. Pariz. Pri banketu republikanskega odbora za trgovino in industrijo je govoril min. predsednik C imbes, ki je razvijal pro gram za prihodnje zasedanje zbornice: dveletna vojaška služba, popolno zatrtje kon-gregacilskega pouka in predloga o razmerju mej državo in cerkvijo. R i ra Poročevalec „Agence Nationale" je imel razgovor z v Rim došlim Sarafov o m. Poročevalec ga je vprašal, ali bi se zadeve na Balkanu ne mogle rešiti mirnim potom. Sarafov je dejal, da bi se to zgodilo le v tem slučaju, ako bi vlasti dale Macedoniji tako avtonomijo, kakor jo ima Kreta. Turška vlada se mora uiati, ali pa bo spomladi bruhnil vstanek z največjo močjo. Tudi bolgarsko - turški konflikt sa sedaj razvije. Petrograd Merodajni krogi zatrjujejo, da nastopi minister P 1 e h v e enoletni dopust. Napoti se v inozemstvo. Kot njegov namestnik bo deloval general pl. W a h 1 e. Čuje se, da se Plehve ne vrne več na svoje mesto. R i m. Od rimskih listov se peča le »Messagero« z izjavo avstrijskega ministra zunanjih zadov grefa Goluchovskega ter piše: »Ako ostane trozveza omejena le na varstvo nevralitete, potem je pač nepotrebna«. Pariz. Zbornica je izvolila s 357 glasovi Henry Brissona za predsednika. Za podpredsednika so bili izvoljeni E t i e n n e , Lockroy,Gerville, Reache in G u i 1 1 a i n. Madrid. Gledališče »Zarznela« so zaprli, ker so se v njem pele prepovedane politične pesni. V pariškem gledališču pri Madridu je bilo aretiranih 16 oseb, ki so zahtevale, naj se poje te pesni. Policija je aretovala tudi nekega kostumiranega igralca, ker je pel dotične pesni. Ker je občinstvo radi tega obkolilo policijo ter zahtevalo, naj se dotičniki iapuste, razgnali si policaji ob činstvo z golimi sabljami. 12. t. m. se je vršil shod zveze gledaliških igralcev, na katerem se je predlagalo, naj se vsa španska gledališča zapro. Belgrad. Pri včerajžn i volitvi pred sednika častniške kazine je bil izvoljen za rotnik P o p o v i č z 250 glasovi, njegov protikandidat nezarotnik Ras c pa je ostal z 36 glasovi v manjšini. Z o 1 i j a. Dvorno osobje kneza Ferdinanda bo te dni vse odpuščeno in nastavljeno novo osobje, kar vzbuja veliko senzacijo. Tudi Bedanji dvorni maršal bo odpuščen. Usmilite se ubogih ptičev. Zima je nastopila z vso strogostjo. Sveta dolžnost vsakega omikanca je, da sedaj krmi one za človeštvo prekoristne ptiče, kateri nam tudi v zimskem času zvesti ostanejo, z nami deleč ne samo veselja rajske pomlad', marveč tudi mraz in zimske nadloge. To so oni ptiči, kateri nam tudi za časa hude zime veliko koristijo, celi dan preletavajoč si po drevju in izpod lubia iskajoč linčic in druge škodljive golazni. To so oni naši ptiči, kateri valijo v duplih. Dokler ni zapal sneg, ali po deževnem vremenu ne zmrzuje, se tem ptičem ne godi posebno hudo. Z močnim in špičastim kljunom že izklestijo izpod lubja in drevesnih špranj potrebno hrano ; a kadar zapade sneg in potem zmrzuje, so tudi debla pokrita s snegom, takorekt č obdana z ledeno skorjo, tedaj tudi te ptice ne najdejo, česar iščejo, in morajo neizogibno gladu poginiti. Na ta način pogine mnogo žoln in se-nic. ŽJne že ne pridejo tako hitro z drevja na tla, in se tudi ne bližajo preveč bivali ščem ljudi in ž valij Teh ptic vsaj mačke ne morejo loviti, senice pa glad in lakrta I priženeta na dvorišča, ce!o v bleve in aked : nje, kier jih mnogo pomorijo mačke. Mnogo sanic polovijo tudi ctroci v na-S stavljene kletke, jim nato prstrižejo peruti f in pustijo letati po hišah, kjer jih zopet j mačke zaloti in jih tudi zaradi nepnpravne ' hrane mnogo pogine. Akoravno to napravlja mladini nedolžuo veselje, vendar bi se moralo na vsak način v šoli strogo prepovedati, od strani gg. ka-tehetov in učiteljev nadzorovati in kaznovati. Kako in s čim naj krmimo ptiče? Tem tičem služi skoraj vse za zimsko pičo, po Bebno pa bučne peške, peške od solčnic, loj, svinjska mast itd. Nekateri mečejo tudi drobtine od pšeničnega kruha. Toda eden najslavnejših avstrijskih ptičeslovcev, pokojni Blaž Hanf iz benediktinske opatije »Marija dvor«, je v listu »Gsfiaderte Welt« ope-tovaino svaril, na) se ptičem ne dajejo drobtine. Dikler drobtine ne zmrznejo, ptičem dobro služijo ; ko jih pa ptiči zmrznjene použijeio, morejo biti ptičem nevarne. Na ta načia je dobil Banf v opatijskem parku in vrtu zjutraj mnogo ptičjih mrli 5ev, dokler ni odpravil krmljenja s sahimi pšeničnimi drobtnami. Baron Berlepsch v Kasel-u na Nemškem, eden najumnejšvh veleposestnikov in tudi znamenit ptičesloveG, je izumil v svoji mnogoletni praksi pičo, katero v svojih spisih najtoplejčim se plašni ptiči boje na drogih> obešenih skrinjic in hišic, in tako ta piča koristi večinoma vrabcem. Pisec teh vrstic vsako zimo krmim ptiče in ni mi žal za stroške. Ljudstvo to moje početje imenuie otročarijo, meni pa je v največjo zabavo in veselje. Prepričan sem, da koristim na ta način človeštvu,, ko rešim mnogo teb ljubkih živalic gotovega pogina, in to mi je v najbolje zadoščenje. Pretečeno zimo naštel sem 6e nad 30 parov moj vrt pohajajočih senic, več parov plezalcev, celo zelene žolne so moj vrt obiskovale, letos pa s strahom zapazim, da komaj osmi del molih ljubkih zimskih gostov obiskuje moj vrt. Naših krilatih pe-, a novoev ni. ker ne moreio vina j proditi. Pač narrbi sveti Popije se tiliko ' ponarejenega in popravljenega vina, kmetje pa svojih naravnih pridelkov ne morejo j prodati. š Celjska *vahtarca" v svoji zadnji ; številki kar nori veselja, da so pri volitvah v osebno dohodninsko cenilno komisijo na Kranjskem v dveh skupinah zmagali Nemci. To dejstvo, katero so zakrivili kranjski Slo- Priloga 9. štev. „81ovenca" dn6 13. januarja 1904=. venci b svojo malomarnostjo, daje »vah-tarci« povod, da blebeta o sijajni bodoč-nosti sedaj Se speče nemšao narodne moči na Kranjskem. V svoji znani budalosti pri piBuje slovenski narodni preporod v letu 1848. nemškemu bratoljubju, ki je navdušilo »Nemca« Bleivreissa, da je Slovence oborožil z »novoslovenščino«. Svoja razmo-trivanja končuje z besedami: »Nas, Nemce, je sicer z ozirom na Kranjsko dandanes vrgel val usode v globino, ali prišel bo čas, ko bo zopet tak val dvignil kranjsko nem-štvo in ga povzdignil na svoj hrbet«. — Če ne bo »dež šlo 1« š Na Zidanem mostu priredi ta-mošnii streisai klub, ki je seveda nemški, dne 30. t. m. plesni venček v prostorih kolodvorske restavracije. — Strelski klub ni v nikakoršni zvezi z železniškimi napravami; kolikor nam je znano, razun postajnega načelnika celo noben železniški uradnik ni klubov član, in vendar prireja svoj ples v kolodvorski restavraciji, ki je namenjena v prvi vrsti potujočemu ob činstvu in železniškemu osobju. Zato pač vprašamo, po katerem § železniškega opra-vilnika je nemško nacijonalnim društvom dovoljeno prirejati plese v železniškem poslopju ? š Na Grobelnem so vsled nove proge Grobelno Rogatec postajno poslopje znatno povečali. Kakor znano, so na novi progi »dvojezični« napisi. Tudi na Grobelnem se je čital prvi dan dvojezični napis »Ilerren — Za gospode«, toda izginil je takoj, češ »Grobelno« je poBtaja južne železnice in južna železnica ima na Siajarskem samo nemške napise. Po železniških predpisih bi morali biti na postaji vsi oglasi itd. dvo jezični, ali na Grobelnem je videti le nemške. Ne vemo, ali je temu kriv tudi oni Miglitsch, ki je po celi novi progi samo-vi&stno odpravljal dvojezične napise in napravil na rogašai postaji imenitni dvojezični napis — vodno steklenico. š Radi nepoštenosti so zaprli v Mariboru 22 let starega slugo Albina Peter-I i n š e k a iz Kunjic. s I. občni zbor „Zveze slovenskih štajarskih učiteljev in učiteljic" bo po sklepu upravnega odbora z dne 6. jan. t. 1. v torek po veliki noči dne 5. aprila t. 1. v Celju. š Smrt v vodnjaku. Dne 7. t. m. so našli soprogo mizarskega mojstra na Laškem, Karolino Sktt, mrtvo v vodnjaku. Sodi se, da se ji je pamet zmešala in da je potem sama skočila v vodnjak. š Odlikovanje. Gosp. Josip Jagodič, knjigovodja železne trgovine »Merkur« v Celju, udeležil ae je tekmovalne razstave izložb, katero je priredilo društvo avstrijskih trgovcev na Dunaju, ter prejel za vpo-slano skico izložbe sveč častno diplomo. š V konkurz je prišel mariborski tr govec Jožef K r e n n. š Blazni morileo pobegnil. Iz blaz-nice pri Gradcu je pobegnil blazni Franc Wissiak, ki je 1. 1899 umoril v Gradcu svojo ženo, a bil proglašen umcbolnim. Primorske novice. p Zmota tržaike policije. Tržaška policija je prijela v nekem hotelu prve vrste Angleža Keching, ker je sumila, da je cd nenišnega soiišda zasledovani trgovec z de kleti. Keohing, ki ne razume niti besedice nemški in zavzema visoko mesto pri an gleški vladi, je zatrjevat, da so se zmotili. Ko so ga policaji odpeljali na policijo, hiteli so njegovi prijatelji na angleški konzulat in konzul se je takoj napotil na policijo, da prepreči nadaljne korake. Kechinga so takoj izpustili iz zapora in policijski nadzornik je pred konzulom takoj prosil odpuščanja za ta čin. p Pozabiii so! Goriški mestni očetje, italijanski liberalci, dobro pomešani z židovskim elementom, so sklenili s tvrdko Kunz & Comp. dogovor za sesalke iz potoka Mr zleka. V petnajstih dneh bi bili morali od govoriti. A so — pozabili in se spomnili šele čez šest tednov. p Ustanova za vseučiliščnika, doma iz poknežene gr> fije G o r i š k e, v zneaku 600 K, je razpisana do 31. jan. Prošnje se naslovijo na dež. odbor goriški. p Ogenj. V Gorici so se vnele saje pri peku Turelu v ulici Rabatta. Ognjegaeci bo hitro pogasili. p Ponočnjaki v Gorici imajo svoje veselje na tem, da po javnih pre štorih po noči prenašajo klopi ter jih polagajo čez pota ali zavlečejo kam v stran. Polieija se potem čudi drugo jutro, kako je bilo to mogoče. p Svojega očeta je okradel v Gorici Artur Kor.tnik iz Trsta. Oče je sedlar in sin mu je prodajal blago zu smešne cene. p Prepočasno pošto imajo v Čer vi njanu. Vlatu zamujajo, pošta nekje zastaja, ljudje se pritožujejo. Promet raste, torej naj se skrbi za več osobja! p Šivilja se hotela saitruplti. Zaradi nesrečne ljubezni je izpila v via de la ScaU neka šivilja steklenico vode, v kateri je Btopila strup od žveplek. Zdravniška pomoč jo je rešila. Bila je zelo nezadovoljna, da je niso pustili umreti. p Edlingov trg v Gorici bodo niveli-rali. Prifleli so ie meriti. p Ta se bo požgali Goriški policiji se je sam priglasil železniški delavec Janez Benko iz Čepovana. Oglasil se je zato, ker je — nedolžen. Bil je pijan in se je z ljudmi prepiral. Ko se je streznil, bo mu rekli, da je grozil, da bo požgal vas Drgačnik pri Sv. Luciji. Njemu samemu se zdi, da je res kaj takega rekel. Bilo bi vendar sitno, če bi ga aretirali, in zato je sam prišel in po vedal, kaj da se mu je primerilo v pijanosti. Dali so ga v zapor. p Psa, list peka Tomasinija, opazujejo, če je res s',ekel. p Fakin prodajal trgovcu. Trgovcu Nagelschmiedu v Trstu je nekdo kradel iz magacina. Ta se ni mnogo zmenil za to, ker je bil zavarovan zoper tatvino in je dobil škodo povrnjeno. Ko mu je pa vedno zmanj kovalo, je bolj pazil in zalotil svojega fa-kina, ki je prodajal skrivaj robo iz Nagel-schmiedove zaloge nekemu trgovcu v Čedad. Tatu so aretirali na Reki. p Kovaču Briškoviču v Trstu so zli-kovci ukradli nakovalo in nekaj železa. P Prebivalstvo Trsta koncem leta 1903. V Trstu je znašalo prebivalstvo koncem 1. 1903 in sicer brez posadke 187 249. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Trstu 178 127 prebivalcev. Potemtakem je naraslo v Trstu v treh letih število prebivalstva za 9122 prebivalcev. p Ubijanje volov na nov način. V Trstu so pred dnevi v mestni klavnici poskusili ubijati vole na nov način, namreč z nekim posebnim revolverjem. Pravijo, da se je ta poskus še precej dobro obnesel. p Imenovanje. Za policij. koncipista imenovalo je tržaško namestništvo g. Josipa Kurzemanna. p Jaroslav Kocian je dal v Gorici dva koncerta. Oba sta bila izvrstno obiskana. Češki umetnik je naredil silen vtisek na občinstvo. Tudi zagrizeni Lahi so morali brez pridržka priznati Kocianu, da je vrl nasled nik Paganinijev. To priznanje dela čast slovanskemu življu tudi na Primorskem. p Zakladi denarja in francoska krona skrita na Goriškem Goriška po lioija je izvedela novico, kakršna se vjama prav redkokrat; lahko je ponosna nanjo. Oglasil se je namreč pri njej 721etni starček Štefan Modon iz Banjšice, ki je naznanil sledečo skrivnost: Dva Goričana in eden iz Vertojbe že sedem let trosijo okoli ponarejen denar. Delajo ga v laškem Vidmu in spravljajo čez mejo. On je prišel tej stvari na sled. Ko je pa Tone iz Vertojbe izvedel, da hoče Modon izdati njegovo skrivnost, ga je pretepel tako, da je Modon ležal bolan na nogah več let. Zagrozil mu je, da ga ubije, ako zine le besedico o denarju. Modon se je ustrašil in molčal. Zdaj pa neče nesti te skrivnosti na drugi svet, ampak predno umrje, jo pove policiji. »Zdaj pa vem še nekaj,« je nadaljeval, »kar vam moram tudi razodeti. Pri Šempetru na vipavski strani je travnik. Tam kopljite! Tam je shranjen za klad, ki so ga Francozi pustili tod. In tudi francoska krona je tam zakopana. Tam je denarja toliko, da bi celo deželo lahko ku pili ž njim. Le iskati ga je treba in pa — najti!" Policija je premišljevala to naznanilo in rekla, da je Modon znorel. Mislimo pa, da se bo našel ta ali*oni, ki bo šel iskat francosko krono. p Zgorela je v Tolminu 36:etna omo žena Marija Quala (Hvala?) Bila je sama doma. Ko je kuhala, vžgaia se ji je obleka. Domačini so jo našli mrtvo in vso sežgano na tleh v kuhinji. Novice iz Amerike. § 15 let zaprt radi 10 centimov. Amenkanske postave niso prijetne za tatove poštnih znamk. Pred nekaj leti je bil nekdo obsojen na dosmrtno prisilno delo, ker je ukradel znamko za 10 csntimov. Sa veda mu je to kazen znižal tedanji predjed nik Msc Kinley na petnajstletno ječo. § 6711krat podal roko. Predsadnik Roosevelt je, kakor se poroča iz WaBhing-tona, pri novoletnem vsprejemu, ki je traial 3 ure 11 minut, podal nič manj kakor 6711 osebam roko, ne da bi kazal kako znamenje zmučennoti. § Vseslovansko razstavo vseh ame-riškh S ovanov prirede v Clevelandu. § Hotel pogorel. V Clevelandu je pogorel hotel „Cleveland Union«. Ogenj so je razširil ponoči. Vsi gostje so bili primorani zbežati v nočni obleki. § Drobne novice. Slovenci v Ameriki. Obolel je v Calumetu č. g. Marko Papež. — Nova slovenska oerkev v Calumetu bo dovršena spomladi. — Strahopetni rojak. Pred nekaj dnevi je priplul v New York Slovenec Janez Polajnar. Namenjen je bil iti v Cleveland. Na morju so ga rojaki preplašili, da v Ameriki ljudi žro in da ga bodo vrnili nazaj v Evropo, če se pusti prepeljati na ladiji iz Edis Iulanda v NtW York. Reveža je to tako preplašilo, da se nikakor ni dal prepeljati v New York in so vsi na pori uradnikov spraviti ga dalje bili zaman. Slednjič je prišel ponj baje neki sorodnik iz Cievelanda in ga vzel seboj. — Najlepša slovenska oerkev v Ameriki je ravnokar dovršena cerkev sv, Jurija v So. Čikagi. — U m r 1 je v Cherokee Kans naš rojak Karol Ravnikar. V clevelandski bolnici je umrl naš rojak Franc Kolone iz Zrov. — Č. gosp. Ig. Burgarju v Puebii se je zdravje obrnilo toliko na bolje, da mu je sedai mogoče zopet maševati. — Nesreča. Časniki poročajo, da je raz-strelba v rudniku pri Silvertonu, Golo., hudo poškodovala na obrazu našega rojaka Franc G e r v i š a. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. januarja. Slovenski Narod" in izseljevanje. Ta list, ki simpatizira z vsakim oderuštvom, ee silno jezi nad »Rafaelovo družbo«, ki je dobrodelen zavod, preskrbujoč izseljencem točne informacije, da niso izročeni samo agentom, ki zastopajo seveda le svoje in svojih parobrodnsh družb koristi. Ze kliče zopet vlado na pomoč. Sram bilo ljudi, ki se jim ne smilijo uiti reveži, ki gredo po svetu! Slovensko - nemška zveza. Tudi nemakutaraki »Krainischer Lehrerbund« je nastopil na strani »slovenskih" liberalcev proti katoliško - narodni stranki. Njegovo glasilo je seveda „S:ovenski Narod". Gliha vkup štriha. Ne vemo, čemu se tako trudijo ti ljudje, da bi nam dopovedali, da so proti nam, ko smo to že od nekdaj vedeli! Take izjave nikomur ne škodujejo, ker ničesar ne izpremene. Častni občani. Odbor cbčino Št. Peter na Krasu je v svoji seji dne 11. t. mes. imenoval častnimi občani gg. Ivana Zupana, kurata v St. Petru, c. kr. deželnega gozd. nadzornika G o 1 a v Ljubljani in Jos. H r u š a , c. kr. oskrbnika kobilarne v Lipici. V cenilno komisijo za osebno doho-darino v ljubljanski okolici so bili včeraj v II. skupini izvoljeni : Udom za dobo štirih let gospod A. Belec, župan v St. Vidu, z 11 glasovi; udom za dobo dveh let gospod A. Galle, župan v Zgornji Šiški, z dvema glasovoma; namestnikom je izvoljen s tremi glasovi gospod Jos. S e i d 1, posestnik v Sp. Šiški. Gospod Fr. Koša k z Grosuplja je sicer dobil deset glasov za uda, toda ti glasovi ao neveljavni, ker je že član prizivne komisije do 1905. Za namestnika je bil izvoljen z devetimi glasovi g. J. Matjan z Zg. Šiške, ki pa je izvolitev odklonil z ozirom na § 187. zakona glede osebne doho-darine. — Volitev v I. skupini se ni vršila, ker se nihče ni udeležil volitve, ki bode zo pet razpisana. Najnovejša sodnijska imenovanja. Praes. 138 17/4. Slavnemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. V not ci, nahajajoči se v 4. et. ^Slovenca" z dne 7. t. mes. „Najno-vejša sodnijska imenovanja« se trdi, da ima ministrski predsednik dr. pl. Korber trikratno plačo, namreč kot ministrski predsednik, kot justični minister in kot minister notranjih zadev. Ta trditev dbjanskemu položaju nikakor ne odgovarja; njegova ekecelenca ima v resnici le prosto plačo ministrskega pred sednika, tako da se prihranijo plače ministra za notranje zadeve in za pravosodje v skupnem znesku 80 000 K valed združitve teh porifelov v njegovi roki. Drugih dejanskim okolnostirn tudi ne odgovarjajočih trditev te notice popravljati, so deželnemu sodnemu predsedstvu ne zdi potrebno. Ta popravek izvoli naj ae v zmislu § 19 tiak. post. ponatisniti. C. kr. dežolno sodno predsedstvo v Ljubljani, dne 13 januarja 1904. — Podpis nečitljiv. Socialna demokracija — prodana. Ii delavskih krr gov se nam piše: Doslej smo mi delavci mislili, da se socialna demokracija resno bojuje za delavske pravioe. ZJaj pa vidimo, da se je čisto prodala vladi in liberalcem. Na shodu na Starem strelišču je izjavil sodrug Linhart, da ne glasuje za splošno in enako volilno pravico. V ne- deljo na socialno - demokraškem shodu pa niso predlagali in ne sklenili resolucije zasplošno in enako volilno pravico. Iz tega se vidi, da je socialna demokracija izdala delavstvo. Dolžnost vsega delavstva je, da to stranko pobija in se je iznebi popolnoma. »Največji propagator slovanske vzajemnosti«. »Slov. Narod« je prineBel bombastični dopis iz Prage o »Hribarjevem večeru«, v katerem nam popisuje, kako ves češki narod slavi tega »največjega propaga-torja slovanske vzajemnosti«. To bo morali biti naivni ljudje zbrani tam na Zofinu, da Be niso prej bolje informirali. Hribar je politični zaveznik istega barona Sohwegla, kateri na Dunaju pobija češke zahteve, je zaveznik istih nemških nacionalcev, ki hočejo razdeliti čeSko kraljestvo. Praško časopisje bi moral« vendar pojasniti svojemu občinstvu to stvar, drugače se moramo Čehom smejati. Nevarno je obolel č. g. dr. Josip K r ž i š n i k, dekan v Trnovem na Notranjskem. Nakopal si je bolezen vsled preveč vestnega spolnovanja Bvojih dolžnosti. Priporočamo ga v molitev mnogoštevilnim prijateljem in znancem po Kranjskem in Šta-jarskem. — Iz radovljiškega okraja, svet napreduje, recite, kar hočete. Zato pa ni čudno, ako včasih voz uide v kolesnice, po katerih so ga vlačili že pred desetletji. No, Radovljičani pa prekose vse druge. Bil sem po opravkih v Radovljici, kjer so že pred tedni volili nov občinski odbor. Novega župana pa še sedaj nimajo in ga morda tako hitro še ne dobč, čeprav so prošnje in pritožbe romale že okrog vseh oblastev. Sicer pa novi odbor sam ni na jasnem, kdo naj zasede županski stolec. No, morda si ga na-roče iz »rajha". Pač pa je eden mej kandidati, ki si je opomogel s slovenskimi groši, a danes tako čisla slovenski rod, da vsiljuje užigalice nemškega „schulverein a", ki na svoji trgovini nima slovenske črke, ki najrajši lomi nemščino, ki so udeležuje manifestacij nemških turnarjev in je s posli nenavadno prijazen. Pravili so mi, da ta nem ški gospod v istini pričakuje, da ga Radov ljičani izvolijo za »purgermajstra«. Jaz pa sodim, da Radovljičani niso tako moderni, četudi nekateri prisegajo na nemško slovensko zvezo, pa tudi ne tako neusmiljeni, da bi mu naložili tako težko breme. Č^ pa so taki, potem pa morajo naročiti vsaj 12frank-furtaric in nič manj nemških napisov za slavoloke, ki pozdravijo novega župana. No, saj Radovljičani so dobili obljub večji koš, nega je oni, s katerim ob sobotah pebirajo po trgu smeti. Tako menda dobe vodovod vsaj ob jesenskem deževju b streh, večjo postajo — zunaj na polju, tramvaj do postaje, novo smetišče na občinskem svetu, kanal do Save, nov drevored, električno razsvetljavo in druge moderne naprave. Tudi trotov kraj menda zgine z javnega sveta. Radovljica, sreča te išče, našla jo boš, ako uganeš pravega župana. — železnica skozi Karavanke. Pri predoru skozi Karavanke so na koroški strani včeraj pričeli delati četrti kilometer. Vsak dan napravijo na tej strani 5 metrov, na Kranjski strani pa 2 82. Predor bo dolg 7970 m. Izdelati je treba še 2940 m, kar bo gotovo tekom 1. 1905. — Razpisana služba. Pri davčnem referatu okrajnega sodišča v Logatcu je razpisana služba pisanja zmožnega pomožnega sluge. — Za kolesarje in lastnike avto mobilov. uastniki, podčastniki in tudi pro-ataki, nahajajoči se v rezervi, ki bi hoteli opravljati, ko bodo poklicani k vojaškim vajam, službo ordinance ter se tam posluževati lastnih koles ali pa avtomobilov, zgla-sijo naj se do konca februarja t. 1. pri do-polnitvenem okrajnem poveljništvu. Odškodnina za kolesarje je določena na 6 kron na dan, za avtomobiliste na 30 K. — Iz kranjskega okraja sc nam piše: Večkrat sem že bil v Ljubljani. Pa nobenkrat še nisem opazil, da se v Ljubljani po gostilnah toliko nemškutari, kakor sedaj. Bil sem v neki dobro obiskani gostilni, kjer se shaja največ Slovencev. Sedeli so pri neki mizi — gotovo uradniki — in samo nemško govorili, sem pa tje sc je slišala kaka slovenska beseda — za spremembo. Kako umesten je klic: Slovenci, govorite le slovensko po gostilnah. — Vračal sem se z gorenjskim vlakom; pa zopet v vagonu se je čula le nemščina. Razumel sem, — znam tudi nemško — da se jih nekaj pelje v Bohinj, da imajo delo pri železnici, ali so pa le špeku-lantje. Ali je to tudi posledica nemško-slovenske zveze? — Umrl je v Preserji g. Vid V o r -š i č, c. kr. nadpaznik finančne straže v p., trgovec in gostilničar, v 51 letu svoje dobe. N. v m p.! — Razveljavljena prepoved. Kr. deželna vlada v Zagrebu je razveljavila prepoved. vsled katere se niso smeli na Hr vaško Slavonsko uvažati prašiči iz polit, okraja Krško. — Vojaike ustanove. Razpisanih je več vojaških ustanov po umrlem feldcajg majstru pl. Welden, za bivše vojake, ki so se udeležili bitke leta 1848—1849 ali pa leta 1848 pred Dunajem in bili ondi ranjeni. Prošoje so vložiti do 10. februarja 1904 pri mestnem magistratu v Ljubljani, oziroma pri pristojnem okr. glavarstvu. Iste so koleka proste. Priložiti je dokaze, da je prosile c bil kot vojak res v eni teh bitk ranjen in za delo nesposoben. Ljubljanske novice. Poštna vest. Pri tukajšnjem brzojavnem in telefonskem uradu so predvčerajšnjim vpeltali popolno nočno službo. Tat poštne vreče v Ljubljani prijet. Včeraj pc poldne aretovala je mestna poli cija v Kolodvorskih ulicah poštnega hl&pca Markota Fiorjaniča, stanujočega na igriškem trgu št. 1, in njegovo ljubimko, služkinjo Terezijo Golob, stanujoče pri Juvančiču v Novem Vodtnatu. Dne 10. decembra m. I. je bilo namreč na ju?nem kolodvoru iz poštne vreče ukradenih 3900 kron, in je to tatvino, kaker se je sedaj izkazalo, izvršil Marko Florjanič. Našel se je skoraj ves ukradeni denar pri njem — 3700 kron — in ena srebrna ura, ki je bila v noči od 12. na 13. novembra 1. 1. tudi na južnem kolodvoru ukradena iz poštno vreče. Florjanič je priznal obe tatvini. Dne 10. t. m., ko je ukradel denar, peljal je pošto na južni ko lodvcr, kjer je slugi SSsoficu pomagal skladati pakete v poštni voziček. Sluga je mej-tem, ko je jemal pakete z veza, cbesil vrečo z denarjem na vozna vrata in ko se je odstranil, je Florjanič prerezal vrečo in vzel iz nje denar, nolri pa je dal kosce papirje. Tatvine ni v Ljubljani nihče opazil in se je splošno mislilo, da je bil denar ukraden mej vožnjo iz Ljubljane v Trst, kamor je bil denar poslan. In res so v Trstu zaprli nekega poštnega urednika, katerega so sumničili, da si je prisvojil denar. Florjanič je po tatvini denar skril doma v podstrešju za streho. V Ljubljani so bili vsi uradniki in poštni sluge, ki s> imeli omenjenega dne odpraviti pošto zaslišani in še celo hišne raziskave so se izvršile pri njih. Florijanič, dasi je vozil poŠto na kolodvor, zdfcl se je svojim predstojnikom na počti tako nedolžen, da se ga nasproti oblastim še imenovali niso. Mestna policija, ki je tudi poizvedovala po storilcu, obrnila pa je svojo naj večjo pozornost ravno na Fiorijaoiča in je njega in njegovo ljubimko vedno nadzorovala. Predvčerajšnjim sa je izvedelo, da je Terezija Golob nakupila več cbleke, dasi je sedaj brez službe in da namerava oditi s svojim ljubimcem iz Ljubljane. Tudi o Flor-janiču 83 je izvedelo, da je v zadnjem času nekaj več denarja potrosil in da je plačr.1 tudi za Terezijo Golob hrano in stanovanje. Vče raj zjutraj izvedela je policij?, da je FiorijaniS odpovedal službo in da se misli takoj odpeljati iz Ljubljane. Detektivi se mu bili vedno za petami, prijeti sa ga je hotelo šele v trenotku, ko bode šel na kolodvor, da se odpelje, ker le tskrat bode imel denar pri sebi. Io tako je tudi bilo. Ko sta Florjanič in Terezija G lob šla že proti kolodvoru, da se s popoldanskim poštnim viškom odpeljeta, vstavil ju je policiiski kancelist Ivan To p! i U ar. detektiv Franc Gabre in policijski strežnik Erklavec. Slednji jima je sledil s svojim bratom iz Vodmata do kolodvora. Aretiranca sta bila danes izročena deželni sodniji. Ogoljufani gostilničar. K gostilničarju g. K a I a n u na Poljanski ceBti jo prišel odpuščeni diurnist urada za odmerjenje davčnih pristojbin M<-rlak, ki mu je kazal neki dekret, katerega je pri Kalanu zastavil, da je dobil pijače in jedi. Ko je šel g. Kalan z dekretom po plačilo k davčnemu uradu, je izvede), da je dekret ponarejen. Merlak je ovaden s 'dišču. Izgubljeno. Železniškega uslužbenca žena Neža R-pnikova, stanujoča na Zaloški cesti št. 1 je izgubila včeraj popoldne na Vodni kovem trgu bankovec za 10 K. — V Ko-njušnih ulicah je bila včeraj najdena konjska odeja. V Ameriko, Včeraj zvečer se je z južnega kolodvora odpeljalo 27 oseb v Ameriko. Nekaj denarja je najdenega v gostilni pri Tiš^rm slar. v Kolodvorskih ulicah. Splošno konsumno društvo so snuje v Vodnrmtu. Pevsko društvo „Ljubljana\ V nedeljo, 17. t. m., ne vrši v prostorih »Puntigamske pivnice« IV. kmetski ples pevskega društva »Ljubljana". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K; obitelj treh oseb 2 40 K. S ideluje godba c. in kr. pešpolka št. 27 in kmetska godba. Morebiti se je koga nehote pri razpošiljanju vabil spregledalo, kar naj dotični oproste. Smrtna kosa. Umrl je na sv. Petra ce Bti štev. 43 črkostavec g. Anton Belič. Pogreb bo v četrtek. Gostilno na II mski cesti štev. 4 je pro vzel u. Kavčič. Tatvine. Na južnim kolodvoru je bil včeraj zvečer zasačen lžietni deček M. K, ko je kradel premog. — Danes dopoludne je bil gostilničarju Andreju Zajcu na Poljanski cestii 11 iz gostilne ukraden rujav havelok. V deželno bolnico so pripeljali danes 23 let starega kamnoseka Giov. Pasoottini-ja iz Hrušice. Pri obdelavanju kamna mu je odletela šibra v desno oko in mu je hudo poškodovala. Društvena godba priredi danes zvečer društveni koncert v prostorih »pri P e r i e s u«, Prešernove ulice. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer vrši ee istotako društveni koncert v hotelu »L 1 o y d« ns Sv. Petr« cesti. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop nina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Skladatelj opere „Peter Svačič" S ik# mladega skladatelja g. Josipa M a n d i č a je razstavljena v n&ši izložbi v Kopitarjevih ulic h. Književnost umetnost Bepertoir slovenskega gledališča. V petek je premijera Mand čeve opere „Peter Svačič". Za to predstavo se bodo dajale z\ sedeža nove vstopnice s št. 56. Da ne; bo neljubih pomot, naj blagovolijo vsi, ki imajo zs odpovedano premijero dne 1*2 t. m. kupljene vstopnice b štev. 55, oglasiti so v Š o š a r k o v i tobakarni, da se jim povrne denar, ali da zamenjajo vstop-niče. Ker je za petek samo za tržaške Slovence naročenih čez 50 sedežev, naj se to vpešteva ter naj si zlasti rodoljubi z deželo pravočasno preskrbe pravilne sedeže, kajti kdor bi prišel brez naročenega sedeža ali brez veljavne vstopnice, temu se pri najboljši volji ne bo moglo vstreči. — V n o • d e 1 j o sta dve predstavi: pop. Ogrinčeva veseloigra »V L j u b I j a n o j o dajmo« in »Krojač F i p s « , zvečer pa »Pot okoli zemlje". * Slovensko gledališče. Na me s tu operne novitete so sinoči ponavljali »Kralja na B e ta j n o v i«. Predstava ni zaostajala za prvo. seveda moramo odločno obsojati moralno in socialno tendenco igre, ki je vseskozi napačna. Gosp Lier je igral v splošnem boljše kakor prsikrat, in njegovi igri nimamo ničesar očitati. Isto velja o Maksu, g. B o 1 e š k i^: izcizeliran značaj. Čuvstvena je bila igra gdč. Riick o v e, gdč. K r e i s o v e. Imenitno sta vspela gg. Verovšek, Dragutinovič. Drugi niso zaostajali. Režija je bila boljša, kakor zadnjič. Gledališče je bilo precej do bro obiskano, kar sicer ni navada pri pred stavah, ki so zadnji hip vrinjene v re pertoir. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Izrezati ga je botel. Janez Ka lan iz Spod. Bitnja je bil zvečer 18. ok tobra v krčmi na Gaštanju od mlinarja Ju rija Zavrla iz Sred. B tnja na rokah obrezan. Ko je Kalan zapustil gostilno, sunil ga jo Z»vrl z nožem. Kalan je pred sodiščem pričal, da ne ve, kdo ga je ranil. Zaradi te lažnjive trditve je bil Kalan obsojen na dva mestca ječe, Zivrl pa na 5 mesecev. — surov mož Franc Janežič iz Zgor. Bele je bil že 16arat kaznovan. Razjezil se je bil nati svojo ženo, ker ja nekemu sosedu posodila 200 K. Pretepal jo je tako neusmi ljeno, da so jo morali oddati v ljubljansko bolnico. Na neki njivi je nasekal 4 orehe, Marijani Rehberger ja pa z nožem v roki grozil. Obsojen je bil na 5 mesrcev ječe. — — S streli odpodeni napadalci. Fantje Ste fin slivnik iz Movkuža, Tine Rabič iz Spodnjih G irij, Fr. Pretnnr, Tona Prešeren in Janez Kogoj, vsi iz Spod. Grabna, so prišli dne 8 septembra 1.1. zvečer v družbi drugih gorjanskih lantov v Ar-hovo gostilno na Rečici, kjer so hoteli fanta Jožefa Bijola pretepsti. Ta se jim je hotel umakniti, a Gorjani so ga dohiteli in z re-maljni na tla pobili. Nato so fantje pričeli metati proti gostilni kamenja. Nekdo je veJna vrata zopet odprl, in pridrlo je več z nožmi oboroženih lantov, med njimi Slivnik in Rabič, zepet v vežj. Se enkrat se jo pnsrečdo, Gorjane iz veže izriniti, a zdajci je začelo kamenje deževati. V hiši zajeti gostje so niso vedeli drugače pomagati, nego d« so začsli z revolverjem streljati; en strel jo ne varno ranil Valentina Rabiča. Sodni dvor je vai-h pet obtožencev krivim spoznalo ir. obsodil: Stef jna Siivnika na 15 mes., Tinet* liabiča na 13 mesecev, Franceta Pretnarja in Toneta Prešerna, vsacega na pol leta, Janeza Kogoja pa na 5 mesecev. — Tatica in obrokovalko. Dno 7. decembra m. leta zapazila je Kolenčeva natakarica na Go- ričanih, da jej je vzeta denarnica z vsebino 130 kron, katere je, predno je šla spat, vtaknila v žep svojega krila. Ta denar je bil skupilo prejšnjega dne in bi ga bila mo rala gospodarju oddati. Dekla Frančiška Grošelj pa ja gospodarju rekla, da je natakarica gotovo denar skrila; in je res na to sumni-čenje oroiništvo ovadilo natakarico zaradi hudodelstva nezvestobe. Kasneje se je pa dognalo, da je prava storilka Grošelj sama, kajti ona je petdesetak hotela odposlati svoji materi, 30 kron pa je zakopala v steljo. Sodišče jo je obsodilo na 13 mesecev težke ječe. Vojna nevarnost - odvrnjena. Vojna nevarnost na daljnem Iztoku je začasno preprečena, ker se je Japan odločil, sprejeti zopet pogajanja. V vojaških krogih so vedno dvomili, da bi bila skorajšnja vojna mogoča, ker japonska vojna moč vendar še ni toliko izdatna, da bi si mogla zagotoviti zmago napram Rusiji. Začeti pa vojno z negotovim in dvomljivim uspehom bi bila hazardna igra, in Japonska kot tako previdna država bi je ne vsprejela nikdar. Gotovo je sicer, da pride enkrat radi Koreje med rusko in japonsko državo do vojske. Rusija, ki se je utrdila v Mandžuriji, se samo s to deželo ne more zadovoljiti. Pogled na zemljevid zadostuje, in spozna vsakdo, da je Rusija prisiljena, če hoče ohraniti sedanje pridobitve, misliti na nadaljno razširjenje svoje vzhodno-azijske posesti. Rusija mora razširiti svojo obalo, ustvariti mora novo podlago za svojo trgovino. Ni drugače, kakor da obrne svoj pogled na Korejo, ki sedaj zapira Rusom pot do morja. — In Japonska bo kmalu preobljudena, dobiti mora zemljo, kamor bo pošiljala svoje prebivalstvo — in tu se križajo medsebojni njihovi interesi. Japonska gleda že nekaj desetletij sem na Korejo in se je že privadila na to, da postane v kratkem njihova posest. Vkljub temu pa leži vojna rešitev po splošnem mnenju še jako daleč. Zadnji brzojavi: Pariz. V ministrskem svetu francoskem je zunanji minister podal izjave mirovnega značaja. London. Kitajski poslanik v Tokiu je brzojavil princu Čingu: »Glede na mogoči izbruh vojske naroča Japan Kitaju, naj ohrani najstrožjo nevtralnost, naj ščiti v notranjosti dežele stanujoče tujce in vzdrži red v Shan-tungu in Jiinnanu, da tuje velevlasti ne bodo imele vzroka agresivno nastopiti. London. „Times" pravi, da je izvedela iz Pekinga: Drugi ruski odgovor je napravil na Japonsko neugoden vtis. Ako se Rusija ne uda, bo Japonska prisiljena zagrabiti za orožje. London. Reuterjev biro je dobil od merodajne strani vest, da bo Nemčija v slučaju vojne zavzela strogo nevtralno stališče. Tudi ostali trozvezni sili jo bosta posnemali. London. „Sunday Spezial" piše, da je Japan v zadnjih dneh zasedel vse stra-tegične točke na južni Koreji. Japonska armada na Koreji šteje 50 000 mož in se vsak dan pomnožuje. Petrograd. Sibirska železnična uprava je izjavila, da zamore tekom štirih tednov 75 000 mož z vsem potrebnim prepeljati v vzhodnjo Azijo. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. V Marijine toplice pride letos za dalje ča3a angleški kralj Edvard. — Bolezen ruske c a r j c e zdravnike jako vznemirja. Bolečine v ušesu bo postale hujše. Potovanje carice na Krim je odgo-deno. — Dvakratni poskušeni umor. Na Dunaju je dvakrat napadla neka Klementina M U 11 e r trgovskega pot nika Rudolfa Kirchmayerja ter vsakokrat večkrat nanj ustrelila. Potnik je lahko ranjen. Napadalko so izročili sodišču radi poskušenega umora. — Splošna s t a v k a jo proglašena v Vallo, okraj Tar-ragona na Španskem. — Tvrdka K r u p p v Essenu je dobila veliko naročil za topove. — Sorodniki pri požaru gledališča ponesrečenih v Čikagi so včeraj imeli zborovanje, na katerem so sklenili skupno nastopiti glade od škodninskih zahtev. — Radi južnega vremena jo na Nemškem v nedeljo pri druaniu na Miiggel jezeru 13 oseb utonilo. Kako bo leto 1904 V začetku vsakega leta je prvo in najvažnejšo vprašanje, kako bo vreme v tem letu? Nekateri listajo po pratiki, drugi zopet prebirajo Falbov vremenski koledar. Tudi za leto 1904 je za znamovsd umrli »prerok« več kritičnih dnij. Razdeljeni so sledeče: Prvi red: 2 marec, 9 september, 9. oktober, 31. marec. 1. le bruarii, 11. avgust, 7. november, 3 janu arij, 29 april, 13. ju ij. Drugi red: 7. december, 13. junij, 29. maj, 22. decembcr, 15. april, 15. maj, 17. marec, 23. november, 24. september, 24. oktober, 16. februarij, 26 avgust. Tretji red: 27. junij, 27. julij. Vreme bo po Falbovi trditvi v prvi polovici leta 1904. sledeče: Januarij: vreme izvan redno milo, mnogo dežja. Februrij: toplota normalna in mnogo padavine. Le v začetku in proti koncu meseca bo suho vreme Marec: Toplota do 10. tega meseca stalna, potem do 22. zelo izpremenljiva ter pade pod ničlo. Tudi bo padlo mnogo snega. 2. marec se bo odlikoval najbolj, kar se tiče padavin. April: Vreme suho. Toplota v prvi polovici stalna, nato izpremenljiva. Maj: Toplota v začetku normalna, toda pade pozneje in ostane potem ves OBtali del meseca pod normalom, torej bo maj zelo mrzel. Junij: Toplota v prvi polovici normalna, v drugi pod normalom. Mnogo dežja, posebno okoli 13. junijs, ki je kritičen dan drugega reda. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. januarja. V proračunskem odseku avstr. delegacije je dr. pl. Derschatta nasvetoval resolucijo, naj se v poročilo sprejme predlog: Delegacija izreka prepričanje, da ima vladar v smislu drž. zak. iz 1. 18(37 brez dvoma izključno pravico voditi, nadzorovati ter organizovati skupno armado. To je osebna vladarjeva pravica, ki jo izvršuje brez odgovorne vlade in za katero ne veljajo splošna načela glede sodelovanja zakonitih faktorjev. Dunaj, 13. jan. Danes je v proračunskem odseku avstr. delegacije dr. Šusteršič izrazil vojnemu ministru popolno zaupanje za branitev enotnosti skupne armade in ker je ukazal, da se častniki uče polkovnega jezika. Govornik pa izraža pomisleke glede koncesij Madjarom, osobito glede šol, v katerih se bode vzgajal madjarski duh, ki bode razdvajal armado. To ravno vzbuja mej poslanci pomislek, ali bi glasovali za vojaške troške. Dunaj, 13. januarja. Vojni minister je izdal naredbo, ki določa, naj se njegova povelja glede učenja polkovnega jezika najstrožje izvršujejo. Dalje določa, da neznanje nemščine ne sme biti ovira, da bi vojak ne bil podčastnik. Dunaj, 13. jan. Lueger je napram nekemu časnikarju zanikal vesti, da namerava odstopiti z mesta dunajskega župana. Budimpešta, 13. januarja. Vladna stranka je imela včeraj konferenco, v kateri je odobrila načrt o zvišanju plač drž. uradnikom. Budimpešta, 13. jan. Pri vme-ščenju velikega župana Bethlena v Do-beku so Romuni priredili protimadjar-ske demonstracije. Budimpešta, 13. jan. Zbornica je sprejela prvi zakon glede novincev ter pričela razpravo o uradniških plačah. Praga, 13. januarja. V nedeljo se je vršilo 21 shodov čeških agrarcev v po povodnji oškodovanih krajih. Vsi shodi so brzojavili cesarju, ICor-berju in dež. maršalu, naj se skliče v svrho pomoči oškodovanim češki dež. zbor. Arad, 13. januarja. V tukajšnjem okraju so bili veliki socialistiški izgredi. Notar je moral bežati pred demonstranti. Aradska sodnija je poslala na lice mesta v spremstvu vojaštva uradnike, katere je pa množica napadla. Občina Ruhl je v pravem obsednem stanju. Tja se je odpeljal vlak z vojaki. V Talpasu so bili veliki izgredi. Vojaki in orožniki so tja odposlani. Rim, 13. jan. Ministrski svet je sklenil, takoj pričeti v zbornici z obravnavami o avstro-ogrski trgovinski pogodbi. Petrograd, 13. jan. Včeraj se je od 2. ure pop. do 7. ure zvečer vršil japonski drž. svet, ki je sestavil besedilo note, ki se vnovič odpošlje Rusiji. Ta nova nota nikakor nima značaja ultimatuma. London, 13. januarja. Poročila listov o vojni nevarnosti so danes manj pesimistiška, nego so bila včeraj. f Narodno gospodarstvo. Trgovina s lesom. Csne kranjskega in SUjarBkega lesa v poslednjih 8 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene, po katerih p I a-č u ) e j o tržaški trgovci z lanom) Jelove deske, dobre, 1' skurete 3/4« , l/2', V2' ; = 25X26 m on s/14' K 96-108 1200'. = 19X20 mm 7/14' K 75-82 1200'. 13X14 mm Vu' K 56-60 120u'. 14X15 mm 7/14' K 60-66 1200'. Jelovi remelini (morali) 70x70 mm K 52-54 1200'. 35X70 mm K 26-28 1200'. » 80X86 mm K 66-70 1200'. 40X80 mm K 33-85 1200'. 90x90 mm K 82-86 1200'. „ 45X90 mm K 41-44 1200'. „ » 10x10 mm K 28-30 n 3 „ 11X11 mm K 28-30 nr3 20 mm 9/10' i/3—9 K 44—46%. (tavolete brv. 9/10' 2/3 -10 K 18-18-50%. (tavolete) bistr. 8/10 K 12 50-13-50% (fileri) 3/3. 3/4 4/4 od K 26-30. Trami 4/s d- 7/, K 66-72 m 3 Bordonali 27X32 in naprej 8 — 12 m K 26-28 m3. Oikar smo zadnjič poročali, se cene niso spremenile. Povpraševanja vedno malo, kupčija ne znatna. Zaloge so dobro preskrbljene. Bukove dile (testom) Bukovi mlinci Bukovi mlinci Poltramiči Umrli no: V bolnišnici: 4. jan. Marija Šimenc, gostija, 66 let, Marasmus senilis. — Antonija Skupčar, delavčeva žena, 2J let, jetika. 5. jan. Uršula Perrae, gostija, 74 let, Marasmus senilis. V hiralnici: 28. dec. Lovro Smole, pastir, 47 let, prirojena slaboumnost, akutna pljučna taberkuloza. — Fran Balis, mizar, 79 let, Marasmus senilis, Paralysis cordis 2J decem. Katarina Stermec, prodajalka, 74 let; Marasmus, Paralysis cordis. 1. jan. Ivan Cerar, delavec, 62 let, srčna hiba 5. jan. Elizabeta Jenko, delavka, 80 let, Marasmus Paralysis coidis. t 57 1—1 Meteorologlfino poro6ilo. Vikina aad morjtm 306.2 m, nednjl tračni tlak 736-0 m* 0m «p»-(onaji Stanj« barometra. T mm. Temp«. ratora C.U1 Ijn Vttrrri. Nabti I!1 12| 9.jzveč. | 738-6 | — 1-0" si. svzh. : oBT del. obl. j 0'0 obl. | Bridnja včerajšnja temperatur« — 2-4*, normale — 2 G* 7. riutr. I 737 1 I —ž'8 I 1 1 2. popol.| 73b'8 | 4-3 | sr. jzah. Dunajska borza dnž 12. januarja. Skupni državni dolg v notah.....100'55 Skupni državni dolg v srebru.....100 5 > Avstrijska zlata renta 4%......120 45 Avstrijska kronska renta 4%.....110-60 Avstrijska inv. renta 3'/i%......93-10 Ogrska zlata renta 4%.......119 — Ogrska kronska renta \<% ... . . 9910 Ogrska inv renta 3'/, % ......91 10 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 01 Kreditne delnice................678 75 London vista...........230 68 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-17 20 mark........................23 44 20 frankov...........19 07 Italijanski bankovci........95 ^0 C kr. cekini...........11-33 Preklic. 53 1 — 1 Anton B)iič, vpokojeni rudar v Idriji, preklicujem tem potom vse lafcnjive in nesramne oMolžit»e, če sem jih kedaj govoril zoper g. Mici Sternad in naznanjam slav. občinstvu, da jaz o imenovani nič slabega ne vem in ne morem dokazati, d »bi midva kedaj v kakem razmerju stala. V Idriji, dre 11. januarja 1901. Anton Božič. Potrtim srcem naznanjam vsem sorod-Dikom, prijateljem in znancem p retužno vest, da je nepozabni gospod Vid Woršič c. kr. nadpaznik fin. straže v p., trgovec in gostilničar v Preserji danes ob polu 6. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal v 51. letu svoje starosti. Pogreb dragega rajncega bo dnč 14. januarja 1904 ob polu 8 uri zjutraj. Priporoča se v molitev in blag spomin. P rese rje, dnč 12. januarja 1904. Jožefa IVoršič soproga. Žitne cene dnč 12. januarja 1904. (Termin.) Na budimpeitanski borzi: Pgenica u april . . . . . . K 7 68 do 7 69 » » oktober...... 7-89 » 790 Rž za april......... 6-63 > 6-66 Oves ia april......... ....» 5 52 Koruza za maj 1904 ................. 6 26 » juli........5.36 . 5.37 (Efektiv). Dunajski trg. Plenica banaSka.......K 7 95 do 8-E0 Rž julne železnice....... 81— , 8.40 Rt...........» 6-80 > 6-95 Ječmen „ ........ 6 50 „ 7 60 ob Tisi ......, 610 » 7-20 Koruza ogrska stara...... — , •— „ „ nova.....„ 5 45 » 5 55 Cinkvant stari........ — n — » novi.......> 6'55 „ 6 90 Oves srednji.........5.85 » 6 05 Fižol ........... 750 » 12-76 Krasne pesmi za vsako slovensko družino. ^ V mladem jutru. Pesmi. — Silvin Sardenko. Cena broširani knjigi 1 K 50 h. vezani 2 K 20 h. Prodaja jih: Upravništvo ..Dom in Sveta" v Marijanišču, Katol. Bukvama in Ničmanova prodajalna v Ljubljani. pitfOtfeirni^ei restavracija „pri bdei^ l^enjicl^a" v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. 1zborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni prostori. Na blagohoten obisk uljudno vabi z odličnim spoštovanjem 2 Rasberger. Gospodična, katepa bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufakturn. blagom sprejme se takoj v službo! Več o tem povč upravništvo .Slovenca*. 30 4 Medicinalni - konjak—1 garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis & Sfock Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5 — '/ 2 60 IJ ,, ,, - uu. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 19 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. Emajlna glasura, mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slično prevlako V škatljicah po % in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—4 V najem se da prostorna === baraka nasproti kolod7ora nove žele«nice Podbrdo-Gorica v Hudijuiini pa c. št. 329 pripravna za trgovino, g stilno, preno-čivame de avcev Zra»»n barak« je z dan pr< stor ia pekarijo in 12 m do g hram kot izvrstna shramba 7a pivo in viio. Tudi je prt baraki lep vrtič za 2elenjavo T*ki ponudniki ae spreimt^o. kateri se zavežejo najemSčino en mest c naprei plačevati. Ponudbe sprejema upravništvo »S'o-venca«. 50 5 —2 B' zdrav in iz prštne hiš', za trgov i'o pri merm iz> bralen, s* spruime takoj v manu-fakturno ii šptcerijek) trg. vino na Vrhniki. — Ponudbe se nai adresirajo: Rutner Rudolf trgov c, Vrhnika. £2 2-i ki bi r/id po*t*l shoioH jT, išče v liub l|ana«"m m »tu pekarijo v nakup alt v najem. Zadrtvce ponudba nij se dostav Ijajo pod s fiO »B. B « upravnišivu t sa lista. 55 3-1 luhe gobe, orehe, predi vo, Želod, v»ake vrste llžol, Žito, Sadje, suho in sveže, spU h vse deželne pridelke, 1484 17 kupi Anton Kolenc v Celju. Mesarski pomočnik, katerega veseli na svoje začeti, ali na račun, ima na ponudbo lepo bodočnost, z le majhno kavcijo. Vešč naj bi bil slovenskega in če mogoče tudi nemškega jezika. 9 Oženjen ali neoženjen. 8-7 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva'in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Mji Edmund Kavčič v Ljubljani, p S Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1741 Nove zboljšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstveni omarico, zelč priljubljeno m*>d duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. 1079 60—42 T^udclf UJebcr, urar v Ljubljani, stari trg 16. t 706 104-69 Naročajte iaboc&o Iju/blj&aaslso delniško iz pivovarne v Žalcu in Luškem irgn. pa-iro i^nro^l 1» MI »e|e am. >»!»<» 1» ■ ■■ a«, v 1UJ 1 oe Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo Posestvo z znamko 449 104- 85 sta najbolj koristni todilni izlili. Vgl mV BB Hi HI HHB Bi Hi m MT za hišno rabo. Dobivata jih po špecerijskih ftacunaht Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno - voščenih sv& v Ljubljani. je naprodaj lepem kraju ob novi državni v železnici v Kožni dolini na Koroškem. Poseetvo obstoji iz njiv, travnikov in gozd«; v hiši je stara krčma, prodajalnica ter prodaja tobaka. lota je pripravna tudi za kako dtugo kupčnc. Cena posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravniitvo »Slovenca« 1522 18 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah .7170 F. HITI, Pred škofijo štev- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. V |sak duhovnik potrebuje za znanstveno izobrazbo in za prakso strokovnega stanovskega lista, in kot tak se častiti slov. duhovščini priporoča domač list .VODITELJ V BOGOSLOVNIH ki izhaja četrtletno v Mariboru, vsakokrat po 8 pol, in velja na leto 5 K. Naročnina se pošilja na Upravništvo „Voditelja" v [Mariboru. List obdeluje znanstveno in praktično vse panoge bogoslovne vede ter hkrati zasleduje razvoj bogoslovnega znanstva. 2 6—3 39 3-'i LADfMO ki je dovršil nižjo gimnazijo, želi vspre-jeti službo v kaki pisarni ali tiskarni. f. M. poste restante, glavna pošta, Ljubljana. •A' registrovana zadruga z neomejenim poroštvom f lastni Ml * Ltjubljani $TlR!tliiili; •VVVV/V/VVI #\AA/\A/VV» na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-3 4 1! 0! brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. W Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. 1 Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske posojilnice znaša s%hran- K 4,703.762-02.Uenarni Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 18 K 4,948.796*27. promet K 20,246712-13. s^dracz- K 77-979'34- Potniki v Ameriko I CUNARD LiI^E = CD U ® ® t o rt fs| CL o C o » o m •—■ i« s O) 1- U\l 1 Ul IS. SflT 1X1. razred, za, osebo ISO K. Odhod iz Trsta: ..CARPATHIA" 15. decemb. 1903. „CARPATHIA" 2. februv. 1?04. ,,AURANIS" 29. decemb. 1903. ..AURANIfl" 16. februv. 1904. Natančneja pojasnila, vozne biletc, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novega-Yorka v notranja mesta Zedinjenih držav Severne Amerike daje in preskrbuje fl3iavnikUsZači Schroder & Comp., Trst Via Carlo Ghega štev. 8. I. na&str. Naslov za brzojave: 5CHR0DERC0 -TRST. cn =:. O "O E2. a> -1 3 o I » 1357 86 Anton Preskeir krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 nriporoča preč. duhovšCinin izdelovanje vsakovrstno ■ihovnISKe obleke trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avst njskega društva železniških uradnikov Franja Jesih, Ljubljana, Stari fr i št. 17. priporoča 43 10—a? svoj modni salon v napravo oblek. Poučuje tudi v krojnem risanju po najnovejšem sistemu. Vsak dan sveže najfinejše pustne krofe priporoča J. ZALAZNIK slaščičarna Stari trg 21 24 13-3 Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša prilika šfedenje! «<* Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih w --4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —-—- Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalapanje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kaugchegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.tt - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar. župnik na Rudniku. — Dr. Alež Uieničnik, profesor bogoslovja y Ljubljani. _ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrcbanju najmanj šega dobitka — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvržitev n a r o 6 11_ naM^or lidjijatelj in odgovorni urednik:. Dr. Ignaolj Zitilk. •al. Menjarična delniška družba „31 K II C IT H" I., Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 134 281 XLsk ,Katoliško Tiskarne" » Ljubljani.