CELJE, 9. JULIJA 1981 - ŠTEVILKA 27 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC USPEŠNI RUDARJI Od 1. januarja do 30. junija, torej v prvi polovici letošnjega leta, so velenjski rudarji nakopali dva milijona 477 tisoč ton premoga ali poprečno na dan 17.906 ton. S tem so presegli zastavljeni osnovni načrt za več kot dva odstotka, delovni pa za pol odstotka. V januarju so nakopali 424 tisoč ton premoga, februarja 416 tisoč, marca 409 tisoč, aprila 388 tisoč, maja 410 tisoč in junija 430 tisoč (v juniju je bilo dnevno poprečje 18.696 ton, osnovni načrt 105,9 in delovni 101,1 odstotka). Z delovnimi rezultati so velenjski rudarji na najboljši možni način praznovali svoj praznik, Dan rudarjev, 3. julij. Ob tem so pripravili več prireditev in tradicionalni »skok čez kožo«, kar pomeni sprejem mladih rudarjev v rudarski stan. Na slav- nostni seji centralnega delavskega sveta REK Velenje je predsednik Skupščine občine Velenje Franjo Korun podelil rudarjem več odlikovanj Predsedstva SFRJ. Kot vedno so rudarji ob svojem prazniku pripravili tudi sprejem za upokojene rudarje, več kulturnih in športnih prireditev, tovariško srečanje na velenjskem gradu, kanonado, promenadni koncert in še mnogo drugega. T. VARBL DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Pomembna vloga delavskih univerz Družbenopolitično izobra- ževanje in usposabljanje po obsegu in kakovosti ne zado- voljuje. To je ena izmed ugo- tovitev, ki veje iz najnovejših analiz delavskih univerz v Sloveniji. Vprašanje je ak- tualno tudi za celjsko ob- močje, saj je laška delavska univerza pred skoraj napre- mostljivimi težavami, pa tu- di tovrstne ustanove na ob- močju niso zadovoljne s po- ložajem v družbenogospo- darskem razvoju občine. V marsikaterem družbenem planu je izobraževanje odra- slih opredeljeno zelo površ- no. Premalo upoštevajo, da novi zakon o usmerjenem izobraževanju tudi delavske univerze postavlja pred nove naloge. Z novim zakonom se bo delavskim univerzam zmanjšalo število oddelkov za pridobitev poklicne izo- brazbe. Te bodo prevzele šo- le. Doslej so ponekod delav- ske univerze celo 80 odstot- kov sredstev dobile od sluša- teljev v šolskih oddelkih. Prevladal je torej tržni odnos, dočim se je družbena skrb za ta del izobraževanja zmanjšala, sredstva za druž- benopolitično in kulturno usposabljanje pa so skoraj povsem usahnila. V občinskih izobraževal- nih skupnostih delavskih univerz ne sprejemajo kot pomembne izvajalce določe- nega dela izobraževanja. In ker je tako, se marsikje že bojijo, kaj bo čez leto ali dve z dejavnostjo delavskih uni- verz. Šolnin ne bo več ali pa jih bo občutno manj, družbe- nopolitičnega izobraževanja in samoupravnega usposab- ljanja pa ni mnogo. Drugače bo v konjiški občini, kjer sredstva združujejo podpi- sniki družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobra- ževanju in po tej poti financi- rajo vse dobičke političnega in samoupravnega usposab- ljanja. V tem trenutku so to- rej delavske univerze na raz- potju. Število oddelkov osnovnega izobraževanja odraslih se krči, družbeno- politično izobraževanje pa ni dovolj razvito. Usposablja- nja za potrebe ljudske obrambe in družbene samo- zaščite tudi ni dovolj. Nove- ga družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobra- ževanju še ni. Kaj storiti? V občinah se bodo morali v frontni socialistični zvezi, v združenem delu in v občin- ski izobraževalni skupnosti dogovoriti, kako si zamišlja- jo novo vlogo in položaj de- lavske univerze. Ce je njena prihodnost v rasti družbeno- političnega izobraževanja, bo treba sprejeti dogovore o programu in izvedbi takega izobraževanja. Gospodarska stabilizacija se ne bi smela odražati v močnem ukinja- nju različnih oblik usposab- ljanja. O tem bi lahko nekaj povedali tudi koordinacijski odbori za družbenopolitično izobraževanje pri občinskih konferencah socialistične zveze. Družbenopolitične or- ganizacije še vedno ne uskla- jujejo programov in tudi ne spodbujajo dovolj oživljanja oblik in programov usposab- ljanja v organizacijah zdru- ženega dela. Podatki za lani kažejo, da delavske univerze celo izgubljajo dogovorjene oblike usposabljanja, ker jih organizirajo politične orga- nizacije. V delavskih univer- zah predlagajo, da bi morale občinske izobraževalne skupnosti kriti stroške za de- lavce, za režijo, materialne izdatke in stroške, izvedbo izobraževalnih programov pa naj bi krili naročniki ozi- roma klubi samoupravljal- cev. Zdaj je jasno predvsem to, da položaj delavskih uni- verz ni jasen in da jim tudi nihče ne namenja posebne skrbi. 13. JULIJ DAN ŠOFERJEV Osrednja proslava v Velenju, v soboto v Celju Združenje šoferjev in avto- mehanikov Slovenije praz- nuje vsako leto svoj stanov- ski praznik - 13. julij. Tako bo tudi letos več proslav na področju Celja. Osrednja proslava bo v nedeljo 12. juli- ja ob 9. uri na letališču v Laj- šah v Šaleški dolini pri Šo- štanju. Pred tem bo po Vele- nju povorka uniformirancev ter motornih vozil. Regijska prireditev se je dejansko pričela že koncem meseca aprila pa vse preko maja in junija. Številni člani ZŠAM v celotni regiji so na- stopali v raznih športnih tek- movanjih, odpravi okvar na vozilih, dalje so se pomerili v spretnostni vožnji s tovor- njaki in avtobusi ter osebni- mi vozili in v testiranju cest- no prometnih predpisov. Na osrednji proslavi v Ve- lenju bodo zmagovalci preje- li zaslužena priznanja. Tako so Laščani pripravili tekmo- vanje v streljanju, ZŠAM Ro- gaška Slatina v kegljanju, Mozirje v testiranju, v Žalcu je bilo tekmovanje v odpravi okvar na vozilu TAM, tek- movanje v opisu in opremi motornih vozil je bilo v Slov. Konjicah, medtem ko so bile spretnostne vožnje s tovor- njaki in avtobusi v Celju in z osebnimi vozili v Velenju. Največ uspeha so imeli predstavniki ZŠAM Celje, ki so zmagali v petih discipli- nah, po enkrat pa so bili naj- boljši ZŠAM Laško in ZŠAM Slov. Konjice. Združenje šoferjev in avto- mehanikov V Celju priprav- lja občinsko proslavo v sobo- to ob 11. uri po ulicah Celja. Tu bo povorka uniformiran- cev in motornih vozil. Povor- ka se bo končala pri spome- niku narodnih herojev na Šlandrovem trgu s polaga- njem venca na grobnico he- rojev. J. K. SERGEJ KRAIGHER ČASTNI OBČAN KOZJANSKEGA V spomin na osvoboditev Planine praznuje šent- jurska občina svoj občinski praznik, ki bo letoš- njega 16. avgusta povezan še s srečanjem borcev in aktivistov Kozjanskega. Stanko Lesnika, predsednik skupščine občine Šentjur je dejal: »Vse kozjanske občina so sprejele obveznost, da vsako leto v drugi občini organizirajo srečanje bor- cev in aktivistov Kozjanskega. Tako bo letos slove- sno na Planini pri Sevnici, kjer bo ta manifastacija povezana s praznovanjem občine Šentjur in z obe- ležjem, ki je povezano s 40-letnico vstaje jugoslo- vanskih narodov in narodnosti in z osvoboditvijo Planine. Praznovanje se bo pričelo 16. avgusta ob 8. uri, ko se bo pričelo delovno srečanje borcev in aktivistov, ki bodo tedaj oblikovali in dopolnili odbore domi- cilnih enot in se dogovorili o preteklem, sedanjem in bodočem delu. Osrednja slovesnost ob očinskem prazniku se bo pričela ob 10. uri. Vse zbrane bo pozdravil slavnost- ni govornik Andrej Marine. Vseh šest občin koz- janskega območja pa bo ob tej priložnosti podelilo 5»ergeju Kraigherju listino častnega občana. blovesnosti ob občinskem prazniku pa se bodo vrstile že teden dni pred 16. avgustom. Ena takih bo slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine bentjur, kjer bodo med drugimi podelili tudi nagra- de 18. avgust najzaslužnejšim občanom in aktivi- stom v občini « M. PODJED BRIGADIRJI K NOVI ZMAGI Na Kozjansko so v nedeljo, 5. julija prišli brigadirji II. izmene Zvezne mladinske de- lovne akcije Kozjansko 81. 200 parov čvrstih rok bo nada- ljevalo začeto delo na številnih deloviščih. V naselju Bistrica ob Sotli bodo do 1. avgusta osta- li brigadirji iz Olovega in Gro- suplja, ki se jim je priključila še brigada RK Slovenije. V naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Pla- nini pa bodo nadaljevali z de- lom brigadirji iz Niša, Murske Sobote in Maribora, četrta bri- gada pa nosi naziv Titovi šti- pendisti. Že v prvih dneh so mladi krepko prijeli za delo, saj želijo še preseči uspehe I. izmene, kjer so brigadirji akcije Kozjansko presegli normo kar za 44%. Ob delu pa so z zanimanjem sodelo- vali pri številnih interesnih de- javnostih. M. PODJED DALJŠE ALI KRAJŠE POČITNICE? Koliko tednov bodo trajale šolske počitnice v naslednjem šolskem letu, v tem trenutku še ni znano. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je pristojen, da med drugimi izdela tudi šolski koledar za osnovne šole, v kate- rem bodo označeni tudi prosti dnevi ob praznikih in pa počit- nice. V teh dneh poteka usklaje- vanje med komitejem za vzgojo in izobraževanje ter republi- škim komitejem za delo. Šele po tem postopku bodo osnovne šo- lo dobile koledar, po katerem se bodo morale ravnati. Za uskladitev delovnega kole- darja za srednje šole pa so odgo- vorni upravni organi v občini. Komite za družbeno vprašanje v Celju je te dni poslal na šole dopis, v katerem so zadolžili srednje šole, da do sredine sep- tombra izdelajo poleg učnih programov tudi šolske koledar- je. Šele nato bo steklo usklaje- vanje med programi in koledar- ji srednjih šol, upoštevali pa bo- do tudi osnovnošolski koledar. Skratka, postopek je še dolg in ker so počitnice, verjetno bomo prve rezultate usklajevanja zve- deli šele v prvih mesecih na- slednjaga šolskega leta. Počitni- ce pa vsekakor bodo. V.V.E. POLOVICA RIBEZA JE POZEBLO Značilen prizor v teh dneh na Kozjanskem, pa tudi na širšem celjskem območju. Obiralci ribeza so se lotili najbolj prijetnega dela: obiranja, zadnjega koraka do zasluška. Posnetek je bil narejen med Bučami in Kozjem, kjer so obiralci potarnali, da je spomladanska zmrzal uničila polovico nasadov. Sicer pa je kakovost ribeza kar dobra, pa tudi zaslužek ni slab, saj marljivi prsti lahko na dan naberejo kar precejšnjo količino. Obiralec dobi 4 dinarje za kilogram, kmetu pa zadruge odkupujejo od 30 do 40 dinarjev za kilogram. Zdaj, ko so ribezovi nasadi tudi zavarovani, je lažje in zaslužek bolj trden. Foto: D. Medved 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 PRAZNIK CELJSKE OBČINE VELIKO NOVEGA Od 11. do 21. julija Tudi letošnji praznik celj- ske občine, dvajseti julij, bo- do spremljale številne prire- ditve, proslave in tudi otvori- tve novih pridobitev gospo- darskega in komunalnega značaja. Veliko besedo bodo imeli športniki, rekreativci, dovolj bo nastopov kultur- nih skupin, razen tega ne bo- do manjkale prireditve dru- žabnega značaja. Med vsem tem pa bo dovolj slavnostne- ga obeležja, še posebej na Frankolovem, kjer bo letos osrednja proslava praznika v spomin na ustanovitev celj- ske partizanske čete in ne nazadnje v Celju, kjer bo na sam praznični dan slavnost- na seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili tudi pet Šlandrovih nagrad. Prve prireditve se bodo pričele v soboto, 11. t.m. To bosta povorka motornih vo- zil po celjskih ulicah in pro- slava dneva šoferjev in avto- mehanikov. Vtem, ko se bo povorka pričela ob desetih dopoldne, se bo slavje na av- topoligonu na Ljubečni za- čelo ob dvanajstih. V nedeljo, 12. julija se bo že ob osmih zjutraj pričel turnir mladincev v malem nogometu. Igrali bodo na Frankolovem. Ob istem času se bo pričelo tudi rekreacij- sko plavanje na bazenu ob Ljubljanski cesti za trim značko. V torek, 14. julija, bodo prišli do besede strelci, ki se bodo pomerili v streljanju z zračno puško na igrišču na Frankolovem. Tekmovanje bo ob štirih popoldne. V četrtek, 16. t.m., bo spet zaživelo ljudsko kopališče ob Ljubljanski cesti. Ob treh popoldne se bo pričelo odpr- to prvenstvo Celja v plava- nju. V naslednji športni prire- ditvi, tudi v četrtek, 16. juli- ja, bodo spet gostitelji Fran- kolovčani. To bo tekmova- nje v namiznem tenisu za ekipe šolskih športnih dru- štev. Začetek je ob štirih po- poldne. In tako bo potem vse dni naprej do 21. julija. MB ZK: ŠTEVILKE - SPOZNANJA IN OPOMIN ZKJ ima danes 2,041.272 članov, od tega 602.184 de- lavcev (ali 29,5%). To doka- zuje, da še nismo uresničili priporočila 11. kongresa ZKJ o delavski večini v par- tiji. Zdaj ima partijsko knjižico 9% Jugoslovanov. V zadnjih letih se je član- stvo sicer izredno povečalo. Samo lani je bilo sprejetih skoraj 200.000 novih članov, kar je rekord (za 8,3% več). Vsi ti podatki so bili objav- ljeni v natančni informaciji o gibanju članstva ZKJ v le- tu 1980, ki jo je pripravil sektor za organizacijsko iz- gradnjo ZK in kadrovsko politiko pri CK ZKJ s pou- darkom, da je treba pojasni- ti vlogo delavcev-neposre- dnih proizvajalcev. Podatki tudi dokazujejo, da pri sprejemanju prednja- či mladina, od vseh članov pa je mladih (do 27 let) 33,1%. V ZKJ je najbolj zaskrb- ljujoče, da se število komu- nistov ne povečuje znatno v velikih industrijskih sredi- ščih. Od skupnega števila zaposlenih v združenem de- lu je delavcev 62,7%, članov ZK pa samo 16,9%, izrazito malo je nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev - samo 8,8%, čeprav so v ne- katerih panogah najbolj številni. Še vedno se ni spremenilo stanje ZK na vasi. Od skup- nega števila članov je kme- tov samo 87.109 ali 4,3%. Tudi žensk zlasti delavk in kmetic, je premalo. (BORBA) Predsednik skupščine raziskovalne skupnosti Žalec Alojz Dobrave podeljuje prvo nagrado inovatorjem iz TT Pre- bold INOVATORJI V ŽALSKI OBČINI DRAGOCENI SO Velik prihranek v gospodarstvu Prednosti inovatorstva in inventivne dejavnosti so v žalski občini že davno spoz- nali. Poseben poudarek pa ji dajejo zadnjih nekaj let. Le- tos so že tretjič zapovrstjo iz- peljali akcijo Inovator in pri tem zabeležili lepe uspehe, ki so odražajo tudi z gospo- darskim učinkom. Na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine Ža- lec, s katero so zaključili praznovanje občinskega praznika, so med drugim po- delili tudi nagrade in prizna- nja Inovator Žalec 1980. Nagrade in priznanja so prejeli: prvo Anton Briner in Vlado Skok iz TT Prebold za kombinirani indigo-barval- no škrobilni stroj. TT Pre- bold je bila vseskozi odvisna od uvozne tehnologije za svoj program izdelovanja originalne jeans tkanine. Po tehnološki in konstrukcijski zamisli avtorjev je bilo doma izdelano celotno postrojenje za izdelovanje omenjene tka- nine. Prihranek v letu 1980 je znašal 77.200,000,00 dinarjev. Drugo nagrado in priznanje je prejel Ivan Banko, TT Pre- bold za inovacijo tesnenje dozirnih črpalk. Zaradi ok- var na teh črpalkah je prišlo pogosto do izpada proizvod- nje in do škode zaradi nekva- litetnega dela. Z inovacijo so lani prihranili 3.756,318 di- narjev. Tretjo nagrado in priznanje sta prejela Jože Lubej in Zdravko Trnovšek, prav tako iz TT Prebold. Preuredila sta statve textima in s tem prihranila 3.604.522,00 dinarjev. Na- slednjo nagrado in priznanje so prejeli Jože Praprotnik, Branko Žagar in Darko Drev za uspešno zamenjavo uvoz- nih surovin z domačimi. S tem so inovatorji prihranili Juteksu Žalec 1.917,800,00 dinarjev. Peto nagrado in priznanje je prejel Ivan Jelen iz SIP Šempeter za vrtavka- sti zgrabljalnik in rotacijsko rezalno potisno napravo. Za obe inovaciji še traja posto- pek za patentiranje. Priznanja za inovacije so prejeli: Zlatko Prislan in Jo- že Hrašar iz Ingrada Celje. Z inovacijo sidriranje fasadne konstrukcije sta prihranila 535.860,00 dinarjev. Ivan Gril iz CPC Celje, TOZD Asfalt, kamnolom Velika Pirešica je rešil problem varovanja te- kočih tekov na asfaltni bazi in predelave zaganjačev na elektromotorjih. Delovni or- ganizaciji je prihranil 125.000,00 din. Janez Malin- ger in Emil Roje iz Aero, TOZD Kemija Šempeter sta izboljšala rekuperacijske na- prave za delovanje v času, ko pade temperatura okolice pod 0°. Letni prihranek zara- di tega znaša 1.093.899,00 di- narjev. Vojko Vidmajer iz TN Polzela je napravil aparat za ustavljanje na pletilnem stroju. Letni učinek te inova- cije je 249.658,00 din. Prizna- nje je prejel tudi Drago Dru- žinek, CP Celje, TOZD Ka- mnolom, Velika Pirešica za inovacijo zapiranje loput ci- klona. S tem se je sprostilo eno delovno mesto, kapaci- teta asfaltne baze pa se je po- večala. Skupščina občinske razi- skovalne skupnosti je spre- jela sklep, da inovacije An- tona Briner ja in Vlada Sko- ka ter Ivana Jelena glede na veliko gospodarsko korist in izvirnost predlaga za na- grado sklada Borisa Ki- driča. T. TAVČAR KOMENTAR Nedavne skupščine samoupravnih interesnih skup- nosti na celjskem območju so pokazale, da je skliceva- nje sej ob koncu meseca junija že kar tvegano dejanje, ki ne more zagotoviti sklepčnosti. Ta je bila vprašljiva predvsem pri zborih uporabnikov. Pojav ne bi bil sam po sebi nič nenavaden, če upoštevamo le letni čas, utrujenost delegatov, ki se jim počasi izteka štiriletni mandat (najbrž predolga doba). Toda če problem opa- zujemo z druge strani, z vidika uveljavljanja temeljnih samoupravnih pravic in dolžnosti državljanov SFRJ\ potem nas pojav ne bi smel puščati brezbrižne in ne- prizadete. Posebno ne zaradi tega, ker so imele zadnje predpočitniške seje skupščine na dnevnih redih nekaj bistvenih vprašanj v zvezi z zadnjimi popravki in do- polnili v srednjeročnih načrtih in še nekaj tehtnih točk dnevnega reda. Ob tem se je seveda treba takoj vprašati, ali se res s takšno vsebino ni dalo prej priti na dnevni red. Kakor- koli že, odgovornost do opravljanja delegatske funk- cije je tolikšna, oziroma bi morala biti, da bi morali delegati tudi v teh zadnjih predpočitniških dneh zbrati še nekaj volje. Povsem jasno je namreč, da nihče ne bo mogel namesto nas prevzeti vloge odločanja. Pa ne gre UTRUJENI DELEGATI ALI DVIGOVANJE ROK samo za glasovanje na sejah skupščin in drugih obli- kah samoupravnega odločanja. Včasih dobi človek ob- čutek, da delegati, ko dvignejo roke na glasovanjih, potem tudi od dejanske vsebine sklepa dvignejo roke, saj pričakujejo, da se bo zdaj za realizacijo tistega sklepa v krajevni skupnosti, delovni organizaciji in povsod drugod, nekdo drug pobrigal. Da bo to država z aparatom, da bo to neka imaginarna družba. Takšno gledanje je seveda zmotno, saj nihče ne more namesto nas sklepov izvajati, še manj pa jih sprejemati ali spre- minjati. Če to seveda dopuščamo, se mora pojavljati državni aparat z institucionalnimi posegi v obliki za- konskih predpisov, ki jih predvideva ustava ali pa posebnimi administrativnimi ukrepi. Marsikaj tega tudi ne znamo ločiti in imamo vsako podobno ukrepa- nje za državno prisilo, čeprav se ob tem zavedamo, da je to zaradi našega ravnanja, ker ne izpolnjujemo svoje vloge - da bi sami odločali o delitvi svojih sredstev, da bi sami odločali o vsebini družbenega, kulturnega in kaj vem kakšnega življenja še. Zatorej nam ne bi smelo biti vseeno, kako bodo potekale priprave na bližnje volitve, kakšno bo eviden- tiranje, kakšne so predvsem delegatske izkušnje tistih, ki se jim mandat izteka. Najbrž bo dovolj priložnosti za razprave tako v krajevnih skupnostih kot v delovnih kolektivih. Krajevne družbenopolitične organizacije bodo morale opraviti resno delo. Tudi komunisti v vseh delovnih okoljih. Celjsko območje bo moralo ravno z vidika dobre organiziranosti delegatske baze in večkratnega enotnega nastopa na ustreznih mestih bolje uveljavljati svoja prizadevanja za hitrejši družbe- noekonomski razvoj, zlasti v nerazvitih predelih. Do- bro razviti samoupravni odnosi pogojujejo tudi dobro gospodarjenje, in kakršen je naš odnos do samouprav- nih pravic in dolžnosti, takšni smo tudi do dela. Poskusimo za začetek evidentiranje kar pri sebi! DRAGO MEDVED JOŽE PUNČUH Če je inženir kemije po- stal več ali manj po nak- ljučju, sicer pa predvsem po zaslugi štipendije, ki jo je nudil takratni kolek- tiv Kemične industrije v Mozirju, zdajšnja temelj- na organizacija Kemija celjske Cinkarne, pa te slučajnosti ni za njegovo privrženost slikarstvu. Rad je slikal že kot otrok, odločilen vpliv nanj in za slikarstvo pa je imel nje- gov profesor v celjski gi- mnaziji, Milan Lorenčak. »Hvaležen sem mu, da mi je odprl ta svet, čeprav moram reči, da je priča- koval od mene nekaj več, zlasti pa, da se bom tega dela lotil profesionalno. Morda so takratna gleda- nja na slikarstvo vplivala, da sem si to dejavnost izbral le za konjiček, kipa je seveda dosti več. Sli- karstvo je del mojega živ- ljenja in zdaj vem, da bi bilo prazno, če bi ga ne imel,* je pripovedoval inž. Jože Punčuh v labo- ratoriju, sredi delovnega mesta, kjer je barv zelo veliko. In prav zaradi barv, ki jih srečuje vsak dan, se rednega dela lote- va z veliko ljubeznijo. Tu, v cinkarniški temeljni or- ganizaciji v Mozirju, je vodja kontrole kakovosti. Izreden vtis je napravil, ko je ob koncu aprila le- tos, ob otvoritvi nove va- lj arne in obrata družbene prehrane v Cinkarni, sam v nekaj besedah opozoril na štiri slike, ki jih je raz- stavil v novih prostorih. »Ljudje potrebujemo nekaj več kot samo kruh, hrano, potrebujemo tudi umetnost, tudi tisto de- javnost, ki nas pleme- niti...« Njegov slikarski svet je čudovita narava Zgornje Savinjske doline. Tu je tudi doma, blizu Mozirja, in prav tu mu vsak korak odpira nove poglede in daje nove spodbude za upodobitev okolja, ki ga prevzema in osvaja. Pri shkanju ostaja zvest re- sničnosti narave, čeprav jo vidi in posreduje na platnu s svojimi očmi in svojim spoznanjem. »Imam dosti načrtov in srečen sem, ko vidim, da v delu, pri slikanju, uspe- vam. To mi priznavajo tu- di drugi. Rad bi tudi več razstavljal. Doslej sem bil na tem področju bolj skromen in razen v doma- čem okolju ter aprila v Cinkarni, se še nisem drugod pojavil z deli.« Tako Jože Punčuh o se- bi in svojem delu, o delu, na katerega je ponosen, o delu, ki izpopolnjuje živ- ljenje. M. BOŽIČ INŠPEKCIJSKE SLUŽBE V ŠENTJURSKI OBČINI UKREPATI PRED NESREČI Zajeziti šušmarstvo — odstraniti napake Problem, s katerim se sre- čuje tržni inšpektor, je v šentjurski občini že star in zakoreninjen. Gre za šuš- marstvo, ki se v največji me- ri pojavlja na področju grad- beništva. Precej je tudi črnih avtomehanikov in kleparjev, ki jim je stežka priti do žive- ga, saj opomini, ki jih izdaja tržni inšpektor redkokdaj dosežejo svoj namen. Celo mandatne kazni ne zajezijo šušmarjenja, ki se vse češče pojavlja tudi pri prekupče- vanju z lesom. Le-ta roma iz Zgornje Savinjske doline preko šentjurske občine na onkraj Sotle. Večje prekrške in kazniva dejanja preda tržni inšpektor sodniku za prekrške, oziro- ma javnemu tožilcu. Takih primerov je bilo v letošnjem letu že 11. Čeprav se je kaz- novalna politika v zadnjem času poostrila, se kazniva de- janja in prekrški niso zmanj- šali. Nekateri, resda nekoli- ko manjši, celo naraščajo. Tu gre predvsem za obrtnike, ki kljub opominom še vedno nimajo urejenih in pravilno označenih napisov obrti, ali pa nimajo označenega delov- nega časa in cen storitev in uslug. Res pa je tudi, da se cene z bliskovito naglico me- njavajo, bodisi pri proizva- jalcu ali zaradi spremenjene- ga prometnega davka. Delo tržnega inšpektorja je v zad- njem času v glavnem usmer- jeno prav v kontrolo cen in tudi kakovosti blaga. Tudi v šentjurski občini so se lotili kategorizacije gostinskih obratov, kar naj bi bilo po- vod in merilo za formiranje maloprodajnih cen v gostin- stvu. Tudi na področju požarne varnosti se pojavlja vrsta problemov, na katere opo- zarja požarni inšpektor, pa tudi gasilci in člani civilne zaščite. Pomanjkanje protipožar- nih aparatov, slabi redni pre- gledi le-teh, nadostopni a pa celo dotrajani hidranti, s hude slabosti, ki jih bo treb takoj odpraviti. Ni malo pr merov, ko so skladišča * delovni prostori, kjer se n< hajajo gasilni aparati in h dranti do vrha založena in t* ko je dostop v primeru sreč nemogoč. Na tem P( dročju torej tudi družben samozaščita odpoveduj' Skorajda ni delovne organ zacije, ki bi jo lahko dali i zgled drugim. Kričeči so tu' primeri, ko gre za dotrajan hidrantno omrežje, za p' manjkanje vode in pritiska njem, kar posebej velja 1 starejša naselja. Zato budnost na tem P' dročju ni odveč, še poseft ne ob podatku, da je števj! požarov v Sloveniji v zadnj1 šestih mesecih poraslo / 27% v primerjavi z lanski' letom. MATEJA PODJČ* Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 3 . v soboto, 4. julija popoldne, je predsednik sKupscine krajevne skupnosti, Ivan Zavšek, v govoru opo- zoril ne samo na vsebino praznika in dneva borca, marveč je iuai poudaril pomen novega igrišča pri osnovni šoli, ki ga je izročil namenu. Drugi del slavnosti je bil na Jezercah, kjer je v času ZJS£°£Sl°™dJ,lnega boja delovala relejna kurirska po- nfJT 1 vU-b-30. Tu je nekdanji komandant te postaje Vinko n^iCu°VOr!1 ° četrti kurirski brigadi VDV in v spomin na padle borce-kunrje odkril na pročelju hiše Andreja Brež- nika spominsko ploščo. PrY d,el Proslave P" šoli, tako so tudi slavje na Jezer- tatorjf 1 domači pevci' člani folklorne skupine in reci- njSn°SlaVa na Jezercah Pa se 3e končala s tovariškim sreča- SAftA .TARH OB AFGANISTANU NIČ NOVEGA Vprašanje Afganistana, daljne, gorate dežele pod Hindukušem je odprto še na- prej, tudi te dni, po obisku britanskega zunanjega ministra lorda Carringtona v Moskvi. Tja je prišel kot predsedujoči mi- nistrskega sveta evropske skupnosti, da bi predočil nedavno sprejeti načrt evrop- ske deseterice o Afganistanu. Carringtonov obisk v Moskvi je vnovič pokazal, da na vseh tistih območjih in ob vseh tistih problemih, pri katerih se inte- resi obeh svetovnih blokov neposredno križajo, ni mogoče pričakovati naglih re- šitev. Ali bolje rečeno: po navadi so prej možni nadaljnji zapleti. Tudi ob Afganistanu, kjer so od konca decembra 1979 sovjetske čete, ni dosti drugače. Položaj se zapleta, stališča obeh taborov so si povsem vsaksebi - vzlic po- nudbam glede konference in vzlic pri- pravljenosti Moskve, da sprejme pred- stavnika evropske skupnosti. Osrednje vprašanje je seveda, kako za- gotoviti umik tujih, se pravi sovjetskih čet iz Afganistana kot nujnega pogoja normalizacije razmer ne samo v tej azijski državi, marveč tudi v njenem širšem so- sedstvu. Sovjetska zveza in afganistanska vlada Babraka Karmala, ki je prišla na krmilo države ob prihodu sovjetskih čet, trdita, da je »omejeni kontingent sovjetskih čet« prišel na prošnjo afganistanske vlade in da bo ostal, dokler se ne bo končalo vme- šavanje v afganistanske notranje zadeve od zunaj, predvsem iz Pakistana, in sicer s pomočjo ZDA in Kitajske. Moskva in Kabul sta za regionalni sporazum o poli- tični rešitvi vprašanja, za katerega bi jam- čile ZDA in Sovjetska zveza. Evropska deseterica bi rada ubrala dru- go, drugačno pot. Najprej naj bi se sestalo petero stalnih članov varnostnega sveta OZN ter Indija, Pakistan in Iran. V na- Piše: JOŽE ŠIRCELJ slednji fazi pa naj bi sodelovali afgani- stanska vlada in predstavniki afganistan- skega »javnega mnenja«, s čimer so očit- no mišljena protivladna gibanja, ki se ve- čidel z orožjem bore zoper vlado v Ka- bulu. Obe strani - EGS, ki predlaga konferen- co, in Sovjetska zveza - gledata torej iz popolnoma različnih zornih kotov tako na problem sam, še bolj pa na pota za izhod iz krize. Za Moskvo je glavna intervencija v Afganistanu, ki da prihaja od zunaj, iz prozahodnih in prokitajskih virov. Za EGS je prvo vprašanje sovjetske vojaške navzočnosti ali točneje rečeno, umika. Moskva obenem ne more privoliti v to, da bi vlada Babraka Karmala imela tako ma- lo možnosti za udeležbo na pogajanjih. nikakor pa noče privoliti v sodelovanje predstavnikov »javnega mnenja«, se pra- vi afganistanske opozicije. Ob tem je potrebno povedati, da so za- stran afganistanskega vprašanja kot žari šča nemira v tem delu Azije doslej bila sprejeta stališča v Združenih narodih, predvsem pa na ministrski konferenci neuvrščenih v New Delhiju na začetku letošnjega leta. Stališča so jasna in nedvo- mna: umik tujih čet iz Afganistana, od- prava vseh drugih oblik vmešavanja v za- deve te države, obnova neuvrščenega po- ložaja Afganistana. V nasprotju s takimi razsodnimi stališči blokovsko obarvani predlogi in ugovori zoper predloge ne morejo prinesti na- predka v smeri politične ureditve vpraša- nja, s čimer bi zagotovili mir in - ne na- zadnje - omogočili tudi mir in normalno življenje milijonom Afgancev, ki so jih nemiri v deželi pognali na tuje, v Pakistan in Iran. Tako je torej še ena pobuda zastran af- ganistanske krize po vsem videzu obstala že po prvih korakih, življenje v Afganista- nu pa teče naprej: sovjetske čete so še zmerom tam, oboroženi upor in odpor ne pojenjata, kar vse vpliva na mir ali bolje rečeno nemir na širšem, strateško dovolj občutljivem območju sveta, s katerega bi blokovska politika rada izrinila načela in politiko neuvrščenosti. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 SPET VEČJI HLEBEC V REČICI ODMEV UPORNIH STRELOV Nova proizvodnja objekta v »BORU« in »TIMU« Otvoritev dveh industrij- skih objektov v Rečici pri Laškem je vsebovala velik kos simbolike. Obema tovar- nama, zgrajenima pred leti, sta se ob prazniku pridružila dva nova obrata in sicer v neposredni bližini kraja, kjer je v noči od 2. na 3. julij 1942 potekala bojna akcija štajer- skih partizanov, kar kot zgo- dovinski dogodek služi za osnovo občinskemu prazni- ku občine Laško. Otvoritveni svečanosti sta si sledili druga za drugo v petek 3. julija. Najprej so zju- traj slavili delavci »BORA«, ki so z novo žago, sušilnico, prrezovalnico in ustreznim lesnim prostorom za hlodo- vino in rezan les, vso svojo proizvodnjo zbrali na en pro- stor, kar pa je še poglavitnej- še, povečali so zmogljivosti za večjo proizvodnjo in za boljšo kakovost, predvsem pa si omogočili proizvodne pogoje za izvozne izdelke. Izredno pomembno je tudi to, da je bila naložba izpelja- na izredno poceni za današ- nje pogoje, saj so s pomočjo celotne delovne organizacije »Lesnina« uspeli pridobiti opremo iz tovarne v Dobu, ki je še izredno ohranjena, in bo zlahka »prislužila« z aku- mulacijo novo opremo, ko bo to potrebno. V okviru TIMA pa so uro pozneje odprli novo tovarni- ško halo za TOZD Elektro- strojnega obrata in transpor- ta, katerega proizvodnja opreme za izdelavo stiropor- nih izdelkov, predvsem pa hladilnih stolpov za ohlaje- vanje in čiščenje tehnolo- ških vod je dosedaj potekala v barakah, stisnjenih nekda- njih rudniških delavnicah ali pa kar na prostem. Prav za- radi tega ni strahu, da bi no- va investicija ne bila renta- bilna, kajti proizvodnja, ki izsili streho »nad glavo«, je zanesljivejša od tiste, ki se razvije »na ključ«. Zagrize- nost in uspešnost timovega tozda je presenetil tudi švi- carskega partnerja, ki sode- luje in je prodal licenco za hladilne stolpe ESOTU. To je na proslavi tudi povedal. Na proslavah so sodelovali godbeniki laške godbe, žen- ski zbor »Svobode« iz Laške- ga in moški zbor »Tim« ter mlade recitatorke kulturne- ga društva iz Rečice. J. KRAŠOVEC Namesto da bi prerezal trak, je Alojz Bezgovšek, delavec z najdaljšim stažem med Žagarji, ob vhodu v novozgrajeni obrat prežagal hlod. Prizor z otvoritvene svečanosti nove hale ESOT med go- vorom predsednika kolektivnega poslovodnega organa TIM, Srečka Šentjurca. REKAMA CELJE ISKANJE NOVIH SPOROČIL Direktor Sinjo Jezernik o razvojnih načrtih Delovna organizacija Re- klama Celje je bila ustanov- ljena leta 1955 z namenom, da bi opravljala servisiranje ekonomske propagande v Celju s posebnim poudar- kom na turizmu. Od takrat pa do danes ta delovna orga- nizacija ni nikoli v celoti iz- polnila tega programa iz ra- zličnih razlogov. Ni namen tega pisanja analizirati vče- rajšnje stanje, kajti ta trenu- tek nas bolj zanimajo razvoj- ni načrti jutrišnjega dne. O tem je Sinjo Jezernik, ki je direktor v Reklami od 1. marca dalje dejal nasled- nje: »V Celju pa tudi na celot- nem celjskem območju smo na področju opravljanja de- javnosti ekonomske propa- gande vse preveč razdroblje- ni. Nekaj delamo mi, nekaj večje delovne organizacije, ki imajo to službo razvito, precej ljudi dela na tem, tudi sredstva, ki so za področje EP namenjena, niso tako majhna, učinkov pa ni. Ce hočemo v Celju izpeljati kakšno večjo stvar, ki je ve- zana na ekonomsko propa- gando, nismo sposobni v ce- loti izpeljati zamisli do izved- be. Naša prizadevanja v na- daljnjem razvoju gredo v smer, da bi se v bodoče (pa sedaj to že tudi delamo) učinkoviteje dogovarjali med seboj vsi tisti, ki na tem področju delamo, imamo že določen kapital, sredstva, kadre in izkušnje. Mislim predvsem na Zavod Golo- vec, na nas, Merx in še koga. Z boljšo in učinkovitejšo ka- kovostjo dela bi dosegli tudi to, da bi tovrstno komunici- ranje prišlo na višjo raven, kot je danes. Reklama je na- mreč pomemben del javnega komuniciranja in po svoji vi- zualni sporočilnosti tudi del estetske vzgoje posamezni- ka. Zato nam ne more biti vseeno, kako bomo obvešča- li, kako bomo nastopali na tržišču, ki ekonomsko pro- pagando še kako rabi. Pri Reklami smo doslej oprav- ljali delo v strukturi, ki je vsebovala 80 odstotkov pre- prodaje in različnih uslug, pa le 20 odstotkov lastnega proizvodnega dela. Danes to razmerje obračamo, ker smo tehnološko in kadrovsko ve- dno bolj sposobni.« Da Reklama ne ostaja le pri besedah kar se tiče pove- zovanja s širšim družbenim prostorom, dokazuje tudi ak- cija, ki jo je Reklama prevze- la za distribucijo knjige Sta- re upodobitve Celja, kjer bo Reklama opravila celotno prodajo tega reprezentanč- nega dela. Tako se je vključi- la v celotno kulturno akcijo okrog te izdaje, ki je izjemen primer v Sloveniji, če ne tudi v Jugoslaviji. Sinjo Jezernik je tudi predsednik pred dvema leto- ma ustanovljenega društva ekonomskih propagandistov v Celju, ki šteje 36 članov in ki je svoje delo zastavilo z vso resnostjo. V svoj pro- gram dela so na prvo mesto vnesli izobraževanje, ne le strokovno, tudi idejno-poli- tično. Z Vekšem se skušajo dogovoriti, da bi v okviru te- ga zavoda le prišli do oddel- ka ekonomske propagande. Velika sredstva, izreden vpliv na javnost, vse to so elementi, ki opozarjajo, da bo potrebna večja družbena skrb za kakovostno vsebin- sko delo ekonomske propa- gande, ki je danes zajela tudi močne oblike znanstvenega dela. Celjsko društvo skuša z izvajanjem svojega progra- ma doprinesti svoj delček v prizadevanjih za drugačno vrednotenje tega dela, ki je vse bolj timsko in zajema tu- di psihologe, sociologe in druge predstavnike različnih znanstvenih disciplin. Do- bro sodelujejo tudi s Sete- kom v Radencih (poseben stalni strokovni seminar), te- sneje bi radi sodelovali s koordinacijskim odborom za prireditve pri predsedstvu OK SZDL v Celju, skratka, društvo ima dela dovolj in dosedanji dveletni razvoj do- godkov kaže, da mislijo nje- govi člani resno. Kmalu bo- do izdali tudi posebno publi- kacijo, kjer bodo predstavili svoj program in svoje pogle- de na družbeno vlogo eko- nomske propagande. DRAGO MEDVED MOZIRJE: DELEGATSKA SKUPŠČINA TUDI V SREDINI JULIJA Vtem, ke se bodo delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Mozirje sestali v torek, 14. julija, bo- sta redni ločeni seji ostalih dveh zborov v sredo, 15. juli- ja. Torej, delo delegatske skupščine kljub počitniške- mu obdobju. Predlog dnevnega reda je zahteven, saj gre med dru- gim za odločitev o sprejemu družbenega dogovora za pri- dobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupno- sti. In potem še merila za vrednotenje storitev pravne pomoči, štipendiranje, poro- čilo o delu upravnih organov in inšpekcijskih služb v lan- skem letu itd. Razprava bo tekla tudi o gibanju gospo- darstva in negospodarstva v letošnjem letu, dosti razpra- ve zna biti okoli sprememb in dopolnitev odloka o ob- veznem odlaganju in odvaža- nju smeti, ali pa tudi ne, saj spremembe uravnavajo tiste probleme, ki so vsaj doslej sprožili največ ugovorov. Delegati bodo razpravljali tudi o odloku o delovnem ča- su na področju prometa na drobno, zdravstva, gostin- stva, obrti in drugih storitve- nih dejavnosti. Pri vsem tem ne kaže prezreti odloka o do- ločitvi povprečne gradbene cene ter odškodnine za razla- ščena stavbna zemljišča v občini, prav tako ne sklepa o ceni za odmero komunalne- ga prispevka na izjemnih lo- kacijah itd. MB ŠENTJUR OB PRAZNIKU Dan borca so v Šentjurju počastili z osrednjo slove- snostjo v petek zvečer s proslavo v kulturnem domu. Ob tej priložnosti so podelili priznanja Leon Dobro- tinšek, Zdravstveni dom Šentjur pa je prevzel v var- stvo in opravljanje partizanske bolnice in sanitetne objekte v šentjurski občini, ki so ostali kot pomniki iz časa NOB. Prireditev, ki so se je poleg borcev udeležili še šte- vilni krajani in brigadirji, so s kulturnim nastopom popestrili recitatorji pod vodstvom Dragice Rauter in pevci iz Šentjurja in Ponikve. ^p OBRAT NIVOJA V ŽALCU IZDELKI, KI JIH PRI NAS ŠE NI Izdelovali bodo armiranobetonske centrifugirane cevi V počastitev Dneva bor- cev, 40-letnice vstaje slo- venskega naroda in prazni- ka občine Žalec so v petek dopoldne v industrijski co- ni za Savinjo blizu Žalca odprli obrat Nivoja za proi- zvodnjo gradbenih elemen- tov. V novem obratu bodo izdelovali armiranobeton- ske centrifugalne cevi in be- tonsko galanterijo. Kot pra- vijo pri Nivoju, je obrat v Žalcu zametek bodoče indu- strije. Proizvodnja, ki je ste- kla v obratu je skoraj v ce- loti novost na jugoslovan- skem tržišču, saj po sistemu centrifugiranja cevi ni proi- zvajalca v Jugoslaviji. V prvi fazi bodo v obratu pri Žalcu izdelovali armira- nobetonske centrifugalne cevi od premera 300 do 1600 milimetrov. Cevi so vodote- sne, sistem cevovoda, grajen s temi cevmi pa predstavlja fleksibilen element ter je za- radi tega izvedba kolektor- jev in industrijskih vodovo- dov cenejša za 50 odstotkov od dosedanjega načina iz- gradnje. Izredna gladkost in nizka hrapavost omogočata uporabo za 100 do 200 mili- metrov manjši premer, siste- mi, zgrajeni z armiranobe- tonskimi centrifugalnimi cevmi pa so posebej primer- ni za vgraditev na potresnih in rušilnih območjih. Monta- žo lahko izvedejo v celoti strojno, te cevi pa so za tride- set odstotkov cenejše od sa- lonitnih. Nova proizvodnja pomeni tudi pomemben pri- spevek k varstvu okolja. V obratu v Žalcu bodo izdelo- vali tudi betonsko galante- rijo. 2e konec tega leta, najpoz- neje pa v začetku prihodnje- ga, bodo začeli v Žalcu z iz- gradnjo druge faze. Tako bo- do zgradili parne komore, razširili proizvodnjo armira- no betonskih cevi ter pove- čali proizvodnjo izdelkov be- tonske galanterije. V obratu, ki je veljal okrog 60 milijo- nov dinarjev, je trenutno za- posleno 38 delavcev, v pri- hodnjem letu pa se bo to šte- vilo povzpelo na šestdeset. Obrat bo postal tudi temelj- na organizacija združenega dela NIVO. Na petkovi slovesnosti ob otvoritvi so podelili tudi priznanja najbolj prizadev- nim delavcem Nivoja ter priznanja najboljšim vozni- kom, direktorja Nivoja Nika Rožiča pa je z zlato značko občine Žalec odlikoval pred- sednik izvršnega sveta žal ske občinske skupščine Jože Jan. JANEZ VEDENIK Nova proizvodna hala Nivoja Celje v industrijski coni v Žalcu Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 5 SIP ŠEMPETER ODPRLI SO NOVO TOVARNO Letno 15.000 kmetijskih strojev Član predsedstva SRS Tone Bole je v petek popoldne odprl novo tovarno kmetijskih strojev v Šempetru v Sa vinjski dolini. Gre za naložbo, ki je veljala 305 milijonov dinarjev. Sipo- vih lastnih sredstev je bilo 114 mili- jonov, združenih sredstev 64, bančnih in drugih kreditov pa 127 milijonov dinarjev. Nova tovarna meri 10.700 kvadratnih metrov, v njej pa bodo letno izdelali 15.000 kmetijskih stro- jev. Od tega bodo letno izdelali 3000 koruznih kombajnov in 5000 silažnih kombajnov. V novi tovarni je zapo- sleno 350 delavcev. Tone Bole je v svojem govoru naj- prej orisal revolucionarno predvojno delavsko gibanje v Spodnji Savinjski dolini in dogodke med NOB, v nada- ljevanju pa je dejal, da smo sredi za- skrbljujočega gospodarskega stanja. Ustvarili smo ga samo s svojimi po- stopki, je dejal Tone Bole ter povedal, da na takšno stanje vplivajo tudi me- dnarodne ekonomske težave. Stanje bo boljše le, če bomo zavzeto izpolnje- vali naloge in ukrepe, ki jih narekuje stabilizacija. V nadaljevanju je Tone Bole dejal: »Družbeno-gospodarski razvoj Jugo- slavije in Slovenije v prihodnjih letih nalaga pomembne in zahtevne naloge kmetijstvu oziroma pridelovanju hra- ne. Izvoz kmetijskih pridelkov in iz- delkov živilske industrije, predvsem pa žitaric, naj bi s presežkom nad uvo- zom hrane v veliki meri zmanjševal deficit plačilne bilance, ki je osrednji problem sedanjega in bodočega časa. Večji pridelek, oziroma večja proi- zvodnja hrane, naj bi umirila rast cen in pripomogla k realni rasti osebnih dohodkov ter življenjske ravni, saj se že preko 40 odstotkov osebnega do- hodka daje za hrano. Prav je, da name- njamo kmetijstvu večji delež naložb in da predvidevamo pospešeno rast druž- benega proizvoda kmetijstva v priho- dnosti, vendar pa nikakor ne moremo biti zadovoljni s potekom stvari, saj smo že krepko stopili v čas izvajanja programa. Družbeni dogovor o nalož- bah je še v usklajevanju, pogoji inve- stiranja so še predmet načelnih raz- prav, programi razvoja kmetijstva v občinah niso usklajeni z razvojnimi smotri na Slovenskem, ki dajejo naj- večjo prednost primarni kmetijski proizvodnji in višji stopnji samooskr- be. Trajne dohodkovne vezi med kme- tijstvom in živilsko industrijo in bla- govnim prometom, ki naj bi tudi zago- tovile sredstva za razvoj kmetijstva, šele nastajajo. Veliko vlogo pri razvoju našega kmetijstva ima seveda tudi SIP. Pove- čanje produktivnosti in zmanjševanje proizvodnih stroškov je možno le na temelju sodobnih postopkov in tehno- logije pri obdelavi zemlje in spravilu pridelkov ter še posebej krmskih rast- lin ter njihovi smotrni silaži in pripra- vi. Proizvodni program, ki ga z obra- tom, katerega odpiramo, zaokrožuje li- nijo priključnih kmetijskih strojev za spravilo in pripravo krme, kar je bi- stveno, saj traktor dobi svoj pomen za kmetijstvo šele s priključki. Proizvod- nja priključnih kmetijskih strojev je torej še kako pomembna za nadaljnjo mehanizacijo našega kmetijstva.« V nadaljevanju je Bole govoril o tem, da lahko Sipove stroje uporablja- mo tako v nižinskih kot višinskih pre- delih. Sodobni stroji pritegnejo mlade, da ostajajo na višinskih domačijah, kar je pomembno tudi z obrambnega stališča. Beseda je nanesla tudi na nuj- nost izvoza. JANEZ VEDENIK NovoSipovo tovarno kmetijskih strojev je odprl član predsedstva SR Slove- nije Tone Bole. S ZELENA LUČ ZA DEBRO V preteklem tednu so delegati zbora uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško sprejeli vrsto pomembnih odločitev za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva v občini. Glasovali so za sprejem predloga Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Laško in razpravljali o osnutku Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidar- nosti v stanovanjskem gospodarstvu, na katerega dele- gati niso imeli bistvenih pripomb. Prav tako so dele- gati zbora uporabnikov na zadnji seji potrdili finančni načrt združenih sredstev vzajemnosti za letošnje leto. Z zadovoljstvom so sprejeli tudi informacijo, da so objekti družbene stanovanjske gradnje v Debru zak- ljučeni in da se bodo občani v nova stanovanja lahko vselili že v tem mesecu. Na koncu seje so delegati čestitali Sonji Knez, sekretarki strokovne službe Sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Laško, ki je letos, za uspešno delo na področju družbenih dejav- nosti, posebej pri razvoju stanovanjske samouprave v občini Laško, prejela občinsko priznanje »2. julij«. M.A. LAŠKA OBČINAs SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLAN SPREJET Na zasedanju zborov Skupščine občine Laško je bil v preteklem tednu sprejet predlog družbenega plana občine Laško za srednjeročno obdobje 1981-1985. Do- kument je bil na zasedanju zborov sprejet brez pri- pomb, kar kaže, da je bil predlog dovolj dobro priprav- ljen ali pa delegati preslabo. Tudi na delo izvršnega sveta Skupščine občine Laško in upravnih organov delegati niso imeli pripomb, prav tako ne na informa- cijo o podpisu predloga družbenega dogovora o skup- nih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samou- pravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Na ločeni seji zbora združenega dela so delegati raz- pravljali o informaciji o poslovnih rezultatih organiza- cij združenega dela občine Laško za prvo tromesečje letošnjega leta in o stanju preskrbe z reprodukcijskim materialom ter o problematiki cenovnih razmerij v OZD. Ocenili so, da je situacija na teh področjih dovolj kritična, da se ji bo treba z vso resnostjo in odgovor- nostjo posvetiti. Prav tako problematiki zunanjetrgo- vinske menjave, saj sedanji razultati niso zadovoljivi. Po tej kritični oceni so delegati sprejeli sklep, da bo odslej zbor združenega dela na vsakem zasedanju obravnaval to problematiko in da morajo organizacije združenega dela vsak mesec sproti obveščati izvršni svet Skupščine občine Laško o doseganju plana ter o ostali tekoči problematiki. M.A. knv°v?JraJan°V GriŽ se je beležilo 250 predstavni- kov vseh generacij. GRIŽE SO BILE PRAZNIČNE BOJ NADALJUJE MLADI ROD Odkrili so tudi spominsko ploščo Osrednja občinska proslava 40- letnice vstaje slovenskega naroda je bila v soboto popoldne v Grižah, kjer je zbranim govoril tudi član sveta republike in udeleženec usta- novnega kongresa Komunistične partije Slovenije Albin Vipotnik Stergar. Slovesnosti, ki je bila v letnem gledališču Svoboda so se udeležili tudi narodni heroj Anton Vratanar Antonesko in številni pr- voborci, nosilci spomenice leta 1941 ter drusri. Albin Vipotnik, sicer domačin iz Griž, je v svojem govoru orisal do- godke v času pred Narodnoosvobo- dilno borbo in poudaril pomen revo- lucionarnega delavskega gibanja v Spodnji Savinjski dolini, oziroma v Libojah, Zabukovici in Preboldu. Albin Vipotnik je med drugim dejal: »Ob pojavu fašizma in nacizma je Edvard Kardelj na čebinskem kon- gresu namenil največ besed temu, da je treba partijo okrepiti in uspo- sobiti ter jo povezati z vsemi rodo- ljubi. Le tako bomo sposobni braniti domovino pred fašistično agresijo. Tu je pravzaprav že začetek naro- dnoosvobodilne borbe. Ta boj se je potem nadaljeval in dobival vse ja- snejše oblike v Šmiglovi zidanici, kjer je bil tudi tovariš Tito, in pozne- je v Joštovem mlinu in še kje. Celo stoletje je moralo preteči, da si je delavski razred priboril osnovne so- cialne pravice. Sele v samoupravni socialistični družbi je delavec, s tem ko je pridobil proizvajalna sredstva v upravljanje, postal resnično svo- boden človek, Toda boj se s tem ni končal. Vsi vemo, da delovni človek še ne razpolaga v celoti z rezultati svojega dela. Nima še zadostnega vpliva na minulo delo in še bi lahko našteval. Boj na tem področju se na- daljuje in je še kako potreben. Bitko na tem področju pa bo nadaljeval mlajši rod, ki mu zaupamo in verja- memo, da bo čvrsto stopal po poti, ki sta jo začrtala partija in tovariš Tito.« S sobotno prireditvijo pa so v Gri- žah počastili tudi 60-letnico domače Svobode, ki je igrala pomembno vlogo tudi v revolucionarnem delav- skem gibanju, saj so bili v njej zbra- ni vsi napredni in pošteni ljudje. V bogatem kulturnem sporedu so so- delovali pevci, pevke iz Griž, godba na pihala iz Zabukovice in recita- torji. Pred prireditvijo v letnem gledali- šču pa se je pričal pohod krajanov. Udeležilo se ga je 250 pohodnikov, ki so krenili na pot s Šprajčevega hriba do Minerve. Tam je bila krajša slovesnost ob otvoritvi spominske plošče v spomin na napad na rudnik Zabukovica v noči od 24. na 25. av- gust 1941. Spominsko ploščo je od- kril prvoborec Peter Šprajc, o tem, kako je akcija potekala, pa je pripo- vedoval udeleženec akcije pred 40 leti Ivo Ludvik Zupane. JANEZ VEDENIK udeliženir°,fl!aV letnem gledališču Svobode v Grižah je zbranim spregovoril __ nec ust*novnega kongresa KPS Albin Vipotnik. Spominsko ploščo ob 40 letnici napada na rudnik Zabukovica je odkril prvoborec Peter Sprajc 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 SREČANJE BORK XIV. DIVIZIJE STKALE SO SE TRDNE VEZI Utrinki s tretjega srečanja bork na Dobrni V počastitev dneva borca, so se v petek, 3. julija, na Dobrni zbrale borke legen- darne XIV. divizije. Prišlo jih je petindvajset. To je bilo njihovo tretje srečanje. V petek so si ogledale Do- brno in obiskale koncert v Zdraviliški dvorani, na kate- rem so nastopali: mešani pevski zbor Kulturno umet- niškega društva Kajuh - Do- brna z dirigentom Emilom Lenarčičem, recitatorji ZSMS Dobrna in mladinski mešani pevski zbor osnovne šole XIV. divizije. V soboto zjutraj so odšle v nekaj kilo- metrov oddaljene partizan- ske Brdce, z njimi tudi nekaj zdraviliških gostov in doma- činov. Tam so položile venec na grobove padlih borcev XIV. divizije, predsednik Socialistične zveze, Rajko Čižek, pa je imel govor. Te- mu je sledilo tovariško sre- čanje. Borke se pohoda XIV. di- vizije zelo dobro spominjajo. V tistem času so bile stare povprečno šestnajst, sede- mnajst let, skoraj vse so bile bolničarke. Zbrane so bile z vseh vetrov, le domačink za- radi konspiracije ni bilo. Za bolničarke so bili tisti časi izredno hudi. Primanjkovalo je obvez, zdravil, borcem pa je bilo treba pomagati. Po- magale pa so jim lahko le ta- krat, ko so počivali, tako da za bolničarke časa za počitek ni bilo. Najbolj pa jih je pe- stil hud mraz. Temperatura je bila tako nizka, da jim je zmrzovalo celo orožje. Na pohodu so bili dan in noč, marši so se izmenjevali z borbami. Vse to je ostalo za- pisano v njihovem spominu. Nada Majcen je doma iz Sarajeva, sedaj pa živi v Sloveniji, v XIV. divizijo je prišla z Rabsko brigado iz ta- borišča na Rabu. Kot bolni- čarko so jo priključili Šercer- jevi brigadi. Pohoda se spo- minja takole: »Žensk nas je bilo na pohodu malo, kljub temu pa smo veliko naredile. Bile smo popolnoma enako- pravne s fanti, upam si celo trditi, da smo pretrpele še malo več. Nikakor nismo ču- tile, da bi bile kaj drugačne od fantov, da bi bile ženske. Najhuje je bilo na Graški go- ri, gori jurišev. Trpeli smo la- koto, napore, mraz in stalni boji. Če sedaj premišljujem o tem, se mi ne zdi resnično, da smo lahko toliko pretrpe- li. V tistem času so se stkale med ljudmi resnične vezi. Moč za vse to pa nam je daja- la misel na svobodo in lepšo bodočnost. Usodo so nam lajšali štajerski kmetje, ki so nam pomagali, meni osebno Lesjakova mama, ki mi je pomagala, ko sem bila ranje- na. Za to sem ji globoko hva- ležna.« Tudi dr. Lidija Čerin je doma iz Sarajeva in je v XIV. divizijo prišla kot bol- ničarka iz Rabske brigade. »Najbolj se spominjam mra- za. Ta je bil za ranjence še posebno hud. Tudi sama sem bila ranjena in to že na začetku pohoda. Ker pa sem lahko hodila, sem skupaj z drugimi prehodila vso pot. Tako je bilo tudi z ostalimi ranjenci, ki so lahko hodili. Le najtežje ranjence smo prepuščali v oskrbo kme- tom, vsi ostali pa so hodili z nami, saj so bili tako še naj- bolj na varnem. Najhujše spomine imam na Graško goro, kjer je padlo mnogo naših mladih borcev, med njimi tudi komandant Ronko.« Pepca Lovše, ki je na po- hodu opravljala funkcijo namestnika komisarja, pra- vi, da se poleg hudih spomi- nja tudi veselih dogodkov. Čeprav so se po cel dan bori- li, so za večerni miting vedno našli moči, pa četudi jih je drugi dan čakala težka bor- ba. Vse to so lahko vzdržali, ker so bili mladi, polni moči, privajeni na slabo in ker so verjeli v idejo, za katero so se borili. BARBARA DEŽNAK MOZIRSKA BLAGOVNICA ODPRLI LE DEL Pridobitev za celotno dolino Bilo je brez govorov, god- be in zakusk in morda tudi zategadelj bolj prisrčno. Ta- ko je bilo namreč v petek, 3. julija, ob sedmih zjutraj, v novi blagovnici trgovskega podjetja Savinje v Mozirju, ki so jo izročili namenu. In še zdaj ne v celoti. Ker Alpos v Šentjurju hi pravočasno do- bavil opreme za dve nad- stropji blagovnice, je tokrat zaživelo le pritličje, sicer pa tisti del, ki so ga Mozirjani najbolj nestrpno pričakovali. To je namreč samopostrežni del za prodajo živil in gospo- dinjskih pripomočkov. Z otvoritvijo enega dela blagovnice je kolektiv Savi- nje izpolnil veliko nalogo. Novi prodajni prostori imajo okoli 450 kvadratnih metrov, so lepi, svetli, blago v njih pa primerno razvrščeno. Pravijo, da bodo celotno blagovnico odprli čez kak mesec, sicer pa bo ta datum v prvi vrsti odvisen od doba- vitelja opreme. Na vsak na- čin pa bo zaključno slavje septembra, za praznik mozir- ske občine. Z izgradnjo novega po- slopja za blagovnico so se v kolektivu odprle tudi mož- nosti za specializacijo ostalih trgovin in prav tako za uve- ljavitev novih. Predvsem ra- zmišljajo o prodajalni opre- me za šport in rekreacijo, morebiti tudi na povečano ali samostojno papirnico in knjigarno in morda še na kaj. Kako težko so Mozirjani čakali na otvoritev nove bla- govnice, se je videlo v petek zjutraj, saj je bila sicer velika trgovina v trenutku polna kupcev. Očitno zadovoljnih, saj so imeli povsem drugač- ne možnosti in pogoje za izbiro blaga. Celo teletine ni manjkalo. Stara samopostrežna trgo- vina je zdaj zaprta. Kot vse kaže, bodo v njej uredili pro- store za družbeno prehrano. V kakšnem obsegu bodo šli na tej poti, je zaenkrat težko reči. Na vsak način pa že za- misel sama zasluži vso po- zornost. Mozirje in Gornja Savinj- ska dolina sta dobili po- membno blagovno hišo, ki bo, ko bo povsem odprta, še bolj povečala možnosti za nakupe vseh vrst blaga doma. M. BOZlČ Prve minute v novi blagovnici Savinje v Mozirju LUDVIK REBEUŠEK- 60 LET Naj bo ta zapis skro- mna pozornost do živ- ljenjskega jubileja in de- la, ki ga je opravil na na- jrazličnejših področjih, vse od strokovnega šol- stva za blagovni promet, do turizma, še posebej zdraviliškega in na dru- gih področjih. Magister ekonomije in profesor Ludvik Rebeu- šek slavi te dni svoj šest- deseti življenjski jubilej. Slavi ga v času, ko je le nekaj mesecev zunaj ak- tivnega dela, pa navzlic temu in kljub bolezni ni pretrgal stike s šolo. Na področju izobraže- vanja kadrov v blagov- nem prometu je nadalje- val bogato celjsko tradici- jo in ji dal novo vsebino. Na tem področju se je uvrstil med vodilne stro- kovnjake ne samo v Slo- veniji, temveč tudi v drža- vi. Kot dolgoletni ravna- telj trgovske šole in poz- neje šolskega centra za blagovni promet je dal nešteto pobud za poveza- vo teoretičnega in prak- tičnega pouka. To njego- vo pobudo so prevzele vse šole za prodajalce v Sloveniji in mnoge tudi v drugih republikah. Uve- ljavil je trdne vezi pove- zovanja med šolo in orga- nizacijami združenega dela, opozarjal na položaj učenca poklicne šole, od- piral vrata za izobraževa- nje ob delu in še in še. Pri tem ni bil samo Celjan, ni skrbel samo za razvoj in krepitev celjske trgovske šole ali kakor koli se je že imenovala, marveč je po- magal tudi pri ustanavlja- nju šolskih centrov za blagovni promet v drugih mestih, sodeloval pri se- stavljanju učnih progra- mov za šole prodajalcev, za poslovodsko in komer- cialno šolo. Bil je med pobudniki za ustanovitev Skupnosti šolskih centrov za bla- govni promet Slovenije, ki jo je kot predsednik vodil ves čas aktivnega dela. Ob upokojitvi mu je ta skupnost izrekla naj- višje priznanje. Ni ga ra- zrešila dolžnosti, marveč mu jo je podaljšala za eno leto, po tem času pa priz- nala naziv častnega člana! Le malokdo se lahko pohvali, da je v času ak- tivnega dela vodil grad- njo dveh šolskih poslopij. Prav v teh akcijah se je pokazala velika prednost povezovanja šole z zdru- ženim delom. Obe šoli stojita ob Ulici 29. no- vembra. Toda, njegov korak se ni ustavljal samo pri izo- braževanju delavcev za blagovni promet. Veliko je dal turizmu, še posebej zdraviliškemu, saj je bil med ustanovitelji Zveze naravnih zdravilišč Slo- venije. Njen amaterski tajnik je bil skoraj dvajset let. Kot turistični delavec je cenjen v državnem in mednarodnem merilu. To svoje znanje je obja- vil tudi v knjigi o raziska- vi tržišča. Plodno in bogato delo, ki se nadaljuje še zdaj. Zato ob jubileju ne le stisk roke, marveč najlep- še želje za zdravje. M.BOZIČ BRIGADA NA DELO V nedeljo dopoldne je odšla na Zvezno delovno akcijo Slovenske Gorice-Haloze mladinska delovna brigada Slavka Šlandra iz Žalca. Delali bodo v občini Ptuj in Lenart pri kopanju jarkov za vodovod. Kot nam je pred odhodom povedala komandirka brigade Irena Briner, so na delovno akcijo odšli mladi fantje in dekleta iz organiza- cij združenega dela občine Žalec, ki so na podobnih akci- jah že bili. Na sliki: Pred odhodom iz Žalca. T.TAVČAR CELJANI NA FRUŠKI GORI Od drugega do šestega julija je bil na Fruški gori pri Novem Sadu 21. tradicionalni tabor planincev-železničar- jev Jugoslavije. Lani je bilo takšno srečanje v Celju, letos pa se je šestdeset planincev-železničarjev iz celjskega ob- močja podalo na Fruško goro, kjer so tabor pripravili tovariši iz društva Kosovo polje. Tako je okoli tisoč planincev iz čestnajstih planinskih železničarskih društev v Jugoslaviji sodelovalo v zanimi- vem programu, ki je zajemal najrazličnejša tekmovanja v planinskih veščinah in spretnostih, še posebej v orienta- ciji. Sicer pa je bil tudi ta tabor najlepša priložnost za navezovanje novih stikov, za sklepanje novih tovarištev, za utrjevanje bratstva med našimi narodi in narodnostmi. MB V ŽALCU PRODAJALNA AVTO CELJE V počastitev Dneva borca, 40-letnice vstaje in praznika občine Žalec so v četrtek popoldne v Žalcu odprli v novem poslovno stanovanjskem bloku v Cankarjevi ulici tudi prodajalno avtomobilov in rezervnih delov Avto Ce- lje. Prodajalno, ki meri 190 kvadratnih metrov, je odprl predsednik OK SZDL Žalec Ivo Robič. Direktor Avto Celje Ivan Požlep je povedal, da je vrednost te prodajalne 5,25 milijonov dinarjev. V njej bo zaposleno pet delavcev, po starostni sestavi pa bo to najmlajša organizacijska enota. Od nje pričakujejo rentabilno poslovanje. JANEZ VEDENIK DOBJE PRI PLANINI: POKAŽI KAJ ZNAŠ Letos se bodo 26. julija že devetič zapovrstjo na Dobju pri Planini srečali na prireditvi Pokaži kaj znaš recitatorji, pevci, instrumentalisti, humoristi in vsi tisti, ki jim je ta prireditev prirasla k srcu. Skrbna organizacija iger Pokaži kaj znaš je v rokah domačega prosvetnega društva Franc Vrunč, ki bo prijave nastopajočih sprejemalo do 15. julija. Da pa bo še bolj prijetno in veselo, bodo poskrbeli humorist Celjski Pol- dek, člani ansambla Savinjskih 7 in domači kulturni de- lavci. MP JU, HU, HU... KONEC ŠOLE Tako in podobno so ob koncu junija zavriskali vsi otroci, ki so v tem šolskem letu hodili v osnovne šole. Oni iz srednjih, so to storili že prej. In tudi te tri deklice iz podružnične osnovne šole v Novi Štifti so veselih obrazov zapustile šolsko poslopje, tokrat obložene, tudi z risbami in drugimi izdelki, ki so jih napravile med letom. Pa vesele in prijetne počitnice vsem skupaj! MB Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 7 ČAKALNE DOBE V ZDRAVSTVU ODPRAVITI JIH JE Predvsem boljša organizacija in delitev dela, potem šele prostorski in drugi pogoji Nihče ne čaka rad. Zla- sti v teh časih, ko se nam vsem kdo ve kam, mudi. Z vsako minuto, kaj šele uro ali dnem, ki jo izgubi- mo s čakanjem, se v nas zajeda črv slabe volje in kaj hitro pridrejo na dan tudi besede nejevolje, be- sede onemogle jeze. Če pa pri tem še nisi ravno v naj- boljši koži, se to zgodi še prej. V čakalnici zdrav- stvene službe, pa naj bo osnovne ali bolnišnične, se to zgodi silno rado in hitro. Najbolj glasni so se- veda tisti, ki jim zdravni- ška pomoč še ni tako neobhodno potrebna, ti- sti, ki so lahko. Stara re- snica je, da je verjetno naj- huje bolan tisti, ki čisto mirno in čisto tiho sedi v kakšnem kotu in še poslu- ša ne, ko drugi pravijo: »Štiri ure že čakam...« »Za dva meseca naprej naročajo.« »Pogledat sem prišel, kaj je z izvidi. Pred tremi tedni sem bil tukaj, pa še nič ni.« In tako na- prej in tako dalje. Vendar, ne jezijo se samo bolniki. Tudi zdravstvenim delav- cem pogosto prekipeva. Pa sodelavcem bolnika, ki se čisto dobro počuti, a mu specialist ne da zelene luči za delo, natančneje, njegov zdravnik nikakor ne dočaka izvida. Izgub- ljenih ur in dni pa je vse več, vse več sredstev gre za denarna nadomestila odsotnosti z dela, izpadi v proizvodnji so vse večji. Ni torej čudno, da je zdravstvena služba in šir- ša družbenopolitična skupnost napovedala voj- no čakalnim dobam. So- vražnika pa je treba poz- nati. Z NAROČANJEM HITREJE DO ZDRAVNIKA V osnovni zdravstveni službi se le izjemoma zgo- di, da ne bi bil človek, ki išče pomoč, sprejet še istega dne. Zgodi pa se ra- do, da je treba potrpeti tu- di nekaj ur. »Le z naroča- njem ponovnih pregledov pacientov je mogoče skrajšati čakalne dobe«, pravi zdravnik iz Šmarja, Janko Čakš. »Seveda, prelepo bi bilo, če bi vsi čakali največ 15-20 minut, toda čakanju na laborato- rijske in druge izvide se ni mogoče izogniti. V zdrav- stvenem domu v Šmarju naročamo vse ponovne preglede. Na dan, na uro je že težko, zlasti zaradi velikosti, raztresenosti in slabih prometnih povezav na območju, ki ga pokri- vamo. Ne glede na naroča- nje prihajajo ljudje takrat, ko imajo prevoz. Zdrav- stveni delavci skušamo čakanja čim bolj skrajšati, zato tudi ni raznih jutra- njih zamud, ki nikomur niso ljube, prav tako smo poskusili tudi s popoldan- skimi ordinacijami. Cez poletje zaradi dopustov to ne bo šlo, do jeseni pa bo- mo proučili uspešnost po- poldanskih ambulant. Tu- di s prednostnimi ambu- lantami smo marsikaj re- šili. Ne moremo pa tiste- ga, kar ni v naši moči. Mi- slim, na čakanje na izvide od specialistov. Več kot 10 dni ne bi smeli čakati na izvid, pa se zgodi, da ga tudi 3 do 4 tedne ni. Z in- ternističnimi in nekateri- mi laboratorijskimi izvidi je najhuje. To bi morali re- šiti, res pa je spet, da so čakanja pri specialistih pogosto pogojena s pre- več množičnim pošilja- njem na take preglede. Toda, dokler bomo v osnovni zdravstveni služ- bi zdravniki tako obreme- njeni, kot smo sedaj, ne bo časa za bolj pogloblje- no delo in v takem prime- ru je še vedno najmanj ne- varna rešitev napotnica za specialista.« Tako je povedal zdrav- nik iz Šmarja, tako je po- vedala večina zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz osnovne zdravstvene službe. O ča- kalnih dobah v zdravstve- nem domu v Šentjurju je zdravnik Anti Svetina povedal, da jih skoraj ni, kadar vsi zdravniki dela- jo, da ponovne preglede naročajo na dneve, »na preglede pri specialistih pa je treba precej čakati, čeprav se tudi tam izbolj- šuje«. V Žalcu si po bese- dah direktorja Marjana Goloba prav tako belijo glave zaradi pregledov pri specialistih. »To bi morali rešiti predvsem zaradi ne- potrebnega podaljševanja bolniškega staleža. V na- šem zdravstvenem domu smo zaradi tega uvedli okulistično ambulanto. Več kot 14 dni ni nikomur treba čakati na pregled, čeprav dela okulist samo enkrat tedensko. Tudi si- cer ni dolgega čakanja, ra- zen pri zobozdravnikih, kjer je treba čakati na prvi pregled kak mesec, na protetična dela pa 3-4 me- sece.« Na zobno protetiko je treba še dlje čakati na primer v Vojniku. Pod pol leta se ne pogovarjajo. Boljše je pri naročilih za zdravljenje. Zobozdrav- nik Karel Jaušek je pove- dal, da naročajo na eden do dva meseca, takrat pa na ure, tako kot je tudi drugje v zobozdravstvu navada. Sicer pa je glavna medicinska sestra Mija Drobnič za ostalo dejav- nost v tamkajšnji zdrav- stveni postaji povedala, da sicer lepo poteka po ustaljenem redu, ki pa se zaradi pomanjkanja zdravnikov rad podre. Ta- ko kot se v celjskem zo- bozdravstvu odraslih rado podre zaradi pomanjkanja materialov ali dvoizmen- skega dela v istih ordina- cijah. Dolgih, neupravičenih čakalnih dob praktično v osnovni zdravstveni služ- bi nikjer v regiji ni. Tudi tisti časi, ko so zdravniki pričenjali z delom, ko so se dobro naspali, spili ka- vico in še kaj, so za nami. Sicer pa, če hočejo vsej množici, ki čaka nanje, za- želeti vsaj dober dan, mo- rajo z delom pričeti pravo- časno. Le tako je tudi do- volj časa za izpolnitev vseh mogočih in nemogo- čih administrativnih za- htev, s katerimi se sreču- jejo sestre. Ob sedanji obremenitvi s temi deli si je tudi težko zamišljati še dodatne spiske, ki bi bili potrebni za naročanje na ure. DELITEV DELA IN NAGRAJEVANJE Vsi povprek se spotika- mo ob dolge čakalne dobe pri specialistih in spreje- mih v bolnišnične oddel- ke. Primarij Janez Jen- šterle, član kolektivnega poslovodnega organa Zdravstvenega centra Ce- lje za bolnišnično in spe- cialistično dejavnost, nam je o tem veliko povedal. Najprej, da moramo ločiti med čakalnimi dobami za preglede in tistimi za sprejem in zdravljenje bolnikov, ki jim je zdrav- ljenje potrebno, a ne nuj- no in čakalnimi dobami za izvide. To zadnje moti zdravstvene delavce in bolnike, saj temu včasih poleg objektivnih težav botruje tudi slaba organi- zacija dela. Tudi čakanje na preglede pri speciali- stih je pogosto na rešetu. V celjskem Zdravstve- nem centru pa pri nekate- rih službah nastopajo kar vse tri oblike, pri drugih spet nobena. Vedeti pa moramo, da za nujne pri- mere čakalnih dob ni, vsaj ne tistih, ki jih merimo z dnevi. Poglejmo, do kakš- nih podatkov so prišli marca. Na ginekologiji in poro- dništvu ter operativnih oddelkih na preglede ni treba čakati, razen pri or- topedih in v ambulanti za kirurgijo ožilja. Pri inter- nistih je treba počakati 7-14 dni. Sredi marca je na primer na internistični pregled čakalo 550 pa- cientov. Po njihovih po- datkih pa je treba čakati na izvide in odpustnice po 14 dni - zaradi pomanjka- nja administrativnih de- lavcev. No, v povprečju bo to menda kar držalo. Na fizikalno in delovno terapijo ni treba, čakati, pač pa na rentgen. Res je tudi tam dosti bolje kot pred leti, saj rentgenske preiskave nadomeščajo druge, pa vendar je v bol- nici potrebno še najdlje čakati na slikanje ožilja 14 dni, v zdravstvenem do- mu pa bistveno dalje - za slikanje želodca na primer celih devet tednov. Patomorfologija, se pra- vi mikroskopske preiska- ve tkiv in celic trajajo 2-3 tedne. Po starejših meto- dah sicer tu brez čakanja ne gre, zato pa delajo v nujnih primerih tako ime- novan mrzel rez, kjer je izvid lahko že v 20 minu- tah. Ortopedi so v naših ča- sih zelo iskani specialisti, zato ni čudno, da je treba na pregled čakati po 10 te- dnov, tisti, ki so v bolni- škem staležu, pa še vedno po 4-5 tednov. Tudi na sprejem na oddelek je tre- ba čakati 4-6 tednov, za nekatere oblike ortoped- skega zdravljenja (to velja za endoproteze) pa tudi 2-3 mesece. Pri specialistih za ušesa, nos in grlo je treba potrpe- ti od enega tedna oziroma za preiskave sluha do ene- ga meseca in za sprejem na oddelek do dva mese- ca, pri okulistih, ki so med prvimi uvedli dvoizmen- sko delo, pa je vseeno tre- ba čakati na preglede za očala kar dva meseca. Še dobro, da za druge stori- tve in za sprejem na odde- lek ni treba čakati, saj naši občani radi krenejo po očala tudi drugam, pa če- prav izven naše zdravstve- ne regije. Le kdo bi jim zameril! Pri specialistih za pla- stično kirurgijo in kirurgi- jo roke za preglede ni tre- ba čakati, pač pa za spre- jem do dva meseca. Pri njih, kot na poškodbenem oddelku in ambulantah, na izvide ni treba čakati, ker ga dajo »v roke«. Kot pri kirurgiji notranjih or- ganov in še kje. Pri po- škodbah je vredno pouda- riti tudi to, da naročajo kontrolne preglede na dan in na uro, kar odlično deluje, saj so odstopanja izredno majhna in nasta- jajo le zaradi težav s pre- vozi. Ker očitno je, da se da tudi z organizacijo zdravstvene službe veliko narediti! Pri kirurgiji notranjih organov, kjer z izvidi ni težav, tudi na preglede ni treba čakati. Drugače pa je s sprejemi na zdravlje- nje, saj je število postelj omejeno. Seveda, pre- dnost imajo rakasta obo- lenja, kjer je treba čakati največ nekaj dni, pa še to v glavnem bolj po volji bolnikov. Drugače pa je z bolniki, ki imajo žolčne kamne, bolezen, ki jo nosi s sabo vse boljši standard. Toliko jih je, da trenutno naročajo za operacije v drugi polovici novembra. Le malo bolje je z operaci- jami kil in golšavosti. Teh čakalnih dob ni mogoče skrajšati, vsaj v sedanjih prostorskih pogojih ne. zlasti zaradi pomanjkanja operativnega prostora. KAJ STORITI? Število obiskov pri spe- cialistih je iz leta v leto večje. Le dvoje lahko bi- stveno doprinese k zmanj- šanju čakalnih dob: dogo- vor z osnovno zdravstve- no službo o delitvi dela, da bi prihajali k speciali- stom res tisti, za katere je to potrebno in pa smotrno nagrajevanje zdravstve- nih delavcev - po delu to- rej. Sporazum o delitvi de- la v republiki že imamo, v okviru zdravstvenega centra pa ga šele priprav- ljajo. Vrsta stvari je, ki bi jih lahko naredili v osnov- ni zdravstveni službi. Na primer, če bi pri boleči- nah v križu takoj pričeli z dogovorjenim zdravlje- njem, bi niti polovici bol- nikov ne bilo treba k spe- cialistu. Sicer pa je sedaj tako modni izrek: »Ojača- ti osnovno zdravstveno službo!« Res, to je tista glavna usmeritev, ki bi prihranila veliko časa, da o denarju sploh ne govo- rimo. Po drugi strani pa je re- šitev tudi v nagrajevanju zdravstvenih delavcev. Primarij Jenšterle, pa tudi marsikdo drug, ki mu ni vseeno, kako poteka delo v zdravstvu, to poudarja. Žal pa v zdravstvu to še nikjer ni izpeljano, torej bi bilo nesmiselno čakati na dokončne, jasne rešitve. Zdaj, pri ponovnem obli- kovanju samoupravnega sporazuma o delitvi sred- stev za osebne dohodke in nagrajevanje po delu (zad- nji je neslavno propadel, ker je razvrščal delavce Zdravstvenega centra v kar 35 razredov), bi se to dalo. Z razvrščanjem v malo število razredov, funkcionalnimi dodatki, predvsem pa s ponovno uvedbo tako imenovane- ga gibljivega dela osebne- ga dohodka, tudi limitira- na sredstva za zdravstve- no varstvo ne bi mogla bi- ti več večni izgovor za vse nepravilnosti v zdravstvu. Če bi se zdravstvenim de- lavcem na žepu poznalo, koliko so naredili, bi se tu- di čakalnice hitreje praz- nile. Sicer pa prve spre- membe že pripravljajo, saj jih zahteva sporazum o postopkih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. MILENA B. POKLIC Dr. Anti Svetina Dr. Janko Čakš Tri generacije v čakalnici 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 BORIVOJ WUDLER !* Po lastnem tehtanju in spoznanju je zatrjeval, da nima življenjepisa. Tako je zapisano v izdaji njego- [ vega dramskega prvenca (tragifarsa) Perpetuum ; mobile, izdanega pri za- ložbi Obzorja pred dvema letoma. • Borivoj Wudler ali Bori, kot smo ga klicali znanci in prijatelji, se je rodil ] 1932 leta v Slovenj Grad- cu. Gimnazijo je končal v Celju, v Ljubljani pa je ' študiral primerjalno knji- ževnost. Kmalu se je za- poslil, bil v različnih služ- , bah in nekaj časa tudi pri i našem časniku za tehnič- nega urednika. Njegova dominantna stalnica pa je ' bila literatura in po svoje i tudi svet slikarstva, ki se mu je najraje predajal v groteskno liričnih akva- ; relih, saj mu je tehnika te- ' /a subtilnega slikarskega izražanja omogočala • mnoge notranje identifi- kacije z zunanjim svetom. Zadnji daljši pogovor sva imela na njegovem domu v Šentjurju. Bilo je pred premiero njegovega drugega odrskega dela (prva premiera je bila Perpetuum mobile v SLG Celje v sezoni 1974/75) Odprite vrata, Oskar prihaja, lansko je- sen. Tedaj seveda še slutil nisem, da bo čez dobrega pol leta še mlad, a že preutrujen legel k trajne- mu počitku, da nam bo povod za ponovno ra- zmišljanje o absolutnosti, nehanju, njegovi vedno nervozni cigareti, sicer pa izredno prijetnem sogo- vorništvu in vedno ra- zmišljajoči napetosti. Takšnega ga bomo odslej tudi najbolj pogrešali. Prav pred kratkim mu je revija Obrazi izdala samo- stojni natis njegovega dramskega dela Odprite vrata, Oskar prihaja, opremljenega s fotografi- jami mojstra Berka in ra- zveselil se je tega založni- škega dejanja. Tudi sicer je objavljal v slovenskih revijah: v Dialogih, Pro- blemih, Sodobnosti in se- veda v Obrazih. Letos je prejel priznanje Kulturne skupnosti Celja. Njegova bibliografija je nepopolna in še čaka urejevalca, če- prav ne bo izredno dolga, kot ni bilo dolgo njegovo med filozofijo in umet- nost razpeto življenje, bo vredna temeljite pozorno- sti. Predvsem zaradi nje- govega deleža sodobni slovenski drami, kratki prozi, eseju in drugim pu- blicističnim in literarnim zvrstem. Iz tega, kar smo lahko doslej prebrali iz- pod njegovega peresa, zlasti tisto, kar je bilo na- pisano za gledališče, bi lahko izoblikovali nasled- njo misel: v mnogočem je vrednost njegovega ustvarjanja tudi v tistih delih, ki jih še ni napisal, a sodijo v njegov svet in njegovo pojmovanje na- šega kozmosa. Zato bo knjižna polica našega gle- dališča ostala na nekate- rih mestih za vedno praz- na, kot je Bori za vedno in mnogo prezgodaj odložil svoje ustvarjalno pero. DRAGO MEDVED SVIBNO PRI RADEČAH ZAVZETI ZA UMETNOST Za kulturno dediščino odbor pri KS Spomeniškovarstvena in ureditvena dela pri sviben- ski cerkvi sv. Križa so se pri- čela že pred leti. Neznatna stavba je bila prej znana le ozkemu krogu strokovnja- kov, ki so v njej videli znači- len primer tako imenovane laške poznoromanske skupi- ne cerkva. V letih, ko so jo obnavljali, pa se je šele raz- krila njena prava starodavna podoba. V jedru še roman- sko stavbo, ki je v svoji pr- votni obliki verjetno nastala v 13. stoletju, so v 14. stoletju povečali in kmalu tudi posli- kali. Takrat je dobila svoj kvadratični prezbiterij in prav takšno zakristijo, poz- neje pa so jo še razširili, tako da so ji prizidali severno la- djo, nekdanjo masivno se- verno steno pa so spremenili v gotsko, z arkadnimi loki opremljeno steno, ki je imela le še značaj povezovalnega elementa med osrednjo in novo severno ladjo. Cerkev, ki hrani poleg srednjeveških fresk tudi dra- goceno Pieta iz začetka 15. stoletja, je ohranila številne elemente svoje prvobitnosti, ki kot šolska knjiga razode- vajo njeno večstoletno rast in razvoj. Vse te elemente nameravajo nakazati tudi pri zdajšnjih obnovitvenih de- lih. Na zunanjščini in v no- tranjščini jo obravnavajo ta- ko, da bo njena podoba kar najbolj podobna tisti iz got- ske dobe, izpred približno petsto let, dobe, ki je vtisnila stavbi njene najbolj značilne poteze. Pred nedavnim so pričenjali obnavljati ome- te, ki so gladki, apneni, »gotski«. V ometih so naz- načene tudi starejše faze stavbnega razvoja, vendar tako, da ne motijo sklenje- nosti celote. O delih, zlasti pa izredni podpori krajanov, kulturne skupnosti Laško in kultur- ne skupnosti Slovenije, je pred nedavnim razpravljal tudi odbor za varstvo kul- turnih spomenikov pri kra- jevni skupnosti Svibno. Podprl je sklepe strokovne komisije, formirane pri Za- vodu za spomeniško var- stvo v Celju, ki je začrtala pot nadaljnje obnove tega pomembnega spomenika, in tako vse kaža, da bodo za letos predvidena dela kma- lu končana. Spomeniška stavba na Svibnem bo zasijala v novi preobleki, v pripravi pa je tu- di spomeniški vodnik, ki bo obiskovalcem posredoval o njej najpotrebnejše informa- cije. V naslednjih letih bodo nadaljevali z detaljnimi re- stavratorskimi deli in s pre- zentacijo spomeniške opreme. ZDENKA STOPAR MALI VOKALI IN KAJ BO Z VELIKIMI... Prijetna glasbena osvežitev iz Prebolda Le redko kdo je s svojim nastopom na javnih radij- skih oddajah Radia Celje ta- ko zelo navdušil, kot na zad- nji v hotelu Prebold skupina Mali vokali. Prikupna skupi- na je najprej osvojila občin- stvo s svojo pojavnostjo in strogo profesionalnim nasto- pom, ki je za šesterico najst- nikov res presenetljiv. Nato so zaigrali - in navdušili. Kdo so Mali vokali, pravi otroški rok and roll bend? Branka Jane, 12 let, igra or- gle in tamburin; Katka Ma- linger, 12 let, igra kitaro; Marija Krk, 12 let, igra flau- to; Katarina Hribar, 11 let, igra bas; Karmen Škorjanc 12 let, igra klavir in Joži Škorjanc, 9 let, igra bobne. Vsi skupaj so Mali vokali, skupina, ki jo je »ustanovil« Jože Škorjanc, glasbeni za- nesenjak iz Prebolda, vodja skupine Vokali, zborovodja in še kaj. Ce bodo »Mali« ta- kole nadaljevali, je vpraša- nje, kaj bo z »Velikimi«, so se spraševali ljudje po pri- srčnem nastopu petih deklet in devetletnega korenjaka. Mali vokali so pričeli re- sneje igrati skupaj in vaditi letos, ko je Jože Škorjanc uvidel možnost, da usmeri njihove glasbene želje in za- nimanje v novo smer. Katka, Katarina, Branka in Karmen so veliko nastopale na najra- zličnejših proslavah, a to jim je bilo premalo. Ker imajo vsi radi sodobnejšo glasbo, so si seveda zaželele tudi drugačnih nastopov. Navdu- šile so še prijateljico Marijo in ker rok and roll skupine ni brez bobnarja, so v svojo skupino pritegnile še Jožija, ki je že od najrosnejših let rad bobnal. »Ce ni bilo dru- gega, pa po stolih in mizah«, pravi Karmen. Vsa dekleta so tudi gojen- ke glasbene šole in zato je bilo treba njihovo znanje le pravilno usmeriti. In Jože Škorjanc je poskrbel za to. Napisal jim je note za nekaj pesmi, na pomoč so prisko- čile še Valerija Dolar iz pre- boldske osnovne šole in Ta- nja Cehner iz žalske glasbe- ne šole in skupina je dobila tudi primerno glasbo. »Najraje igramo izvirno glasbo, saj kopiranje drugih skupin in njihove glasbe ni preveč zanimivo«, pravi Kar- men. »Branka napiše besedi- la, očka in obe tovarišici pa note. In potem igramo.« Nastopajo še ne veliko. Prvič so se resneje predsta- vili na že tradicionalni prire- ditvi »Pesem, mladost«, ki jo radno pripravljajo v žalski občini. Nato so dvakrat na- stopile na šoli in enkrat v Žalcu, ter, seveda, na javni radijski oddaji Radia Celje in Hmezada v hotelu Prebold. Doslej obvladajo tri pesmi, a učijo se jih še več, saj bi radi izpopolnili svoj repertoar. Igrajo dve svoji pesmi - Din, din, din in Češnja, ter Domi- celjevo Slovenskega naroda sin. Zadovoljivi instrumental- ni izvedbi so pridružili dobre vokalne izvedbe štirih dekli- ških mladostnih glasov. Zbi- rajo se vsaj enkrat na teden in vadijo. »Toda, več kot pol ure z njimi ne moreš delati zbrano,« pravi Jože Škor- janc. »Preveč jim upade zbranost, zato tudi v tem ča- su še ne obvladajo več kot treh pesmi.« Kljub obveznostim v šoli, glasbeni šoli in krožkih, naj- dejo Mali vokali dovolj časa tudi za veselje, ki jim ga po- nuja njihova skupina. »Na plesih še ne nastopamo, mo- goče bomo kdaj nastopili pred našimi vzorniki - veli- kimi Vokali. Najraje pa bi si sedaj uredili garderobo, da bi bili lepši na odru,« pravi Karmen. In zakaj je samo Joži v skupini zastopnik močnejše- ga spola, sprašujemo. »Fant- je niso resni. In še nič ne zna- jo. Me bi rade, da bi znali igrati tudi kakšen instru- ment, pa se vsi samo silijo, da bi peli. Tq pa znamo same prav dobro. Rade bi, da bi dobili v skupino še kakšnega trobentača, a kaj, ko fantje niso za nič...«, modruje Kar- men. Mali vokali so tu in če bo- do nadaljevali tako resno, kot so začeli, bo treba kaj kmalu resneje računati na- nje. In največja želja te sim- patične skupinice? »Radi bi nastopili na Trefaltovih sre- čanjih!,« odločno pove Kar- men. Kdo ve, morda jih bo Slovenija bolje spoznala že jeseni, ko se Srečanja vrača- jo na TV spored. BS MUCIJ SCAEVOLA NA STARI JEDKANICI Kot skrita zanimivost celj- skega muzeja velja mali gra- fični list - jedkanica, katere plošča je nastala okoli leta 1520, to je v času, ko je slikar in grafik Albrecht Altdorfer, ki je deloval v Regensburgu in tam tudi umrl, leta 1538. Znan je kot predstavnik tkzv. donavske šole, to je smeri v južnonemškem in avstrij- skem slikarstvu, ki je dajala prednost žanrskim motivom pred religioznimi in je na sli- kovit način predstavljala kra- jino kot čisti pejsaž ali pa v povezavi s človekom. Kot grafik je Altdorfer deloval v okviru »malih niirnberških mojstrov«, ki so delali pod Diirerjevim vplivom in to sa- mo na malih formatih. Al- brecht Altdorfer je zapustil v svojem opusu poleg znanih slik še 96 bakrorezov, 63 leso- rezov in nekaj uspelih ekspe- rimentov jedkanja v baker. Motivika na grafičnih listih je podobna kot v njegovem sli- karstvu: pokrajina, žanr, reli- gija, mitologija in drugo. Celjski muzej ima 4 grafič- ne liste Albrechta Altdorfer- ja. Odtisi so razmeroma dobri in so bili narejeni z original- nih plošč v 17. stoletju. Na eni izmed jedkanic je prika- zana zgodba o junaštvu Muci- ja Scaevole, ki je redkokdaj interpretirana v likovni umetnosti... Mucij Scaevola je bil rimski vojak - junak. Sklenil je, da bo ubil etru- ščanskega kralja Porsena, ka- teri je po izgonu Tarkvincev s svojim spremstvom zasedel Rim. Mucij, ki je bil vešč tuje- ga jezika, se je oblekel v etru- ščansko obleko. Vtihotapil se je v sovražni tabor. Tam je namesto kralja pomotoma ubil njegovega spremljeval- ca... Ko so Mucija kasneje ujeli in pripeljali h kralju, je ta brez strahu izpovedal svo- jo namero vladarju in ga opo- zoril, da bo njegovo življenje tudi v bodoče v nevarnosti. Kralj je zagrozil Muciju, da bo za vsak poskus takega de- janja zgorel v ognju. Mucij pa je Porsenu takoj dokazal, da V _ se ne boji nikakršnih telesnih muk. Dvignil je desnico nad žrtvenik in jo mirno držal v ognju nad žerjavico toliko ča- sa, da je zgorela... Kralja je tolikšna Mucijeva hrabrost osupnila in je takoj ukazal, naj ga pustijo na svobodo. V zahvalo za osvoboditev je Mucij kralju zaupal, da mu streže po življenju velika množica Rimljanov in ne on sam. S tem je Porzena tako pre- strašil, da je z Rimljani takoj sklenil premirje... Osvobodi- tev s pomočjo Mucijevega ju- naštva so Rimljani svečano proslavili, junaka pa so poi- menovali s Scaevolo, kar po- meni levoroki. Altdorfejev prikaz nas sez- naja z dogodkom, ko Mucij, stoječ ob kamnitem žrtveni- ku, na katerem je antična po- soda z žarjavico in ognjem, drži desnico v plamenu. Ovit je paludamentum, na glavi pa ima čelado s perjanico. Z ve- liko mero natančnosti, zlasti z načinom šrafiranja je uspeš- no upodobil dogajanje, zlasti še razsežnost in moč ognja. Pa tudi mirno prenašanje groznih bolečin za osvobodi- tev domačega mesta. Avtor- jev monogram AA je viden na žrtveniku. MILENA MOŠKON NOVA RAZGLEDNICA TEŽKA POT NA SVETLO Prizadevanja slikarja Staneta Petroviča Prinesel nam jo je v ure- dništvo. Novo celjsko razgle- dnico, pravzaprav detalj sta- rega celjskega mestnega je- dra. Konkretno gre za upo- dobitev Aškerčeve ulice z južne strani, kot je avtor ime- noval svoj izdelek, naslikam z acrylom na platno v origi- nalnem formatu 70 x 60 cm, razglednica pa ima format 10,5 x 15 cm. Nič nenavadnega ne bi bi- lo v tem, vendar v tem pri- meru je nekaj nenavadnega. Namreč slikar Stane Petro- vič-Conči, sicer tudi predse- dnik Društva likovnih ama- terjev Celja, je prišel na za- misel, da bi lahko popestrili našo skromno ponudbo turi- stičnih razglednic tudi z re- producijo kakšnega dela do- mačega likovnika. Lotil se je dela. Na tiho in zavzeto, ka- kršno je pač delo mnogih snovalcev na različnih po- dročjih. Ko je predložil ustreznim organom svoj iz- delek, ni bilo pravega navdu- šenja. Morda so bili tudi kakšni nesporazumi okrog avtorskih pravic in zahtev- kov. Kakorkoli že, hudo na- pak je, da takšna pobuda ni našla plodnih tal in razume- vanja za realizacijo. Avtor se je odločil za svojo pot in je natisnil razglednice v samo- založbi in zdaj bodo v proda- ji v naših knjigarnah. Morda bo treba še malce počakati, da bo kdo organizi- rano prevzel skrb nad takšno ponudbo na našem turistič- nem (pa tudi splošnem trgu), ki se že leta in leta napaja s standardnimi, večkrat moč- no kičastimi rešitvami. Posa; meznik težko prodre skozi ustaljene norme. Morda je to začetek novega obdobja, ki bo prineslo likovnikom nove možnosti za afirmacijo, lju- dem, ki kupujejo razgledni- ce pa nov pogled na mestno veduto, na vrednotenje košč- ka papirja, ki nam služi za dopisovanje in še kaj več. d.m- Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 9 TABORNIKI CELJSKEGA OBMOČJA V ILIRSKI BISTRICI PRIOKUS NEODGOVORNOSTI Sergej Kraigher obiskal tudi tabor Celjanov Prvi teden v juliju je bil v Ilirski Bistrici osmi zlet Zveze tabornikov Slovenije. Med več kot 1200 udeležen- ci je bila celjska področna zveza tabor- nikov zastopana s 109 člani. V popreč- ju je to normalno, toda glede na obvez- nost (200 tabornikov) je mnogo prema- lo. Zleta se niso udeležili taborniki iz občin Laško in Mozirje, iz Celja ni bilo predstavnikov odreda Dveh levov, iz šmarske občine pa ne predstavnikov več odredov. Iz odreda Dveh levov se zleta po vsej verjetnosti niso udeležili zaradi razprtij v vodstvu odreda, iz odreda Samotne jelše iz Šmarja pri Jelšah pa niso prišli zaradi osebne uža- ljenosti člana vodstva odreda. Iz Šmar- ja tudi ni prišla na republiški mnogo-, boj, ki je bil na zletu, ekipa starejših tabornikov, ki je zmagala na področ- nem mnogoboju. Tako so bili zaradi posameznikov oškodovani mladi ta- borniki, ki so se dolgoročno priprav- ljali na zlet in tekmovanje. Enotno mnenje vseh udeležencev zleta je, da je bilo vse odlično. Nekaj pripomb je bilo le na kvaliteto prehra- ne. Udeleženci so se vsak dan vozili na morje kopat, v taboru pa so imeli celo vrsto aktivnosti, tako da so lahko po- kazali vse svoje taborniško znanje in se razživeli v vsej mladostni razigrano- sti. V času zleta je bil v Ilirski Bistrici tudi republiški mnogoboj za vse sta- rostne skupine. S celjskega področja se je mnogoboja udeležilo samo šest ekip, kar je nekaj nad polovico mož- nih. Pri mlajših medvedkih (do 9 let) je bila ekipa iz odreda Zdravilni vrelci iz Rogaške Slatine druga, mlajše čebeli- ce iz istega odreda so bile četrte, starej- ši medvedki iz Šoštanja so bili sedmi, starajše čebelice iz Šoštanja se tekmo- vanja niso udeležile. Kombinirana eki- pa mlajših tabornikov iz Rogaške Sla- tine in Celja je bila peta, mlajše tabor- nice iz Rogaške Slatine so bile tretje, starejše tabornice iz Slovenskih Ko- njic pete, starejši taborniki iz Šmarja pa so zadnji hip udeležbo odpovedali, tako da drugouvrščena ekipa s po- dročja mnogoboja ni mogla priti na tekmovanje. Ekipe klubovcev niso imele področnega mnogoboja, zato se republiškega niso smele udeležiti. V nedeljo je osmi zlet Zveze taborni- kov Slovenije obiskal predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher s soprogo Lidijo, razen njiju pa še vrsta uglednih družbenopolitičnih delav- cev. Po centralni proslavi, ki je bila posvečena dnevu borca in 30-letnici taborniške organizacije, je tovariš Kraigher obiskal nekatere področne tabore, med njimi tudi celjskega. Ta- borovodja Davorin Podpečan-Maks mu je predal raport, mlade tabornice pa cvejte. Gostje so si ogledali ves ta- bor in se pogovarjali z mladimi o nji- hovem delu in življenju v taboru. Zlet vedno predstavlja pregled do- sežkov neke organizacije. Taborniki so tokrat lahko ugotovili, da se je organi- zacija številčno okrepila, saj deluje v Sloveniji preko 170 odredov, poleg te- ga pa se je tudi tehnično modernizira- la, saj predstavlja preko 400 šotorov intervencijske opreme enotno moder- no bivalno bazo, razporejeno po vsej Sloveniji, ob tem pa imajo taborniki še več tisoč drugih šotorov. Za celjsko področno zvezo lahko ugotovimo, da je svoje naloge le delno opravila, saj se zleta niso udeležile vse enote in tudi ne vse občine, vendar pa so tisti, ki so bili na zletu, področje dostojno zastopali. Na zletu so podelili tudi zlate značke Zveze tabornikov Slovenije ob tride- setletnici delovanja. Prejeli so jih ta- borniki, ki že od ustanovitve organiza- cije ali že zelo dolgo delajo v taborni- ških vrstah. S celjskega področja je take značke prejelo osem tabornikov. JOŽE LIPNIK MESTNI ODBOR OF CELJE Organizacija OF se je na Štajerskem pričela razvijati nekoliko pozneje kot na itali- janskem okupacijskem po- dročju v Ljubljanski pokraji- ni. Polet organizacije OF na Štajerskem je v začetku zavrl okupator z izseljevanjem, ko izganja narodnozavedno pre- bivalstvo, med katerim si je KPS pred vojno pridobila za- radi svoje protinacistične in Piše: 12 JOŽE VURCER narodnoobrambne politike precej simpatizerjev. Tako prihaja do ustanavljanja sku- pin in odborov OF šele julija 1941, potem ko je bil na Koj- zici pri Šmarjeti ustanovljen PO OF. Za širjenje organizacije OF na celjskem področju je bil zadolžen sekretar OK KPS Celje Tone Grčar-Johan. V začetku julija 1941 je bil na sestanku predstavnikov celj- skega okrožja pri kmetu Bla- žu Kurniku v Govcah nad Hudo jamo ustanovljen Okrožni odbor OF Celje. Se- stavljali so ga predsednik Lojze Lešnik iz Hude jame, tajnik Tone Grčar, blagajnik Slavko Kukovec, gradbenik iz Celja in Viktor Veber iz Ce- lja, odgovoren za agitacijo in propagando. Sestajali so se do oktobra ali novembra, ob- časno in ne vedno v polnem sestavu pri Kukovcu na Lavi. 6. julija 1941 so na sestanku pri krščanskem socialistu Ci- rilu Debeljaku v Rakunovi vili na Ljubljanski cesti usta- novili Mestni odbor OF za Celje. Sestavljali so ga s stra- ni KPS Tone Grčar, poštni nameščenec Mirko Gorenjak in nameščenec Drago Hojkar kot simpatizer, iz vrst krščan- skih socialistov oziroma JSZ pa mizarski pomočnik Av- gust Lešnik ter nameščenci Ciril Debeljak, Metod Hoče- var in Marica Frece. Tone Grčar jim je orisal pomen in odgovornost osvobodilnega boja ter jih seznanil z usta- navljanjem odborov OF po vsej Sloveniji in nalogami od- bornikov. Pogovorili so se, kje vse bi odbore lahko usta- novili. Nekateri menijo, da sta bila v prvem mestnem od- boru OF za Celje tudi pred- stavnik nacionalistov Brato- mil Rebek in komunist Fran- ci Sorčan. Ustanovni sestanek MO OF za Celje je opisala Marica Fre- ce: »Tako se je sončnega po- letnega popoldneva 6. julija v Rakunovi hiši na Ljubljanski cesti zbralo sedem celjskih aktivistov: Avgust Lešnik, Ciril Debeljak, Stane Hojkar, Marica Frece, Metod Hočevar in sekretar Tone Grčar. Že prejšnji dan je Grčar vsakega posebej obvestil o tem se- stanku in naznačil do minute točen čas prihoda in mesto vhoda v hišo, ki je v njej sta- noval Debeljak. Tako se ni- smo zbrali vsi istočasno, tem- več je naše prihajanje trajalo približno pol ure. Eni so pri- hajali skozi vrata s ceste, dru- gi skozi dvoriščna. To je za- htevala naša varnost, kajti na drugi strani ceste je stala vila trgovca SUegerja. v kateri je bilo leglo kulturbundovske- ga delovanja Vsi smo se zbrali ob praznično pogrnjeni mizi, na kateri je stala vaza z lepim cvetjem in steklenica vina s čašamL Vsakdo se je pri sebi vpraševal kaj to po- meni. Ciril Debeljak je ves čas našega prihajanja pesto- val svojo hčerko Majdico, po- tem pa je povedal zbranim: »Tovariši, če se komu kaj zgodi, pozabite na ta dan! Ne zaradi mene, zaradi teh ma- lih ...!« Ob teh besedah mu je glas zadrhtel in nežno je priti- snil deklico k sebi. Nato jo je odnesel v kuhinjo in se takoj vrnil. Sekretar Grčar je tedaj vsem pojasnil velik pomen tega sestanka in dodal, da za vsakega nenapovedanega ali nezaželjenega gosta praznu- jemo družinski praznik. Zdaj je postalo vsem jasno, čemu sedimo ob pogrnjeni mizi. Izročil mi je šop cigaret- nih papirčkov in mi velel, naj vse važne stvari zapišem. Vsi smo se strinjali s formira- njem odbora in pričeli raz- pravljati, kako bi naše delo- vanje najhitreje še razširili. Ugotovili smo, komu na tere- nih hočemo poveriti organi- zacijo in mi je od teh ostalo v spominu le še dvoje imen: za Polule Grilanc in za Spodnjo Hudinjo Jože Kroflič. Mirko Gorenjak je podal tudi poro- čilo o nabranih prispevkih. Navedel je tudi imeni dveh družin, ki sta iz teh sredstev že prejeli podporo, ker so njuni redniki odšli v partiza- ne. Nato smo se pričeli razha- jati prav tako polagoma, ka- kor smo prej prihajali« Z ustanovitvijo Mestnega odbora OF za Celje se je orga- nizacija OF hitro začela širiti in krepiti. Celice KPS, odbori ter skupine OF so prepredli mesto in celjsko območje z vrsto javk za ilegalce in bor- ce. V celoti ne bo moč nikoli ugotoviti vseh zaupnih hiš, stanovanj, lokalov in njih lastnikov, ki so zvesto poma- gati in sodelovali v ilegalnem gibanju, prav tako pa tudi ne vseh aktivistov. V mnogih primerih ne žive več, v pre- cejšnji meri so jih bili postre- lili kot talce, odgnati v kon- centracijska taborišča, od ko- der se niso vrnili in je šlo z njimi v grob tudi nanogokaj pomembnega za zgodovino. Rakunova hiša na Ljubljanski cesti, kjer je bil v stanovanju Cirila Debeljaka 6. julija 1941 ustanovljen Mestni odbor OF za Celje ŠMARJE PRI JELŠAH BOLJŠI POGOJI Za večjo učinkovitost v upravi S priložnostno slovest- nostjo so v Šmarju pri Jelšah minuli petek odprli nov več- namenski objekt, v katerem so poslovne prostore dobili: PM, Temeljno sodišče Celje - Enota Šmarje pri Jelšah, Geodetska uprava, Zemlji- ška knjiga, DPO, Oddelek za ljudsko obrambo, teritorial- na obramba, občinski so- dnik za prekrške in enota Zavarovalnice Triglav. Junijski potres je leta 1974 poškodoval prostore, ki so jih ti organi uporabljali do takšne mere, da sanacija ni bila ekonomsko utemeljena. Zato so se odločili, da bodo v skupnem objektu zagotovili nove prostore in s tem tudi omogočili povezavo teh služb v funkcionalnem ob- jektu neposredno poveza- nim z občinsko upravo. Na ta način bo tudi občanom prihranjen marsikateri ko- rak, saj so bili ti organi dose- daj v različnih objektih po Šmarju pri Jelšah. Objekt je v dobrih dveh letih zgradila delovna organizacija IN- GRAD TOZD Gradbeništvo iz Rogaške Slatine in je ve- ljal okoli 60 milijonov dinar- jev. Sredstva so bila zagotov- ljena preko posameznih ko- ristnikov, namenskih sred- stev za sanacijo po potresu, precejšnji del pa je prispeval republiški proračun, tako, da je ta 3500 m2 velik objekt končan in bo že v naslednjih dneh služil svojemu name- nu. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi Jože Pa- cek, republiški sekretar za pravosodje, upravo in prora- čun, Leopold Jasenek, pod- sekretar v rep. sekretariatu za notranje zadeve, Milan Naprudnik, direktor rep. geodetske uprave, predstav- niki medobčinskih organiza- cij in drugi. Prostore PM je delavcem milice predal Ja- nez Paul, načelnik UJV Ce- lje, ostale pa je simbolično odprl Jože Pacek. Sodobno načrtovan in oprmljen objekt pomeni izboljšanje pogojev dela or- ganom državne uprave in njihovo učinkovitost, ki je v preobrazbi državne uprave na vse'h ravneh potrebna pri uresničevanju pravic in inte- resov delovnih ljudi in obča- nov. Z. MURGELJ CELJE: PRAZNIK KS SA VIN J A V krajevni skupnosti Sa- vinja v Celju so v soboto, 4. julija, sklenili prireditve v počastitev krajevnega praz- nika v spomin na ustanovni sestanek mestnega odbora OF, ki je bil 6. julija 1941. leta v Rakunovi hiši ob Ljubljanski cesti. V počastitev praznika so se prireditve pričele že v to- rek, 30. junija z otvoritvijo razstave in tekmovanjem v šahu. V sredo je bilo tekmo- vanje v streljanju z zračno puško, v petek, 3. julija pa slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organi- zacij krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj in pre- hodnih pokalov zmagovalni- ma ekipama. Priznanja za prizadevno delo na področju civilne za- ščite so prejeli Marica Cerar, Branka Brečko, Polona Li- povšek, Metka Šeruga, Ivan Blazinšek, Edo Vranjek, Greta Mazzoni, Janez Petek, Gasilska enota in Splošna enota Ljubljanska 27. Priz- nanja za prizadevno delo na področju krajevne samou- prave pa so prejeli Karel Hr- vatič, Stane Hudnik in Bogo- mir Konjedič, medtem ko sta delovni organizaciji NI- VO in REMONT prejeli priz- nanji za prispevek pri posta- vitvi spominskega obeležja. Prehodna pokala krajevne skupnosti sta prejeli zmago- valna ekipa Zveze borcev v tekmovanju v šahu in ekipa v sestavu Staneta Šafariča, Hilde Šlogar in Darje Kačnik za tekmovanje v streljanju z zračno puško. Osrednja proslava je bila v soboto 4. julija dopoldan. Po uvodnih besedah predsedni- ka krajevne konference SZDL. Draga Polšaka, je Eranjo Fijavž, eden izmed udeležencev ustanovnega sestanka odbora Osvobodil- ne fronte, povedal nekaj be- sed o poteku in pomenu tega sestanka, nakar je odkril spominsko ploščo. SASAJARH RAZGRNJEN URBANISTIČNI NAČRT ZA ROG. SLATINO Urbanistični načrt za Ro- gaško Slatino je že razgrnjen v prostorih krajevne skup- nosti Rogaška Slatina in si- cer polnih trideset dni. V tem času lahko občani, de- lovne organizacije in drugi dajo svoje pripombe k osnutku. Urbanistični načrt je delo Razvojnega centra v Celju in pomeni v bistvu pre- novljeno zasnovo načrta, ki je bil izdelan že leta 1969. Načrt zajema tudi širše ob- močje kot so naselja Nego- nje, Sečovo, Rjavica, Rajn- kovec, Brestovec, Rodne in Tekačevo. Načrti prikazujejo bodočo zasnovo razvoja z dolgoročnega vidika, pro- storsko izkoriščanje do leta 2000, pa tudi z vidika prome- ta, vodne in komunalne in- frastrukture. KONSTANZ, SINGEN IN CELJE MOST TRDNIH ODNOSOV Sodelovanje mladih sindikalistov Tradicionalno uspešno so- delovanje se že vrsto let ra- zvija med sindikalisti iz Kon- stanza in Singena ter Celjem. Letos so se poglobili tudi prijateljski in delovni odnosi med mladimi sindikalisti iz teh mest in celjske mladin- ske organizacije. Delegacija, ki je bila konec junija na delovnem obisku pri celjski mladini, je imela priložnost poglobiti svoje poznavanje na področju živ- ljenja in dela naših mladin- cev, tako v okviru mladinske organizacije v različnih oko- ljih kot tudi v šolskem siste- mu in v delovnem procesu. Seznanili so se z delom in organizacijo našega sindika- ta, z vplivom in delom mla- dih delavcev v organizacijah združenega preko konferen- ce delavcev kot oblike dela v občinski konferenci ZSMS. Na tehnični šoli so se spoz- nali s potekom in z name- nom šolske reforme. Na ŠKIMCU v Štorah so se sez- nanili s programom teoretič- nega in praktičnega dela na šoli in z možnostjo nadaljne- ga izobraževanja. V Topru so poleg proizvodnega procesa dobili tudi izčrpne informa- cije o delovanju mladinske organizacije tudi na področ- ju interesnih dejavnosti. Z veliko zanimanja je delegaci- ja sledila program. To se je izražalo skozi številna vpra- šanja, ki so jih postavljali svojim gostiteljem. Vsekakor ne bo ostalo le pri tem obisku. V bodoče bo- do razmislili tudi o bolj kon- kretnih oblikah sodelovanja in izmenjave mnenj. Vseka- kor pa ta obisk pomeni trden most prijateljstva med mla- dimi, ki žive v državah z ra- zlično družbenopolitično ureditvijo. WE 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 ODMEVI ZAŠČITA NAŠEGA DINARJA Različna mnenja občanov Zaradi slabega gospodar- skega položaja in za njegovo izboljšavo smo v zadnjem ča- su primorani vse pogosteje posegati po restriktivnih ukrepih. Eden izmed njih je ukrep za zaustavitev odliva dinarja na tuje. Odslej bo lahko Jugoslovan prestopil mejo s tisoč petsto dinarji sa- mo enkrat na leto. Tovrstni ukrepi nas najpo- gosteje prizadenejo le posre- dno, kajti računanje na po- moč »nekoga tretjega« je še mnogokje močno prisotno. Kljub pozivanju občanov k stabilizacijskemu obnašanju se vrste avtomobilov z naši- mi registracijami za izstop na mejnih prehodih niso zmanjšale. Pretirani potroš- niki mrzlici je potrebno sto- piti na prste. Mnenja občanov o novem odloku so različna, vendar se vsi strinjajo s tem, da se naša valuta ne sme kopičiti na tu- jih potrošniških tržiščih. Me- nijo, da je sicer takšno ravna- nje prehajanje iz ene skraj- nosti v drugo, da pa so za prekupčevalce blaga prišli slabi časi. Mnogi potrjujejo dejstvo, da če bi bilo doma moč dobiti željeno, ne bi ho- dili na tuje. Nikakor pa to ne velja za konfekcijo in drobne potrošniške dobrine, saj jih lahko, sicer z malo truda pa vendar, najde še tako zahte- ven potrošnk v domačih tr- govinah. Zmotno je mišlje- nje, da ta odlok krati našo osebno svobodo. Nekateri občani se pritožujejo, da jim je onemogočena nabava pre- potrebnega tehničnega ma- teriala in nadomestnih de- lov, za katere vemo, da jih na domačem tržišču že dlje časa primanjkuje. Upokojenka iz Celja je omenila, da si ob ta- ko majhni pokojnini nekate- rih domačih prehrambenih artiklov ne more privoščiti, saj sta na primer kava in riž v tujini veliko cenejša. Prevla- duje mnenje, da bo tako ime- novana »črna borza« še bolj cvetela, in da še tako skrben pregled carinikov ne bo pre- križal računov premetenih tihotapcev. Brezbrižno življenje z in- flacijo, mnoge druge razva- de, posojila, privilegiji in uži- vanje plodov, ki niso vedno sad dela, so dosegli kritično točko. Vsi ti omejevalni ukrepi pa niso posledica zgolj slabega gospodarskega položaja, temveč lahko predvsem potrkamo na našo samoupravljalsko zavest in čut za odgovornost. V sedanjem trenutku je va- ljenje krivde in napak na tu- ja ramena povsem neumest- no, zato je prispevek vsake- ga posameznka k izboljšavi našega ekonomskega polo- žaja več kot le formalna dolž- nost. SAŠA JARH ZA PRAZNIK BORČEVSKI ZBOR V VELENJU Borci velenjske občine so svoj praznik proslavili na moč slovesno. Zbrali so se pred rdečo halo in eotem družno odkorakali v kulturni dom, kjer je govoril prvoborec Jože Tekavc in kjer so ponov- no potrdili zaprisego, ki so jo dali svojemu ljud- stvu in Titu. Na poti na zborovanje so jim, kot nekoč, zaigrali partizanske viže nekdanji partizanski godci. LOJZE OJSTERŠEK CELJE NE BO NAS ZEBLO Skrb za dobavo zadostnih količin premoga Ni naključje, če je izvršni svet celj- ske občinske skupščine sredi poletne vročine razpravljal o preskrbi s premo- gom v letošnjem letu. Sicer pa je treba priznati, da so takšne in podobne raz- prave, sploh s področja energetike, po- gostokrat na seji izvršnega sveta, kar dokazuje, da ta organ budno spremlja in pomaga pri razreševanju proble- mov, ki niso enostavni. V celjski občini naj bi letos potrebo- vali okoli 80.000 ton premoga za široko porabo. Na dlani je, da je dosti večje povpraševanje po rjavem premogu kot lignitu. In prav v tem je problem, kajti, kot vse kaže, bo zlasti velenjski rudnik dobavil Celju ne samo predvidene ko- ličine premoga (30.000 ton), marveč še kaj več. Močno pa zaostaja dobava rja- vih vrst premoga, še zlasti iz bosen- skih rudnikov, medtem, ko rudnika Trbovlje in Zagorje skušata izpolniti prevdideno naročilo, ki naj bi za letos veljalo 17.700 ton. Položaj bo nekoliko omilil uvoz bri- ketov iz Nemške demokratične repu- blike. Predvideno je, da naj bi Kovino- tehna, kot glavni oskrbovalec Celja in območja s premogom, dobila okoli 4500 ton briketov. Pomembna je nadalje ugotovitev, da bo dobava velenjskega lignita na celj- sko tržišče odvisna tudi od dobave jamskega lesa v rudnik sam. V rudni- ku namreč občutijo pomanjkanje jam- skega lesa, katerega pomemben doba- vitelj je tudi Gozdno gospodarstvo Ce- lje. Ce bodo torej gozdarji izpolnili svojo obveznost do rudnika, potem bodo tudi rudarji lažje pokrili večje povpraševanje po lignitu. Veriga, ki je logična in povsem razumljiva. Na seji so ugotovili, da zlasti komite za družbenoekonomski razvoj, skupaj s Kovinotehno in ob pomoči izvršnega sveta vodi veliko skrb za zagotovitev zadostnih količin premogov celjskim potrošnikom. V tem pogledu jim je treba izreči vse priznanje. Glede na dosedanje količine dobavljenega pre- moga in vidike do konca leta, kaže, da bo v celjski občini na voljo dovolj pre- moga, ki bo zadostoval za osnovno preskrbo potrošnikov. Seveda pa je treba takoj dodati, da v kakovostnem pogledu ta oskrba ne bo takšna, kot si je potrošniki želijo, manj bo namreč rjavih premogov in več velenjskega lignita. V tem krogu za oskrbo potrošnikov s premogi pa poleg Kovinotehne sode- lujeta na tem območju še velenjska Era in Merx. Upajmo, da bodo vsi sku- paj le rešili osnovno nalogo in da bo premoga vsaj toliko, da ne bo v zim- skem času nikogar zeblo. M.BOZIC NA BRUNK PO ZALOGAJ VOLJE IN MOČI Osrednja proslava dneva borca za občino Laško je bila spet na Bru/iku, kraju, kjer se je okupator strahovito znesel nad ljudmi, ki so lju- bili domovino in svobodo. Borci in mladina, ter seveda vse generacije vmes, so tu nekaj ur, ob izbranem kul- turnem programu in v pogo- voru krepili voljo in moči, da je v teh nekolikanj težkih ča- sih treba imeti pred očmi in v zavesti mnogo tragičnejše trenutke, ki jih je naše delov- no ljudstvo zmoglo. To so bi- le besede, s katerimi je na Brunku Lado Pohar, slav- nostni govornik, obeležil po- men letošnjega praznika. Na proslavi je bilo podelje- no srebrno odličje OF prvo- borcu Jožetu Ržeku. OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU filter za čiščenje zraka uporablja se za odpraševanje v vseh vrstah industrije Nemara najbolj osupljiv primer neverjetnega pohlepa pa je finančni posel, ki ga je Ljubljanska kreditna banka opra- vila s posredovanjem pooblaščenca državnega komisarja reicha za ureditev nemštva v Mariboru: dunajski banki Creditanstalt je namreč prodala svoje delnice Stavbne družbe d. d. v Mariboru, v zameno pa je kupila delnice Ljubljanske kreditne banke, ki so jih imeli posamezniki na Štajerskem. In tuje bilo tisto, kar malone sapo jemlje: med temi delnicami je bilo tudi 2842 delnic, ki jih je urad državnega komisarja za utrditev nemštva na Štajerskem zaplenil pregnanim in ubitim Slovencem! Poslovne knjige banke kažejo, da so si člani eksekutive Ljubljanske kre- ditne banke te delnice prilastili ter razdelili med seboj! »To, kar je bilo pri drugih družbenih slojih izjema, je bilo pri tem sloju pravilo z razmeroma maloštevilnimi izje- mami,« je zapisal Boris Ziherl. Ker se je balo za svoje pozicije, ker se je balo za svoj obstoj in prihodnost - samo zaradi tega se je slovensko finančno plemstvo tako povezalo z zavojevalcem in zaradi tega je tudi z vsemi silami sodelovalo pri ustanavljanju belogardizma in kasneje domobranstva. V njih in Italijanih ter Nemcih je videlo zaščitnika pred narodnoosvobodilnim gibanjem in njegovim revolucionarnim družbenim, eko- nomskim in političnim programom. Narodnoosvobodilni boj ni ogrožal samo tujih zavojeval- cev, marveč tudi denarne mogočnike Slovenije, in zaradi tega, zaradi obrambe svojih razrednih interesov, so se po- stavili proti napredku z vsemi silami - in se pri tem tudi povezovali z okupatorjem. To so korenine izdaje slovenskega industrijskega in fi- nančnega vrha, veleposestnikov, bančnikov, industrialcev in veletrgovcev. Tu so naposled tudi korenine kasnejše politične emigracije. To je tudi prepad med narodom in njimi, prepad, ki so ga izkopali sami. »Velika večina slovenskega ljudstva med narodnoosvobodilnim bojem ni hotela niti slišati imena stare Jugoslavije, kaj šele sprejeti ponovno afirmacijo nje- nih buržoaznih predstavnikov, ki so tako gnusno izdali vse narode Jugoslavije, a posebno še slovenski narod... In bodočo Jugoslavijo so sprejemali samo pod pogojem zmage narodnoosvobodilnega gibanja ter vodilne vloge KPJ, kajti samo ta dva faktorja sta jamčila, da se stara Jugoslavija in njeni buržoazni vrhovi ne bodo več vrnili.« Niso se vrnili. ZAŠČITNA ZNAMKA Slovenska politična emigracija ni edina na svetu. Na Zahodu dobesedno mrgoli najrazličnejših organizacij te vrste - od bolgarske do poljske. Glede tega torej ni ra- zločka. Razloček je verjetno drugje, nemara v organizirano- sti in dejavnosti, pa tudi tradiciji (sovjetska deluje že izpred druge svetovne vojne) in razmerah delovanja. Zdi se, da je ena izmed prevladujočih značilnosti sloven- ske politične emigracije v razlikah, stališčih in mnenjih, ki jih imajo posamezne skupine. Glede tega bi lahko rekel, da so si sicer v vseh povojnih letih bili nenehno navzkriž v nekaterih taktičnih prijemih in zamislih, da pa jim je ta trenutek (kako vseh teh trideset in več let po vojni), skupno SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 15 to, da si prizadevajo zrušiti samoupravno socialistično Ju- goslavijo. Druga »zaščitna znamka« pa je odtujenost od sveta, v katerem živimo. Pogled na Jugoslavijo iz razdalje nekaj tisoč kilometrov, še posebej pogled skozi očala nepreklic- nega nasprotovanja naši družbi jim kaže to družbo dru- gačno, kot je, ljudi, ki živimo tukaj, pa tudi. To mi je postalo jasno več kot zgolj enkrat, saj se je dogajalo, da so mi nekateri v naših pogovorih pripovedo- vali stvari, ki so bile najčistejši proizvod domišljije. Kako naj kdo, samo za primer, verjame, da so naše meje zaprte in zastražene in da ne sme nihče v tujino... če pa na tisoče Jugoslovanov preklinja neznanske zastoje na nekaterih obmejnih prehodih - nastale zato, ker se je pač nekaj tisoč ljudi ob isti uri znašlo pred mejo in hočejo vsi hkrati ven ali pa noter? Ali pa, če vam nekdo pripoveduje, da teh nekaj »barak« ali »vaških poti«, ki smo jih zgradili, ne velja nič in da v bistvu živimo le za spoznanje bolje kot sužnji? Delovanje sovražne politične emigracije je precej odvi- sno tudi od odnosov nekaterih držav do Jugoslavije. Če bi bila Jugoslavija na manj pomembnem območju, bi bila manj zanimiva za marsikoga in bi se to poznalo tudi na dejavnosti politične emigracije. V neposrednem sorazmerju je položaj politične emigra- cije tudi s prevladujočim političnim ozračjem mednaro- dnih odnosov. V obdobju »hladne vojne« so bila tla za delovanje politične emigracije precej bolj plodna kot v obdobju popuščanja napetosti. Politična emigracija kajpak tudi precej pozorno sledi družbenim dogajanjem pri nas. Kakor so ta v bolj burnem procesu razvoja, oživijo stari prikriti interesi emigracije. A ne glede na vse to in kljub razlikam znotraj slovenske politične emigracije jih vendarle združuje stalen in vsem enak končni cilj: zrušitev samoupravne in neuvrščene so- cialistične Jugoslavije. Glede tega so si vse politične emi- grantske skupine povsem edine - razlike nastajajo šele od te točke dalje, ko se začne razprava: kaj storiti potem? Preden poskusim podati nekaj informacij o sestavi in stališčih politične emigracije, ki jih je bilo mogoče zbrati med prebiranjem tiskanega gradiva, objavljenega v tujini, in iz pogovorov z emigranti, je vredno opozoriti še na povezanost posameznih skupin. Te sicer delujejo v različ- nih razmerah in deželah, kljub temu pa ohranjajo že ome- njeni temeljni skupni cilj. In prav tako kaže povedati, da se poskuša politična emi- gracija vrniti tudi med naše delavce, začasno zaposlene v tujini. Potrditev tega je mogoče najti v časopisih, ki jih izdajajo nekateri krogi v tujini, na primer »Naša luč«. Na straneh tega časnika je mogoče najti sestavke, ki imajo bore malo zveze s tistim, čemur naj bi bila publikacija namenjena, veri namreč. Politični podtoni so komaj za silo prekriti. Politična emigracija je predvsem aktivna v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi, Veliki Britaniji, Av- straliji in (čeprav precej manj, sodeč po publikacijah, kijih izdajajo) nekaterih drugih državah. Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 11 VPRAŠANJA O CELJSKI TRŽNICI Sem upokojenec in skoraj vsak dan zaidem na celjsko tržnico. Rad opazujem življe- nje na njej, vidim pa tudi ne- katere reči, ki mi niso všeč in lahko bi rekel, da bi jih mo- rali popraviti, urediti, da bi bila tržnica bolje založena, da bi tudi na njej vsak pro- izvajalec tega blaga imel ena- ke pogoje za prodajo in po- dobno. Vse, kar pišem, naj izzveni kot vprašanje. Ničesar ne morem trditi, četudi nekate- re reči kar bodejo v oči. Pa vendar, nisem poklican za to, da bi dokazoval, Za to so poklicani, odgovorni in pla- čani drugi. Rad bi pa opozo- ril na nekatere reči in pro- sim, če direktor Javnih na- prav ali kdo drugi, ki nepo- sredno odgovarja za delo in red na tržnici, odgovori na vprašanja. Tudi javno, tudi preko Pisem bralcev v na- šem Novem tedniku. Imam vtis, kot da je šef trž- nice tisti, ki sam odloča o vsem. Toda, zdaj vprašujem, ali po določenem in spreje- tem pravilniku, tržnem redu ali po svojih lastnih odloči- tvah? Zanima me, kako je s pla- čevanjem prispevka za pro- dajo na tržnici. Kakšna je ta- rifa, kaj vpliva na njeno vi- šino? Ko sem v zgodnjih jutra- njih urah opazoval prihode posameznih prodajalcev, sem imel vtis, da so prodajna mesta določena vnaprej, ne pa po času prihoda enega in drugega. Prav tako sem imel vtis, da mora novi prodajalec čakati na prihod šefa tržnice, da lahko razporedi blago, ki ga je prinesel s seboj. Ali imajo prodajalci kot PIK Vinkovci, Droga Porto- rož, Agroplod Zadar in po- dobni vnaprej odkupljene prostore za prodajo? V glavnem vsi ti prodajajo eno in isto blago. Ali ne bi mogli zagotoviti večjo pe- strost in zato večjo izbiro? Prav tako me zanima, za- kaj ni na celjski tržnici še drugih prodajalcev sadja in zelenjave, recimo iz Srbije in ostalih republik? Kako je s preprodajalci? Ali so vsi, ki prodajajo na celjski tržnici tudi proizva- jalci tega blaga? Ali ni morda med njimi tudi kaj pre- kupčevalcev, posrednikov? Kako je mogoče, da nekdo prodaja blago, ki ga sam ne proizvaja? Je to dovoljeno? Da, vprašanj je še veliko, takšnih in drugačnih. Ko o vsem tem razmišljam in pi- šem, se mi zdi, da bi lahko v Celju naredili dosti več, da bi bila tržnica bolje založena, da bi lahko na njej prodajali vsi, ki tudi sadje, zelenjavo in seveda druge kmetijske pridelke sami proizvajajo. Ker se mi zdi, da temu ni tako, se sprašujem, kakšna je vloga inšpektorjev. In še enkrat, vse to so le vprašanja, tista, ki so nastala v dneh, ko se sprehajam po tržnici, opazujem in tudi po- slušam. Morda pa si le zaslu- žijo primeren odgovor? LR UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Pisec ga je sam prinesel in še ustno dodal nekatere misli. Tudi mi smo se odločili, da vse to posre- dujemo v obliki vprašanj. In zdi se nam, da si zaslužijo odgovor. Zato prosimo di- rektorja TOZD Javne na- prave, da nanje odgovori in morda v tej zvezi pojasni še druge okolnosti, ki vplivajo na delo in življenje na celj- ski tržnici, tudi na njeno za- loženost, na izbiro proizva- jalcev-prodajalcev in po- dobno. Gre skratka za vpra- šanja, ki zanimajo Celjane in vse, ki hodijo na celjsko tržnico. Morebiti pa je zdaj tudi priložnost, da bi odgovorili na zelo staro vprašanje, ka- ko je z morebitnim delom manjših tržnic v večjih sta- novanjskih soseskah. Prav gotovo se spominjate, da smo to vprašanje že odprli, pa nanj nismo dobili odgo- vora. Ali to vprašanje ni več aktualno? Skratka, pričakujemo primeren odgovor o delu in življenju na celjski tržnici sploh, tudi v vaših odloči- tvah, da bi ta prostor še bo- lje služil svojemu namenu. Že v naprej hvala za sko- rajšnji odgovor. V ZREČ AH NE SPOŠTUJEJO ZAZIDALNEGA NAČRTA? Kaže, da je treba v Zre- čah nekatere že sprejete odločitve vedno znova in znova potrjevati, pa se še ne ve, če držijo ali ne. Vsaj z urbanističnim in zazidalnim načrtom je ta- ko. Sprejeli so ga že leta 1972, lepo določili, kje bo območje za stanovanjsko izgradnjo, kje za hrupno obrt. Pa se posamezniki s tem še vedno ne strinjajo in vedno znova se pojav- ljajo zahteve po gradnji stanovanj tam, kjer bi naj bila obrt. Svet krajevne skupnosti je že pred leti sprejeto odločitev spet obravnaval in spet potr- dil, pa so še vseeno na zadnji seji občinske skup- ščine postavili delegati vprašanje, zakaj lahko ne- kateri gradijo tam, kjer hočejo, ne glede na zazi- dalni načrt. Pojasnilo, da nihče ni dobil niti gradbe- nega niti lokacijskega do- voljenja je še čisto razum- ljivo, čudno pa je to, da bodo o tem, kje se zida in kje ne v Zrečah, še raz- pravljali. Odbor za komu- nalo in urbanizem pa še inšpekcijske službe. No, zadnje zato, ker so menda izdali obrtno dovoljenje za hrupno obrt v stano- vanjski soseski. Že res, da moramo biti prilagodljivi, da je prav, če sprejete odločitve ta- krat, ko je to potrebno, tudi spremenimo, vendar se v Zrečah že postavlja vprašanje smiselnosti sprejemanja odločitev. Ce je bila že nekajkrat po- trjena ena in ista odloči- tev, če so se krajani očit- no odločili tako in nič drugače, pa res ne vemo, zakaj je treba o odločitvi spet razpravljati. Zaradi ljubega miru že ne, saj takšno ravnanje vnaša med krajane vse kaj dru- gega. Medosebne odnose pa tudi ni mogoče reševa- ti na takšen način. MILENA B. POKLIC MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno muzejsko zbirko. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi popol- dne od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheolo- ško razstavo, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kul- turno zgodovinsko zbirko. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA V Galeriji turističnega društva je v poletnih mesecih odprta pro- dajna razstava turističnih spo- minkov, ki je bila pripravljena v okviru turističnega tedna v Ce- lju. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini razstavlja likovna dela slikar amater Andrej Košič iz Go- rice v Italiji. Razstava bo odprta do 15. julija. LIKOVNI SALON V likovnem salonu je do 14. julija odprta fotografska razstava pod naslovom Gradovi na Slo- venskem avtorja Vlada Vivoda. Od 20. julija do 1. avgusta bo v Likovnem salonu odprta razsta- va z naslovom Poljske risbe, ki jo je posredovala Obalna galerija iz Pirana, od 3. do 18. avgusta pa bo odprta razstava Poljski plakati, ki jo bo prav tako omogočila Obalna galerija iz Pirana. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V petek. 10. julija bo v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini nastopila folklorna skupi- na Jože Hermanko iz Maribora ob 20. uri. 14. julija pa bo prav tako ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega do- ma v Rogaški Slatini koncert Ribniškega okteta. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V prostorih Knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava upt dobitev iz monografije Stare celi ske upodobitve. Ogled razstave je možen v času, ko knjižnica po sluje za bralce, razstava pa bo od prta celo poletje. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bode v soboto, 11. julija ob 19.30 uri in v nedeljo, 12. julija ob 17. in 19.30 uri predvajali ameriški film Po- letje strahov. ZDRAVILIŠČE DOBRNA V Zdravilišču Dobrna so danes za goste hotela pripravili družab- ne igre in piknik v naravi. Jutri, v petek bo ob 20. uri v Zdraviliškem domu nastopil s svojim programom čarovnik An- gelo Parma. V Avli hotela Dobrna razstav- lja slikar Miran Guzelj, član ru- škega likovnega krožka. Razsta- va 340 akvarelov bo odprta do 24. julija in je prodajnega značaja. ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežurni zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE DO sobote, 11. julija do 12. ure dežurna Nova lekarna na Tomši- čevem trgu, nato prične z dežur- stvom lekarna Center v Staneto- vi ulici. TRGOVINE V tednu od 6. do 11. julija de- žurna samopostrežba CENTER v Stanetovi ulici, vsak dan do 20. ure, v tednu od 13. do 17. julija pa dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici. BLAGOVNICA V NOVI VASI NOVA ZMAGA ZA MERX Otvoritev blagovnice bo 20. julija Blagovnica Merx v celj- ski Novi vasi, največji ra- zvijajoči se stanovanjski soseski v Celju, je pri- pravljena na svečano otvoritev. Te dni jo delav- ci Merxa opremljajo še z zadnjimi izdelki, da bi prodajne police priprav- ljene in dobro obložene pričakale otvoritev in z njo prve kupce. Ker smo želeli o blagov- nici in njenem pomenu za celovitejšo in boljšo oskr- bo krajanov Nove vasi in vseh Celjanov ter okoliča- nov izvedeti več, smo obi- skali direktorja delovne organizacije Potrošnik, v sestavi SOZD MERX, Staneta Meleta. »Blagovnico bomo od- prli 20. julija in s tem po- častili tudi praznik obči- ne Celje. To bo največja blagovnica v delovni or- ganizaciji Potrošnik, za- snovana na najsodobnejši tehnologiji. Blagovnica je zasnovana tako, da bodo občani v njej lahko dobili vse izdelke, ki jih vsako- dnevno potrebujejo. Tu bo velika samopostrežna prodajalna s 650 m2 pro- dajne površine in tekstil- no tehnični oddelek s preko 800 m2 čiste pro- dajne površine. Tu bo tu- di velika restavracija z bi- fejem in ostalimi potreb- nimi prostori. V blagovnico smo vlo- žili preko 90 milijonov di- narjev. Sredstva smo združevali iz TOZD bivše DO Merx pa tudi preko interne banke SOZD Merx in brez takšnega združevanja blagovnice danes ne bi bilo, saj je ostanek dohodka v sami delovni organizaciji Po- trošnik manjši in sami na- ložbe ne bi zmogli. Velja poudariti, da bodo v okvi- ru blagovnice tudi pro- stori za frizerski salon, zbiralnico kemične čistil- nice, poslovalnico sploš- ne banke in za krajevno skupnost, kar je še pose- bej pomembno. Tako na- staja ob blagovnici pravi družbeni center Nove vasi. Za potrošnike je še po- sebej pomembno, da bo otvoritev blagovnice omogočila tudi pomemb- no preusmeritev marketa v Saranovičevi ulici. Tu bomo namreč del name- nili diskontni prodaji, kar pomeni, da bo mogoče tu v grosistični prodajalni kupovati izdelke od 5 do 10 odstotkov ceneje (na- primer - zaboj testenin, zaboj pijače itd.). To bo ob sedanjem realnem upadanju osebnih dohod- kov izjemno koristna no- vost za čimboljšo in čim cenejšo preskrbo. Povem naj še, da bo za potrošnike silno zanimiv tekstilno-tehnični odde- lek blagovnice. Tu bomo ponudili v tekstilnem de- lu vse od metrskega bla- ga, pletenin, perila do oblek, pri čemer bomo pozorni do modnih gi- banj in novosti. V tehnič- nem delu pa bo mogoče v blagovnici kupiti vse iz- delke bele tehnike, poso- de, keramike, stekla, go- spodinjske potrebščine, TV akustičnih aparatov, svetil in vrsto drobnih predmetov, ki jih občani potrebujejo za opremo stanovanj, boljše življenje in ugodnejše počutje v stanovanju. V živilskem delu blagovnice pa bi rad posebej opozoril na veli- ke oddelke,svežega mesa, sadja-zelenjave, kruha ter delikates, s čimer bomo omilili tovrstno pomanj- kanje v Celju in izboljšali ponudbo delikates, še po- sebej sirov.« POŽAR V RADEŠKI PAPIRNICI V torek je ob 9.40 izbruhnil požar v skla- diščnih prostorih tovarne dokumentnega papirja na Njivicah pri Radečah. Ogenj, ki je nastal iz dosedaj še nepojasnjenega vzroka, je uničil precejšnje količine zalog surovin, kot so izčesek, kaolin in škrob. Da bo škoda še večja, gre v glavnem za uvožene surovi- ne. V torek škodo še niso ocenili, toda misli- jo, da se bo sukala okoli milijona novih dinarjev. S hitro intervencijo domače industrijske skupine, ki so ji hitro prišli na pomoč tovari- ši iz Muflona, Sopote in radeški prostovolj- ci, so ogenj lokalizirali in v glavnem pogasili v pol ure, tako da so poklicni gasilci iz Celja, ki so jih za večjo sigurnost poklicali, samo še ugotavljali uspešno akcijo domačih. Bilo bi lahko tragično, kajti neposredno zraven so cisterne specialnega benzina. GROBELNO 1000 METROV ASFALTA Nova delovna zmaga vaške skupnosti Ko na kakšnem nedelj- skem izletu naletimo na ma- kadamsko cesto in če potem zapeljemo v udarno jamo ali pa si z blatno brozgo poškro- pimo opran avto, si gotovo obljubimo, da nas ta cesta ne bo več videla. Mnogi pa žal po takšni ali podobni cesti trgajo podplate. Gotovo si tudi uničujejo avto, ko odha- jajo v službo in ko se vračajo. Zato je vsak pridobljen kilo- meter asfaltirane ceste velik delovni uspeh, še posebno za tiste, ki so vanjo vložili svoje delo in prispevali denar za- njo. Tako so v soboto, 4. julija na praznik dneva borca va- ščani vaške skupnosti Gro- belno v krajevni skupnosti Šentjur okolica izročili 1000 metrov dolg odsek asfaltira- ne ceste v uporabo. 23 gospodinjstev, mimo katerih pelje cesta, se je že v letu 1978 dogovorilo, da bo- do vložili sredstva in prosto- voljno delo, da bo tudi do zadnje številke na Bezovju pri Šentjurju pripeljala ce- sta. Ustanovili so šestčlanski režijski odbor, ki ga je vodil Vinko Ravnjak, pri delu pa so mu pomagali Matilda Ko- drič, Jože Polutnik, Martin Rihter, Vinko Leskovšek in Franc Dobrnik. Vsako go- spodinjstvo je v povprečju prispevalo 17.500 din, tako da so zbrali preko 400 tisoč din, udarniško pa so našteli več kot 2500 ur in prav goto- vo bi jih bilo še več, če bi upoštevali vse tiste, ki na ce- sti niso delali, ampak se do- govarjali, organizirali dela, urejevali dokumente... Vseh sredstev kljub temu ni- so mogli zbrati sami, zato jim je Zavarovalna skupnost Tri- glav odobrila kredit, svoj pri- spevek k cesti pa je dala Cestno komunalna skupnost Šentjur pri zaključnih delih in polaganju asfaltne mase, izkope in navoz materialov pa so opravili sami. Ob otvoritveni slovesnosti je vse navzoče pozdravil kra- jan Jože Volk, za njim pa so povzeli besedo Vinko Rav- njak, predsednik režijskega odbora, Vinko Martinčič, predsednik SZDL vaške skupnosti Grobelno in Franc Kodrič, predsednik krajevne skupnosti Šentjur okolica. Trak je prerezal prvi pred- sednik povojnega režijskega odbora Ferdinand Fendre, nato pa so vsi zbrani, krenili po novi cesti. T. ČUDEN OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST NOVA ŠTIFTA NA KMETIJSKEl MHfi JI Af /in JU i/C ■ NfllaJVI fly m mm V J« Zadružni dom središče skupnosti - Pridelovanje mleka na pi% To je najbolj značilen predel krajevne skupnosti Nova Štifta, sicer pa Šmiklavž, v ozadju pa mogočna Marijina cerkev. DELAVCI GASILCI Gasilsko društvo, s 130 člani, je najbolj delovno društvo v kraju. Zato ni čudno, da so krajani prispevali k obnovi in dograditvi gasilskega doma, kjer je spravljena sodobna oprema za klasično reševanje v primeru požara. Za krajevni praznik so gasilci svečano predali novo terensko vozilo. Tako se člani društva lahko še uspešneje usposabljajo za naloge na področju reševalnih akcij. NAJLEPŠE JE DOMA Marija Burja je domačinka v tem kraju. Odkar ji je mož umrl, živi sama, otrok pa nima. Odslužila je nekaj koope- rantskih let in je v pokoju. Še vedno dela na kmetiji, večino zemlje pa da v obdelavo. Čeprav je sama, ji ni dolgčas, ker veliko bere. »Kadar le morem, berem. Berem vse od kraja, v glavnem leposlovno literaturo, Ingoliča, Finžgarja, skratka vse slovenske pisatelje.« Pravi Marija. V domačem kraju se dobro počuti, še nikoli ni bila drugje, pa jo tudi ne mika. Morda je o tem razmišljala, ko je bila še mlada, sedaj pa je kar zadovoljna s svojim življenjem. Opustite vsako upanje, vi ki... iščete po zemljevidu ime vasi, naselja, trga ali me- sta v mozirski občini, ki se bo imenovalo Nova Štifta. Tega naselja ni, zato pa se pod imenom Nova Štifta skriva krajevna skupnost s tremi naselji, vasmi: Dol, Šmiklavž in Tirosek. To je Nova Štifta, to je zahodni predel mozirske občine, ki skoraj ne pozna ravnine, kjer si je med planinami utrla prostor cesta, ki povezuje Gornji grad in celotno Gor- njo Savinjsko ter Zadrečko dolino s Kamnikom in Ljub- ljansko kotlino. Tu si je na- pravila svojo pot tudi Dreta, po kateri nosi celotna dolina, vse tja do Nazarij tudi ime - Zadrečka dolina. Ime Nova Štifta je nem- škega izvora in datira tja okoli leta 1600. Tako se je pozneje imenovala tudi fara, prav tako občina. To ime je pozneje zadržal tudi katastr- ski zapis po katerem so leta 1825 razdelili to zemljo na Ti- rosek in Šmiklavž. Katastr- ski zapisi izpred skoraj sto let so še ohranjeni. Tu, v vasi. Pa tudi sicer mnoge stare in značilne hiše s kaščami, sušilnicami za sadje, prav ta- ko sušilnicami za lan, govori- jo, da tod že dolgo prebivajo naši ljudje. To so trdne kmečke domačije. Tu živijo in delajo ljudje, ki se z enako pozornostjo ozirajo proti Za- drečki in Savinjski dolini kot tudi na kranjsko stran. 734 PREBIVALCEV V krajevni skupnosti Nova Štifta živi 734 krajanov. Po zadnjem popisu je na tem območju 175 gospodinjstev, 169 stanovanj, 18 konjev, 641 glav goveje živine, 50 ovac, 777 prašičev itd. Zanimiv je podatek, ki go- vori, da na tem izrazito kmečkem področju živi kar 240 domačinov, ki hodijo na delo. Vsak dan in vsako ju- tro. Privabljajo jih kolektivi v Gornjem gradu, Nazarjih in Ljubnem. Tudi v Mozirju. Toda, kar 140 zaposlenih ima svoj kruh v Kamniku, Dom- žalah, tudi v Ljubljani. Zakaj so odšli na kranjsko stran iskat zaslužka? Zato, ker ga doma ni bilo. To je pot, ki jo ubirajo zadnjih dvajset let. Jo bodo kdaj pre- kinili? Tisti, ki že tako dolgo hodijo v Kamnik in drugam, bržčas ne, ne glede na to, da se tudi občinski načrti zavze- majo, da bi se število teh vo- začev na kranjsko stran in tudi v druge občine zmanjša- lo. Radi bi, da bi delali in ustvarjali dohodek doma. V krajevni skupnosti ima- jo le eno trgovino, eno gostil- no in le nekaj obrtnikov. Ti- stih, ki jih najbolj potrebuje- jo, ni. 90 KMETIJ Da je tu doma kmetijstvo, govori podatek, da imajo v krajevni skupnosti okoli de- vetdeset kmetij, od tega le okoli dvajset čistih. Proi- zvodnja mleka prevladuje pred drugimi dejavnostmi, čeprav seveda proizvodnje brojlerjev, jajc ne kaže pre- zreti. V tej krajevni skupnosti imajo 78 proizvajalcev mle- ka, ki so lani na sedmih zbi- ralnicah oddali skupaj okoli 800.000 litrov. Povpreček je zadovoljiv, čeprav so za njim mnogi, ki dajejo dosti več. Rekorder med njimi je kmet Jože Petek, ki je samo lani oddal 41.645 litrov mleka. Seveda, pa je to območje, kjer si kmetijstvo in gozdar- stvo podajata roke. KRAJEVNA SAMOUPRAVA Tudi tu so na svojstveni poti. Zaradi majhnosti, zara- di dejstva, da je premalo lju- di, ki bi naj delali v organih krajevne skupnosti. Zato v tej krajevni skupnosti nima- jo skupščine krajevne skup- nosti kot najvišjega organa samouprave, marveč so to nalogo dali zboru krajanov. Kot izvršilni organ zbora krajanov pa deluje svet kra- jevne skupnosti, ki ga v tej mandatni dobi vodi Jože Laznik. Svet krajevne skupnosti je torej gonilno telo v skupno- sti, je tisto, ki povezuje pred- stavnike, oziroma delegate vseh krajevnih družbenopo- litičnih organizacij in dru- štev. Ima trinajst članov. Po statutu bi naj imeli na leto štiri zbore krajanov. Ka- že, da bodo letos izpolnili to nalogo. Zaradi dela in pro- blemov, ki jih rešujejo, zara- di nalog, ki jih sprejemajo in jih potem v glavnem izvršuje svet krajevne skupnosti. Bolj delaven pa je svet, ki ima redne seje skoraj vsak mesec. IZSELILO SE JE 350 LJUDI To je zgodba, ki se ponav- lja in ki ni doma samo v Novi Štifti. Poznajo jo več ali manj vsi kraji, kjer ni večjih proizvodnih obratov in so si zato ljudje iskali zaslužek drugje. Po nepopolnih po- datkih se je v letih po vojni iz te krajevne skupnosti izseli- lo okoli 350 ljudi. Odšli so predvsem mladi. Tudi zato, ker dolgo časa nismo mogli misliti na gradnjo svojih do- mov. Zdaj je v tem pogledu boljše. V gradnji je kar se- dem hiš. PONOSNI NA DELO Veliko so pridobili, ko so položili asfalt na delu repu- bliške ceste od Gornjega gra- da do Šmiklavža. To je Cesta Druge grupe odredov. Dela na njej se nadaljujejo in najbrž ni daleč čas, ko bo as- falt položen vse do kamniške strani. Sicer pa so sami vaščani v zadnjem času poskrbeli za modernizacijo lokalne ceste Sluga-Nova Štifta. Dosti de- la in skrbi imajo s pluženjem cest, tudi z njihovim vzdrže- vanjem. Ponosni so na delo krajev- nih družbenopolitičnih orga- nizacij. Razveseljivo je dej- stvo, da so mladi delavni in da sodelujejo povsod, kjer je treba. Seveda pa so šport in rekreacija, tudi družabno življenje tiste smeri, ki jih najbolj pritegnejo. Škoda, da nimajo svojega športnega igrišča, potem bi dosegli do- sti več. Aktivni so smučarji, aktivni v prosvetnem druš- tvu, marljivi pa gasilci, ki so pred kratkim dobili nov av- to, preuredili gasilski dom in še kaj. BOGATA ZGODOVINA To območje je bilo naselje- no že v starem veku. O tem govori tudi cesta čez Črni- vec. Domnevajo, da so cesto zgradili Rimljani. Po njej so tudi benediktinci vozili iz Furlanije vino in sol. V Gor- nji grad. Kraj so velikokrat prizade- le naravne nesreče. Najhujši je bil potres 25. januarja 1358. leta, ki je porušil sve zidane stavbe. Tudi Turki so hodili po tem območju in ro- pali. Novo cesto čez Črnivec so zgradili okoli 1860. leta. Ta- krat je delovala tudi šola, prav tako knjižnica - buk- varnica. Proti koncu devetnajstega stoletja so se mnogi domači- ni izselili v Ameriko. Pred drugo svetovno voj- no je bilo tu sedem gostiln in tri trgovine. Nemci so semkaj prikora- kali 13. aprila 1941. leta. To- da, ljudje so se hitro organi- zirali in pripravili na upor. Dne 16. junija 1942. leta je četa Kamniškega bataljona uničila nemško postojanko na Črnivcu. To je tudi dan, ki ga v krajevni skupnosti praz- nujejo kot praznik. Nemci pozneje te postojanke niso več obnovili. Zvrstilo pa se je še več dru- gih pomembnih bojev. Zadnjič so se puške tu oglasile 4. maja 1945. leta. Bi. lo je to v partizanskem napa- du 4. maja 1945. leta na belo- gardiste pri Amru. Tu so med vojno, zlasti pa od avgusta 1944. do konca leta in še pozneje delovale Ko sva spraševala zanj, so i dejali, da, le obiščita ga, Jo predsednik sveta krajevne va Štifta, marveč tudi živi li območja. Postregel vama zanimivimi podatki, datu stresa kar iz rokava. In t: Jože Laznik, kmet in predse jevne skupnosti Nova Štifti PRVI TURIZEM N Ob glavni cesti, nekaj ste od zadružnega doma v Srni] ki opozarja, da so se pri Mali kmečki turizem. Sicer pa je nosti prevzela gospodinja ? kuharica. Mimoidoče in avtomobilist napis, marveč tudi izredno šica. Zunaj in znotraj. To je prva družina v tej k sti, ki se je odločila za turis V lepi hišici, kjer prevladuj za goste uredili dvanajst ] sobah. Res je, da v sobah skupni sanitarni prostori le Po krajevni skupnosti Nova Štifta sta hodila, fo- tografirala in se pogovar- jala z domačini, nazadnje tudi zapisala MILAN BOŽIČ in VIOLETA V. EINSPIELER vi m m m S m t Ml mm m im SS^ m m m m mm m M m m SS m m J m, i i |S| E 1 JH Bi j; ■ m M i Ef 17, (ELJ tn mestu - Za mlade bi morali urediti še igrišče mnoge partizanske delavni- ;e. Delala je partizanska šo- la. Domačini so volili prve narodnoosvobodilne od- bore. Sicer pa že od 29. novem- bra 1943. leta, ko je Šlandro- va brigada uničila okupator- jevo postojanko, na tem ob- močju ni bilo več močnih nemških postojank. črn je bil 24. oktober 1944. leta. Nemci so požigali, ro- pali. O padlih v boju za svobodo govorijo spominska obeležja in lep spomenik, nedaleč od zadružnega doma. PREMALO MLADIH Tone Sternad, predsednik prosvetnega društva »Lojze Savinšek« iz Nove Štifte. »Najbolj pogrešamo mlade ljudi. V pevskem zboru, ki je zelo delaven, sta le dva mla- PRODAJO VELIKO JOGURTA Malči Firšt je prodajalka v edini trgovini, ki jo imajo v Novi Štifti. Tu je zaposlena že osem let in rada opravlja svoje delo. Že res, da je trgo- vina nekoliko pretesna, ven- dar v njej krajani lahko kupi- jo vse, kar je najbolj nujno za gospodinjstvo, od živil do posode, metrskega blaga, sa- dja, zelenjave in šolskih po- trebščin. Ker pa je to kmetij- sko področje, je trgovina za- ložena tudi z repromateria- lom. Kdor pa gradi, lahko kupi ali preko trgovine naro- či gradbeni material in tudi pohištvo. Po večjih nakupih pa hodijo ljudje v Kamnik, Celje ali Ljubljano. Čeprav je to področje znano po pride- lavi mleka, je zanimivo to, da se je zadnja leta povečala prodaja mlečnih izdelkov, zlasti jogurta in smetane, medtem ko navadnega mle- ka v trgovini sploh nimajo, le alpsko za vsak primer. dinca. Mogoče je krivda tudi na starejših tovariših, ki so včasih preveč gospodovalni. To pa mladim ni všeč,« je dejal predsednik društva. Seveda ni le tu vzrok. Mladi hodijo v šolo ali so zaposleni, večina pa jih dela še doma. Težko se dobijo, ker jih veli- ko živi na bolj oddaljenih kmetijah, zvez z avtobusom pa ni. Sicer pa: »Vedno je tako, da nekaj časa, leto ali dve vlada zatišje, potem se pa nekdo spomni, začne de- lati in spet se aktivnost pove- ča. Najbolj pa pogrešamo mentorja ali režiserja, ki bi usmerjeval in organiziral de- lo v dramsko-recitacijski skupini,« je nadaljeval svoja razmišljanja Tone Sternad. Pevski zbor nastopa, ne le v mozirski občini, ampak tudi po drugih krajih. Dramska skupina pe je pripravila pro- slavo za 8. marec, za prvi maj in tudi za dan borcev. Nekaj se le dela in bo najbrž ta de- javnost kmalu bolje zaživela. LE ZVEČER ŽIVAHNO Tone Rihter je zaposlen v bifeju. Čeprav je to edini go- stinski lokal v kraju, je bil med našim obiskom bil pra- zen. »Dopoldne ni prometa, ker k nam hodijo večinoma kmetje in delavci, ki si kveč- jemu popoldne ali zvečer najdejo nekaj časa, da tu po- sedijo, nekaj spijejo in se po- menijo o vsakdanjih zade- vah. Le ob praznikih in ob dnevih odkupa živine je pri nas bolj živahno. Tu se skle- pajo kupčije in tečejo živa- hni pogovori o kmečkem go- spodarstvu,« je dejal Tone, domačin, ki je nekaj let delal v Avstriji, sedaj si pa gradi hišo, ima družino in si ne želi nikamor več. Trenutno ta bi- fe zadošča potrebam doma- činov, vendar, ko bo asfalti- rana cesta Gornji Grad-Ka- mnik, pričakujejo tudi več prometa, saj bo Logarska do- lina po tej poti za 30 kilome- trov bliže Ljubljani. Takrat pa bo že potrebno postreči gostom tudi s hrano. KDO JE KAJ? Predsednik sveta krajevne skupno- sti je Jože Laznik. Tajnik krajevne skupnosti je Jože Špeh. Predsednik krajevne konference je, oziroma je bil, Marjan Potočnik, ki pa je pred kratkim odstopil. Novega še niso izbrali. Sekretar osnovne organizacije Zve- ze komunistov je Alojz Pečovnik. Mladinsko organizacijo vodi Viktor Kotnik. Na čelu krajevne organizacije Zveze borcev je Ivan Pistotnik. Predsednik odbora krajevne organi- zacije Zveze rezervnih vojaških stare- šin je Matija Rihter. Predsednik odbora Rdečega križa je Vinko Erce, na čelu prosvetnega druš- tva »Lojze Savinšek« je Anton Ster- nad. Gasilce vodi Slavko Krznar, športno društvo Rafko Zerovnik. Planinci in lovci so povezani v gor- njegrajski društvi. na domačini i Laznik ni le tupnosti No- likon našega k z mnogimi t in letnice tje v resnici ik sveta kra- Kmetih Jeirov naprej je tabla, F*1 odločili za IJtoe te dejav- na, odlična vabi ne le Urejena hi- ff^i skupno- 7 dejavnost. 7' čistoča, so i v šestih f vode, so pa P: Malijeva sicer nista prava kmeta. Gospo- dar je zaposlen pri Cestnem podjetju, toda tudi ta pol kmetija ima vse pogoje za dobro postrežbo gostov. Večino tistega, kar potre- bujejo, da lahko zadostijo goste pri hrani, pridelajo doma. Zato tudi jedilnik domačih jedi. Šmiklavž, ali zapišimo kar Nova Štifta, ima lepe pogoje za izlete v bližnjo in daljno okolico. Mir in dober zrak, domača hrana... to so zaenkrat tiste mikavnosti, poleg lepo urejenih bivalnih prostorov pri Malijevih, ki vabijo in bodo privabljali vse, ki se želijo v resnici odpočiti. In če se boste hoteli sami pogovoriti z Malijevimi, lahko tudi kličete po telefonu (063) 842-063, pravi naslov pa je Kristina Mali, Šmiklavž 62, pošta Gornji grad. Zadružni dom, središče krajevne skupnosti ŽIVAHNO MED MLADIMI... Pomenek in srečanje kar mimogrede. Le kje drugje, kot pred zadruZn domom. Tu je središče krajevne skupnosti. In tu so se naenkrat znašli Miran Tratnik (šola za prodajalca), Pavla Tesovnik (vzgojiteljska šola) in Andrej Repenšek (šola za kovinarje). »Življenje med nami je tu razgibano. Imamo dosti športa, čeprav smo na nekatera igrišča navezani na Gornji grad, oziroma Šmartno ob Dreti. To še posebej zaradi nogometa. Sicer pa so trim akcije, tekmovanja v krosih, tudi smučanju in drugih panogah že običajna...« IGRIŠČE ZA MLADE »Ne bi šla drugam. Tu nam je lepo. Živimo v miru, tudi cesta ni tako obremenjena, da bi nas promet na njej preveč motil,« je poudarila Fanika Tratnik, ki ji je tokrat kratek čas delal vnuček Boštjan. Dobro se razumeta, kakor vse babice in vnučki. Fanika Tratnik je sicer poslovodkinja trgovine Zgornjesa- vinjske kmetijske zadruge. Toda, zdaj sem besedo obrnil v drugo smer. »Tu na našem predelu bi morali še marsikaj narediti,« je poudarila in se z nasmehom obrnila k lesenemu vretenu, na katerem je bila zvita telefonska žica in kjer so ptički že gnezdili. »Da, tudi o tem se vidi, da nam že predolgo obljub- ljajo telefon. Pravijo, da ga bomo letos dobili. Zdaj jim verjamem.« Pogovor je tekel naprej. Besede so povedale, da v krajevni skupnosti nimajo nekaterih obrtnikov, ki bi jih še kako potrebovali. »Potrebovali pa bi tudi igrišče za naše otroke. Zdaj jim je igrišče asfaltiran prostor pred zadružnim domom. Toda, otroci in mladi bi potrebovali kaj več, saj imamo dosti zelenih površin, ki bi jim jih lahko namenili in primerno uredili.« 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 PRI JOŽETU GOBCU POD DONAČKO GORO ČE BI BILA PRI HIŠI ZIBELKA! Lepo posestvo z mladim gospodarjem še nima neveste »Saj ni slaba lega, pa z mo- žem še tudi nisva tako stara, da ne bi zmogla kmečkega dela. Toda roke me ne ubo- gajo več tako kot včasih.« Tako je rekla Jožetova ma- ma in stisnila tistega njiho- vega žrebička (ki smo ga v prejšnji številki Novega te- dnika videli na prvi strani) k sebi kot otroka. Pa saj je otrok tudi bil, daj so ga s cuc- ljem obdržali pri življenju. Ponosni so nanj, saj jim je ostal kot simbol trmastega življenja na zemlji, ki še do včeraj ni bila s človekom ta- ko prizanesljiva kot danes, ko si jo je z znanjem in meha- nizacijo bolj pridobil in mu daje več kot nekdaj. Jože Gobec je mlad gospo- dar na kmetiji pod Donačko goro v neposredni bližini Ro- gatca in čisto blizu domačije teče lepa asfaltirana cesta v bližnje Zetale. Sedemnajst hektarjev zemlje imajo, od tega je pol obdelovalne, dru- go je gozd pa nekaj vinogra- da zase, za ob delu, ko priti- sne žeja na polju, da človek lažje stisne moči iz sebe. Nad novim hlevom, kjer počiva v prijetni senci 24 glav goveje živine, so še ostanki stare štale, ki vsa vegasta priča o časih, ki se umikajo izpod Donačke gore. Belina nove- ga hleva privablja pogled in postavlja vprašanje: kako neki zmorejo. Jožetova oče in mama sicer še kar pogu- mno kljubujeta zemlji in opravilom, ki so vezani na- njo, vendar mlada nista več in vsa volja in ljubezen do dela jima ne bosta pomagala, ko roke in noge ne bodo ho- tele na njivo. Jože pa je sam. Nima še neveste in pri hiši bi se najbolj razveselili zibelke, ki bi prinesla na lepo in skrbno urejeno kmetijo kan- ček tistega veselja, ki te spremlja vse življenje: novo življenje, da nadaljuje tradi- cijo starih staršev, ki sta pu- stila toliko znoja na bližnjih njivah in travnikih. Jožetu pomaga tudi brat, ki večkrat pride iz Šmarja, kjer je v službi in tudi oba starša ga omenjata z veliko hvalež- nostjo, ker ni pozabil na dom, na starše, na brata. Jože se bo preusmeril v proizvodnjo mleka. Pravi, da pri sedanjih cenah pitanje te- let postaja predrago in ni prave računice z vloženim trudom in skrbmi pa s ti- stim, kar potem pride v obli- ki izplačila. Danes oddajajo komaj 185 litrov mleka dnev- no vsi skupaj pod Donačko goro in šele pred kratkim so kmetje dobili zbiralnico za mleko, za katero so prosili in moledovali cela štiri leta. Jo- že namerava postati večji od- dajevalec mleka, saj ima vse pogoje za to. Največ mu po- meni to, ker lahko na doma- čiji pridela vso krmo za živi- no in mu ni treba v večjih količinah uporabljati umet- nih krmil, ki so zelo draga. Lepe načrte ima Jože, toda na trenutke mu temne sence preletijo obraz. Ko ga poba- ram, kako to, da še nima ne- veste, se razplete pogovor o položaju kmečke žene. »Ni čudno, če nobena ne mara na kmete, ko pa nima nič priznanega, razen tega seveda, da lahko gara od ju- tra do večera. Res da je da- nes več mehanizacije, toda tudi traktor in obračalnik, pa kosa in drugi stroji ne gredo sami. Nekdo jih mora uprav- ljati. Kmečka žena pa nima pokojnine in vrste drugih ugodnosti z vidika socialne varnosti kot jih dobi, če gre delat v tovarno. Dokler ne bomo tega v naši družbi ize- načili, se ne smemo čuditi, da ostaja mnogo mladih go- • spodarjev na lepih posestvih brez svojih življenjskih so- potnic. Tam, kjer pa na kme- tiji ni mladine, ni bodočno- sti.« Tako je povzel Jože in še pristavil, da s pospeševalno službo nikakor ne morejo bi- ti zadovoljni, saj je že tu me- sec julij, pa letos v njegovem hlevu še ni bilo pospeševal- ca. Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah bi po nje- govem moral storiti več za modernizacijo kmetijstva. Če bi se več delalo z ljudmi, jih prepričevalo, če bi prire- jali izobraževalne tečaje in podobno, bi se to moralo z leti tudi poznati. Jože Gobec je začel bitko za napredek. Sam z ostareli- ma očetom in mamo, sam z ljubeznijo do zemlje in kmečkega poklica, s spošto- vanjem v srcu do vsega, kar so ustvarili predniki in z vizi- jo nekje v dalj njem a trdnem upanju, da se mora življenje pod Donačko goro tudi za kmeta spremeniti na bolje. Da pa mu na tej poti, v tej bitki marsikdaj temni oblaki prekrižajo sicer sinje misli in hotenja, je nekoliko razum- ljivo. Nove vrednote se pri- dobivajo in ustvarjajo zelo počasi in večkrat terjajo več- jo ceno kot bi jo smele. Ne bi bilo prav, če bi Jože na tej poti ostal sam ali pa da bi mu nekega dne postala prestrma in bi ne mogel dalje. DRAGO MEDVED MLADI NE MIRUJEJO Srečanje mladih kme- tov Slovenije, ki bo 25. in 26. julija na Vranskem, je bila osrednja tema seje sekretariata medobčin- skega sveta Zveze mladi- ne v Celju, ki je bila prejš- njo sredo. Na seji so se dogovorili, da bodo z dvema ekipa- ma, eno za pripravo izvir- nih kmečkih jedi in eno za kmečke igre, sodelova- le občine Šentjur, Mozir- je, Žalec in Slovenske Konjice, medtem ko bo- do ostale občine zastopa- ne le z ekipo za kmečke igre. Priprave po občinah potekajo tudi za republi- ško tekmovanje mladih traktoristov. Občinska konferenca zveze mladi- ne iz Žalca, je izvajalka tega programa za celjsko območje. Vsako občino bo zastopala moška in ženska ekipa s tremi čla- ni. Obenem bo tudi tek- movanje mladih mehani- kov. Predvidevajo, da bo območno tekmovanje pr- vega ali osmega avgusta v Šempetru, najboljši pa se bodo udeležili republi- škega tekmovanja, ki bo 28. avgusta. V pripravah na obe pri- reditvi se uspešno vklju- čujejo tudi aktivi mladih zadružnikov v občinah, kar se vidi tudi po tem, da so posamezne tekmoval- ne ekipe že znane. Na seji so se tudi dogo- vorili, da do petnajstega julija zberejo prijave za poletno politično šolo. Iz vsake občine naj bi se te tradicionalne oblike idej- nopolitičnega izobraževa- nja mladih v Sloveniji, udeležilo po šest mladin- cev. Šola bo od 17. do 22. avgusta. WE PORAVNALNI SVET V ŠENTJURJU REŠUJE SPORE Poravnalni svet pri kra- .jevni skupnosti Šentjur- center je v zadnjih dveh letih obravnaval veliko primerov in za uspeh gre šteti, ker več kot polovica sporov ni prišla na redno sodišče. Sprte stranke so se na tem poravnalnem svetu zbližale in pogovo- rile o nastalih težavah, za kar imajo veliko zaslug svetovalne besede senata, ki ga vodijo občani z dol- goletnimi izkušnjami na tem področju. V letošnjem letu so bili pri poravnalnem svetu obravnavani le štirje pri- meri, trije od njih so bili uspešno rešeni. Poravnalni svet pri kra- jevni skupnosti Šentjur- center uspešno vodijo: Mirko Ščurek kot predse- dnik senata in Janez Rau- ter in Karel Golob kot člana. D. SLAKAN POČITNIŠKA ZVEZA ŠENTJUR VABI 2e skoraj deseto leto deluje v Šentjurski občini Počitniška zveza, ki je preko osnovnih organiza- cij ZSMS povezana v kra- jevnih skupnostih in de- lovnih organizacijah. Za- to ni čudno, če so tudi nji- hovi srednjeročni progra- mi bili pripravljeni zelo kvalitetno, saj so razen redkih izjem naleteli na odobravanje. Članstvo v tej družbeni organizaciji je najbolj številno pri osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih. V letošnjem letu je tako po- čitniška zveza že organizi- rala več akcij iz svojega programa. Tako danes ni več neke manifestacije ali zborovanja, kjer ne bi bi- lo prisotnih tudi nekaj članov - počitničarjev. V tem času se mladi najbolj zanimajo za letovanje, saj preko te organizacije lah- ko mladi pa tudi starejši letujejo mnogo bolj po- ceni. Objekti turističnih po- slovalnic, ki jih ima na razpolago Počitniška zve- za Slovenije, so po vsej jadranski magistrali in v prelepih gorskih pokraji- nah širom naše domovi- ne. Mladi v šentjurski ob- čini na najbolj množičen način uresničujejo svoje geslo »SPOZNAVAJ DO- MOVINO IN ŠE BOLJ JO BOŠ LJUBIL«. DRAGO SLAKAN V ŠMIKLAVŽU DOBILI VODOVOD V petek, 3. julija je bila v vasi Šmiklavž pri Lju- bečni slovesna otvoritev novega vodovoda. Precej- šen del denarja zanj so zbrali vaščani sami s sa- moprispevkom, in sicer 425.000 din, ostalo pa sta prispevali občinska ko- munalna skupnost in KS Ljubečna. Vodovod so v osmih mesecih napeljali krajani sami. Opravili so 2000 ur prostovoljnega dela in s tem prihranili 1.000,000 din, ki bi jih si- cer morali plačati delav- cem. Zaradi prostovoljne- ga dela je vodovod stal manj, kot so prvotno pre- dvidevali. Doslej so v Šmiklavžu že sedemkrat zaman poskušali napelja- ti vodovod, ker niso dobi- li potrebnih dovoljenj. Uporabljati so morali vo- do iz vodnjakov, ki prav gotovo ni dovolj čista. Z novim vodovodom pa je 62 gospodinjstev preskrbljeno s pitno vodo in tako rešeno problema, kje dobiti to življenjsko važno tekočino. Vaščani Šmiklavža so pri skup- nem delu pokazali veliko :;loge in prizadevnosti in s tem dokazali, da je vsak sam svoje sreče kovač. Vodovod je svečano odprl najstarejši vaščan Karel Špes, mladinci GD Ljubečna pa so spustili prvi curek vode po cevi. H. P. HMELJ DOBRO KAŽE Hmelj je zopet zeleno zlato. Ta sloves so mu nekoliko odvzeli neurejeni dohodkovni odnosi in s tem prenizke odkupne cene, tako, da je bil dohodek hmeljarjev v zad- njih letih vse premajhen. Lani so se razmere občutno popravile, izkazalo pa se je tudi, da hmelj v žalski občini prinese veliko deviz. Tudi zato vsi, ne le hmeljarji, po- zorno opazujemo, kako hmelj napreduje. Vreme je letos hmeljarjem naklonjeno. Dež je v pravil- nih presledkih, Vmes je toplo in sončno. Rastlina je že skoraj dorasla in začeli so se že razvijati poganjki, ki morajo biti čim daljši in gostejši. Tako vreme pa je ob neprevidnosti lahko tudi nevarno. Kot nalašč je za razvoj škodljivcev in bolezni hmelja. Strokovnjaki vsak dan pre- gledujejo hmeljišča in ob najmanjšem sumu ukrepajo. Hmelj redno škropijo z raznimi škropivi, ki rastlino varu- jejo pred boleznimi in škodljivci. Čeprav hmeljišča v teh dneh kažejo dobro, se lanska rekordna letina verjetno ne bo ponovila. Lanski poprečni pridelek hmelja je bil 1,4 tone na hektarju, največji pa tudi 2,3 tone. Nove sorte pa so dale od dva do tri stote več. T. TAVČAR KMEČKE IGRE NA PREVORJU Četrte kmečke trim igre bodo v nedeljo, 12. julija na Strokov hrib pri Žegru pod Prevorjem prav gotovo priteg- nile številne obiskovalce. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri in bo potekalo po skupinah. Udeleženci se bodo pomerili v sedmih kmečkih disciplinah in z njimi obudili življenje na kmetih in obi- čaje, ki so spremljali vsakdanja kmečka opravila. Prav gotovo si bo zanimivo ogledati žaganje »cepanice« na kozolcu, polnjenje brente s »ceho«, mlačvo s cepcem in še nekatere druge spretnosti, ki jih bo ocenjevala in na koncu nagradila tričlanska strokovna žirija. Organizator kmečkih trim iger, ki so letos že četrte po vrsti, je krajevna skupnost in družbenopolitične organiza- cije Prevorje. MP TEMELJNA KAMNA V Vrbju in v Zgornji Črnovi v KS Vinska gora so konec minulega tedna položili temeljna kamna za trgovini. V teh dveh krajih je preskrba šepala, zato se je Savinjski maga- zin Žalec odločil, da tu zgradi novi trgovini. To bosta dva skoraj enaka objekta. Trgovini bosta prit- lični, osnovna površina bo okrog 180 m2, prodajna pa 62. Glede na njun namen, to je približati oskrbo občanom, bo prilagojena tudi izbira blaga. Trgovini bosta založeni z vsemi vrstami živil in gospodinjskimi potrebščinami. Z novima prodajalnama bo končno zapolnjena vrzel v pre- skrbi tukajšnjih krajanov, ki morajo tudi po najosnov- nejša živila v sosednje kraje. Na sliki: V Vrbju je položila temeljni kamen najstarejša krajanka, 93-letna Terezija Še- pec. T. TAVČAR GP BEŽIGRAD IN DOBJE Včeraj se je vrnilo domov, v Ljubljano, 22 otrok, ki so med svojimi vrstniki na Dobju preživeli dva lepa počitni- ška dneva. To so bili otroci staršev, ki so zaposleni v gradbenem podjetju Bežigrad. Kolektiv je pred leti spre- jel patronat nad šolo na Dobju in stiki postajajo vse te- snejši. Dvodnevni obisk ljubljanskih otrok to samo še potrjuje. MP OBREKOVANJE LAŠKIH MUZIKANTOV Tisto, kar smo objavili zadnjič, da za povorko ob pivu in cvetju ne najdejo muzikanta s »frajtonerico« je za laške razmere pravo obrekovanje. Za to povorko namreč orga- nizator ne potrebuje enega samcatega, temveč čim več vaških godcev s »frajtonercami«, ker nameravajo prirediti pravo parado ljudskih godcev, ki bi sodelovali v povorki kmečkih običajev. Vemo, da v laški okolici kar mrgoli harmonikarjev, zato bi jih radi enkrat pokazali »v večjih količinah«. Prijave na turistično društvo, ali pa prihodnjo sredo (pred pivom in cvetjem) v kulturnem domu v Mari- jagradcu ob 8. uri zvečer, ko bo skupna vaja in dogovor o nastopu. Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 15 STABILIZACIJA IN LETNI ODDIH ŽEP ŠE NI V KRIZI Premalo izkoriščen kmečki turizem Po informacijah celjskih turističnih agencij Izletnika TTG, Kompasa in Centra za mladinski turizem, se stabili- zacija še ni dovolj zajedla v občanov žep. Ljudje se še ve- dno odločajo za letni oddih, ki postaja v današnjem uni- čujočem ritmu življenja nuj- nost. Raje varčujejo v vsak- danjem delovniku kot pri letnem dopustu. Niti 40 do 70% zvišanje cen za letova- nja nima bistvenega vpliva na odločitve glede letnih do- pustov. Poglavitna sprememba na turističnem področju je spremenjeno zanimanje lju- di glede bivalnih objektov v času letovanja. Hoteli izgub- ljajo nekdanjo privlačnost. Vzrok morda niso samo višje cene. Je k temu pripomogla tudi negostoljubnost in igno- rantski odnos nekaterih na- ših gostincev do domačih gostov, katerih tanjše denar- nice niso napolnjene z devi- zami? Ljudje se raje zanima- jo za počitnikovanje v privat- nih sobah, kampih, počitni- ških prikolicah, kjer imajo možnost kuhanja. Najbolj priljubljen kraj letovanja je po izjavi TTG in Izletnika še vedno Istra, verjetno zaradi relativne bližine in nižjih cen. Problem, ki pesti turistič- no agencijo Izletnik je ta, da se naši občani še vedno odlo- čajo preživljati svoj dopust v konici sezone v juliju in av- gustu. Po tem času pa zani- manje za letovanje občutno upade, čeprav vemo, da je prijetneje preživljati svoj prosti čas takrat, ko se cene gostinskih storitev znižajo, ko poletna vročina ne pripe- ka več tako neusmiljeno, ko ni več neskončnih kolon pred trgovinami, ki jemljejo dragoceni čas, ko... Tudi kmečki turizem, ki ga nudi Izletnik Celje, ni naletel na prvi odmev, razen pri sta- rejših občanih. Verjetno je tamu vzrok premajhna sez- nanjenost ljudi in nezadost- na propaganda za to vrsto le- tovanja. Opazno je tudi zmanjšano zanimanje za izle- te v tujino. Mladinski turizem v Celju ima ugodnost pred ostalim letovanjem. To so predvsem nižje cene, ki omogočajo po- čitnikovanje tudi plitkejše- mu študentskemu oziroma dijaškemu žepu. Cene mla- dinskega turizma so se v pri- merjavi z lanskim letom povzpele za okoli 20%. Šibka točka mladinskega turizma je v tem, da nima organizira- nega kulturnega živjenja v času letnega oddiha. Le-to je zreducirano na disco večere in občasna športna srečanja. ANDREJA LEŠNIK ŠTEVILNA GRADBIŠČA V Celju je bilo navkljub vročini na gradbiščih precej živahno. Eno največjih gradbišč je v celj- skem Zdravstvenem centru, kjer dela potekajo noč in dan, tako da nova bolnišnica vidno raste. Pri Čopovi ulici pod mostom čez Sa- vinjo polagajo cevi za kanalizaci- jo, tudi strugo Savinje mislijo urediti, tako da bo primerna za kopanje. Gradbišče je tudi na Jurčičevi, pri restavraciji Vrtnica so urejevali plinovod. Jarek za plinovod se je vlekel po vsej Jur- čičevi do Doma upokojencev, kjer še vedno grade prizidek. Na križišču Linhartove in Stanetove obnova vogalne stavbe še ni kon- čana. Tudi izgradnja Ingradove- ga poslovnega objekta na Lavi uspešno poteka. Na Mariborski cesti nasproti hotela Celeia so porušili staro stavbo, ki je kazila izgled nove avtobusne postaje, veliko pa grade tudi na Dolgem polju. B.D. Lepo urejen bazen v Šentjurju Poletje je tu. Počitnice so tu. Vsak dan je bolj vroče, bližamo se vrhu letošnje po- letne sezone. Cim bolj sonce pripeka, tem več ljudi se zbi- ra na kopališčih in tu preživ- ljajo večidel svojega proste- ga časa. Zlasti otroci so v do- poldnevih redni obiskovalci bazenov. Marsikomu pa bo bazen edina osvežilna in mo- kra točka v tem stabilizacij- skem poletju tudi za čas do- pusta. Zato smo se odpravili na kopališča v naši okolici z namenom, da zberemo osnovne podatke za naše bralce, ki se bodo tako lažje in hitreje odločili, kam na namakanje - saj drugače tu- di ne moremo imenovati pla- vanju podobno početje v prenapolnjenih bazenih. V PREBOLDU JUTRI OTVORITEV Tako so nam povedali, lah- ko pa da so se obnovitvena dela še za kak dan dva zavle- kla. Bazen je bil potreben popravila, ker je bil v zelo KOPALIŠČA NA CELJSKEM OD BAZENA DO BAZENA Kopalna sezona se bliža kvišku slabem stanju. Prevelkli so ga s plastično prevleko in opravili nekaj izboljšav ter še bolj uredili čistilne napra- ve, s katerimi tudi prej niso imeli težav. Obnovili so sani- tarije in namestili nove kabi- ne. Poleg bazena, ki meri 30 x 15 metrov, je še manjši bazen, kjer se brez skrbi lah- ko namakajo otroci. Za var- nost plavalcev in neplaval- cev ter za red bo poskrbel kopališki mojster. Vstopni- na bo 20 dinarjev za odrasle in 10 za otroke. V RIMSKIH TOPLICAH TERMALNA VODA Tu temperatura vode dose- že do 29 stopinj. Bazen je dolg 30 metrov in širok 15 metrov. Zraven je še manjši za najmlajše. Vodo v bazenu vsakodnevno kontrolirajo. Čeprav je stalni pretok vode skozi čistilne naprave, bazen vseeno dvakrat na teden po- polnoma izpraznijo in teme- ljito očistijo. Bazen je odprt vsak dan razen ponedeljka, od 7. do 18. ure. Vstopnina je dopoldne za odrasle 30 di- narjev, za šolske otroke 20 in za predšolske 10 dinarjev. Popoldanski cenik pa je za odrasle 20 dinarjev, za otro- ke pa 10 in 5 dinarjev. V PODČETRTKU OLIMPIJSKI BAZEN Postavili so ga poleg stare- ga bazena, meri pa 50 krat 21 metrov in predvidevajo, da ga bodo že 15. julija odprli. Namenjen je predvsem re- kreaciji, zato bo voda tu ne- koliko hladnejša, medtem ko termalna voda v manjšem bazenu, ki meri le 10 krat 20 metrov doseže tudi 32 sto- pinj. Otroci pa se lahko brez skrbi kopajo v otroškem ba- zenu. V obeh bazenih se tudi vsakodnevno zamenjuje vo- da in čisti bazen. Na novo so uredili tudi okolico, in prido- bili nove rekreacijske objek- te kot so tenis igrišče, igrišče za rokomet in košarko ter ru- sko kegljišče. Vstopnina je 35 dinarjev za odrasle in 20 za otroke, odprt pa je vsak dan od 7. do 19. V ŠMARJU ŠE DELAJO Zaradi vremena so se tudi nekoliko zavlekla obnovitve- na dela, upajo pa da bodo sredi meseca bazen odprli. Bazen je nekoliko manjši, saj meri le 25 krat 10 metrov. Z obnovo bodo izboljšali tudi sistem čistilnih naprav. V petih do šestih urah se bo voda pretočila skozi čistilne naprave in bo tako ustrezala higienskim merilom. Uredili bodo še garderobo, obisko- valci pa se bodo lahko osve- žili tudi z brezalkoholnimi pijačami, ki jih bodo kupili pri blagajniku. Do otvoritve bodo zaposlili še kopališke- ga mojstra, ki bo pazil na varnost kopalcev. V ŠENTJURJU JE VESELO V vročih dneh je živahno tudi v bazenu v Šentjurju, ki ga je v letošnjem letu vzelo v upravljanje Komunalno po- djetje Šentjur. Z vodo v le- tošnji sezoni ni več proble- mov in tudi čistilne naprave opravljajo svojo funkcijo. Bazen je obdan z betonskimi ploščami in travo, ob njem pa je stadion za igrišče. Odprt je, v lepem vremenu seveda, vsak dan od 10. do 18. ure. Vstopnina je za odra- sle 25, za otroke pa 15 dinar- jev. Malčki veselo čofotajo v mini bazenu, večji bazen pa je tudi pravilno razmejen in označen za plavalce in nepla- valce. V primeru kakršnih- koli nesreč, kar se sicer še ni pripetilo, je vselej v bližini kopalni mojster Hugo Bosio. Oskrbnik bazena je Karel Golob, ki pravi, da so kopal- ci disciplinirani in da upo- števajo pravila, oziroma predpisani red. Informacije o bazenih na Vranskem, v Rečici, Zrečah, Slovenskih Konjicah in v Rogaški Slatini in v Celju bomo posredovali v nasled- nji številki Novega tednika. VIOLETA V. EINSPIELER TEKMOVANJE KOSCEV NA ŠMOHORJU V soboto popoldan so privrele besede na dan »kako lepo bi bilo videti čredo živine na teh pašnikih na Šmohorju«. Na Šmohorju se je namreč zbralo kar veliko obiskovalcev, ki so bodrili 16 tekmovalcev, ki so zavihteli kose na travniku pri domu planincev. Popoldan se je prevesil v drugo polovico, oblaki so plašili, a je sonce zmagalo. Po pet koscev se je pomerilo hkrati. Tekmovanje so ocenjevali predstavniki Kmetijske zadruge, planinskega društva in obiskovalcev, ki so se pač spoznali na takšno reč. Tekmovali so v enem razredu, tako mladi in starejši, med slednjimi je bil tretje- uvrščeni Vid Lah s Šmohorja star 52 let. Med tekmovalci so bili tehniki, trgovci, diplomirani prav- nik, inženirji, kvalificirani delavci, pravih kmečkih grč ni bilo. Najbrž bi bilo tekmovanje še bolj zanimivo, če bi se tekmovalcem priključili fantje z Vrha nad Laškim, ki že vrsto let tekmujejo v košnji in če bi jih preganjala dekleta z grabljami?! Na Šmohorju so nastopili tudi člani folklorne skupine »Anton Tanc« iz Marija Gradca. Dva izmed njih sta tudi tekmovala, Ferdo Medved je bil najhitrejši, najboljši in še kaj, pa si je prikosil pokal in pol kubika stiropora, drugi Andrej Ceglec je bil dvanajsti, a mu ni zameriti, še velikega kmeta sosed ni. Odlično se je odrezal ing. Karel Krašek, ki je dokazal, da mu gre kmetijska praksa prav tako od rok kot teorija. Komaj je kaj zaostajal za mnogo mlajšim Medvedom. Takole so se uvrstili tekmovalci: Ferdo Medved iz Tevč, Karli Krašek - KZ Laško, Vid Lah s Šmohorja, Stane Klepej iz Rečice, Tone Šterban, Janko Lah, Ivan Hrastovec, Anton Urankar, Vinko Špilar, Tone Košir, Franc Rauter, Andrej Ceglec, Andrej Mavri, Lojze Cešnovar, Vladko Stare in Roman Mavri. Izven konkurence, ker sta se prepozno prijavila, sta še tekmovala Ivan Pintar, ki bi med uradno tekmujočimi zase- del drugo do tretje mesto in Drago Lapornik, kateremu ne bi ušlo šesto mesto. FANIKA LAPORNIK CICIBANI KOT LIKOVNIKI Tekmovanje, ki ga je razpisala Ljubljanska banka Splošna banka med najmlajšimi varčevalci, med cicibani v vzgojno-varstvenih organizacijah, je naletelo na velik odmev. Kako tudi ne, saj v vrtcih pridno rišejo in otroci so tisti, ki svoja opažanja najprej spravijo na papir v obliki risbice. V tokratnem tekmovanju so sodelavale naslednje vzgojnovarstvene organizacije: VVO Tončke Čeč, Anice Černejeve in Zarja iz Celja ter VVO Žalec, Laško, Šentjur in Rogaška Slatina. Tudi letos je bilo tekmovanje za najboljša likovna dela po prosti izbiri teme. Komisija je najbolje ocenila: 1. VVO Anice Černejeve, starejša skupina 6 do 7 let, enota na Zelenici 9; vzgojiteljica Tatjana Špegl. 2 VVO Zarja, skupina Vrabčki, enota Nova vas; vzgojiteljica Magda Golob. 3. VVO Tončke Cečeve, starejša skupina, Mariborska 43; vzgojiteljica Cveta Travner. 4. VVO Laško, skupina Petelinčki, vzgojiteljica Marija Kolar. 5. VVO Šentjur, skupina Želve; vzgojiteljica Marjana Zalokar. 6. VVO Žalec, starejša skupina, enota Polzela; vzgojiteljica Katja Krašovec. Vsaka nagrajena skupina prejme pismeno priznanje, plaketo in denarno nagrado 1000 din za nakup didaktičnega materiala. Iskrene čestitke vsem za sodelovanje! MARJETKA KUGLER (6 let): Moja družina. Risba - voščenka, akvarel. VVO Tončke Čečeve. Vzgojiteljica Cveta Travner. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 SHANKARJEVE NAGRADE POT DO NAGRAJENCEV ALI KJESE ZATIKA? Shankarjeve nagraJe, ki jih podeljujejo vsako leto najboljšim izdelkom, ki jih pošiljajo otroci z vseh krajev sveta v New Delhi, na mednarodni otroški natečaj, je nedvomno taka prireditev, ki bi zahtevala večjo mero organiziranosti kot smo ji bili priča letos. Kje se je sploh zataknilo in kaj je temu vzrok? Na Zvezi prijateljev mladine v Celju, so poslali vsem šolam in vrtcem v občini razpise za ta tradicionalni natečaj, kjer tudi celjski otroci že vrsto let sodelujejo. Koliko šol s koliko učenci se je odzvalo, nihče ne ve, razen morda same šole ali le določene osebe. V nekate- rih tajništvih tudi o tem in o svojih nagrajencih nič ne vedo. Letos pa so prireditelji, ki jih zastopa indijska ambasada v Beogradu, po pomoti ali v dobri veri, poslali seznam nagrajencev za celo Slovenijo na repu- bliški zavod za šolstvo. Tam se pa nobenemu ni zdelo vredno ali pa se niso čutili pristojne, da posredujejo te podatke naprej. Tako so obvestila o nagradah prihajala na dom, na šole, skratka vsepovsod, le tja in k tistemu ne, ki je vsa ta leta brez problemov usmerjal to akcijo - v Celju je bila to Zveza prijateljev mladine. Posledice tega so, da sedaj, vsaj za celjsko območje, ne moremo zbrati na enem mestu podatke koliko je nagrajencev, koliko otrok je sodelovalo, kdo so bili mentorji. V Celju so na Zvezi prijateljev mladine uspeli zbrati vse nagrajence na svečani prireditvi, ki je bila prejšnji petek na osnovni šoli Frana Roša v Celju, in so jim tam javno podelili nagrade. O deležu, ki so ga imeli men- torji pa nismo slišali nič. To pa ni niti čudno. Le vzgojno varstveni zavod iz Celja je za predšolske otroke zbral vse podatke, medtem ko za šolarje vemo le, kdo so nagrajenci in katere nagrade so dobili, ne vemo pa kdo jih je učil in tudi nismo uspeli zbrati teh podatkov. Torej, tudi tu se bo potrebno bolje organizirati, saj je zmeda, ki je nastala, nekatere starše navedla na pot v Indijo, kjer jih pa nobeden ni pričakoval. WE Davor Planine prejema Shankarjevo priznanje NAGRADE V PRAVIH ROKAH Navkljub vsem zapletom, so Shankarjeve nagrade javno podelili tudi otrokom iz celjskih osnovnih šol in vrtcev. Svečana podelitev nagrad je bila prejšnji petek ob zaključku forme vive na osnovni šoli Frana Roša v Celju. Iz vrst naših najmlajših sta zlato medaljo prejeli Daniela Hriberšek in Saška Kosi iz vzgojno varstve- nega zavoda Zarja, Mentorici sta bili Cilka Turk in Marijana Bukovec. Srebrno medaljo sta prejela cici- bana Primož Lončar in Alja Baccari, ravno tako iz WO Zarja. Mentorici sta bili Irena Stopar in Milena Kosmač. Srebrno medaljo je dobila tudi Skaza Maja letos učenka osnovne šole Strmec, lani pa je še hodila v vrtec Tončke Cečeve, mentorica ji je bila Cveta Trav- ner. Priznanje sta dobili Ines Pilko in Natalija Burič. Mentorici sta bili vzgojiteljici Cvetka Slapar in Metka Bedrač. Od osnovnošolcev je Zlato medaljo dobila Branka Pavič, učenka 8. razreda z osnovne šole 1. celjske čete. Priznanje pa so dobili Nina Ružič, ki je letos končala prvi letnik na šoli za oblikovanje, Davor Planine, ki je letos končal prvi letnik celjske ginazije ter Petra Kranjc in Barbara Kramar z osnovne šole Veljko Vla- hovič. Za mentorje pa nismo mogli zbrati podatkov. WE PROBLEM RUDARSKIH POKLICEV ČASTEN, A ODGOVOREN Odslej tudi dekleta med rudarje Ali rudarski poklici že po- stajajo rahlo privlačnejši, kot so bili v zadnjem obdob- ju? To je vprašanje, ki se pojavlja po letošnjem vpisu v Rudarski šolski center v Velenju, gre pa seveda za smer šolanja tistih pokli- cev, ki so neposredno veza- ni na delo v jami pri izkopu premoga ali v neposredni bližini. Medtem, ko velenjski ru- darji, letos neverjetno dobro delajo (kdaj pa niso?), pa se na drugi strani za to odgo- vorni ljudje borijo, da bi tudi za letošnje šolsko leto zago- tovili zadosten vpis kandida- tov. V velenjskem rudniku zagotavljajo, da jim vedno in ob vsakem času za njihovo normalno delo manjka po 200 rudarjev, med katerimi gre resnično za poklic rudar- ja in ne za poklice, ki so dru- gače vezani na rudarstvo. V Rudarskem šolskem centru so za prihodnje šol- sko leto (1981/82) razpisali 270 učnih mest, dobili pa so točno 200 prijav. Čeprav je ta številka še vedno manjša od želene, pa je istočasno večja, kot je bila v prejšnjih letih. Zlasti je zanimivo, da je pri- soten rahel porast sloven- skih kandidatov za opravlja- nje častnega, a odgovornega poklica rudarja. Poglejmo razmerje: med 200 prijavlje- nimi kandidati je 160 fantov iz drugih republik in 40 Slo- vencev. Ta številka pa je že v razmerju z želenimi vpisani- mi Slovenci v prihodnjem štiriletnem obdobju, ko se naj bi struktura v rudniku spremenila v korist domači- nov in to od nekako letošnjih 30 odstotkov do konca leta 1984 na 70 odstotkov! Se na- dalje obstoja neskladje med interesi vpisanih in potreba- mi rudnika, saj skoraj tri če- trtine vpisani želijo postati rudarski tehniki, za katere pa je razpisanih oz. odprtih samo 60 mest! Se vedno pa je problem z učenci za triletno rudarsko šolo, kjer si prido- bijo kvalifikacijo pomožne- ga rudarja oz. rudarja. Med letošnjimi prijavljeni- mi kandidati je treba omeni- ti tudi prijavo enajstih de- klet, ki so se odločile za ru- darski poklic. Čeprav trenut- no v rudniku ne vidijo nekih posebnih možnosti za njiho- vo zaposlitev pa jih bodo se- veda vseeno sprejeli v šola- nje. Slednje je povezano tudi s tem, da je že doslej 65 odstot- kov vseh izkopnih področij v velenjskem rudniku meha- niziranih. V naslednjih letib se bo ta odstotek še povečal. In ob mehanizaciji je lažje delati. Velenjski rudarji vidi- jo tudi v tem morebitno po- časno večje zanimanje mla- dih za vključevanje v njiho- ve vrste, kjer se med fante prvič »vrinjajo« tudi dekleta. Zalog velenjskega premoga je še za okoli 40 let. Poleg še tako sodobne mehanizacije bo vedno potreben človek rudar. Po nekaj sušnih letih je letos prvič opazen manjši premik na bolje. Morda pa je vzrok tudi v mehanizaciji oz. lažjem (ne pa manj odgovor- nem!) delu, pa drugih ugo- dnostih, ki so jih v zadnjem času upravičeno deležni ru- darji. TONE VRABL SLOVENSKE KONJICE: VODNA BOLEZEl Precej strahu je bilo ma med prebivalci Slovenski Konjic, Zič in Loč ob poja\ prave epidemije obolenj vročino in prebavnimi mo njami, še zlasti zaradi teg ker so kaj hitro ugotovili, < je obolenje povezano z vod iz vodovoda, ki te kraje n paja. V desetih dneh se bolezen pojavila pri 129 kt janih, dva pa sta morala t zdravljenje v bolnišnico. Center za socialno medic no in higieno Zdravstvene; centra Celje je opravil v< potrebne bakteriološl preizkave in k sreči ugoto\ le dvoje obolenj s salmonel mi, kar pa je v mejah norm le. Množično obolenje je bi torej nespecifična vodna b lezen, področje pa je bilo ■ dni po zadnjem primeru | pod zdravstvenim nadzt rom. Zdravstvena služba svoje storila, v občini pa bc do morali zagotoviti, da o prihodnjih deževjih ne \ več prihajalo do nepotrebni obolenj zaradi uživanja piti vode. ME MAISTROVI BORCI VDRAŽGOŠAH Maistrovi borci smo po- novno krenili na izlet, tokrat na Gorenjsko, v znamenite partizanske Dražgoše. Naj- prej smo se ustavili v Skofji Loki in si ogledali to zanimi- vo starodavno mesto. Nekaj časa smo bili tudi v spomin- ski sobi slovenskega pisate- lja Ivana Tavčarja. Pot smo nadaljevali po Poljanski do- lini do našega cilja - Draž- goš. Ustavili smo se pri spome- niku, ki je posvečen hrabrim partizanom Cankarjevega bataljona in ljudem, ki so tu- kaj med vojno pod okupator- jem neizmerno trpeli. Okoli spomenika je vse tiho, obda- no s cvetjem, kot najlepši spomin na hude vojne dni gorenjskih in drugih partiza- nov. Ob povratku smo se še ustavili v Radovljici in Ka- mniku, kjer smo se poklonili spominu našega voditelja v letih 1918/19 generala Rudol- fa Maistra, ki ima spomenik v središču mesta, njegovega rojstnega kraja. Takšen spo- menik bi zaslužen mož, kot je Rudolf Maister, moral imeti tudi v Mariboru. Žal ga še nima. Skozi Tuhinjsko do- lino smo se polni lepih vti- sov, dobljenih na izletu, vrni- li v Celje z željo, da se na podobnih izletih še veliko- krat dobimo. ERVIN MEJAK CELJE: SVEDINJE V TOPRU Delovno organizacijo Toper je v četrtek 2. julija obiskala švedska mladinska eki[ državnih prvakinj v rokometu iz Goteborga. Po kratkem orisu proizvodne dejavnos tovarne so jim organizatorji predstavili najnovejša športna oblačila za zimo in jadranje i deski, nato pa so si dekleta ogledala proizvodni obrat. Rokometašice so prišle v Celje zaradi športnih priprav, odigrale pa so prijateljske tekme ekipami Velenja, Šmartnega in Olimpije. Njihov vodja, Nils-Erik Delphin, je kot zanimivo omenil, da so dekleta zbrala denar za potovanje v Jugoslavijo z raznimi akcijami, kot i primer pobiranjem smeti v parkih. Starši so prispevali le tretjino sredstev, pomagali pa i jim tudi pri akcijah. Povedal je, da so se dekleta na obisk dobro pripravila, saj so pregleda veliko turističnih prospektov o Jugoslaviji, poslušale pa so tudi seminar, a katerim so ji podrobneje seznanili z značilnostmi naše dežele. Takšni obiski v delovni organizaciji Toper niso redkost, saj se trudijo, da bi imeli či tesnejše stike s potrošniki njihovega blaga na domačem in tujem trgu. SAŠA JAR PARAPLEGIKI V JAMI PEKEL Načrti so bili večji kot smo jih na koncu uresničili. Dež nam je preprečil, da bi si ogledali rimske izkopanine v Šempetru, Šmiglovo zidanico, Vransko in še kaj. Nazadnje smo paraplegiki celjske regije, ki smo se konec junija zbrali na prvem letošnjem trimskem srečanju, skoraj pridrli v dom pri jami Pekel pri Šempetru. Tam so nas nadvse gostoljubno sprejeli in nam odstopili spodnji prostor. Okolje nam je bilo všeč in kar kmalu smo se odpravili raziskovat, kaj je v Peklu. Dobro smo se počutili v tem odmaknjenem kraju. Po dolgi in hudi zimi, ki nas je ločevala toliko mesecev, smo končno spet malo pokramljali, si stisnili roke, se objeli in pošalili. V peklu ni nobenega od nas vzel vrag! MARJA ŠERBELA-RUPNIK ŽIVLJENJE IZ GOZDA Vključevanje otrok v organizirano ustvarjalno dejavnost se ne zaključi pričetkom šolskih počitnic. To nam pokazala tudi petdnevna forma viva lesu, ki je bila prejšnji teden na osno ni šoli Frana Roša v Celju in so jo podelitvijo knjižnih nagrad udeleže: cem in z izvirno proslavo zaključ prejšnji petek. Na tej kiparski prireditvi so sodel vali šolarji iz celjskih šol in okoliši osnovnih šol. Lesene skulpture, ki plod enotedenskega dela mlad ustvarjalcev kažejo, da sta mentoli akademski slikar Blaž De Gleria akademski kipar Franc Purga, doseg svoj namen - sprostiti otroško ustvs jalno moč v taki meri, da so se izogri konvencionalnim modelom, ki jih fl rekuje obdelava lesa. Obenem pa 1 ostali zvesti svoji osnovni inspiraci ki so jo črpali iz naravnega, gozdnel mikro življenja. Ta dela bodo krasi šolsko okolje, podarili pa jih bodo tu LIK Savinji in Tehnomerkatorjeverf Tozdu Prodaja, ki sta z osnovno šolo z Zvezo prijateljev mladine iz Cel omogočila to prireditev. VI Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 17 ZLATOPOROČENCA JURIJ IN MARIJA PLAHUTA OD KROMPIRJA DO SREČE Prvič sta se poročila 7. julija 1931 Poročni priči sta našla ob cerkvi v Št. Lenartu pri La- škem, si rekla življenjski »da«, odšla domov, pojedla vsak nekaj krompirja v oblicah ter odšla: ona, Mari- ja, rojena 1. aprila 1910 v Zabukovju pri Sevnici, oko- pavat korenje, on, Jurij, ro- jen 19. aprila 1905 v Rečici pri Laškem, pa kosit. Tako je bila poroka po treh mese- cih medsebojnega poznan- stva. Kljub vsem težavam sta skupaj »zdržala« 50 let in v soboto, 11. julija, si bosta znova rekla »da«, tokrat v prostorih Občinske skupšči- ne Žalec. Jurij in Marija Plahuta sta imela »trdo« življenje. Zdr- žala sta in v tem je njuna naj- večja moč! Morda je toliko zlatih porok v tem času tudi zato, ker so ljudje znali zdr- žati v vseh težavah brez vse- ga, ampak samo z ljubeznijo. Ljubezen je tista, ki premaga vse težave in ta je bila ena izmed pogojev, da sta zdrža- la skupaj 50 let! Sedanji »zla- toporočenci« bi bili lahko dokaz sedanjikom, kako se naj bi živelo! Jurij: »Moje življenjsko delo je bilo razpeto med kmeti in rudarji. Začel sem kot navaden rudar kopač v Hudi jami, potem sem odšel v Zabukovico, kjer sem bil do leta 1924. Vrnil sem se v Hudo luknjo. Delal sem tudi v Libojah, vmes pa na kme- tih. Šestnajst let sem bil v jami!« Marija: »Doma smo imeli malo zemlje! Ko sem odra- sla, sem šla ,po svetu'! Služi- la sem, kot so temu takrat rekli! Prišla sem tudi v Reči- co pri Laškem, kjer je Jurij ,fural' s konji kot hlapec. Spoznala sva se in ,vzela'! Po treh mesecih! Rodilo se na- ma je deset otrok: Anton, Ivan, Slavko, Stanko, Adolf, Olga, Silvo, Marica, Franc in Jožek.« Marija se upravičeno poh- vali, da je pri njej, pod nje- nim skrbnim varstvom, ka- kršnega imajo vse slovenske matere, shodilo osemnajst otrok - deset njenih in Jure- tovih ter osem od njunih otrok. Zadnji, ki doživlja to- plino matere Marije, je štiri- letni Jordan. In kako se Marija in Jurij spominjata enega najtežjih dni, pričakovanja novega le- ta 1944? Marija in Jurij: »Med voj- no sva bila v Jurkloštru, v znani partizanski postojanki. 25. decembra zjutraj so prišli Nemci in ob 13. uri so požga- li našo hišo in pri sosedih. Gorelo je pri nas in pri dveh Koprivcih. Če bi se danes to ponovilo, ne vem, kako bi zdržala. Lep dan, pa tako grozno... Novo leto 1944/45? Hajke so bile z ene in druge strani. Grozno! Od januarja do marca smo stanovali v svinjski kuhinji pri Zorku. Vse drugo je pogorelo, samo to je ostalo. Potem smo se preselili v Dobje. Resnično je bilo hudo in drugega nisva imela kot velik koš trplje- nja!« Marija se še pohvali, da najraje bere, »štrika« in šiva na stroj, ki je star 74 let! V soboto jih bodo sinovi, hčer- ke, vnuki in pravnuki pope- ljali s kočijo na drugo poro- ko, zlato poroko! Juriju in Mariji Plahuta želimo zdavja in veselja med svojimi. TONE VRABL STROKOVNJAK SLOVENIJALESA VAM PRIPOROČA V prodajalni Sloveni- jalesa v Zidanškovi ulici so dobro založeni z vse- mi vrstami svetilk: noč- nimi svetilkami, lestenci in tehničnimi svetilkami, kupite lahko tudi različ- ne akustične aparate, še posebej pa vas opozar- jajo na lestence iz bru- šenega stekla. OBIŠČITE SLOVENIJALES, DOM POHIŠTVA V ZIDANŠKOVI ULiCI! ALI STE ŽE OBISKALI PRODAJALNO DOM? - okrasni predmeti in dodatki za opremo stanovanj, - artikli iz kristalnega stekla, porcelana, keramike - vse vrste tapet in pribora SKRATKA, VSE ZA PRIJETEN IN UREJEN DOM V PRODAJALNI »DOM«. 66 Vožnja nazaj je potekala brez posebnih pripetljajev, samo nekje smo morali s paro iz loomotive pregnati s proge čredo bivolov, ki jih ni bilo mogoče spraviti s tirov ne s prigovarjanjem, ne z vpitjem in ne s piskanjem. Vstopili so tudi lastniki petelinov, ki so se vsi razvneli in srečni vračali spet domov v La Meso. Doma sem opazila, da mi je na dvanajst kilometrov dolgi poti, ki sem jo skoraj v teku prehodila, sonce do živega ožgalo vrat - ampak to Je bilo nekaj vsakdanjega, da me še malo ni vznemirilo. Čeprav sem bila utrujena, sem se usedla in naslikala cvetlice, ki sem jih bila prinesla s sabo. Tako se pač godi človeku, ki se je podal na pot okoli sveta. NA FILIPINSKIH OTOKIH Po treh tednih, ki sem jih prebila v Manili, kjer sem shujšala, sem se odpravila na pot skozi splet otokov, ki se razprostirajo pod ekvatorjem med četrto in dvajseto širin- sko stopnjo, in to v smeri proti severnemu delu Borena. Povsod so koče domačinov drugačne. Na najsevernejših, na Batanskih otokih, kjer baje nastajajo strahoviti vrtičasti viharji - tajfuni - gradijo hiše z zelo globokimi okenskimi vdolbinami, ki je vanje vstavljena lesena rešetka, streho iz slonje trave pa imajo prevlečeno s trdno mrežo, ki je v višini prvega nadstropja pritrjena na železne kavlje, kajti veter je tu pogosto tako močan, da ne odnaša samo streh, marveč tudi cele hiše. Ljudstva na bolj južnih in mirnejših otokih pa gradijo hiše šestdeset do sedemdeset čevljev nad vlažnimi tropskimi tlemi in to deloma zaradi poplav, de- loma pa zato, da bi se lažje branila pred napadi sovražni- kov. V obdobju viharjev privežejo svoje zračno stanovanje ki ga pogosto postavijo tudi med rogovile kakega drevesa, z lijanami na druga močna pragozdna drevesa. Na bregovih postavljajo vselej samo stavbe na koleh, in sicer tako, da z dvema nogama stoje v morju ali v reki, nato njihovi prebi- valci lahko vso nesnago preprosto zmečejo v vodo in si s tem prihranijo čiščenje. Na Filipinih uspeva vse, kajti posamezne gorske verige imajo zelo hladna pobočja, druga pa tropsko podnebje, zato rastejo tu koruza in proso, iglasti gozdovi in gorske lilije prav v neposredni bližini sladkornega trsa in bananav- cev. Med vrstami banan uspeva znana Musa textilis, ki iz nje izdelujejo znamenite manilske klobuke, iz njenih vla- ken pa dobivajo tako imenovani manilski lan. Na Filipinih živi poleg mešancev in belcev veliko malaj- skih plemen, pripadniki teh plemen imajo rdečkasto rjavo polt, okrogle oči in trde lase, so nežne rasti, na pogled divji, neobvladani, čutni in se nagibajo h kraji. Zlasti na največ- jem južnem otoku Mindanau, ki je še malo raziskan, se mohamedanci neprestano spopadajo s črnimi pritlikavimi plemeni - z Negriti. Negriti so baje v predzgodovinskem času prišli iz Indije čez Borneo, Celebes in tako naprej deloma na Filipine, deloma na Novo Gvinejo. Negriti so na zelo nizki kulturni stopnji, hiš si sploh ne gradijo, marveč si poiščejo zavetje pod v naglici na kup nametanimi vejami ali v vrhovih dreves, zamenjujejo otroke za riž ali za druge potrebne stvari, vendar pa mrtvece že pokopavajo in jim je kraj, kjer je pokopan mrlič, nedotakliv. Hranijo se s sadeži, divjim medom in koreninami ter zamenjujejo vosek za riž. Matere, ne očetje, uče otroke streljati z lokom, to pa je tudi vse, česar se otroci nauče. SEVERNI BORNEO V špranjah med ladijskimi deskami se topi katran, tla v kabini, ki je bila preblizu strojnice, žare tako, da na njih ne moreš stati bos. Postelja je preozka, da bi se mogel obrniti na njej, pred okni pa vise vetrniki kot orjaški nosovi. Ponoči postane telo želatinasta gmota, ki z nje curlja, kot curlja sneg z marčnih streh, obsijanih s soncem. Zjutraj ko umivajo krov, ujame vetrnik nekaj vode in jo vrže zaspan- cem v obraz. Potem boy za zaveso zakliče »kopel« in človek je vesel, da pride iz ene vročine v drugo. Otoki izginjajo v naglo padajoči tropski noči, dnevov več ne šteješ, dremaje sediš na krovnem stolu, opazujem kito galebov in leteče ribe, ki švigajo mimo, potem pa nekega jutra zagledaš plavni les, se vzdigneš in zamrmraš: »Kopno!« Na majcenih otočkih stoje vegaste, majave, z nipsko slamo pokrite koče, pogosto zasukane ven na morje tako, kot bi jih kdo zasledoval in bi bile v nevarnosti. Najbrž so njihovi prebivalci res ogroženi in zato postavljajo koče tako globoko v morje, Na Borneu so namreč glave zelo cenjene, čeprav britanska oblast ne kaže za rezanje glav nobenega razumevanja in veselje do zbiranja glav po svojih močeh tudi zatira. Marsikatero kot noč črno in kot prepad skriv- nostno oko je z vidnim zadovoljstvom ocenjevalo mojo glavo, priznati pa moram, da je More še veliko bolj kot moja glava zanimala moja malenkost in da so ob pogledu name pretehtavali, kako bi se obnesla kot postranska žena. Glavo bi bila v določenih okoliščinah še pripravljena dati, toda telo in glavo hkrati in to istemu podjetju, tega pa ne. Stvar okusa. Borneo je zelo velik otok, ki leži med sedmo in četrto severno širino v ravni črti pod Hongkongom. Velik del otoka pripada britanski North Borneo Trading Company, večji del pa Holandcem, ki so se morali trdo bojevati s kitajskimi rodovi, preden so se polastili tega tropskega področja, ki so ga Kitajci imeli za svojega. (Danes je ta del otoka indonezijski, op. prev.) Dvajset milj jugozahodno od zaliva Labuk leži ob ustju široke reke prekrasno, popolnoma zavarovano pristanišče Sandakan. Mesto, ki ni posebno veliko, ima lepo lego, ker je zgrajeno na pobočjih gričev, dela pa vtis čudno tihega kraja. Človeku se zdi, kot da je življenje od tod sredi miroljubnega ustvarjanja in sončnega sija neslišno odšu- melo. Kmalu sem bila na kopnem in začela križariti po širokih, čistih ulicah, ki bi jih lahko šteli za kitajske, kajti vse trgovine in vsi napisi so bili kitajski, a tudi večina ljudi, ki sem jih srečala, so bili Kitajci. Opazila pa sem, da nosijo tu Kitajke svojevrstne klobuke - nekakšno kolesom podobno zadevo z ogromnim krajevcem, toda brez oglavja. Tam, kjer bi moralo biti oglavje, so lasje, zviti v vozel; včasih vržejo čez vse to še črno ruto. Kmalu sem srečala nekaj obalnih prebivalcev - Morov - ki so me ogledovali z žare- čimi očmi. Visokorasli, suhi moški so nosili sarong, ki so si ga nad boki pritrdili s pasom. Tkanina, ki so si jo slikovito ovili okoli bokov, jim je padala do nožnih členkov, pod njim si zaslutil bujno telo in lepo oblikovane prsi. V bližini Sandakana leže razsežneplantaže kavčukovcev. Nežna drevesca so imela številne poševne zareze, pod temi zarezami pa so viseli porcelanasti lončki, v katerih se je počasi nabiral drevesni sok. Med njimi so bili posamezni nasadi palm, za vsem tem pa se je začenjal pragozd, ki je eden izmed najzanimivejših na svetu, saj živijo v njem še nosorog, orangutan pa tudi medvedi, krokodili in druge živali. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 POBRATENJE GASILCEV STRMCA IN JUGORJA Na dan borca je bilo v Strmcu pri Vojniku prisrčno pobra- tenje gasilskih društev Strmec in Jugorje na Dolenjskem. Ob tej priložnosti so si izmenjali spominska darila, na po- snetku pa je trenutek, ko so gostje iz Jugorja izročali doma- činom spominsko darilo. Sicer pa je gasilsko društvo Strmec ob tej priložnosti priredilo tudi tekmovanje, na kate- rem je prvo mesto odnesla ekipa iz Dobrne. STANKO MIKLAVC Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb DO LIBELA Celje razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE KADROVSKO - SPLOŠNE SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom dolo- čenih pogojev še naslednje: - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo prav- ne, upravne, kadrovske ali organizacijske smeri, - da so najmanj pet let opravljali podobna dela in naloge, - da imajo pravilen odnos do samoupravljanja in so aktivni na družbenopolitičnem in samoupravnem po- dročju. Kandidati morajo predložiti tudi koncept lastnega po- gleda na realizacijo nalog glede na razvojni plan DO. Kandidat bo izbran za 4 leta. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev se pošljejo na naslov: LIBELA Celje kadrovsko splošna služba z oznako »razpis« v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. Informacije so na voljo osebno v kadrovsko splošni službi ali po tel. 26-311 int. 49. MOZIRJE: 29 NOVIH HIŠIC V SOLČAVI IN LUČ AH Člani izvršnega sveta ob- činske skupščine Mozirje so na zadnji seji med drugim razpravljali o odloku o zazi- dalnem načrtu »Medica« Solčava ter o razširjeni loka- cijski dokumentaciji »Bolti- nov travnik« v Podveži pri Lučah. V obeh primerih gre za odpiranje novih površin za individualno stanovanj- sko gradnjo. Območje zazidalnega načr- ta »Medica« v Solčavi obse- ga zemljišče na razširjenem dolinskem svetu vzhodno od regionalne ceste Rogovilec- -Solčava. Tu je prostora za gradnjo enaindvajsetih sta- novanjskih hišic. Tipi objek- tov morajo biti usklajeni z zahtevami območja, sicer pa bodo hišice razporejene ta- ko, da bodo dajale vtis in vi- dez drobnejše intimne zazi- dave. Na dlani je, da bo o tem odloku sklepala še občinska skupščina. Drugi korak posega v ob- močje Luč. Same Luče so že izredno strnjeno naselje in nimajo prostora za gradnjo novih hiš. Zato so se krajev- ni in občinski činitelji odlo- čili za zidavo na tako imeno- vanem Boltinovem travniku v Podveži, ob potoku Luč- nica. Tu je predvidena gradnja osmih enodružinskih hišic. Tip objekta tu ni izrecno do- ločen, zato pa so predvideli tri oblike, ki pridejo v poštev na tem območju. Gre torej za odločitvi, ki ju bodo Solčavani in Lučani to- plo pozdravili. Možnosti za gradnjo novih stanovanj po- menijo tudi korake za na- daljnjo krepitev obeh krajev in krajevnih skupnosti. Lju- dje bodo gradili stanovanja in ostajali doma. To pa je za ta predel Gornje Savinjske doline pomembno. M. BOŽIČ 77 NOVIH STANOVANJ ZA VELENJSKE RUDARJE Za rudarski praznik, 3. julij, so v Velenju izročili ključ 77 rudarskim družinam. No, vsa zadeva ima svojo senco, saj bi bloki morali biti vseljeni že davno, toda celjski TOZD »Gradisa« je ob gradnji skupaj s kooperanti »zgradil« preveč napak, tako da ni bilo dano dovoljenje za vselitev. Grešnega kozla išče posebna komisija. LOJZE OJSTERSEK REKLAMA IN TEKO V KULTURNI AKCIJI Poročali smo že, da je Reklama prevzela celot- no distribucijo za knjigo Stare celjske upodobitve in to za ceno provizije, ki ne prinaša komercial- nega zaslužka, ampak kri- je le potrebne funkcional- ne stroške. Tako se je Re- klama vključila v krog ti- stih dejavnikov, ki so omogočili izdajo tega re- prezentativnega knjižne- ga dela. Tem prizadevanjem pa se je priključil tudi celjski TEKO, saj so v prostorih veleblagovnice T v prit- ličju, kjer prodajajo likov- na dela, pripravili maj- hno, a lično in učinkovito razstavo o omenjeni pu- blikaciji, tako, da si jo lahko ogledajo številni mimoidoči potrošniki v tej veliki trgovski hiši. Vsekakor hvalevredno dejanje. Razstava bo od- prta še jutri. PLEVNO KONČNO OBNOVLJENO Graščina je bila nekdaj lasi bogatašev, tu so uživali bla- žen mir ministri in druga go- sposka glavnega mesta veli- ke Avstrije. Pravijo da je bila vzorno urejena, kar priča ve- ličasten smrekov drevored kakršnega dandanašnji na Slovenskem skorajda ni vi- deti. Po drugi vojni je bila sredi- šče velike ekonomije in v hlevih je bilo lepo število go- veje živine. Potem se je ta velika zgradba iz desetletja v desetletje zmeraj bolj spre- minjala v stanovanjski pro- stor mnogih delavskih dru- žin z nizkimi dohodki. Deset, petnajst in več družin je do- bilo poceni streho nad glavo In kar je bilo najhujše: vode ni bilo, stanovanjski prostori so iz leta v leto klicali teme ljitega popravila, streha je postala eno samo rešeto Pred leti pa je Stanovanjsko gospodarstvo občine Žalec izreklo svojo resno in do končno odločitev: popraviti graščino od tal do strehe! Tako se je začelo: nekaj občina, nekaj KS Gotovlje, nekaj stanovalci s prosto- voljnim delom (v tem ni bilo prave složnosti!) in pitna vo- da je bila na dvorišču. Nato so začeli z notranjo obnovo, ki je trajala dve leti. Pred ne- davnim je še streha dobila novo obleko in zdaj so števil- ni stanovalci resnično zado; voljni. Skrbeti so začeli tudi za čistočo okolja. Poprej so stanovalci kar naprej pisali prošnje, prosili, protestirali' hoteli so v dolino, v mesto Žalec, v visoke in modern« bloke. Zdaj je teh zahtev ko- nec. Srečni so, ker živijo v miru, v zares lepo urejenih stanovanjih, mogoče pa se tudi zavedajo, da je ta velik3 obnova stala več kot osert1 sto starih milijonov. dk Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 19 ZBRANO V I. B LIGO Ni se še pomirilo športno Celje zaradi »kraje«, ki se je zgodila na drugi kvalifikacijski tekmi med Aerom iz Celja in Proleterjem iz Zrenjanina, v kateri Celjani ponovno niso uspeli. Znan je novi prvoligaš, ki bo sedaj poizkušal vse, da pridobi čimveč dobrih igralcev in svetovalcev, kajti med drugimi bo ekipo okrepil tudi nekdanji zvezni kapitan in trener Jezdimir Stan- kovič, kateremu »obešajo« nekateri precej čudno delo- vanje v času kvalifikacij. Toda pustimo to, Celjani pri RK Aeru Celje so trdno na tleh. Niso uspeli in sedaj je potrebno preko I. B lige poizkušati vse, da bi dosegli v novi sezoni nov uspeh. Končno so Celjani dosegli pričakovane rezultate in srednjeročni program do leta 1985 predvideva, da se potegujejo za prvo ligo šele v sezoni 1982/83 oziroma 1983/84. Torej so letos dosegli uspeh in kvalifikacije mnogo prerano. In ker imajo Celjani sedaj zdravo in izredno nadarjeno mlado ekipo svojih igralcev nihče ne dvomi, da v naslednjih treh sezonah ne bi dosegli svoj cilj. Trenutno je zanimivo to, da gredo vJLA Milan Ram- šak, Vito Selčan, Igor Razgor in Rado Jonak. Iz JLA se vračajo Aleš Praznik, ki je že doma, Slavko Ivezič, Tone Tiselj in Robert Bajug. Te dni pa smo v Celju srečali tudi Miho Bojoviča, ki nam je zaupal, da v kolikor ne doseže s klubom v Zahodni Neme ji ^prra- zuma, da se bo vrnil v Celje in da upa, da bo v klubu imel možnost sodelovanja kot trener ali igralec. Igralcev je v Celju dovolj. Te dni so trener Slobodan Miškovič, Rolando Pušnik, Stanko Anderluh, Polde Kalin, Aleš Praznik in Igor Razgor v Bitoli na »Trofeji Jugoslavije«. Potrebno bo le z njimi nadaljevati s stro- kovnim delom, jim omogočiti najboljše pogoje, za vadbo in za uspeh celjske rokometne ekipe vi. B ligi ni bojazni. J. KUZMA PLAKETA OBČINE ADIJU VIDMAJERJU Na slavnostni seji skupščine občine Žalec ob letošnjem ob- činskem prazniku 7. juliju je predsednik skupščine Vili Pe- tek (na sliki desno) izročil viso- ko občinsko priznanje znanemu družbenopolitičnemu, predv- sem «• jov vno-rekreativnemu človeku Adiju Vidmajerju (na sliki levo). To visoko občinsko priznanje si je Adi vsekakor za- služil, saj je v več kot dvajsetih letih vtkal mnoge dragocenosti svojega širokega znanja v tako pomembno področje, kot je tele- sna kultura z vsemi svojimi od- tenki. Adi ni »doma« samo v at- letiki (nekoč odličen metalec kladiva pri enem najboljših at- letskih društev v Jugoslaviji Kladivarju), planinstvu, plava- nju, Adi je doma povsod. Ima velike zasluge - poleg ostalih aktivnih športnih delavcev v žalski občini - da se danes vsi, ki pridejo v žalsko občini, z za- čudenjem ozirajo v žalski občin- ski telesno kulturni čudež. Nje- govo delo je v šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih, povsod. Adi je vedno poln idej, katere »meče« na plan kot vulkan! Ko bi tak bil vedno in ko bi mu vsaj do neke mere sledili tudi drugi. Če bi mu, potem bi v žalski obči- ni na tako pomembnem področ- ju, kot je področje telesne kultu- re, bili še bogatejši. In ne nazad- nje: Adi ima velik posluh (kar mnogi drugi žal nimajo!) za stik s sredstvi preko katerih se da širšim množicam posredovati lepe dosežke telesne kulture žal- ske občine, kjer ima vidno me- sto Adi Vidmajer. Plaketa obči- ne Žalec je tako zašla v najbolj prave roke. Čestitkam se pri- družuje tudi športno uredništvo Novega tednika in Radia Celje! T.VRABL Foto: T.TAVČAR SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE ŽIVAHNO PRED POLETJEM Tri m plavanje 12. julija Te dni se je končalo tek- movanje v večjih športnih disciplinah za sindikalne športne igre. Mimo tega pa nam je vzeza telesnokultur- nih organizacij Celje poslala tudi obvestilo, da bo v nede- ljo 12. julija na plavališču ob Ljubljanski cesti v Celju tra- dicionalna trim akcija v pla- vanju »Za vitko postavo je plavanje pravo«. Seveda se bomo tega re- kreacijskega plavanja udele- žili in preplavali svojo dolži- no. Prireditev bo trajala od 7.30 do 11.00 ure. Sedaj pa k ostaiim rezulta- tom pri sindikalnih športnih igrah. Tekmovanje so konča- li v streljanju, košarki in keg- ljanju. Rezultati so: STRELJANJE - moški: Ingrad 1032, UNZ 1030, Kli- ma 1018, Zlatarna 979, Cin- karna 962, Lik Savinja 917, Elektro 907, Železarna Štore 897, Libela 882, Aero Celje 835, Ptt 810, Kovinotehna 807, Geodetski zavod 758, Izletnik 746, Tkanina 737, Toper 695, Razvojni center 668, Emo 450, Obnova 413. ŽENSKE: Železarna Štore 603, Lik Savinja 568, Kovino- tehna 543, Cinkarna 522, Geodetski zavod 481, Ptt Ce- lje 469, Zlatarna Celje 464, Libela Celje 427, Obnova 425, Tkanina 343. STAREJŠI ČLANI: Lik Savinja 652, Žična 637, To- per 610, Železarna Štore 610, Ingrad 608, Cinkarna 542, Li- bela 541, Zlatarna 505, Obno- va 425. V prvenstvu kegljaških žen- skih ekip je nastopilo 18 ekip. Devet prijavljenih ekip pa ni sodelovalo. Vrstni red najboljših je naslednji: Tka- nina 556 kegljev, Avto Celje 537, Ptt 530, Toper 507, Ob- nova 503, Ingrad 473, Žele- zarna 468, Lik Savinja 465, Cinkarna 453, Kovinotehna 443, Libela 407, Metka 407, TKS 393, Geodetski zavod 383, Razvojni center 333, TŠC 274, EMO 253 in Zlatar- na Celje 232 kegljev. Končalo se je tudi košar- kaško prvenstvo moških ekip. V treh ligah je nastopi- lo 27 ekip. Vrstni red v posa- meznih ligah je bil na koncu naslednji: I. liga: Razvojni center 16 točk, Ingrad 14, Železarna 9, Kovinotehna 7, Obnova 6, Izletnik 5, Lesnina 3, Ljub- ljanska banka 1 in Klima brez točke. II. liga: Metka 14, Avto Celje 12, Zlatarna 10, Cinkar- na in Lik Savinja po 7 točk, Gradiš 5, Emo 3, Geodetski zavod 2 in Zapor 1 točka. III. liga: Libela 16, Nivo 14, Sodišče 11, Aero 8, Slove- nijales 7, SDK 1 Merx, Obči- na in Zdravstveni center brez točk. J. KUZMA PRVAK BO ZNAN DANES 33. mladinsko republi- ško prvenstvo v šahu za mladince se bo končalo danes, v četrtek, 9. julija, v Celju v prostorih Dija- škega doma »Karel De- stovnik Kajuh«. Nastopa 52 igralcev iz vse Sloveni- je, med njimi tudi mnogi iz celjskega območja. Vrstni red pred zad- njim kolom: vodi Cigan 8 točk (lanskoletni državni pionirski prvak), sledijo Crepan (Žalec) in Mohr 7,5 točk, Štucl (Celje) in Soklič 7, Kosmač, Kokot in Mikac (Celje) 6,5 itd. Pred zadnjim kolom še ni znano, kdo bo republi- ški prvak, saj je na vrhu velika izenačenost med posameznimi tekmovalci. Odločitev bo padla v zad- njem kolu, kjer so važnej- ši pari: Cigan : Mikac, Crepan : Kokot, Mohr ; Kecič, Štucl : Kosmač in Soklič : Savarin. F.BOGADI ^ v na golobe v dramljah Lovska družina Dramlje je v počastitev Dneva borca pripravi- la na strelišču pri lovski koči Ur- šula tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja se je udeležilo osem družin, vrstni red: 1. LD Log iz šmarske obči- ne, 2. LD Slovenske Konjice II ekipa, 3. LD Laporje iz gostujoče LD Maribor, 4. LD Dramlje, 5. LD Ponikva, 6. LD Slovenske Konjice II, 7. LD Šentjur in 8. LD Grmada. Zmagovalna ekipa je prejela pokal v trajno last. na gričku družina čuček Strelska družina Celje je sku- paj z Občinsko strelsko zvezo Ce- lje pripravila v počastitev Dneva borca in kot nadaljevanje široke akcije NNNP 81 na strelišču na Gričku 8. množično prvenstvo v odprtem prvenstvu Celja. Stre- ljali so z malokalibrsko puško, nastopilo pa je več kot 600 nere- gistriranih strelcev. Pri članih je zmagal Drago Cuček (sicer novi Predsednik Občinske strelske zveze Celje) s 93. krogi od 100 možnih, kar je rekord za tovrstna tekmovanja. Presenetljivo drugi je bil njegov komaj štirinajst let- ni sin Dušan Cuček, ki je nastre- ljal 91 krogov, tretji pa Miran Klemenčič 88 krogov itd. Med ženskami je slavila Vesna Cuček 87 krogov pred Mojco Kovač 78 krogov itd. Vodja tekmovanja je bil Valter Leben, ki je skupaj z Ervinom Sršenom ob koncu tek- movanja tudi podelil najboljšim priznanja. lakovič tretji med motornimi piloti V Novem mestu je bilo 17. re- publiško prvenstvo motornih pi- lotov, kjer je nastopilo 26 tekmo- valcev iz vse Slovenije in med njimi tudi štirje člani Aero kluba Celje. Zmagal je državni repre- zentant Oto Vrbančič iz Maribo- ra, odlično tretje mesto pa je osvojil Slavko Lakovič iz Aero Celje, osmi je bil Peter Karner, deveti Leon Bauer in 13. Andrej Florjane, vsi Aero klub Celje. Ta- ko so celjski motorni piloti po več kot petnajstih letih ponovno osvojili medaljo na republiškem prvenstvu v tej letalski kategori- ji, na kar so še posebej ponosni, pravi upravnik letališča v Levcu Peter Karner, ki si je skupaj s Slavkom Lakovičem priboril pravico sodelovanja na držav- nem prvenstvu z motornimi leta- li za pokal Maršala Tita. To tek- movanje bo predvidoma avgu- sta, lani pa je bil cilj v Celju. trije na državno prvenstvo Od 19. do 31. julija bo v Novem Sadu državno prvenstvo v jadral- nem letenju, kjer bodo nastopili tudi trije člani Aero kluba Celje: »nesojeni« potnik za svetovno prvenstvo Vojko Starovič ter Čr- tomir Rojnik in Zan Pižorn. Srečno, varno in uspešno letenje! strelci v rečici pri laškem SD Dušan Poženel v Rečici pri Laškem je v počastitev občinske- ga praznika občine Laško in Dneva borca pripravila tekmova- nje v streljanju z vojaško puško. Zmagala je tako kot lani SD Ce- lje pred SD Ernest Draksler Dol pri Hrastniku, Kovinarjem Štore, SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem in ostalimi. Med posa- mezniki je znova zablestel vete- ran Polde Tržan, ki je zmagal z odličnim rezultatom 180 krogov. Sledijo Ervin Sršen 176, Drago Cuček 175, Tone Jager 175, Vili Dečman 174 krogov itd. V makedonskem mestu Ohri- du so bile tradicionalne mladin- ske igre »BIE«, kjer je med de- kleti zmagala Celjanka Barbara Jager s 173. krogi od 200 možnih, med fanti pa je bil Celjan Jože Česnik drugi s 179. krogi. TONE JAGER nov rekord kolarja Na atletskem mitingu v Vele- nju, ki je bil prirejen ob prazno- vanju »Dneva rudarjev«, je celj- ski atlet Kolar dosegel nov držav- ni rekord v hoji na 3 km z rezulta- tom 12:44,49. Na isti progi je mla- dinec Velenja Makovšek dosegel nov mladinski rekord Jugoslavi- je s časom 13:14,99. andrej kučer zmagal v mozirju V Mozirju je bilo republiško prvenstvo v konjeniškem športu v preskakovanju ovir. Zmago Herman iz Celja poroča, da je na- stopilo 36 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov, med njimi tu- di štirje tekmovalci iz celja. Naj- večji uspeh je dosegel Andrej Kučer iz KK Celje, ki je zmagal med mladinci. Med člani je bil Franček Mesarič iz KK Mozirje drugi, Herman Bojan iz Celja tretji in Saša Domanjko peta. Ekipno med člani je zmagal KK Mozirje, drugi je bil KK Celje. uspel teniški turnir Tudi letos so pri NDK Celje odlično pripravili 11. odprto teni- ško prvenstvo! Njihova teniška sekcija je na obnovljenih igriščih pripravila tekmovanje, na kate- rem je sodelovalo 32 tekmoval- cev iz Maribora, Ljubljane, Kra- nja, Velenja, Trbovelj, Rogaške Slatine in Celja. Samo prvenstvo je bilo v znaku mariborskih igral- cev, ki so ponovno poželi največ uspeha. Njihov tekmovalec Jaga- čič je namreč v finalu premagal Muleja iz Kranja z rezultatom 6:4, 5:7 in 6:3. Od Celjanov je najdle »prišel« Furlan, ki je šele v četrtfinalu iz- gubil proti polfinalistu Zeilhofer- ju iz Maribora z rezultatom 0:6, 1:6. Pred tem je premagal Koša- ka 6:4 in 7:5, ter Zakerniška iz Velenja 7:6, 6:1. ponovno drugi Tekmovalci v kartingu AMD Slander Celje so ponovno pose- gli po visokih mestih v četrti dir- ki za državno prvenstvo. Le smo- la jih je ločila od ekipnega uspe- ha, kajti če njihov mladinski tek- movalec Aleš Pepel ne bi bil po- tisnjen izven proge in pri tem po- škodovan, bi dosegli popolni uspeh. Celjani so imeli najboljšega predstavnika v razredu do 100 ccm, kjer je zmagal Bitenc, Prek pa je bil četrti! V nacional- nem razredu do 90 ccm je Mesa- rec osvojil drugo mesto, v najtež- ji kategoriji do 125 ccm pa je bil v kategoriji C1 Volf peti in v C2 Krištof četrti. Med mladinci je bil Pepel kljub nesreči četrti in Livk šesti. Med moštvi so Celjani osvojili drugo mesto s samo 6 točkami za Mostami. Prihodnja dirka bo koncem avgusta v Celju in to za republiško prvenstvo na avtopoligonu Ljubečna. J. KUZMA tokrat mikac Na 6. hitropoteznem šahov- skem turnirju Celja je zmagal Matjaž Mikac, ki je zbral 11 in pol točke. Sledijo: Bervar 11, Stucl 10,5, Skok 9,5, Pertinač, Zalokar, Jazbec in Matko 6 in pol ter Cre- pan 6 točk. Po šestih turnirjih je v skup- nem seštevku točk za pokal naj- boljšega hitropoteznega šahista v vodstvu Jemo Bervar, ki je zbral 32 točk. Sledijo: Stucl 29, Perti- nač 18, M. Mikac 17, Crepan 14, F. Pešec 12, J. Pešec 9, Mikac T. in Bogadi po 6, Streiher 5, Mato in Skok po 3 točke. ODLIČNA MOJCA ČETINA V Skopju so nastopile mladinske reprezentance vseh re- publik in pokrajin v atletiki. Znova (tako kot lani) so bili najboljši predstavniki Slovenije, saj so bili mladinci drugi, mladinke in ekipno pa prvi! K temu uspehu so svoj delež dodali tudi mladi atleti AD Kladivar. Najbolj je presenetila Mojca Cetina, ki je zmagala na 100 m (11,7) in 200 m (24,4), oboje pa je nov republiški rekord za starejše mladinke v naši republiki! Ali po daljšem času v Celju le dobivamo šprinterko kalibra Olge Šikovec, Drage Stamejčič in Marjane Lubej? Doseženi rezultati govorijo - DA! Odlična je bila tudi Ani Babič, ki je bila na 800 m druga do tretja (2:15,4) in na 1500 m druga (4:39,3). Med mladinci je bil posebej odličen Robert Gaber, saj je bil na 100 m četrti (10,9), na 200 m drugi (21,8!) in prvi na 400 m (49,5)! Žičkar je bil peti na 1500 in šesti na 5000 m, Cmok šesti na 2000 m ovire, Cernej drugi na 400 m ovire in Rebernišek tretji pri skoku ob palici. T. VRABL ROK ZNOVA V FORMI? Na Finskem je bilo polfinalno tekmovanje za Atlatski pokal Evrope, katerega finale bo sredi avgusta v Zagrebu. Jugoslovanska reprezentanca je osvojila odlično četrto me- sto za atletskimi vesesilami Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Finsko ter pred Bolgarijo, Švedsko, Norveško in Turčijo. Tako bosta iz te skupine nastopila v Zagrebu repre- zentanci VB in SZ ter Jugoslavija kot domačin in možnostjo direktnega vstopa. V naši ekipi sta nastopila tudi dva Ce- ljana - Rok Kopitar in Stanko Lisec. Rok Kopitar je bil odličen tretji na 400 m ovire z letos svojim najboljšim časom 51,04. Pred njim sta bila Arhipenko (SZ) in Oaks (VB). Stanko Lisec je tekel na 5000 m ter osvojil s časom 14:26,52 sedmo mesto (za njim samo turški tekmovalec). TV 23 EKIP NA RINKI NAD GOTOVLJAMI Lovska družina Žalec (preko 60 članov) je tudi letos pri- pravila v počastitev vseh praznikov in jubilejev, še posebej pa v počastitev občinskega praznika občine Žalec tradicio- nalno območno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ter tarči merjasca in srnjaka. Tekmovanje je bilo na strelišču ob njihovi lovski koči na Rinki (izredno prijetna postojanka, vredna ogleda!) nad Gotovljami pri Žalcu. Nastopilo je re- kordno število 23 ekip. Rezultati: 1. LD Žalec I, 2. LD Grmada I, 3. LD Mozirje, 4. LD Vransko I, 5. LD Velenje I itd. Najboljši posamezniki (skupen seštevek vseh disciplin): 1. Dušan Urankar (LD Braslovče), 2. Janko Meh (LD Velenje), 3. Marjan Krašovic, 4. Jože Zgank, 5. Franc Kramarič (vsi LD Žalec) itd. Posa- mezniki na tarčo srnjaka: 1. Marjan Krašovic (LD Žalec), 2. Andrej Prevolnik, 3. Rafko Novak (oba Prebold) itd. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, dobro izpeljano in je minilo v pravem športnem duhu. Lovci LD Žalec obljubljajo, da bodo tekmovanje prihodnje leto ponovili. T. VRABL ŠPORT V LAŠKEM Končano je tekmovanje v I. in II. občinski ligi Laško v malem nogometu. Rezultati I. liga: 1. JLA (Rimske Toplice) 28 točk (18 tekem, 13 zmag, 2 remija in 3 porazi, gol razlika 69:27), 2. TIM Laško 25, 3. Galaksija 23, sledijo Rečica 23, Reka 19, Partizan (Zidani most) 18, Gren 14, Cosmos (Rim- ske Toplice) 12, Rod 11 in Obnova (oba Radeče) 7 točk. II. liga: 1. Vrhovo 20 točk (14 tekem, 9 zmag, dva remija, tri porazi, gol razlika 66:26), 2. Partizan (Radeče) 20, 3. Vrh 20, sledijo Sampioni 17, Zidani most 13, Bor 11, Prevzgojni zavod (Radeče) 8 in Breze 3 točke. Iz prve lige izpadeta Rod in Obnova iz Radeč, vanjo pa se uvrstita prvouvrščeni ekipi iz II. lige Vrhovo in Partizan (Radeče). JOŠKO KOKOTEC 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 ČAS TURISTIČNIH PRIREDITEV V juliju in avgustu, to- rej v času tako imenova- ne glavne turistične sezo- ne, se zvrsti na širšom celjskem območju največ turističnih prireditev. Mnoge od njih imajo že dolgoletno tradicijo, še posebej flosarski bal na Ljubnem, hmeljarski praznik v Braslovčah, prav tako prireditve v Lu- čah ob Savinji, v Laškem, Gornjem gradu, Rogaški Slatini, Mozirju, Velenju itd. Osemnajstega in devet- najstega julija bosta na vrsti kar dve, in to čebe- larski praznik v Gornjem , gradu ter pivo in cvetje v 1 Laškem. Teden dni poz- neje, 25. julija, bo v Roga- ški Slatini velik ples. Pr- vega in drugega avgusta bo na Ljubnem flosarski bal. Hmeljarski praznik v Braslovčah bo 8. avgusta, turistični praznik v Lu- čah ob Savinji, kjer pred- njačijo predice, igralci na citre in drugi, pa 15. avgu- sta. Kmečki praznik v Ve- lenju bo 22. avgusta, zad- njo soboto v avgustu pa bo še prireditev, ki jo pri- pravlja mozirsko turistič- no društvo in ki se nave- zuje na domače kmečke običaje. Vse kaže, da bo tudi letošnje srečanje koscev in grabljic v Tr- navčah pri Mozirju. MBt VODNIK PO LAŠKEM Turistbiro v Laškem je te dni izdal ličen vodnik po mestu, ki sta ga napi- sala znana turistična de- lavca in kronista Lojze Oberžan in Edi Jelovšek. V bistvu je to izletniški vodnik, ki opozarja izlet- nika in gosta ne samo s starodavno in novejšo zgodovino Laškega, še posebej s toplicami in ob- dobjem okupacije, mar- več tudi z geografskimi značilnostmi in seveda izleti v bližnjo in daljno okolico. MB SLIČICA Z LETOVANJA OTROK V BASKI CICIBANSKI ŽIV ŽAV Mimogrede na obisku v celjski koloniji na Krku Zares samo mimogrede z dveh bežnih obiskov v CELJSKEM DOMU v Baški, kjer je konec junija letovalo okoli 140 predšolskih otrok. Prvi obisk je bil nekaj dni po prihodu, drugi dan pred odhodom. Prve dni je nagajalo vre- me, vendar so letos otroci brez težav prišli v dom, saj jim tokrat ni bilo več treba na trajekt, oziroma na ladjo, ki je generacije v minulosti pogosto neprijetno prezibala v zloglasnih Senjskih vratih. Tokrat avtobus pripelje čez Titov most na Krk, vse do konca potovanja. Dom? Poznajo ga genera- cije. Premnogi očki in mami- ce sedanjih gostov celjskega doma je v otroštvu letovala tam, zato bi o tem ne zgublja- li besed. Celje je s svojo kolo- nijo prisotno v Baški od prvih povojnih let, ko se turi- zem še ni razcvetel, pa je zato toliko težje prenašati očitna znamenja tamošnjih dejavni- kov, da bi se otroških letova- lišč radi znebili in najlepše dele obale pozidali s hoteli za devizne goste. V Baški je, kot kaže, hotelsko podjetje oblast, ki celo z odloki razde- ljuje metre plaže. No, še besedico o otrocih. Zatrjujejo, da so se zredili, da so lepo porjaveli, kar lah- ko zdaj potrdijo ali zanikajo starši, ki imajo otroke doma. Vodstvo kolonije, vsi zapo- sleni in seveda tudi vzgojite- lji imajo pred seboj glavni cilj, da so otroci zadovoljni, da jim ničesar ne manjka, da se jim nič ne pripeti. Toda vse to je povezano z obilico težav, zlasti kar zadeva pre- skrbo, ki v Baški, tudi v ča- su, ko še ni bila glavna sezo- na, ni najboljša. Z malčki je bilo seveda ve- liko več odraslih za vzgojo in varstvo. Tovarišice so imele po osem, največ dvanajst ku- štravcev, da so jih imele ve- dno na očeh. Kopali so se nagci na čudoviti prodnati plaži, v domu pa je dovolj prostora za igro in gibanje, če je bilo vmes kaj dežja. Otroci so imeli poleg peda- goškega vodje še skrbnega strička zdravnika, medicin- sko sestro in kup tovarišic, ki so jim bile v pomoč pov- sod, tudi kadar je treba »kam iti«, če se nesreča ni zgodila že prej. Skrb, da bi bili otroci čim bolj varni, se vidi tudi v tem, da sta upravnik in ekonom na vrtu očistila drevje in gr- movje vseh nevarnih štrcljev, da bi se pri igri rav- barji in žandarji ne nabrali bušk, ali pa da bi nadebudni Tarzani ne telebali z vej. Za vse odrasle velja tih nepisan zakon. Na počitnicah so otroci, ne mi J-K Skupinica »bledoličnikov« po opoldanskem dremežu na poti izpred Celjskega doma na kopališko obalo. LETOVIŠČE JE ŽE ZASEDENO Letovišče Savinja v Ma- karski, kjer letuje letos precej več celjske mladi- ne kot prejšnja leta, ima trenutno zasedenih vseh 280 ležišč. Vzrok za večji obisk tega letovišča, ki je last Centra za mladinski turizem Celje, je prav go- tovo v izredno nizkih ce- nah. Cena desetdnevnega penziona, v katero je vra- čunan tudi prevoz do Ma- karske, znaša samo 3000 din. Kot so nam povedali v Centru za mladinski tu- rizem, predstavljajo glav- no zabavo v letovišču dis- co večeri, saj ni nikakrš- nih kulturnih prireditev. V letovišču Savinja si na- birajo novih moči zlasti mladi do 27. leta. Za športne aktivnosti nimajo nobenih drugih možnosti, kot tiste, ki jih omogoča morje: plavanje, potapljanje, ribolov, ja- dranje na vodi in sonče- nje; če pa so vešči pri igrah z žogo, se lahko udeležijo tekmovanja s sosednjim kampom. Cen- ter za mladinski turizem Celje v okviru počitniške zveze Slovenije nudi mla- dim precej ugodnosti pri letovanju. Pred glavno turistično sezono in po njej pa organizira šolo v naravi za celjske in okoli- ške osnovne šole. Za te- den dni šole v naravi mo- rajo starši malčkov odšte- ti 1400 din. H. P. STRANICE: DVOJNO GASILSKO TEKMOVANJE Konjiška občinska gasilska zveza je 4. julija pripravila na Stranicah občinsko gasilsko tekmovanje, Gasilsko društvo s Stranic pa tekmovanje za pokal »100 talcev«. Obe tekmova- nji sta v celoti uspeli, saj je na njima sodelovalo znatno več gasilcev kot prejšnja leta, prav tako pa so pokazali odlično znanje. Na občinskem tekmovanju je sodelovalo 26 ekip iz konjiške občine, najbolje pa so se med moškimi uvrstili desetina gasilskega društva Slovenske Konjice, druga je bila desetina LIO in tretja Stranice. Med članicami so bile najboljše gasilke iz Draže vasi, sledijo LIO in Stranice, med mladinci Tepanje, Draža vas in Slovenske Konjice, med veterani pa desetina iz Slovenskih Konjic, Draže vasi in Konusa. Za prehodni pokal 100 talcev, ki je bilo letos tretjič, je tekmovalo 54 desetin iz vse Slovenije, kar je 16 ekip več kot lani. Prehodni pokal je prešel iz rok Gasilskega društva Kotlje v roke gasilcev iz Slovenskih Konjic, na drugo mesto pa so se uvrstili gasilci iz Pražinske vasi. Tekmovanje, ki je letos izredno dobro uspelo, nameravajo prihodnje leto še razširiti in povabiti tudi gasilce iz drugih republik. Na sliki: zmagovalna ekipa gasilk iz Draže vasi. NBP ;t. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika FRANC ŽUREJ Bife JEČOVO, Javorje 32 TAM, KJER GNEZDIJO LASTOVKE, JE DOMA DOBRA VOLJA Izletniki, gobarji in ljubitelji narave se radi ustavijo v bifeju Franca Zureja. Go- stišče na majhnem gričku v trikotniku v smeri Gorica pri Slivnici - Loka pri Žu- smu je zaradi svojega prijetnega am- bienta in gostoljubnosti kot nalašč tudi za zaključene družbe. Gostom postreže gostilničar z okusni- mi domačimi klobasami in z vinom iz Gadove peči in Virštajna. V idilično kmečkem okolju, kjer gnez- dijo lastovke, se na plesišču zavrtijo pa- ri, pete tleskajo ob zvokih harmonike iz katere Franc izvablja poskočne melodi- je in dobro voljo. Kdor je enkrat obiskal bife Ječovo, se rad vrača med cvetoče travnike, si odda- hne v senci na vrtu, ali pa v izbi s toplo kmečko pečjo. Morda že drugo leto, tako razmišlja lastnik Franc, bo v njegovem hleyu rez- getal še konjič, na katerem se bodo izlet- niki in turisti preizkušali v ježi po bliž- njih poljskih stezah in gozdovih. Če boste torej hodili proti Loki pri Zusmu, Virštajnu, Sodni vasi ali Prevor- ju, vas vabi bife Ječove - Javorje 32.Bi- fe je odprt od 12. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa do 0. 1. Lahko tudi telefoni- rate k bližnjemu sosedu na tel. 741-374 nesreči BOTROVAL ALKOHOL Iz smeri Rečice proti Laškem je vozil voznik osebnega avtomobila RI- HARD LAH, 40, doma iz Pongraca 25, Šentjur. V Rečici je zagledal pešaki- njo, LJUDMILO CVIKL, 55, doma iz Rečice 63, ki je šla pravilno po levi strani ceste v smeri vož- nje. Voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola, pešakinje ni uspel obvo- ziti, trčil je vanjo, hudo poškodovano Cviklovo so • prepeljali v celjsko bolnišnico. VOZIL BREZ IZPITA IN ZAPELJAL V SMRT Iz Loške gore je proti Boharini vozil neregistri- ran traktor FRIDERIK KOVŠE, 39, iz Ljubnice 57 v Boharini. S traktor- jem je vozil vzvratno na lokalno cesto z name- nom, da traktor obrne, pri tem pa je s sprednjim ko- lesom zadel v obcestni kamen, ki je tik nad zida- no škarpo. Zaradi trčenja je zadnje kolo zdrsnilo mimo škarpe, tako da se je traktor prevrnil v po- tok Dravinjo in pokopal voznika, ki je na kraju ne- sreče umrl. VLOM V BENCINSKO ČRPALKO V noči iz sobote na ne- deljo so doslej še neznani storilci vlomili v benzin- sko črpalko Ina v La- škem. Poskušali so od- preti stoječo blagajno, ker pa jim to ni uspelo, so odnesli 70 zavojčkov ci- garet, 100.000 dinarjev, nekaj kovancev, usnjeno bundo, skupno za okoli 10,000.00 dinarjev. PADEL V BLAGEM OVINKU Iz smeri Rečice proti Laškem se je peljal s ko- lesom na pomožni motor FRANC VODIŠEK, 21, iz Breze pri Laškem. V Re- čici je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti v blagem ovinku padel in se ob padcu težje poško- doval. POBEGLI VOZNIK SE JE SAM PRIJAVIL V nedeljo zjutraj je iz smeri Žalca pripeljal v Dobrtešo vas neznani voznik osebnega avtomo- bila, znamke Fiat 126, oranžne barvo. Pri stavbi Elektra je zavil v desno proti vhodu na dvorišče Elektra, kjer sta verjetno stali VLASTA KOŠTO- MAJ, 21, iz Trnovelj pri Celju in BOJANA EMERŠIČ, 21, iz Brega pri Polzeli. Voznik je obe pešakinji zadel tako, da sta padli na pokrov mo- torja, voznik pa je nada- ljeval z vožnjo. Po 80 me- trih je iz avta na cesto padla Bojana Emeršič, po 85 in pol metra pa se je voznik zaletel v drog jav- ne razsvetljave, takrat pa je padla z avta Vlasta Ko- štomaj. Obe pešakinji so hudo ranjeni prepeljali v celjsko bolnišnico, voz- nik pa je s kraja nesreče pobegnil. Zvečer istega dne se je na postajo milice v Žalcu pobegli voznik, EDVARD VALTER CO- KAN, 35, doma iz Polzele 143 a, sam prijavil. Pove- dal je, da je bil na prazno- vanju, da je popil nekaj alkohola in verjetno za volanom zaspal. Za Cokana je bilo ugo- tovljeno, da se je s kraja nesreče odpeljal domov, postavil avto v garažo in ves dan prebil zunaj sta- novanja, očitno zato, da se ne bi dalo ugotoviti, ali je bil pod vplivom alko- hola, ko je povzročil ne- srečo. PADLA PO CESTIŠČU Po lokalni cesti iz Zreč v Zeče je vozil kolo IGOR HLADEN, 23, Cesta na Roglo, na prtljažniku pa je stal IGOR VAJT, 23, prav tako doma iz Ceste na Roglo. Ko sta vozila po klancu navzdol, je za nji- ma pripeljal osebni avto- mobil, ki ga je vozil VIK- TOR PAVLIC, 22, iz Go- renja 21. Ko ju je osebni avtomobil že skoraj dohi- tel, sta kolesarja padla po cestišču, tako da je voz- nik Pavlič zapeljal čez Igorja Hladena, in ga pri tem težje poškodoval, medtem ko je Igor Vajt le lažje poškodovan, oba pa sta na zdravljenju v celj- ski bolnišnici. VLOMILEC POČAKAL NA DELAVCE UNZ V četrtek, 2. julija je ob 20. uri vlomil v prostore tehnične službe PTT v Celju BORIS KOŠEC, 28, doma iz Celja. Storilec je v notranjosti vlamljal v pisalne mize in omare, delavci UNZ, ki so prišli na kraj vloma, so v pro- storih izsledili skritega storilca, ki je sicer na po- gojnem odpustu in so ga odpeljali v pripor. KOZOLEC POGOREL DO TAL Med nevihto v petek ponoči je strela udarila v štiriokenski kozolec, last MARTINA SLAPŠKA v Harju 20 v Laškem. Zgo- relo je 10 ton suhega sena, precej kmečkega orodja in kozolec, tako da je ško- de za okoli 400 tisoč din. Gasilci prostovoljnega gasilskega društva iz La- škega so uspeli pred og- njem obvarovati sosednja poslopja. Občni zbor KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih izpol- njevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah, ki zahtevajo sposobnosti vodenja; - da imajo srednjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah, ki zahtevajo sposobnosti vodenja in koordiniranja; - da imajo organizacijske sposobnosti; da imajo ustrezen odnos do načel samoupravljanja in socialistične morale. Kandidati morajo predložiti koncept načina realizaci- je razvojnega programa Kmetijske zadruge. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: Kmetijska zadruga Laško, Kidričeva 2, Laško, v 15 dneh po razpisu z oznako »za razpisno komisijo«. Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJA PERUTNINARSTVA 2. VODJA DE TRANSPORT 3. VODJA LASTNE KMETIJSKE PROIZVODNJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod 1 - visoka ali višja izobrazba kmetijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih; - srednja izobrazba kmetijske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Pod 2 - srednja izobrazba prometne ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah; - kvalificiran avtomehanik in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah; - kvalificiran avtomehanik in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. Pod 3 - visoka ali višja izobrazba kmetijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj - srednja izobrazba kmetijske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim de- lom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Kmetijska zadruga Laško, Kidričeva ul. 2 Laško, v 15 dneh po razpisu. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 27 - 9. julij 1981 Št. 27 - 9. julij 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strar 23 ŠE NEGOVALNI DEL Dom oskrbovancev v Še- neku na Polzeli je s svojim delom začel v graščini, v ka- teri so sobe tudi s po deset oskrbovanci. Tudi drugi pro- stori so neprimerni in le po- trpežljivosti in prilagodljivo- sti osebja in oskrbovancev gre zasluga, da so razmere znosne. Dom je bil tudi pre- napolnjen, zato so že pred nekaj leti dogradili depadan- so s 54 posteljami za oskrbo- vance, ki niso priklenjeni na posteljo. Ze takrat se je pokazalo, da je drugih, negibljivih, oskr- bovancev več in, da bo dom potreboval še eno, negoval- no enoto. Ta del je sedaj v gradnji. V njem bo 98 mest, nova kuhinja, večnamenski prostor, jedilnica, ambulan- ta, upravni prostori, kotlov- nica na trdo gorivo in zaklo- nišče za 100 oseb. Predra- čunska vrednost investicije je 7.198.000 dinarjev, izvaja- lec pa SGP Hrastnik z izva- jalci. Z delom so pričeli 1. aprila letos, končali pa naj bi do 31. maja prihodnje leto. Objekt bo zgrajen iz zdru- ženih sredstev. V višini 64% od investicijske vrednosti bo prispevala SOIZ iz sklada za gradnjo domov upokojen- cem in invalidom za področ- je občine Žalec, ostali del bo- do prispevali Skupnost so- cialnega skrbstva SO Žalec, Stanovanjska skupnost, del bo iz referendumskih sred- stev, ostanek pa bo pokril Dom oskrbovancev iz last- nih sredstev. Negovalnega oddelka se gotovo najbolj veselijo tisti, ki v domu živijo in delajo, pa tudi tisti, ki jih zaradi po- manjkanja prostora ne more- jo sprejeti. T TAVČAR PRVI V SLOVENIJI Na Polzeli je konec prete- klega tedna Hortikulturno društvo praznovalo 10-letni- co obstoja. V počastitev tega jubileja so pripravili več pri- reditev. Tako je bilo v petek najprej razvitje prapora društva, ki je prvi te vrste v Sloveniji, nato so odprli raz- stavo cvetja, pogrinjkov in ročnih del. V razstavnem sa- lonu Komenda sta bili raz- stavi likovnih del Staneta Petroviča-Čončija in macra- mejev Travti Laznik iz Žalca. Slovesnosti ob razvitju pra- pora so se udeležili številni krajani, predstavniki sosed- njih društev in Zveze hortjj kulturnih društev Sloveniji ki je društvu podelila dipj0 mo za deset letno uspeš^ delo. O delu društva je govo^ ril njegov predsednik Cvetj, Pavlin, ki je poudaril, da j? lepo okolje in neokrnje^ narava pomemben del na§e ga vsakdanjega življenja. Prapor je razvil Franci Do, bovičnik, predsednik Ce^ tralnega delavskega svet$ Tovarne nogavic Polzela, je pokroviteljica prapora. Zaključna prireditev s kul. turnim programom, je bil5 zvečer, posvečena pa je bilai tudi prazniku Dneva borcev Zbranim je špregovoril Lo. vro Ogris, član predsedstva KO ZBNOV Polzela, sledil j, kulturni program, kjer so na. stopali: kvartet Frankolov. čani, folklorna skupina ^ mešani pevski zbor KD An. ton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem, mešani pevski zbor upokojencev iz Polzele, mladinski pevski zbor Svo^ bode Polzela, ansambel Slo. venija in nekateri člani HD Polzela. T. TAVČAR UDARNIŠKO DO ASFALTA V vasi Pernovo v krajevni skupnosti Galicija je pretekli teden minil zelo delavno. Krajani so vsa dela doma dali na stran in pomagali pri asfaltiranju treh odsekov krajevnih cest. Z udarniškim delom so pričeli pripravljati ceste za asfaltiranje lani, sedaj pa so delavci Cestnega podjetja,že položili asfaltno prevleko. Dolžina vseh treh odsekov je nekaj več kot 3 km. Predsednik režijskega odbora Otmar Žibret nam je o tej veliki akciji povedal naslednje: »Krajani naše vasi so se pri tej akciji izkazali. Skupaj smo opravili več kot 3800 udarniških ur, skratka opravili smo vsa dela do asfaltiranja. Po predračunih smo tako opravili delo za okrog 200 starih milijonov. Poleg tega smo zbrali še 47 starih milijonov za asfalt, ostalo do 257 milijonov kolikor je stala asfaltna prevleka pa so prispevali SKIS občine Žalec, KS Galicija, Cestno podjetje in drugi.« Krajanom Pernovega je treba ob taki delovni akciji izreči vse priznanje. V KS Galiciji, ki ima pet vasi je do sedaj ostalo še nekaj neasfaltiranih cest v zaselku Hramše. Tudi tu se krajani že pripravljajo na akcijo, ki pa naj bi stekla koncem lotošnjega leta ali pa v začetku prihodnjega. T. TAVČAR MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE RIBIČEV V počastitev Dneva borca in praznika občine Žalec je RD Šempeter pripravilo ribiško tekmovanje, ki se ga je udele- žilo 48 ribičev iz 11 RD Slovenije. Ekipno so bili najuspeš- nejši člani RD Šempeter I, ki so ulovili 5,875 kg rib, sledi RD Ptuj 4,272 kg, Šempeter II. 3,720 kg rib itd. Med posamez- niki je pri moških zmagal Martin Zemljak (RD Šempeter) s 3,575 kg rib, pri ženskah pa Metka Hladin (RD Celje) 0,936 kg rib. Ob koncu so podelili najuspešnejši ekipi pokal ostali pa so prejeli priznanja, diplome in praktične nagrade. T. TAVČAR LEMBERG pri Šmarju (Lemberg, Lengenburg), grad Na strmem hribu nad istoimen- skim naseljem, nad cerkvico sv. Pankracija. Občina Šmarje. O zgodovini gradu je le malo zna- negeg. Ok. 1144 je bila tu posest svo- bodnih Zovneških, ki so 1341 po lemberškem gradu dobili svoj gro- fovski naslov. 1224 je Leopold - Liu- polt von Lengenburc sodeloval na znamenitem turnirju v Brežah na Koroškem. Tu se je spoprijel s pe- snikom Ulrikom Liechtenstein- skim, ki je dogodku posvetil nekaj verzov: »Naskočil potlej me gospod je Liupolt...« 1228 nastopa kot priča po Lembergu imenovani plemenit- nik Konrad - Cunradus nobilis de Lengenburc, grad pa se prvič izreč- no omenja šele 1251 kot Lengen- burch, 1275 kot castrum Lengen- burch in nato 1307 haws Lengen- burch. Po 1456, ko so Celjani izumr- li, je grad postal deželnoknežji, go- spoščino pa so tedaj že upravljali z Zbelovega. Santonino omenja 1487, da so grad razvalili na cesarjevo po- velje zaradi ogrskih vpadov. Podruž- nica sv. Pankracija, ki ima še roman- sko jedro, je bila najbrž grajska ka- pela. V izobliki terena je še vidna staro- davna dvodelna grajska zasnova, kjer sta obe temeljni sestavini gradu ločeni s prečnim notranjim jarkom. Globok jarek z okopom je na severni in zahodni strani še skoraj povsem ohranjen, razločno pa so videti tudi sledovi nekdaj utrjenega predgra- dja. Vzhodno od gradišča je ločeno postavljena cerkvica sv. Pankracija. Šolski otroci so spomladi 1968 na severni strani gradišča izkopali pri- bližno 5 m globok jašek in pri tem naleteli na precej keramike v kultur- ni plasti, ki leži dober meter pod nivojen tal. LEMBERG pri Dobrni (Lemberg, Ldwenberg), grad Na skalnem pomolu nad istoimen- skim naseljem pri Dobrni. Občina Celje. V listini iz 1213, s katero je avstrij- ski in štajerski vojvoda Leopold VI. v Mariboru potrdil volila za kartuzi- janski samostan v Zičah, nastopata kot priči Ulšalk Ranšperški in nje- gov brat Eberhard Lemberški - Vlscalcus de Rauenberch et frater eius Eberhardus de Leuburch. To je prva omemba lemberških vitezov, krških ministerialov, ki obenem pri- ča o trdni povezanosti lemberške in ranšperške gospoščine. Med leti 1248 in 1264 nastopa Nikolaj de Le- wenberch, ki ga Pirchegger označu- je kot vnetega pristaša »izvoljenega« salzburškega nadškofa Filipa in »Lanzelota« pri omizju rriinnensan- gerja Ulrika Liechtensteinskega. 1279 se je Hartnid iz Gutensteina, deželni sodnik v Savinjski dolini, odpovedal Lembergu v korist Fride- rika Ptujskega in njegovih sinov. Ko so Ptujski izumrli, so jim kot krški fevdniki 1438 sledili grofje Schaum- berški, pristaši deželnega kneza in zato sovražniki Celjanov, ki so Lem- berg 1452 (1439?) kot cesarsko po- stojanko razdejali. Kronika grofov Celjskih o tem poroča: »In zbral je tisti čas grof Friderik Celjski tu v Celju v svoji gospoščini vojsko in odrinil proti gradu Ranšperk imeno- vanemu, ki leži miljo od Celja, in zavzel ga je, zraven pa tudi grad ime- novan Lemberg, ki ga je tudi zavzel in velel oba do temeljev razvaliti, zato, ker sta bila po njegovem Celju preblizu.« Janisch dogodek takole opisuje: »Ob času, ko je grof Ulrik Schaunberški, svetovalec cesarja Friderika IV. posedoval to utrdbo, se je zgodilo, da je grof Ulrik Celjski, ki je bil na čelu ogrske stranke, za- hteval od cesarja Friderika, ko se je ta vračal s svojega pohoda v Rim, da mu izročijo njegovega bližnjega so- rodnika, cesarja Albrehta drugega sina Ladislava Posthumusa, dediča ogrske in češke krone ter nadvojvo- dine Avstrije. Ker se je cesar temu upiral in so to upiranje pripisovali svetu in vplivu grofa Ulrika Schaun- berškega, je grof Friderik Celjski, Ulrikov oče, napadel gradova Lem- berg in Ranšperk, ki sta bila v pose- sti grofa Schaunberškega, ju z nena- dnim naskokom zavzel in ju dal do tal porušiti, s pripombo, da »grado- va ležita preblizu Celja in da ne more trpeti, kako mu sosedje, kadar na ■ svojem gradu južina, skozi okna gle- dajo noter.« Ulrik in Albreht Schaunberška sta grad znova pozidala in ga posedova- la do 1463, ko sta ga zastavila Štefa- nu in Andreju Hohenwarterju, 1487 pa so ga Hohenwarterji dobili kot krški fevd. Hči Andreja Hohenwar- terja Neža je gospoščino prinesla za doto Krištofu Welzerju pl. Eberstei- nu, njegov naslednik Viktor Welzer pa je grad 1584 na novo pozidal. Dru- žina ga je posedovala še 1604, njego- vi nadaljnji lastniki pa so bili 1610 gospa pl. Polheim, Schrottenbachi do 1766, grofje Gross do 1811, potlej Ignacij baron pl. Reinisch, 1855 dru- žina Langer, 1904 Hubart Galle. Gal- letovi so posedovali grad do 1945, nakar je prešel v last splošnega druž- benega premoženja. Zdaj je delno opuščen, vendar je v njem še nekaj stanovalcev. Lemberški grad sodi med naše naj sliko vi tej še gradove. Približamo se mu s severa po strmem, kamnit- nem kolovozu in se ustavimo pred njegovo široko vzhodno fronto, od koder se grad razteza v globino proti prepadni skalni pečini. Tu je bil nek- daj obrambni jarek, ki je danes za- sut. Vhodna fronta učinkuje enotno in kljub gotskemu stolpu na desni in mogočni renesančni rondeli na levi le malo trdnjavsko. Grajska zasnova postane razvidna šele, ko pridemo na prostrano dvorišče. Tu se zave- mo, da je kompleks izrazito dvodel- no koncipiran. Na vhodni strani so se zgostili stanovanjski in reprezen- tančni objekti, tu je grajska kapela, predvsem pa oba stolpa, prirejena za frontalno in bočno obrambo. Na za- hodnem delu dvorišča sta manjši okrogli in nekoliko večji pravokotni obrambni stolp, vpeta v obzidje, pred njima pa pomožna, delno pod- kletena gospodarska poslopja. Obzi- dje, ki obdaja zasnovo, je razen na jugovzhodnem vogalu še v celoti ohranjeno in zaradi znotraj umetno nasutega terena na zunanji strani še zelo visoko. Sredi njegove severne stranice je še okrogel stolpič, v kate- rem je bila nekdaj baje nameščena prvotna kapela. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.