' tnrelt, iatrtek il i»lot» < kija in ralja > .Mir. 'H.   I r-'  pri llj»ni , 01 Jom IS »*e leto H f\. — t m pni leta . M tet rt leta . "
PO pošli
In m leto K) g\ m pol leta , .j četrt leta II „
v r.'ini-iro in upraTniatrc ia ni stolnem trgu (Dom-plati) hia. it. 170.
St. 88.
ta navnl it« 'l raj top:.
trato »e »laiaj« >. kr., t* ae i ,•   t,., ikral S kr. < ■ io tlak* škrat * kr. ia se tlaka Jkrat, »e, e piimriikit «e pLcu
jejo pu proatorn.
Za T-uk t i nek j« ph,»t kolek (ati-mpelj) ,» 30 k
Rokopisi ho ne »ribajo, •lopi-1 naj H rilafor.lin, fraokujejo.
V Mariboru julija 18G9.
Too^j II.
Ustavoljabnežev shod v Celji.
1.
Dasiravno imauio v Avstriji mnogo noviL vojaških ustanov: splošno brambovsko dolžnost, enoletnejprostovoljce, frišne častnike in nove nedodelane
organ ustavoljubne stranke na njo do zadnja pičice priseza štirski usta-voljnbnež.
S tem jo dobil članek in z njim ustavni ,hod v Celji za vse Slovence, naj stanujejo že na Štirskem ali kje drugje v razkosani domovini, pomen, kterega ne moremo prezirati, ako se nočemo s zavezanimi rokami prepustiti našim narodnim in političnim nasprotnikom, ki tako naravnost zani-
,uške, na Štirskem tudi že belo-zeleno „deželnc brambovce," vendar avstrijski, ćujejo našo moč in na vsa usta razkričuiojo svoje zlobne, za nas pugubivne državljani nikakor niso še tako maroijalični, da bi uoboden ne hotel spati namene.   „Tgsp." se jo pri tej priliki preveč prevsopihala. tako, da j
razen s telečnjakom (tornistronO pod glavo in s patrono med zobmi. Kader v velikih blagajnicah nastanejo velike lukne in so je bati, da bo treba apelirati na zadnjo instancijo t. j. na podložniški žep, onda zakuri g. Beust ali kteri drug ravno tako velik državnik v spodobnem društvu čeden miroven ogenj, tovariši drugi veliki državniki mu polena nanašajo , pl čani časnikarji z rokovicami in srebrnimi kleščicami jeinljo iz ognja oglje in si ga devnjo na mirovne pipe, iz kterili spuščajo tako debele in mamljive oblake, da splošni brambovci često ne vedo, pri čem so; večidel zadremljejo ako jih sem ter tje knasterski duh ne pošegečo pod nos, da jamejo — kihati. Ker pa bi bilo tako če tudi idilično dremanje in kihanje za nnpredovalnn državo, kakor jo že enkrat v Avstriji imamo, s časoma vendar lahko predolgočasno, zatrobi semtertje kak časnikarski trobentač v svoj vojni rog, njegovi pajdaši poskačejo od ognjišča, zgrabijo za orožje in večidel nedokubano puste me-nažo, v ktero so tako umetno sukali svobodo, ravnopravnost in jo kisali a svojo patentirano ustavnostjo. Pri takem vojnem trobentanji naši javni čuvaji navadno komaj iz gnječe rešijo za narode svoj vsakdanji neslani komis, kterega malo bratovsko dele med slovanske sobrnmbovske. prostake.
Ni treba, da bi bil povod tacerau vojnemu trobcutanju ravno velik ali na vojno vabljiv. Mi vsaj mislimo, da bi so n. pr. k ustavnim pojedinam, kakoršne so si v novejših časih začeli medseboj odpravljati štirski ustavo-ljubni „deželni brambovci", no trebalo vabiti s jerihonskim bombardoiioin, kakor da bi šlo na kakšno križarsko vojsko, zlasti ne ker naši ustavoljutrni sodeželani trde, da imajo pri svojih gostarijah in shodih ljudomili namen spraviti, poediniti in sprijazniti Slovence z Nemci in ustanoviti na Štirskem zlato novo dobo sloge, miru in bratovsko vzajemnosti — nameni, ki bi se dali po našem skromnem prepričanji doseči na poti ljubezni brez vsacega vojnega vriska in ščuvanja. Pa smo se motili. Kakor znano napravijo štirski ustavneži 8. avgusta velik shod vso tako imenovane ustavne strauke Iz tega povoda je prinesla graška „Tagespost," 25. t. m. v svojem 194. številu širši uvodeD članek pod napisom „der Verfassungstag in Cilli." Sestavek je bolj nego miroljubnemu pozivu podoben vojnemu manifestu Nemcev proti Slovencem. Tagespoštni omenjeni članek jo podoben vojnemu manifestu, kakoršnega more le nepremišljen kadet, ki je dovršil kompanijsko šulo io misli, da ima s svojo platneno zvezdo že maršalsko palico v telečnjaku, v mladostni domišliji sestaviti za rabo v starejib, onemoglih časih. „Tagespoštni" razposajenec je v svojem spisu zbral vse vojaške tehnične in stra-tegične izraze, kar jih je našel v sojem šolskem sešitku iz kompanijskoga vseučilišča. Mi bi so bili stilistični poskušnji prihodnjega maršala smijali, ko bi je ne bili brali tiskane, tiskane v Tagesposti1'.   Ta list je izrečen
jej jo v
slepi strasti raz obraza padla z hžljivn ravnaravnostjo in svobodo okin-čima krinka, za ktero smo videli tako staro, zlobno babo, da bi se no hoteli ni trehotok z njo pečati, ko bi Be ona ne drzovala prerokovati nam iz svojih sključenih rok m kvart našo prihodnjo»l V prihodnje bomo torej več govorili o njenem bojnem klicu in ustavni svečanosti celjski. Za deneslešo kratko opombo.
Savinski rodoljubi so spoznali, kako potrebno je skrbeti, da no bi od vseh krajev vkup nabobn.ini tujei v Celji ustrojali neke politike, ki je narodni naravnost nasprotna in ki bi imela z eno potezo uničiti sklepe to-lib slavnega žavskega tabora, 60 najveljavnejših mož savinske doline bo na 8. dan avgusta v Celje sklicalo vso Slovence, ki so lansko loto v Žavcu tako soglasno tirjali zedinjeno Slovenijo in narodno ravnopravnost. In vrli Slovenci bodo prišli na tisoče in tisoče! Prišli bodo, ne slavit nemškutarsko aWi BDOSt, ampak pobrat vrženo jim rokovico, Ponujeni boj bodo sprejeli in bojevali ravno tako resnobno, kakor odločno na postavni podlagi z dušnimi močmi in onimi pripomočki, ki jih daje čisto prepričanje in sveta pravica. Tudi ne bodo prišli kalit nemškutarjeni društvenega veselja. Na gostoljubnih tleh slovenskih je svobodna zabava nemškutarjom, nihče se bo zanjo zmenil, nnj že v hrastovem gozdu spremljani od Turške mnziko žogo bijejo, naj kamenčkajo oh bistri Savini, naj po Miklavževi gnii kozolce preobrašajo, naj plešejo ali pri sladki kaplici otrobe vežejo, kakor jim ljubo in drago: žaljivo javno politično demonstracijo proti Slovencem in v imenu Slovencev pa bomo vedeli postaviti na oni prostor, na kterega sliši — kakor jo gotovo Bog v nebesih in pravica ter postava na naši strani !
Dopisi.
Iz LJubljane. 27. julija [Izv. dop.J — Nemlkutarji si prizadevajo na vse milo kriplje, da bi zmogli pri volitvah v trgovinsko zbornico. V Ljubljani so prodalnice, v kterih se zastonj duje po I libro kave vsacemu, kdor prinese nemškutarske kandidate. Po kmetih biricl nosijo podpisovat volilne liste prazne, da se pozneje nanje lapišejc kandidatje , ktere je Dežman postavil. Borba je huda, in resni bodo nasledki . če zmorejo svobodoljubniki, kajti potem grozi sinrt slovenski večini tudi v deželnem zboru.
Dunajski Itet „N. tr. Prosse" 2fi. dan t. in. piše: „eden izmed tistih čukov, ki se nič boljšega no spomnijo, nego da mestnemu odboru sitnost na-rejajo s prečudnimi nasveti, poslal je županu dr, Felderju prošnjo, da bi se zaradi Kazimirovega gndovanja v Krakovi na Punaji poljskemu kralju S o-
Mocljalno vprašanje.
(Konec.)
Romanski in germanski narodi še denes niso prebili in premagali sredovečnih društvenih in državnih nazorov ; še denes se vije in previ javazapadna Kvropa pod njimi kakor v grškem mitu Laokoon in njegovi sinovi pod ovijanjem morske kače. In ravno zavolj tega, ker mi Slovani v naši zgodovini srednjega veka ne poznamo, ravno zaradi tega so naši društveni nazori mnogo bolj človečanski od zapadno-evropskili.
Kakšen ustroj je pri nas Slovencih stara občina imela ? To je težko reči. Iz pravnih in familijskih uazorov in običajev, ki so še v kakšnih drobtinicah nahajajo v našem narodu , dalo bi se morebiti še kaj malega vstanoviti. Pa kje so zapisani ti pravni in familijski nazori in običaji našega naroda V Sistematično še nikjer. Odvetniki in odvetniški koncipienti, v tem pogledu vsak dan z našim narodom občujejo, imajo lepo priliko pravoslovno narodno blago nabirati; pa priložnost ni še vse, treba jo tudi dobre volje in malega požrtvovanja in veselja do stvari I — Toliko je go-tovo, da je še v šestnajstem stoletji spomin na demokratično-komunističen ustroj staroslovnuske občino v našem narodu moral jako živ biti, kajti naši Puntarski kmetje so zahtevali, kakor nam tedanji zgodovinopisci pripove-duJeJ° 1 „staro pravdo in občo gmajno." Kakšna je ta »stara pravda" bila, Wo to ve?! Kaj se ima pod „občo gmajno" razumevati, kdo nam zna to 'aztolmačiti ? 1 Punti naših kmetov so bili vseskoz socijalističui. Bogovič, sedanji zagrebški veliki župan, mi je sicer pravil, daje ob priložnosti, ko )° za svojo dramo „Matija Gobec seljački kralj" v deželnem hrvaškem ar-klvu historične poddatke iskal, tudi take poddatke zasledil, ktere nedvojbeno Ukazujejo, da je tedanja francozka vlada z našimi vstajniškimi kmeti v do* 8°vore stopila, ter se iz toga punta kako tako politički okoristiti htela. No
glede na to, je gotovo , da je punl naših kmetov imel svoj povod v ujih socijalnih nevoljah nanesenih jim od fevdalne tuje aristokracije; - svoj cilj pa v priborenji socijalnih polajšanj ia sicer s tem, da se ujih še v spominu živeći socijalni nazori v preustrojenji občine zopet ožive. Škoda da ta gotovo zelo zanimivi historični čin našega naroda .-.o zmerom ni našel .svojega zgodovinopisen Mi o pustih naših kmetov malo več vemo nego nič. Posebno je socijalna stran teh puntov zanimiva, iu ia/ bi prihodnjega pisca posebno na to paziti opominjal V deželnih arkivih v Gradcu in Ljubljani bi se gotovo marsičesa zanimivega uaiti dalo. Podvizaj se, komur je mar zahvale poznega vnuka! Muharjeva zgodovina štajerske vojvodino do te dobe še ni natisueua. in dasiravno mi nam Slovencem ni prijatelj bil, vendar bi .se tudi v inegoveiii rokopisu kaj pozitivnega na to so odnosečega najti dalo.
Mi Slovani tedaj, kar so rešen ja .socijalnoga vprašauja tiče, stojimo na historičnih tleli. Nam so burnih socijalnih potresov in prekucij ni treba bati, pač se je pa tega treba bati zapadu, ki v tem pogledu nima nobene historične podloge, ampak ki zanikuje ves denes obstoječi društveni red. čo se bo kdaj tudi pri našom sloveusk*" narodu socijalno gibanje pojavilo, ho treba to gibanje v občino napr'' Lam ni nevarno, kajti v občini je njegovo prirodno in historič" ..išče. Ruska deiaokratićno-komunistićna občina ima historični tem-' ^od svojimi nogami , iu s tem je njena bodočnost zagotovljena; ^    jan ustroj tudi državi ni nevaren, to nas skušnja uči.
.voljni ogromni slovanski svet okvasila je ideja o njegovi bodoč-nos.i. Ta ideja sicer den^s se ui vidne oblike na-so vzela, ona denes samo še ot neki oiubrij>i živi, ali da živi, to čute vsi slovanski rodovi, to čuti vs izmed nas. Za svel vprašajmo naša srca, iu iz njih nam bo od-uii da ta ideja prihodnje veličine slovanstva. Slovanska Rusija je, iu mora bil v vseh slovansko bodočnost zadevajtčih vprašanjih za vse nas druge me dajna in odločilna, tedaj tudi glede socijaluegu vprašanju. Odtigajmo se   l zapadno-evropskih socijalnih nazorov, ki nam familije razbijajo, vero-
b e s k e m u postavil velik spomenik na paradnem trgu Jožefovega predmestja." Mi sodimo, da Slovan Sobeski , če že ni zaslučil na Dunaji spomenika za to, da je to mesto junaški otel Turku, ko so bile že vse nemške moči do trepeta obnemogle, zaslužil je vsaj to, da krivonos dunajsk list o njem spoštljivo govori.
Kako ljubljanski vladni najemnik „Tagblatt" slovenski zna, svedoči njegov 165. list 23. julija, kjer iz „Slov. Naroda" kopačo pralaga z nemško besedo: „schaufel", — malovažen z: ,was niemandem niitzf, — zaceliti (aufputzen) z: „erganzen" itd. Ker ima „Tagblatt" z našimi listi toliko vsakdanjega posla, dobro bi bilo, da bi matere vlado prosil, naj mu poleg družili potrebščin plačajo tudi učitelja slovenskega jezika; saj mati vlada so mu tako prisrčno dobri, da mu to gotovo iu vrlo radi store.
Is Notranjskega 24. julija [Izv. dop.] - Kljubu Conradovemu razglasu, v kter m trdi, da je naš jezik uveden v šole in urade, — kljubu Herbstoverau odgovoru, ki ga je poslal deželnemu odboru v Ljubljano, v kterem vse pravične pritožbe Slovencev zoper krivično nepostavno ravnanje glede ravnopravnosti slovenskega jezika v uradu naravnost ignorira, — enake pritožba niso ponehale. Vpraša se, kdo je tega kriv? Ni dvomiti, da c. k. uradniki, ki se za prisego storjeno na ustavo, ki nam jezikovo ravnopravnost pripoznava, in svojo dolžnost ljudstvu nasproti, za ktero so, in ktero jih plučuje, toliko brigajo, kakor za lanski sneg. Nobenemu poštenjaku ne bo hodilo na misel, da bi uradnike v tem obziru zagovarjal, pa vendar bi ne bilo prav, ako bi hoteli ves greh stresati na uradnike — Slovenci sami so ako ne krivi, pa deležni tega uradniškega greha. Radi bi dobivali od urad-nij slovenske dopise — sami pišejo le semtertje slovenske vloge. Kaj pa storijo, kader se jim pošiljajo nemška povabila, nemške rešitve slovenskih vlog ? Molčijo pa spravijo, kar se jim da. K večemu ho oglasijo v slovenskih novinah, in le redkokrat se kdo možato potegne za pravico, ktera mu gre, ter ustavi uradniški samovoljnosti. Kaj je temu krivo ? Ne toliko ne vednost, temuč napačna bojazljivosti pred uradniki, kterim se nočejo zameriti, pa zasebni vzroki, da so tožbe predolgo ne vlečejo, da se prošnje ne rešu jejo prepočasno i. t. d. — Da je to resnica , se je lahko prepričati, vendar hočem povedati en primerljaj.
Moj prijatelj D., posestnik in poštar v. B., potožil se mi je, da mu je c. k. postojnska sodnija več slovenskih vlog rešila nemško, ter me vprašal, kaj bi storil. Djal sem mu, da „Slov. Narod" bi mu sicer ponatisnil eno ali drugo rešitev, ako bi mu jo v ta namen poslal, da bi pa po tej poti ne dosegel kaj zdatnega*) -- da naj rajši kaka dva originala pošlje državnemu poslancu dr. Tomanu**) na Dunaj s prošnjo, naj ju pokaže kot naš zastopnik si. vladi, da se ona z lastnimi očmi prepriča, kako uživamo ravnopravnost, da vidi, kako se postave spoštujejo, da zve. kako so c. k. uradniki zvesti ustavi, na ktero so prisegli, — in da vendar enkrat zadosti našim pravičnim tirjatvam, ter si tako ohrani naše zaupanje, ki mora pešati v tacih okoliščinah, — Obljubil mi je storiti tako. Nisva se videla nekaj mesecev, kar berem Herbslov odgovor, ki gaje dobil deželni odbor, da se niso slišale doslej od nobene strani pritožbe, in da se ministerstvu tudi ni nobena Rodnija povedala, ki bi zanemarjala slovensko uradovanje ; precej sem vedel, da prijatelj D. ni storil, kar je bil namenil, Ricer bi ne bil mogel minister poslati tacega odgovora. Zakaj se je bil g. D. skesal? Povedal mi je. Veliko ima opraviti z uradniki; zbal se je, da bi jim kako preiskavo (?), ali naj manje ostro grajo (???) nakopal, ter se jim tako zameril. — Ko je pa ministrov odgovor zvedel, mu jo bilo žal, da ni storil, kakor je mislil. „Pa še je čas" - rekel je — „naravnost ministru Heibstu bom poslal nekaj rešitev, kot komentar njegovega odgovora." — Že je bilo pismo na pol sestavljeno , kar mu pride
*) Da eem imel pravo, potrdil je dr. Herbat v odgovoru na deželni odbor.
**) Lansko leto te je g. Tomanu poslala enaka pro&nja. G. poslanec jo je vrnil s prisUvkom, naj se dotični prosivec pritoži na postavni poti. Pismo je se menda zdaj med našimi pismi. Vred.
na misel, da je c. k. poštar, da bi ostreje nanj pazili, da bi znal zavoljo kacega majhnega pregreška pošto in 1 njo 120 gol. (ktere bi kdo drugi bolj potreboval, kar sam pritrdi) letnega prihodka zgubiti . za to vrže vse na stran.
Kar se žalibog pri Slovencih tolikokrat pogreša je trden značaj, kteri bi jih silil delati neprestano pogumno in nepre-strašeno po prepričanji. Pač preveliko število je še tistih, ki so v mislih in besedah vneti Slovenci, ki pa v dejanji in nehanji niso nič boljši o.l nedolžnih (obskurnih nemškutarjev. Dragi slovenski rojaki! nikakor ne zadostuje, da nismo ncmškutarji in odpadniki, pravi Slovenci moramo biti, ter čast delati svojemu častnemu imenu. Pokažimo, da smo možje, kader jo čas; posnemajmo značajne rodoljube , spodbadajmo bojazljive in podučujmo nevedne! Ne ustrašimo se vsake male! Brez boja iu žrtve v sedanjih časih ni nič. Toraj pogum! Junakom je sreča mila.
Ia Notranjskega 27. julija. [Izv. dop.j — Naj pravi kdo, kar hoče. v nemškutarskih rokah je kapital, sicer bi ga ne pošiljali po deželi z nesramnim namenom, da bi izvabili volilcem za kupčijsko in obrtnijsko zbornico glasilna lista, ter napisali nanje imena svojih kandidatov, kterih niti se poznamo. Zahvaliti se imamo očetovski skrbi g. P. v Ljubljani, da je tudi v naš kraj priromalo nekaj deuarja v ta namen, — obžalovati je le, da ne je nemškutarski prekanjenosti posrečilo zvijačno premotiti nektere volilcc. Ko so pa ti spoznali goljufijo, poslali so volilni komisiji sledeče pismo: Slavna volilna komisija za volitve v kupčijsko in obertnijsko zbornico kranjsko!
Dobiti smo pred kacimi desetimi dnevi izkaznice in glasilne liste za nove volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico. Nekteri nismo precej vedeli za kak in kako je treba tu voliti, nekteri smo čakali, da bi po dogovoru in posvetu z nekterimi drugimi volilci, zlasti z gosp. Ličanom, trgovcem v Bistrici, volili enako, - pa oboji smo bili grdo prevaljeni. Prišel je namreč vinski dacar iz Bistrice, ter se nesramno zlagal, da mu je gosp. Ličan naročil, naj pobere pri nas podpisane glasilne liste, na ktere bode on (Ličan) zap sal može, ki so vredni našega popolnega zaupanja; dostavil je, da se mora to prav precej zgoditi, ker bi bilo sicer prekasno (časa je bilo še deset dni) Ker gosp. Ličanu zaupamo, in ker nismo pomislili, da bi znala tu biti kaka zvijača, izročili smo dacarju podpisane glasilne liste, ali kmalo smo z vedli, da smo prekanjeni. Glasilni listi niso prišli gosp. Ličanu v roke , teraut nekemu zagriznenemu nemškutarju, ki je od ljubljanske nemškutarske klike dobil poduk in denarje, da bi ložje ljudi goljufal. Izdal ga je omenjeni dacar sam, rekši pri nekši priložnosti: da dobi za vsaki glasni list, ki ga iz-goljufa — 20 kr. starega denarja, — ter neki zakotni pisač, ki si je od Ki naljovljenih glasovnic obetal 5 goldinarjev.
Ker v može, ki so na glasovnico — nam izvabljene — napisani, ni-kakoišnega zaupanja ne stavimo, in ker nam zvijačniki glasilnih listov nazaj ne dajo, prisiljeni smo protestovati, zoper tako nesramno ravnanje, zoper tako prckanjeuo sleparijo nemškutarsko, ter prositi: naj nam slavna volilna komisija blagovoli nemudoma poslati nove glasovnice, na ktere bodemo zapisali gospode: (Slede imena kandidatov po Sloveniji priporočenih), ter glede na razkrito zvijačo izreči neveljavnost od nas podpisanih listov, v kterih so napisani drugi možje.
Da je vse to resnično, pripravljeni smo dokazati. (Slede podpisi.) Iz Dunaja H. G. [Izv. dop.l — Taborujejo zdaj v jugu in severu, torej ni posebno čudnega. da tukaj taborujejo tudi nemški časnikarji , kar imenujejo „journalistentag." Cul sem iz zanesljivega vira, da sta tudi ljubljanska dva „vrednika" Otomar Bamberg od „Tagblatta", in Dimec od „Laib. Ztg." prišla udeležit se posvetov in nemških toastov. Bog jima daj obilo radosti! — O čem govore pa ti taborci. ti zastopniki šeste velevlasti? Morda o vzvišenem svojem poklicu, služiti vselej le resnici in ljudskemu blagru? Morda ti nemški žurnalisti tu svete zaveze in zveze med seboj delajo? Pač nemogoče reči.   Med njimi je mnogo vrlih mož, ah še več je tacih, ki so
zakon negirajo, in v divje zverine pretvoriti hočejo. Predno bo pa Rusija mogla to vprašanje popolnoma po slovanskih nazorih rešiti in do kraja in konca izpeljati, pred se bo morala popolnoma iz vseh tistih socijalnih kož izleviti, v ktere so jo zapadnjaki zavili in ušili. Začetek je storjen. Zapadna, ali tako zvana nemška stranka na Ruskem je z odstopom ministra Vulujeva lanskega leta prvi omamljivi udarec dobila. S tem enim udarcem še ni ubita, za tako žilavo sto- in stoglavo hidro, kakor je ta stranka, bo treba še sto in sto udarcev. Mi se nadejiino, da bo ruski narod ta posel razumel.
Značaj Slovanov se bitno loči od značaja Germanov in Romanov. Mi smo priljudi, družbinsko življenje ljubeči, zapadnjaki pa odljudni zasebneži. Dokuz za naše družbioBko življenje je to, da imamo za rodbinske razmere morebiti več kot petdeset imen, med tem ko Germani in Romani vsega skupaj komaj kakih deset do petnajst zmorejo.
Mirubeau je rekel, da bo francoska revolucija leta 1789. s svojimi velikimi idejami okrog Bveta od naroda do naroda popotovala povsod svojo zalego pustivši. Ako bo pri vseh drugih narodih na svojem potovanji postajala, pri nas Slovanih le ne bo. Ideje francoske revolucije so pri nas Slov anih že od starodavnosti udomačene, so zgodovinske. Nam ni treba, ka bi nam kakšen Abbe Sieves še le človeška prava definiral; te najdemo vse v naši stari demokratično-komunističui občini utelešena in živa. Fran-cozje pravijo, da so Ja grando nation, qui marche a la tete du monde ci-vilisee." Naj bodo la grande nation za drugo, za nas le niso. Naj mar-širajo drugi narodi za njih civilizacijo, mi Slovani le nočemo, kajti mi Slovani smo, kakor sem že v začetku tega spisa lekel: svet za sebe, pa nas ne briga, kako drugi žive in kaj počenjajo. V stran s zapadnimi idejami, ki so puhle in pišive, strupene in kužljive. Rusija je že začela se otresati vsega, kar so zapadnjaki bili v njo zasmradili, posnemajmo jo tudi mi. Celo na Nemškem so že začeli jako nepovoljno na francoske frivolne socijalne ideje brlizgati, češ ka jim svet demoralizujejo.
Mi Slovani nismo in ne bodemo nikdar slave v tem iskali, v kolikih bitkah smo zmagali, koliko smo drugih narodov poklali iu podjarmili, koliko vladarjev smo pod guilotino položili; za tako krvavo „gloire" naj se drugi poganjajo , mi le ne maramo za njo. Zakaj ne ? Zato, ker je to z eno besedo rečeno neumno in nečloveško. Mi Slovani nismo nikdar v zgodovini bili bič, s kterim je previdnost druge narode bičala. Mi nismo bili nikoli roparji in tolovaji med narodi, nismo nikoli druge napadali, in še denes je glavni potez v značaji naše zgodovine le obramba tujih napadov. Krvoločnost ne leži v psihologiji Slovanov, krvoločnost, ki je bila pri mnogih naših sosedov posebno nasproti nam nekdaj epidemična. Pa kljubu vsemu temu je bil od nekdaj nek blagoslov pri nas, pomnožili smo se, da nas je denes več, nego nas je kdaj bilo, in naša množina je naša najbolja hramba, ona sama že zavdaja našim neprijateljem strah.
V orijentu so v socijalnem in političnem obziru vsa prava zedinjena v osebi 8amodržnega vladarja, njegova oseba je vir vseh pravic ; komur jib on deli, ta jih ima in uživa, komur jih on krati, ta jih nima. Razen njega so vsi drugi nepravni. V deljenji in kratenji prav despotičen orijentalen vladar ni na noben pozitiven zakon vezan, za svoja dejanja in nehanja nobenemu odgovoren. — Ravno nasprotno je na evropskem zapadu. Tu stoji osebnost na pravnem vrhuncu. Na zapadu je vsak pod svojim klobukom kralj in cesar. Prava so med vse po isti meri razdeljena. — Mi Slovani smo most med orijentom in okcidentom, mi stojimo v sredini ter vežemo ta dva nasprotja. Pri nas ne stoji na vrhuncu prava no despotičen samovlarlar kakor v orijentu, pa tudi ne vsak poedinec, kakor na okcidontu ; pri llflS stoji nn vrhuncu prava, ali bi vsaj morala stati, občina, ali čo hočemo M stopinjo niže stopiti zadruga, familija. Te maralično osebo so pri nas no-siteljicc pravu. Še le v občini ali po občini vživa poedinec prava, in tjc s" mora zavrniti, čo se čuti v svojih človeških pravah razžaljenega.
To kar mi denes pod imenom država (držela, dežela) razumeval"0' ni slovanski. Slovanska država, stoječa ne na osebi vladarja kakor v orijentu,
hlapci denarja, ki služijo denes tej ideji, jutri pa jo z vio rednostjo in vestjo pobijajo, ako jih je nasprotna najela in bolje plačala. Zlasti dunajski žurnalisti, kteri imajo aranžiranje v roci in kteri prevagujejo, so z večine judje in njih značaj je znan. Tako do kaj resnega, potrtbnega in vspešnega ne more priti ves zbor, in težko če bodo tuji gosti iz Nemškega, ki se od av-strijsko-nemških tovarišev odlikujejo glede znanja in značaja, odhajali zadovoljni. Vi Slovenci pa vem, da se malo brigate za ta „journalistentag" in fadovoljni morda bo.>te, če imenovana dva vrednika iz Ljubljane prinesetu kaj pravega nemškega duha iz Dunaja v vašo slovensko deželo.
Vse tukajšnje vladne novine, posebno obe veliki „Pressi" se pečajo s češkimi volitvami. V zadnjem času so se jim bilo utrudeuo roke že pobe-sile in niso Čehom več dokazovale, vide da je zastonj. Zdaj je jih kakor Mojzesa v puščavi zopet upanje podprlo, da vsaj nekoliko čeških dckla-rantov odpade. Upamo, da se bodo zmotili. In ker vso kaže, da so bodo Poljaki odločneje na lastne noge postavili, in če še slovenski poslanci možje postanejo in se enoglasno izjavijo za program, kterega so pred slovenskim narodom na taborjih razvili in ga je ta navdušeno potrdil: potem mora mi-nisterstvo pasti,
Politični razgled.
Beust je govoril v delegaciji ogerski o svoji zunanji politiki. Glede vzhodnega vprašanja je djal, da Turški prepušča, naj da krščanom kolikor hoče; o Pruski je rekel, da mu dozdaj ni bilo mogoče njenega prijateljstva dobiti; s Francosko pak je Avstrija v najbolji zvezi, ker imati te dve državi enako namere. — 0 notranji politiki je Beust molčal in se Rechbauru, ki ga je uenaravnost o t^m inter-peliral, samo po svoje nasmehljal. „Politik" misli, da je ta diplomatičen nasmeh veljal miuister8tvu Giskrovemu in da je hotel reči: „Vi ste notranje zadeve tako zmešali, da inozemstvo na to svoj račun stavi ... Vi ste svojo nezmožnost dokazali. Ko bi bila Avstrija znotraj v redu, dalo hi se na venkaj lehko vspešno politikovati. Z možmi, ki znotraj zmešnjavo delajo, ni več govoriti. Naj odidejo!" — Znano je, da se v poslednjem času baš Beustu prisoja, da bode svojo stvarco, „parlamentarno" ministeistvo Giskra-Herbst odpravil in začel pogajati se s Slovani. Zdi se nam po teh besedah „Pol.", da tudi Čehi v poslednjem času tako menijo.
Minister G iRkra je govoril pri banketu nemških novinarjev na Dunaji. Govoril je mož in hvalil sebe in vlado, rekši kako srečno jo novinarstvo v Avstriji, ker je svobodno. (Na slovanske časnikarje je bil namreč pozabil.) Povedal je, da so čuti denes kot vladin ud približanega časopisju. Pripoznal je, da se nobena vlada ne moro dolgo obdržati, ako je javno mnenje, t. j. časopisje zoper njo. — Po njegovem govoru je godba igrala znano pesem: „des Deutschen vaterland muss grosser sein."
Slovenska časopisa v Trstu „ Primorec" in „Slovenski Primorec" imata sitnosti z generalom Mbringotn. Ta namreč meni, da sta oba en časopis, namesti prejšnjega „Primorca". Ker izhaja tu „en" časopis 4krat na mesec, tirja Moring plačanjo koleka. — Med porotniki tržaškimi ni skoro nič Slovencev.
Na Češkem jo bilo zopet nekoliko taborov prepovedanih. — Staro-čehi so nezadovoljni z novim mladočeskim pol. društvom „Slov. Lipa," ki hoče tabore napraviti pred volitvami. „Pokrok" se boji, da hoče „Slov. Lipa" biti nov volilni odbor. Vendar cel ta razpor ni tak, da hi škodoval. Zuna-ujemu nasprotniku in vladi so Čehi vselej edini.
V Lvovu je bil velik tepež med vojaki in ljudstvom. Muogo jih je bilo ranjenih in naposled je morala vojaška patrolja streljati, da jo krdela razgnala.
Prusovski časopisi so avstrijsko „rudečo knjigo" zelo napadali in obsojali, da jej se vidi, kako boječe je avstrijski državni kancelar izbiral in ožemal svoje spise, ki se Pruske tičojo. Ob enem se pripoveduje, da Bismark
———I »Minili—— —«—— lTtn--t~*~~~-~"~"*~———
pa tudi ne na poedincih kakor na zapadu, ampak na avtonomnih občiuah, se imenuje mir. Beseda mir je pri nas Slovencih ta svoj prvotni pomen že zdavnaj zgubila. Po pojmu sodeč, ki ga še pri nas ima, si moremo doruiš-ljevati, kako blag, kako humanitaren pojem so stari Slovani državi prida-dajali. Ruski jezik šo pozna prvotni staroslovanski pojem besede mir. Aksa-kov pravi : „Po ponjatijam (pojemih) ruskago duha i jazika mir molet bit i vaja Rus, mir možet bit i gubernija, i volost, i derevnja (ves). Mir jest bo-branije narodnoje boljšej ili menjšej najestnosti; mir jest narod kak odno misljaščeje, govorjaščejo i djoistvujuščeje cjeloje."
Mi Slovenci smo do zdaj naše narodno gibanje le na političnem polji gojili. Jaz bi nasvetoval. naj se tudi socijalna vprašanja na dnevni red postave, saj se tudi z narodnostnim vprašanjem lehko v sklad denejo. Socijalna vprašanja stoje prostemu narodu gotovo bliže nego strogo politična. Kako bi laglje davke zmagali, kako bi laglje živeli, kako se tatov branili in o enakih vprašanjih bi so naši kmetje radi posvetevali. Kdor jo kdaj sred naših kmetov pred govorniškim odrom stoječih bil, ta se je lahko prepričal, da je njih govorica okoli enega ali drugega teh predmetov sukala se.
Kdor se je že kdaj s socijalnim vprašanjem pečal, in dela o tem predmetu spisana bral, ta mi bo to priznal, da sem dosta zmerno in trezno Pisal, komur je pata predmet nov, ta je gotovo nad marsikterim stavkom z glavo majal, češ ka sem tu pa tam pre debelo risal in premastno barval. Vsem še bog ne more po volji činiti.
Končujem pa ta spis z našim narodnim pregovorom, ki pravi: pol sveta je zmerom za prodati, pol pa za kupiti I Ne prodavajrao našega sveta, da ne pride tuji kupec po-nj.
V Zagrebu. ~P'
ni že več mesecev z avstrijskim poročnikom govoril, ter da se pruski krogi s tem še hvalijo. Iz vsega tega ie vidno, da Pruska čaka le priliko in vzrokov Avstrijo napasti.
Francoska . esarica potuje v Carigrad, kjer jej bode turški sultan skrbel ;a vse mogoče prijetnosti stanovanja na Bosporu.
Londonski časopisi vnovič potrjujejo neprijateljstvo ogiptovskega podkralja in turškega sultana. Poslednji je dva paše, ki sta iz Lgipta pri-bežala v Carigrad, precej z visocimi službami nagradil.
Na Anglež k em so tudi v gosposki zgornici z nekterimi popravki potrdili odpravljenje pre.lpravir angličauske corkve na Irskem. Ker dobodo tako katoličani na Irskem s svoju,,, protestnntiškimi sodržavljani enake pravdo v versko-politieni zadevi , je t:, korak velik napredek v Angliji m tem bolj važen, ker je cela postava imela v gosposki zbornico mnogo nasprotnikov.
Iz Španjskcga so še nič na tanko ne ve. koliko jo knrlistično gibanje. Eni poročajo, da jo don Karlos že francosko-španjsko mejo prestopil, in da se bodo njegove posamezne trume okrog njega zbrale, da je mnogo odborov postavil, ki za njegovo kraljevovanje delajo itd. Vlada je previdna in sledi za vsemi njegovimi privrženci Več karlističnih upornih krdel je tepenih in razgnanih.
Kazne stvari.
* (Za tabor v Ormužu) je ravnateljstvo južnih žoloznic vožnino med Celovcem, Ljubljano, Zagrebom, Kanižo in Ormužem k taboru v Ormuž in nazaj za (5., 7., 8. 9. in 10. dan avgusta na polovico znižalo. K temu je potrebno, da vsaki, ki so na ormužki tabor po znižani ceni polja, izkaznico ima, ktera so v čitalnicah in taborskem odboru dobiva.
V Ormužu 27. julija 1869. Taborski odbor.
* (Naša ravnopravnost v klasji.) V torek zjutraj ob 11. uri se je predstavil birič c. k. okrajnega urada g. Wolf vredniku „Slov. Naroda" in mu pokazal nemško pismo, v kterem g. c. kr. pristav Lassbacher g. biriča pooblastuje, da rnora A. Tomšiča šiloma pred sodnijo pritirati. V pooblastilu se je ob enem mestnemu uradu mariborskemu zaukazalo, da mora uradnemu biriču dati toliko policajev i,;, pomoč, kolikor bi jih bilo treba, ako bi se A. Tomšič branil iti z biričeni. Vrednih Tomšič se jo na ta zaukaz prepustil g biriču, ki gaje tiral prod g. pristava Lassbacherja. Med obtožencem in preiskovalnim sodnikom se jo vnel živ, zanimljiv razgovor o jeziku, v kterem so bo stvar obravnavala. Najprvo je vrednik T. protestoval, da so ga šiloma tirali pred sodnijo , dokler se mu ni dalo postavno povabilo, potem pa je na nemške ogovore g. Lassbacherja toliko časa molčal, da mu je g. pristav v neizmerno slabi slovenščini razlagal, da ga ni volja obravnavati slovenski in da bi mu bilo to tudi nemogoče, ker mu slovenski jezik ni dovolj znan. Ker se vrednik za nobeno ceno ni podal nemškemu urado-vanju in je sodniku naravnost rekel, da bi ga le tezavnica (folter) morebiti prisilila posluževati se nemškega jezika , odišel je g. Laasbecher na svete k g. okrajnemu sodniku Ribiču. Kaj je tam zvedel, ne vemo, vrativši sejo začel narekovati k zapisniku no ni Ško glavo, potem pa vpraševal obtoženca v svoji, nikomur podobni slovenščini. Dokler je bil pri „generalibus", je šo precej gladko teklo, čo soje tudi v zapisnik zapisalo, da je Tomšič „ledi-čen," - bolezen ali lastnost, o kteri si zaslišani vrednik še zdaj ni mogel napraviti zdravega pojema. Narekovanje g. uradnika pa je hitro nehalo, bo sta prišla do vprašanja , ali je obtoženec že imel kedaj kaj s sodnijo opraviti. Obtožencev odgovor, daje že v tiskovnih zadevah enkrat obsojen, je ostal gosp. Lassbacherju neiimljivo vprašanje. Ker je gosp. Lassbacher v svoji »slov on S čini" prosil, naj bi obtoženec svoj odgovor narekoval v zapisnik , so je to zgodilo. Glavno vprašanje je gosp. na ustavo zapriseženi pristav zopet nemško narekoval, potem pa obtožencu v neki neinško-slovenski (bilo jn več nemškega kakor slovenskega) zmesi tolmačil, Iz tega tolmačenja smo zvedeli, da gre tožba na prestopek proti §. 22 tiskovne postavo. Tega pregreška se je Tomšič baje krivega storil v <;ft štev. „81ov, Naroda", ko je. razglašal razsodbe iz svoje prvo tiskovne pravde. Očita se mu 1. da ni znal brati slabo pisanega imena enega podpisanih uradnikov, 2. da je več tiskal, kakor se mu je zaukazalo, da je napravil k razsodbi opombo med „Raz-nimi stvarmi". Vrednikovi slovenski odgovori na (a vprašanja so se zapisali 9 tako čudni jezikovi zbloji.da bi zapisnika ne bil mogel že zarad tega samega podpisati, ko bi inu podpisa no bilo prepovedovalo tudi čudno dvo-jezičje v zapisniku, (i. Lassbacher jo torej dal originalnemu protokolu šo neinšk rep, ga podpisal, potem pa je vrednika spustil v božjem strahu,, kaj bo nadalje sklenilo slavno državno pravdništvo \ Celji, Obtoženec si je zarad posiljenega voženja pred sodnijo pridržal svoje daljno korake.
* (V kloštru) karmolitarskili nun v Krakovu so imele nune že 21 let neko žensko zaprto. Vzroki so še neznani. Soduiji je bilo to skrivaj in brezimno naznanjeno in posebna komisija je klošter preiskala iu našla v klaftro dolgi, klaftro široki, temni in smrdljivi luknji in tu na gnjili slami nago žensko. Komisija je poklicala tudi škofa na mesto. Nuno so se izgovarjale, da jo zaprta nora. škof jim je odgovoril, da mora oh sani zuoreti, ako ga zaprti V tako luknjo. — Ta dogodba jo po vsem Krakovu zbudila pravično nevoljo vsega prebivalstva. Ker sodnijsko preiskovanje počasno pot hodi, razdraženjc raste. 24. t. m. so je po noči zbralo nad 4000 ljudi pred kloštrom teh nun. Skušali so vrata ulomiti. Vojaki so to ubranili in množico odpodili, ki je poleni družili kloštrov okna pobilo. — Po novejših poročilih so predstojnico kloštra in dve drugi visi nuni zaprli, ravno tako spovednika nunskega kloštra. Razkačeno ljudstvo , ki je razsajalo in okna pobijalo tudi po družili samostanih, nektere jezuite telesno poškodovalo, umirilo se v poslednjem času ' jč, da sodnija ostro in naglo preiskuje. Tisto nuno, ki jo bila 'JL let ..azidana, so peljali v nornišnico. — Duhoven po kterem se  je cola grozna
,odba zvedela, jo baje nauagloma umrl.
* (Uradni ko m) je, kakor iz gotovega vira vemo, i posebnim ukazom prepovedano, vdeloževati se slovenskih taborov in shodov. Dvomimo, da bi zarad tega ukaza kak slovenski tabor manjši bil. Vlado pa obžalujemo, da samo tačas njeni služabniki ne sinejo bili „ustavoverni", kader se morejo ustavnih ,pravic" posluževati za narodno stranko.
* (Medved). Iz Klane v kMtovski okolici se nam piše: Na 22. jul. po noči je logar Majar v e. kr. gozdu Dletvo v Klani ubil medveda , ki je vagal več nego dva centa.
* (Za deželno kmetijsko šolo v Gorici) je imenoval si. deželni odbor po dogovoru s kmetijsko družbo tudi italijanskega ravnatelja* profesorja. Ime mu je dr. Karol Oblsen , kteri je zdaj profesor realke v Sondrio-u, bil je poprej uravnovalni komisar kmetijskih učilišć v provinciji Neapoljski, izučil se jo na kmetijskih akademiiah v Popelsdorfu in Hohen-heimu.
* (Iz Voloskc) v Istri se nam niše: C. k. gospod uradnik Z e-nardi §. 19. državnih osnovih postav tako dobro razume in spoštuje, da je one dni občinskemu glavarstvu Kastuvskemu hrvaški dopis nazaj poslal z ukazom, naj mu dopisujejo vse ur.idnije v avstrijsko-ilirskem, istcrskem Primorji v navadnem italijanskem jeziku. Proti temu nezakonitemu nasiljenji tujega jezika se je baje občinsko glavarstvo v Kastavi pritožilo visoki c k. sredinski pomorski vladi v Trstu. To zopet nekaj o avstrijski svobodi in ravnopravnosti!
* (Na protest tistih „100" Goričanov) zoper mnoge dopise v Tržaških časnikih, oglasil se jo pred nekimi dnevi v „Cittadino" drž. poslanec, g. dr. Pajer, trdeč, da on ni že leto in dan v nikaki zvezi s Tržaškimi vredništvi. Štev. 164 „Triestor-Zeit" od 20. t. m. pa je prinesla v sredo dopis, v kterem se oni protest hudo rešeta. Bere se med drugim v tem pojasnilu, da 3 izmed tistih, ki so pod undanjo razložim v „Cit.u podpisani, še pisati ne znajo, 25 da jih le z velikim 'rudom za silo svoje ime podpisati zna; mnogi da nikdar nobenega časnika ne berejo, skor nobeden pa da ni zmožen časniške sestavke razumeti. Vjeti da so se dali podpisniki s tem, da se jim je reklo, ka gre za okrožnico mcrečo na zboljšanje jako plitvega zaloga telovadskega društva.   V imeniku podpisnikov da se nahaja
ime......zraveu imena politiskega kaznjenca itd.  Toda naj okrajšamo naš
posnetek; nočemo raznašati nadrobnosti iz domačega prepira naših laških strank, kajti dopisi taco nevšečnih osebnosti od dne do dne očitnejše mole. Čas bi bil, da bi se od obeh strani mijenjalo od te polemike. Ako je res, kar pojasnilo v „Triesterci" trdi, da je večina tistih, ki so protest podpisali tako neomikana, ne vemo, ali je prav . da se iz takega apna in peska po litična mavta nareja. — „Dom." prav
zadevajo, zato se ni tudi „Dom." od začetka nič zmenila za-nje; zdaj pa. ko je po mestu zarad teh dopisov že prav nekak hrup, morali smo jih kot časopisci omenili.   Sicer pa je naše stališče v tej zadevi neutralno.(I)
* (Nemškim u s ta v o z v c s t i m) zdaj tudi njih prejšnji tovariš „VVanderer" pridigo bere: „Ncmci naj se vprašajo . kakšen dobiček imajo nad tem, da branijo in zastopajo mlačno politiko Ultavovorstva ... Ko bi se Nemci tam, kjer z druzimi narodi prebivajo rajši, s temi pogodili, nego da so brezvoljen, pokoren vladen lakaj, ves položaj bi ne bil tako zopern." Tako Nemec Nemcem in menda nemškutarjem tudi.
* („Z u k u n f t.u) je malo iz svojega ravnovažja prišla zarad naših člankov:   „Slovenci iu slovanska  vzajemnost.''   Nek   mlad  Hrvat gospod
K.......ć jo napisal ondau članek zoper „Slov. Nar."   Ker ni bilo nič
ovrženo, hoteli smo  m Ičati.   V  lista  168 pa se je v isti stvari oglasil nek dopisnik iz ^slovenskega Stajorja" zoper nas.   Skoi'0 bi ne verovali, du je to Slovenec.   Več prihodnjič.
pti
* (Slovenski tabor na Koroškem), kteri jo bil lani pre-ložen, menijo koroški Slovenci, kakor čujemo napraviti ua Mali Šmaren dan. Upamo, da bodo rodoljubi na Koroškem, ki so to sklenili , tudi sklepu ostali in premagali vsakoršne zapreke.
• (Kako delajo n a š i na s p r o t n i k i?) Povedal ju že naš ljublj. dopisnik, kako nemškutarji Slovence povsod iz služeb izpodrivajo sani', zato, ker bo po svojem političnem prepričanji narodni. Ravnokar zvemo zopet drug enak izgle.l. Slovcno-Bistriški okrajni zastop, kjer vladajo neiuš kutarji, je dvema narodnima učiteljema, da si mora njih pridnost in izobra ženost priznati, službe odpovedal, da more po njunem odstopu *,a mesta dat svojim ljudem — Razvidno je, da naši nasprotniki nikakor niso priw, uušljivi nam nasproti. In mi? V očigled temu, da je nemškutarjem vsako orožje dobro, da se njih boj ne obrača samo zoper našo stvar temuč tudi zoper osebe: bode pač tudi nam treba povsod, kjer je mogoče delati, malo sentimentalnim in prizanašljivim biti. Mi Slovanje že po svojem značaji nismo, da bi trli. Ali če se nas po lici bije, nehajmo nastavljati po svetopisemsko še drugo lice! Saj po vsej sili hote, da bo od „sovražnika učimo" tudi mi.
+ (Italija do Ljubljane!) Florentinsk vojašk časopis „». Esercito" prav ljuto Avstrijo napada. Zato mu je noki zastopnik „goriško-trientinsko-istrskih izseljencev" poslal zahvalno pismo. V tem se pravi: „Nikoli in nikdar ne moreti biti v prijatelstvu Italija in Avstrija, dokler ne bo italijanska zastava vihrala na Brenerju in pri Ljubljani". Koliko imamo še delati, učiti in buditi predno mirno lehko rečemo tem poželjivcem : „pot do LJubljane bode italijanska zastava morala koračiti črez kri in telesa slovenskega naroda in slovanske moči": to naj bi morda majhno tisti pomislili, ki nam zamerijo, ako izrekamo, da nam je domovina iu ohranitev slovenstva pred piežečimi žreli prva skrb.
* siti si -lu> a.
Centralni odbor štajerske kmetijske družbe namerava sprejeti popotnega učitelja za sadje-in vinorejstvo ter kletno gospodarstvo.— Tisti, ki hote za to zlužbo potegovati se, naj dokažejo svojo teoretično ieobraženstvo in njih dejanske porabi j ivosti pri teh oddelkih in naj povedo pogodbe, pod kterimi bi bili pripravni mesto popotnega učitelja sprejeti. — Sicer se znanje slovenskega jezika vsakakor zahteva. — Prosilci naj svoja spričala nadalje do konca Nas vse te homatijo Goriške nič ne avgusta t. 1. v kancelijo kmetijske družbe, Sehmiedgasse Nr. 367
vlože\
V Gradcu 12. Julija 1869.
Centralni odbor staj. kmetijske družbe.
dokončavši vseučilišče, želi priti kam v mesto ali na deželo
za domačega učenika.
Napis prosi pod sledečim napisom : A. V. Hiijanshi.
mndroslovec nn vseučilišči v Gradcu.
m
Sto"
!!0%BiSfiikilo!!
Samo nekoliko časa se,
dokler se namreč zaloga popolnoma ne izprazni, razprodaja se blago, iz konkurs ne mase kupčijske hiše E. & P.
na Dunaj i — kolikor tega blaga še imamo.
Prodajemo 25 procentov cenej«?, kakor je blago v f^hriki veljalo, in sicer na
drobno kakor na debelo. Cena po odbitih 25% stoječa in. nepremenljiva;
Trobela platna, 33 vatlov..... r» fl in više   i  ChilTon, Toileforte, Nalurel Mollinos,
„       „ 3G, 40 in 50 vatlov i vatal............. 14 kr. in vise.
holandijsko.......... 11 „    „        f  Tkanina, vatal........... 15   „ „
i   6 robcev iz pravega platna ...   90 kr. fHT Blago n obleko, jako različno, Čudovito po ceni, po 10, 12, 15, 20 kr. itd. vatal. "M Tanek Molialr in Laater v vseh barbah po 30 kr. in više.       |    JB^Sukno za hlače iu suknje, kožuhovina. double. velour čudo-
_ vito po ceni
B(^1000 vatlov platna, zadnji kosi do 5, 6, 8, in 10' vatlov se
prodajajo neizmerno dober kup. "^jg Jopiči in plašči za dež po naj niži ceni. Na pismena naročila bomo ustrezali hitro ali za gotov denar ali proti poštnemu povzetji. W  Razpodajalnica edino v gospodskih ulicah št. 113 nasproti Pichsovi kavarni. Spoštljivo Schneider & Oettelheiraova
razprodalnica dunajskega blaga.
Keltsko perilo :   srajce pisane in gladke in izmišljene po 1 gld 10. kr. iu više. \ lio      i. pleteni in lepo izdelani, spodnja obleka: perilo Za m<>/.   .--ake baze.
li I