?5, XII, 1985 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO IX./ŠT. 9-10/NOVEMBER 1985 O sprejemanju planskih aktov Rebalans finančnega plana za leto 1985 Glede na to, da so bile za leto 1985 uradno napovedane bistveno nižje stopnje inflacije, kot so dejansko zabeležene, naši finančni načrti za leto 1985 niso bili več realni. Zaradi tega je bilo potrebno popraviti nekatere glavne sestavine II. dela plana — finančnega plana za leto 1985. Pri rebalansu finačnega načrta za leto 1985 smo izhajali iz doseženih devetmesečnih rezultatov in ocene poslovanja do konca leta 1985. Tako so v rebalansu finančnega načrta naslednje glavne spremembe: — sprememba cene za začasni obračun živih BRO na farmi Breg od 205,09 na 231,73 din in na farmi Kidričevo od 205,09 na 212,49 din — povečanje cene za začasni obračun DSP BRO za 1,80 din — sprememba % za pokritje stroškov za TOK in dohodek II na 4,34 % — povečanje amortizacije v vseh TOZD TOK in DSSS — sprememba plana stroškov, ki so omejeni z družbenim dogovorom — povečanje prvotno planiranih sredstev za OD — sprememba planiranih sredstev za sklad skupne porabe — povečanje združeni sredstev za DSSS — povečanj ce Po posameznih TO in vrstah proizvodov je za leto 1986 planiran naslednji obseg proizvodnje: Vrsta proizvoda EM Plan 85 Ocena 85 Plan 86 krmila ton 115.000 114.100 115.500 Volilna j. S st. st. 000 kom 3.306 3.140 3.448 Volilna j. st. 000 kom 36.396 36.537 39.974 DSP st. 000 kom 1.040 710 1.117 DSP BRO 000 kom 29.063 28.389 32.540 Brojlerji TOK 2. t. ton 39.420 39.172 49.432 Brajlerji farma 2. t. ton 7.591 7.190 8.514 Perutninsko meso ton 36.036 34.960 36.424 jBte^niizdelki ton 3.800 4.820 5.020 mesa ton 10.000 8.420 9.500 Glede membe, čnega, tudi ce Iz _ne spre- proizvou.r om finan-k večala. Pl v daWem / %-.®ZUlt£ »som rman-sprenapjijo tavke bilan- aran povečan nirafem*£i za 7' nirar spre! stavk to: |prv| potnega prihod- je prvotno hodkaza 6 podatkov je razvidno, da se v letu 1986 letošnjemu planu ne bo bistveno posvečanje proizvodnje za leto 1986 je : prvič celo leto ivotno pla- — ugodne 1986 v obstoječ — adaptacije farmi Breg in ah Po posamezni! nje stopnje rasti nosti: |ga reprocentra, ki bo v letu 1986 zultate nesnosti nesnic staršev v letu ah objektov za vzrejo BRO na lekaj kooperacijskih objektov, ra leto 1986 planirane nasled-inje, zaposlenosti in produktiv- mas po\ečanj? niranegS^joslo! za 152 % Pričakujef kvalitetnim in lom do konca leta planirane poslovne te. proia 'NINj FARt 'TISKARNA '1,2 % 17,1 % 0,7 % 4.8 % 2.9 % 4,2 % 0,2 % 4,7 % % porasta zaposlenosti 2,9 % 11,8 % ' 10,7 % 5,8 % 3,0 % 2,4 % % % porasta produktivnost' 1,2 % 2.4 % 0,7 % 2.5 % 2.4 % 4.0 % 2.0 % 3.4 % 1,2 % Plan proizvodnje za leto 1986 Prvi del plana to je plan proizvodnje s planom delovne sile za leto 1986 so delavci naše OD obravnavali na zborih in ga po posameznih TO sprejeli na DS. Delavski svet DO je verificiral sprejemanje plana na svoji 9. redni seji dne 30. 10. 1985. Pri pripravi plana proizvodnje za leto 1986 smo izhajali iz razpoložljivih proizvodnih kapacitet, ki bodo na razpolago v letu 1986 in proizvodnih normativov, ki so bili dogovorjeni v posameznih TO in usklajeni na 118 seji Poslovodnega sveta dne 17. 6. 1985. S planom za leto 1986 se proizvodnja celotne DO na-pram oceni za leto 1985 povečuje za 4,7 %, produktivnost pa za 1,2 %. Glede na to, da planirana proizvodnja za leto 1986 ni bistveno višja od planirane za leto 1985, bo potrebno vložiti vse napore, da bi z izboljšanjem normativov na vseh področjih dosegli kvaliteten korak naprej in planirane cilje presegli. Poseben poudarek bo potrebno dati racionalnemu zaposlovanju, saj je od porasta produktivnosti odvisno tudi stimulativno nagrajevanje. Več bo zaposlenih pri isti količini proizvodnje, tem nižji bo delež stimulacije in obratno. Planirani izvoz perutninskega mesa za leto 1986 je količinsko nižji od plana za leto 1985. Pri tem je potrebno opozoriti, da gre za kvaliteten premik, saj je planiran izvoz 2.500 ton kosanega piščanca, filetov in ostalih kvalitetnih delov in le 7000 ton celih piščancev. S tem želimo z manjšo količino izvoza zaslužiti enako vsoto deviz, (Nadaljevanje na 2. strani) Ze poleti je težko, kaj pa... Letošnjo jesen nos je vražje neprijetno presenetiloi, saj je sneg zapardel že v prvi polovici novembra. Rani sneg nas je še toliiko bolj prizadel, ker je Jetas dokaj slaba oskrba s premogom. Nevšečnosti pa sneg :po>vzToča tudi šoferjem, pri nos še zlasti tistim, ki dostavljajo kooperantom krmo in odvažajo piščance. Znano je, da je Perutnina vedno, še zlasti zadnje leto, nsmerjala kooperacijsko rejo piščancev v tiste predele, kjer je dovolj slabše rodovitne in neplodne zemlfje, To pa so predvsem Haloze, Slovenske gorice in Pohorje. »Zavedamo se, da s tako usmeritvijo ohranjamo prepotrebno rodovit- no zemljo, vendar pa nam ostanejo slabi tereni za dostava in odvoze«, pravijo šoferji. Pravijo, da je na nekatere terene še poleti težka dostava, Kaj šele pozimi. Menijo, da bi morali že takrat, ko se odločimo, s kom bomo začeli kooperacijsko sodelovanje, razmišljati kakšne bodo dovozne razmere v zimskim času. Eden takih terenov, ki so že v suhem Vremenu zahtevni je Hudi kot blizu Ribnice na Pohorja. Kraj je menda dobil to ime zaradi pogostih divjih snežnih neviht in hudih zametov. Andrej in Erna Petrun sta si tam zgradila »farmo«. Ob dostavi Priznanje Stanku Kolarju Kooperant Stanko Kolar je že naš stari znanec, saj je za uspešno delo prejel že vrsto priznanj. Pred kratkim pa je prejel plaketo Zadružne zveze Slovenije. Na posnetku skupaj z ženo (Nadaljevanje s 1. strani) ki jih potrebujemo za uvoz rezromateriaia in surovin, ki so potrebne za našo proizvodnjo. Cilji za leto 1986 so torej zastavljeni in sprejeti. Prav je, da zastavimo vse siie, znanje in soposobnosti z željo, da sprejete planske cilje v letu 1986 presežemo. To nam bo uspelo z dobro organizacijo dela, strokovnim reševanjem problemov, boljšim izkoristkom delovnega časa in gospodarnim ravnanjem z vsemi sredstvi, ki so nam dana v upravljanje. Prav gotovo so še rezerve na vseh področjih našega dela in moramo jih izkoristiti. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev mora vsak delavec in kooperant v naši DO prispevati svoj pomemben delež in uspehi ne bodo izostali. Priprava srednjeročnih in dolgoročnih planov Z letom 1985 se izteka srednjeročno plansko obdobje 1981—1985. Novi srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 je že v pripravi. Delavci TO in DO so že obravnavali smernice z elemnti za srednjeročni plan s projekcijo razvoja do leta 2000 in jih sprejele. Oba planska akta, tako srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 kot tudi dolgoročni plan do leta 2000 bosta dana v dokončno obravnavo in sprejemanje do konca tega leta. Tone ČEH krme sem tja spremljal šoferja Andreja Preloga in Antona Kov-šeta1. Bilo je to poleti, vendar so jiiima. mi šli venomer uhajale v zimski čas. No ta j,e sedaj tu. Da bi bila dostava krme in odvoz pišča.ncav brez večjih težav so pri PetrumOiVih že nabavili plužno desko In sproti plužijo sneg. Res pa je, da se povsod ne potrudjo tako. Šoferji pravijo, da je večina kooperantov dobrih in prizadevnih, da pa se oajdejo tudi taki, ki jim je malo mor, kako se bo šofer prebil do njegovega dvorišča. Nekateri šoferji menijo, da bi še vse šlo, če bi imeli ustreznejša terenska voizilo. Naj bi bila taka, da bi imela vsaj blokade, če že ne pogona na dve osi. »Res pa je na takih vozilih teh-miko vožnje zahtevnejša, vendar imamo dovolj sposobnih šoferjev, ki bi toko vozilo ustrezno upravljati« zatrjujejo. Pravijo, da se sicer vedno nekako izvlečejo iz težav, vendar je včasih za to potrebno veliko nopora, izkušenj in čosa. No rešitev teh problemov bo vsekakor treba iskati v Tra,ns-servisu, mi pa se še malo ipomu-dimo pri Petrunovih na Pohorju. Franc in Elizabeta Petrun imata petero otrok in za vse sta poskrbela, do so se izšolali ali pa se še šolajo. Zanimivo je, da so se odločili vsak za drugo usmeritev. Sin je agronom, hčerke ipa gradbeni inženir, veterinarka, po-slednjj-dvojčici, pa sta se odločili za ekonomsko, druga pa družboslovno smer. Imajo kar obsežno posestvo, vendar ie 10 ha obdelovalne zemlje. Redijo 20-25 krav mlekaric, sicer pa so dobili največ sredstev iz lesa. Ko se je sin, ki je najstarejši od otrok poročil, so se odločili, do zgradijo hlev za kooperacijsko rejo piščancev, da bosta mlado dva imela nekaj svojega. Odločitev ni bila težka, saj je okoli hiše precej zemlje, ki slabo rodi, oba pa sta diplomirana agronoma in imata precej strokovnega znanja za tovrstno proizvodnjo. Doslej sta oddala tri poprečne turnuse, vendo- s tem nista najbolj zadovoljna. Pravita, da bi glede na vloženo kvalitetno delo moral biti uspeh boljši. Strinjata pa se, da bo uspeh boljši, ko bosta pridobila več izkušenj za to specifično rejo. Na dvorišču ni toliko ravnega terena, da bi lahko obrnil kamion O težavnosti terena dovolj zgovorno priča fotografija Mladi so bili aktivni Naš kolektiv je dokaj mlad saj ga sestavlja ena tretjina mladih. Na nivoju DO smo mladi organizirani tako, da so osnovne organiizacije ZSMS v vseh TOZD, na nivoju DO pa imamo koordinacijski odbor. Tega sem doslej vodila, ker pa se je moja mandatna doba predsednice iztekla, smo v oktobru opravili volitve za novo vodstvo koordinacijskega odbora. Nova predsednica je postala Janja TOPLAK. DELO V MINULEM MANDATU Osnovna organizacija ZSMS je temeljna oblika organiziranega družbenopolitičnega dela mladih. Mlad človek, ki sprejema in uresničuje temeljna načela in metode samoupravnega sistema se vključi v ZSMS in postane njen član. V ZSMS ustvarja pogoje za uresničevanje svojih interesov, potreb pravic, ter dolžnosti ne glede na družbeni položaj. član ZSMS mora svobodno izražati svoje interese, aktivno delovati v vseh DPO, društvih in interesnih dejavnostih. V ZSMS se zagotavlja povezanost družbe-nopoliitičnega in interesnega delovanja v organizacijskem, programskem in akcijskem smislu. Mladi razpravljajo v vprašanjih, ki so pomembna za delo osnovnih organizacij in še posebno o delovnem programu in njegovem uresničevanju o oblikah in metodah dela. Aktivno mora sodelovati pri nastajanju usklajevanju in uresničevanju delovnih programov, sklepov usmeritev in stališč v DO. V noši DO mladi delujejo v vseh DPO in organih upravljanja vendar si pot do uveljavitve še vedno utrjujejo. Naše delo je zaenkrat še predvsem pni sodelovanju v organih upravljanja, delovnih akcijah in športu. Letos smo opravili že več delovnih akcij, ki so se v celoti dokaj dobro obnesle, le da nismo mogli k so-delovannju pridobiti širše množice, saj bi s skupnimi močmi delo boljše in hitreje potekalo, mladi pa bi dobili občutek pripadnosti in sposobnosti. Največja zainteresiiiranost mladih se kaže v športu, saj smo na tem področju najbolj aktivni. Z ostalimi člani kolektiva sodelujemo v vseh športnih srečanjih in dosegamo sorazmerno dobre rezultate. Naš kolektiv se vsako leto na športnih srečanjih pomeri s Koko Varaždin in Podravko iz Koprivnice. Letos pa smo se spustili tudi v boj s sloveskimi perutninorji: Jato Ljubljana, Perutninskim kombinatom Pivka in ABC Pomurko, kjer smo se tudi dobro odrezali. Razen delovnih akcij lin športa pa vsako leto v jesenskem času organiziramo piknike, ki nimajo samo razvedrilnega pomena, ampak se na ta način skušamo zbližati, na teh srečanjih razme-njamo misli, skrite želje in hotenja, razen tega pa spoznamo, da veliko mladih dela v zelo težkih pogojih dela, kar jim otežujejo še nekateri starejši člani kolektiva. Brez priprave dobrot, bi bil piknik Tako se je letos moje delo mladinskega funkcionarja v DO izteklo vendar sem še vedno pripravljena pomagati in upam, da se nisem zaman trudila. Prepričana sem, da bo v prihodnje mladinska organizacija še bolj zaživela, saj smo samo s lastnim delom, zgledom In brezmejnim zaupanjem zanesljiv smerokaz vsake akcije. Mladi so se in se manj zanimiv morajo boriti za boljšo in srečnejšo prihodnost, za materialni in delovni napredek. Željo, ki jo posredujem vam vsem je, da v prihodnje več sodelujete med seboj, ne da bo vse delo, ki naj bi ga .mladinska organizacija opravljala spet viselo na ramenih mladinskih funkcionarjev, kot se je to dogajalo do sedaj. Z. J. Boj proti alkoholizmu v OZD V dneh od 11.—13. 11. 1985 je ZC Ptuj-Onmož — TOZD Psihiatrični oddelek Ormož organiziral 3-dnevni seminar za vodilne in vodstvene delavce o problematiki alkoholizma v združenem delu. Iz naše delovne organizacije se je seminarja udeležilo 7 delavcev, iz posameznih TOZD in sicer: Mesna industrija 2, Perutninske farme 1, Transservis 2, Commerce 1, DSSS 1. Na seminraju smo se podrobneje seznanili s problematiko alkoholizma nasploh, ter z načinom, kako pristopiti k delavcu — alkoholiku in ga pripraviti ma zdravljenje. Seznanili smo se tudi s celotnim potekom zdravljenja alkoholika v bolnišnici in o po-poznejši rehabilitaciji, o spremljajočih boleznih, o preprečevanju alkoholizma itd. V naslednjih števlkah Perutni-narja bomo objavili povzetek iz seminarskega gradiva. Povečanje zmogljivosti perutninske klavnice Spomnili se boste, do smo ob sprejemanju planskih dokumentov za leto 1985 veliko govorili o potrebi razširitve klavnice perutnine. V vseh TOZD ste soglašali, da ima razširitev in povečanje zmogljivosti perutninske klavnice prvo prioriteto. Glede na veliko in zahtevno investicijo je bila sprejeta nova odločitev, da se izvede v štirih fazah. V prvi fazi, ta je že v teku, bo zgrajena kuhinja in razširitev garderobnih prostorov. V drugi fazi bodo zgrajene hladilnice, skladišča in zaklonišča. Tretja faza bo zajemala razširitev same klavnice z razširitvijo na dve klavni liniji. V četrti fazi bo zaz- širjena kafilerija in obstoječa čistilna naprava. S prvo fazo sicer ne širimo proizvodnih zmogljivosti, marveč nujne spremne objekte za zadovoljitev predpisov, še zlasti, ko gre za izvozni status. Torej so nujni za nada.lnje nemoteno delo, posebno ko gre za izvoz. L.C. Franc Vraber PERUTNINARSTVO V ZDA Povzetek zapažanj in razmišljanj člana KPO — Franca Vraberja o študiju perutninarstva v Združenih državah Amerike. V skladu s ipcrtrebomi iin razumevanjem Perutnine Ptuj 'in zahvaljujoč štipendiji Ministrstva za kmetijstvo ZDA sem bi! v času od 1. junija do 31. oktobra 1985 na študijskem izpopoJnjevamju na področju perutninarstva — v Združenih držaivah Amerike. Soglasje za konkuriranje za pridobitev štipendije za strokovno izpopolnjevanje v ZDA, ki jo je razpisalo Ameriško ministrstvo za kmetijstvo, je dal 'kolegijski poslovodmi organ. Pravico do udeležbe pa sem, po opravljenih formalnostih v zvezi z razpisom >in po opravljenem izpitu iz angleščine pridtolbil na osnovi sklepa Odbora za gospodarstvo, dne 20. 6. 1985. Moja štipendija s strani Ministrstva za kmetijstvo ZDA, ki je pokrivalla vse stroške bivanja in potovanja po ZDA, je bila v okviru ameriške pomoči Srednje razvitim deželam. O okviru tega programa je .bilo letos Jugosliviji dodeljenih 12 štipendij za izpopolnjevanje na področju kmetijstva. Ha študiju perutninarstva sem bil edini iz jugoslavije, na poti po ZDA pa sem srečal druge štipendiste s tega področja ■— in sicer v glavnem predstavnike Turčije in nekaterih Afriških držav. Konkretni program študija in potovamja z ogledi perutninarske industrije je v okviru Kmetijskega mlinistrstva ZDA — USDA (United States Department of Agriculture) vodil Biro za mednarodno sodelovanje in razvoj OICD (Office of International Copperatian and Development). PROGRAM ŠTUDIJA Okvirno so bile zojete tri oblike izpopolnjevanja: a) Udeležba na strokovnih seminarjih in simpozijih b) Obisk proizvodnih objektov in c) Spremljanje strokovnega in raziskovalnega dela no Univerzah Udeležili sem se treh večjih perutninarskih simpozijev oziroma seminarjev: a) — Dinamika reprodukcije v perutninarstvu — Colorado State University, Fort Colllins, Colorado b) — PSA -- 85 — 75 znanstveno srečanje združenja perut-ninarjev ZDA — lowa State Uni-versity — Ames, lowa c) — Kratek kurs o tehnologiji proizvodnje krmil — Uniiversity of Kansas, Manhattan, Kansas. Organizacija seminarjev je bila dobra: in na njih se je dalo z intenzivnim sodelovanjem pridobiti koristno novo znanje In tudi nova poznanstva. Značilno za vse seminarje oziroma simpozije je bilo, da so bili z ozirom na obravnavano problematiko zelo ozko specializiramo usmerjeni. Ker je delo seminarjev potekalo točno po vnaprej določenem programu, se je dalo iz množice referatov vselej izbrati najaktualnejše. Zanimiv je tudi potek seminarjev oziroma simpozijev, saj je med referati možno referenta vsak čas prekiniti z vprašanjem ali dopolnilno pripombo In tako je vselej prisoten občutek, da so- Na študiju kmetijstva v ZDA so bili predstavniki številnih srednje razvitih držav sveta. Na sliki — poleg našega predstavnika — udeleženca iz Koreje in iz Turčije. deluje celi avditorij. Takšno obliko dela tudi vsi v veliki meri koristijo. Vsi referati oziroma predavanja se podajajo izključno s pomočjo diapozitivov, čas je omejen, predavatelji pa se v svojem izvajanju ne oddaljujejo od ozke teme in zelo ozki ter konkretni so običajno tudi odgovori. Bolj pogosta se zgodi, da predavatelj na doiločeno vprašanje ne ve odgovora, kot pa sa even-tuelmo nepreverjeni zaključki. Veliko težav je bilo z obiskom pri proizvodnih organizacijah. Brez problemov sem lahko obiskal le tiste firme, s katerimi sem imel kakršnokolli zvezo ali poznanstvo že prej; pri vseh drugih pa je: bilo' veliko težav za prido- Ministrstvo za kmetijstvo ZDA. V Jugoslavijo razpisanih 12 štpendij okviru Ameriške pomoči za kmetijstvo — ena za srednjerazvitim perutninarstvo. deželam je bilo letos po 18 letnem premoru za (Obe fotografiji foto: Franc Vraber) bitav dovoljenja za ogled proizvodnje. Obioaljno so četo intervencije Ministrstva ali Univerz malo pomagale. Tako mi na primer v predelavo oziroma proizvodnjo prehrambenih perutninskih izdelkov, kljub številnim intervencijam, sploh ni uspelo priti. Nekaj težav je bilo pni vključevanju v tekoče študijsko delo na Univerzah. Razumljivo je, da je za posameznika težka pipraviti dober program študijskega dela, ki bo obsegali vse zaždjeno; za začetek in končanje poglobljenega raziskovalnega dela ali kakršnekoli konkretne raziskave pa je bito seveda premalo časa. Tako sem se skuša! že na univerzi v Georgiji — še zlasti pa na Univerzi v Arkansasu, kjer sem bil skoraj dva meseca, dogovoriti za program, ki je ob obstoječem delu rednih profesorjev bil najbolj zanimiv in za nas najkoristnejši: Sodeloval sem pri laboratorijskem delu in spremljal nekatera redna predavanja na Živinorejskem oddelku — smer perutninarstvo. Obiskal sem sledeče Univerze: Colorado State Univer-siity — Fort Collins; University of Georgia — Athens; lowa State University — Ames; Kansas State University — Manhattan; ter University of Ankansas — Fayet-teville. V skladu s takšnimi splošnimi ugotovitvami sem napisal tudi poročilo Ministrstvu za kmetijstvo ZDA, da bi se podobnim problemom v bodoče lahko izognili. Kritične pripombe v zvezi z izvedbo programa študija pa so zelo majhne v primerjavi s koristjo, ki se je dala iz celotnega študija pridobiti. Z odprtimi očmi, z veliko zainteresiranostjo in velikokrat tudi s trmastim vztrajanjem se je dailo veliko videti in slišati. Zavedajoč se zaupanja in potreb s strani naše delovne organizacije, sem intenzivno delal vse štiri mesece, vse zanimivosti (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) sem pridno beležil im posnemal no diapozitive. Skozaj polovica programa ije bila vezana na potovanje iz »kraja v kraj im ker so razdalje v ZDA v glavnem »res zelo velike, sem »lahko videl tudi v pogledu perutninarstva zelo velike razlike med posamezmiimi državami in pokrajinami. Zanimiva je značilnost, da je perutninam-stvo v glavnem razvito majmoč-nPje v tistih državah, kjer so pogoji za poljedelstvo slabši. Tako je ;po količini brojlerske proizvodnje daleč na »prvem mestu država Arkansas, kjer je proizvodnja koruze, soje in pšenice minimalna. Dežela je sredjegorskega značaja z izredno plitko zemljo, kjer so že od nekdaj v glavnem pašniki in travniki. Prav tako je zanimivo, da so se številni pašniki prav zahvaljujoč »perutninairskemu gnoju začeli spreminjati v travnike in celo njive, ki tako omogočajo vse večjo tudi ostalo živinorejsko proizvodnjo. NOVE OBLIKE POTROŠNJE POSPEŠUJEJO RAZVOJ PERUTNINARSTVA Perutninarstvo v ZDA i.ma bogato preko 50 letno tradicijo, njegova proizvodnja pa še vedno narašča in se naglo »razvija. Značilnosti razvoja perutnimaTSke proizvodnje kakršne je prešlo perutninarstvo v ZDA, »najdemo kasneje tudi v Evroipi in ostalih deželah sveta. Danes »je perutninarstvo poleg Amerike in Evrope zelo močno »razvito tudi v Južni Ameriki (Brazilija). Trenutno se perutninarstvo zelo »naglo razvija tudi v deželah Srednjega in Da»lj-nega Vzhoda: v Araibskem svetu, v Maileziji, Filipinih, Koreji in prav v zadnjem času tudi »na Kitajskem. Za nas je še posebno zanimiv nagel razvoj perutninarstva v naši takoirekoč neposredni bližini Srednjega vzhoda in ob Sredozemskem morju, to je v vseh Arabskih deželah, v Turčiji, v Al-žiru, Tunisu, Maroku itd. Vsi veliki proizvajalci matičnega materiala in opreme računajo s temi deželami. Osnovne karakteristike naglega »razvoja perutninarstva so v glavnem povsod enake: potreba po večji količini hrane in »možnosti hitre masovne industrij, proizvodnje velikih »količim mesa. Zanimivo pa je, da ta osnovni »razlog za »nagel razvoj »ni edini. V deželah kot so na primer ZDA je osnovnim potreba»m že zdavnaj zadoščeno, perutninarstvo pa se še kljub temu širi in razvija. Tukaj so razlogi seveda dirugi, »im sicer zlasti potreba po novi kvaliteti prehrane, ki zahteva na eni strani nizkokalorično hrano, na drugi strani pa možnost čim hitrejše »priprave hroine. Perutninsko meso je naravnost idealno glede vseh teh potreb: malo kakmij, veliko beljakovin ter možnost tako-rbko»č brezkončnega števila »različnih oblik hitre in zelo okusne priprave. Hiter tempo življenja in vse večja stopnja z»aipo»sienosti žena, zahteva tud»i drugačne oblike in način »prehrane ljudi. So.dobni potrošniki, zlasti v razvitih deželah »in velikih mestih kakor je to v ZDA, »nimajo več časa in niso pripra»vljeni čakati na namočeni obrok v kla/sični restavraciji. Hrano uživajo ta ko rekoč na »poti v službo, v kratkem času med službo in zopet »velikokrat na poti domov. Postreženi hočejo biti celo z»a »volanom. Proizvajalci »im ponudniki hrene »so takšnim novim zahtevam prisluhnili in organizirali brezkončne verige takol-menovanih »Past food« restavracij oziroma »resta»vra‘Ci»j za hitro prehrano« »kot so: Kentucky fried chicken, McDonald, Church fried chicken, Chicken House, Country fried chicken, China chicken, Chicken Inn, itd. V celoti ustrezajo novim zahtevam potrošnikov: postreženi so brez ča>kamja in postreženi so za volanom. Potrošnik dobi zaželjeni obrok takoj in tudi »nata'nono ve kakšnega okusa bo, ker ga pod istim nazivom v isti verigi »restaivracij -lahko naroči »kjerkoli lin ipo»vso»d »je enak. Razumljivo je, da je po»nudba oziroma izbira v okviru iste vrste restavracij omejena, ker »je le tako možna priprava vnaprej, vendar s tem »izbira za široko »maso potrošnikov ni omejena, saj je več različnih vrst, »fast foo»d« restavracij im v zadnjem času se celo pojavljajo nove, ki vsaka na svoj do'ločen »način »nudijo hrano. Taiko se potrošnik z odločitvijo za določeno »ime restaivracije odloči tudi že za konkreten okus o»ziro-m»a obliko »obroka. Tudi »postrežba za vokinom je dobro organizirana. Večina takšnih restavracij »je zgra»jena taiko, da se kupec pripelje d»o »šanka« (»Drive through«). Ob vhodu na »dvorišče« restavracije je ta»bla z jedilnim listam, ki »ima »poleg jedil »in cen tud»i šifre za posamezne obroke. Tako se potrošnik iz avtomobila odloiči za obrok, svojo naročilo pove v »miikroifoin ob »jedilniku« in ko prispe »do linice za »izd»ajo obrokov — je njegovo naročilo že »prlpraivljano. Glede plačila je zaželjen vnaprej pripravljen drobiž, cene pa se seveda ne menj»a»j»o »tako »pogosto kot pri nas. Pomembna prednost takšnega načina postrežbe je tudi v tem, da je cenena. Tudi gostje, ki zavijejo v restavracijo si povsod postrežejo sami in »sami tudi pospravijo mizo z»a seboj. Delovna sila je dipa»g»a, zato ta»k način postrežbe pocenjuje pre-hrono. (se nadaljuje) Prednostna lista stanovanjskih posojil za novogradnje v letu 1985 44. Vaupotič Janez TK 77,5 162.000,— št. Priimek in ime TOZD Štev.točk Znesek 45. Golob Stanko Ml 77 146.300,— 46. Hrženjak Alojz Ml 77 161.000,— 1. Voglar Anton TS 115,5 242.000,— 47. Rojko Marija DS 77 155.200,— 2. Novak Marija Ml 110,5 232,000,— 48. Maja»r Danica DS 76,5 160.000,— 3. Repec Emica Ml 107,5 225.000,— 49. Kurež Ana DS 76 159.000,— 4. Djonšek Franc Ml 107,5 225.000,— 50. Kiseljak Ivan Ml 76 159.000,— 5. Renko Milan TS 103,5 217,000,— 51. Kaisesberger Nada PF 75,5 158.000,— 6. Soršak Katica PT 102 214.000,— 52. Papič Juraj CO 75,5 158.000,— 7. Ferčec Zvonko Ml 102 214.000,— 53. Petek Franc TS 75,5 158.000,— 8. Bedenik Janja DS 100,5 211.000,— 54. Kančevič Slavko PF 75 157.000,— 9. Zajšek Viktor TK 99,5 208.000,— 55. Kvar Katarina Ml 74,5 156.000,— 10. Žumer Janez TS 96,5 133.000,— 56. Tikvič Marjan CO 74,5 156.000,— 11. Horvat Janez PT 96,5 202.000,— 57. Vidovič Marjan TS 73,5 154.000,— 12. Gros Terezija DS 96 201.000,— 58. Dečman Marjan TS 73,5 154.000,— 13. Cafuta Stanko TS 96 201.000,— 59. Pa te kar Ivan CO 73 153.000,— 14. Marin Jerica Ml 93,5 196.000,— 60. Furek Rozalija Ml 72 151.000,— 15. Kolarič Branko TK 93 195.000,— 61. Pal Anton Ml 72 151.000,— 16. Kokol Vlado Ml 92 193.000.— 62. Slodnjak Stanko Ml 71,5 150.000,— 17. Šibila Katica TS 91,5 192.000,— 63. Stranic Alojz Ml 71,5 150.000,— 18. Marinkovič Živorad DS 91 191.000,— 64. Cimerman Zdenka Ml 71,5 150.000,— 19. Vrbnjak Silva Ml 91 191.000,— 65. Golob Franc TS 71 149.000,— 20. Auer Alojz PF 90,5 190.000,— 66. »Prosenjak Srečko Ml 71 149.000,— 21. Šari Janez Ml 88,5 185.000,— 67. Verlič Tatjana Ml 70,5 148.000,— 22. Korošec Martin Ml 88 184.000,— 68. Toš Vinko TK 70 147.000,— 23. Mesarič Roman PF 87,5 183.000,— 69. Tkalec Andrej TOK 69 144.000,— 24. Zemljič Mihael PF 87 182.000,— 70. Polanec Franc TS 68 143.000,— 25. Kmetec Slavica CO 87 182.000,— 71. Podlesnik Janko DS 68 20.900,— 26. Plajnšek Stanko TS 85 178.000,— 72. Vindiš »Milena DS 67,5 141.000,— 27. Strmšek Srečko TS 84,5 177.000,— 73. Čeh Ivam CO 76 140.000,— 28. Petek Boris Ml 84 176.000,— 74. Kodrič Morja.na PF 67 140.000,— 29. Krajnc Franc PT 83,5 175.000,— 75. Kokol Marjana Ml 67 140.000,— 30. ŠilaSk Jožef Ml 83,5 175.000,— 76. Vesenjak Franc TS 67 140.000,— 31. Stergar Marija Ml 83 174.000,— 77. Vedernjak Milan Ml 66,5 139.000,— 32. Visenjak Darinka Ml 82,5 173.000,— 78. Zemljarič Konrad TS 66,5 139.000,— 33. Klep Jožica PF 82 172.000,— 79. Božička Stanko PF 66 138.000,— 34. Godec Stanko TS 81,5 171.000,— 80. Jeza Anica PF 65 136.000,— 35. Juranič Radona CO 81,5 171.000,— 81. »Krajnc Marija PF 64 134.000,— 36. Nipič Janez CO 81 170.000,— 82. Šegula Angela CO 63,5 133.000,— 37. Soršak Almira PF 81 170.000,— 83. Tomičič Brankica CO 63,5 133.000,— 38. Zorko Janko Ml 80,5 169.000,— 84. Potrč Milan TS 63 132.000,— 39. Meško Erika Ml 80 168.000,— 85. Cafuta Albin TK 63 132.000,— 40. Godec Marija TOK 79,5 166.000,— 86. »Plohl Dušan Ml 63 132.000,— 41. Nemec Martin Ml 79,5 166.000,— 87. Firbas Bramiko PF 62,5 131.000,— 42. Bušnja Stjepan Ml 78,5 164.000,— 88. Javernik Irena TK 62,5 131.000,— 43. Za j ko Stanko Ml 78,5 164.000,— 89. Štegar Edvard PT 62 130.000,— Po 42. členu Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, znesek posojila po kriterijih tega pravilnika ne dosega 5 povprečnih CD v SRS za naslednje prosilce: 1. Auer Terezija Ml 61 točk 2. Vogrinec Štefka CO 61 točk 3. Šostairič Marija Ml 60 točk 4. Skela Veronika PF 58 točk 5. Visenjak Irena Ml 58 točk 6. Kančevič Ciril Ml 57,5 točk 7. Kirbiš Štefan TS 57 točk 8. Janžekovič Vladimir TS 56,5 točk 9. Svetko Stanko Ml 50 točk 10. Šalamun Srečko Ml 47 točk 11. Kočevar Samo PT 31,5 točk V skladu ,z 42. členom pravilnika, se združijo točke v 27. in 28. členu tega pravilnika v primerih, ko sta vlagatelja za posojilo oba zakonca, zaposlena v naši DO in sicer: 1. Kolarič Branko TK — Kodrič Anica Ml 2. Krajnc Franc PT — Krajnc Danijela CO 3. Bedenik Janja DS —- Bedenik Janko IS 4. Auer Alojz PF — Auer Jožica PF 5. Djonšek Franc Ml — Djonšek Filomena Ml 6. Novak Marija Ml — Novak Slavko TS 7. Reniko Anica Ml — Renko Milan TS 3. Repec Rudolf Ml — Repec Emica Ml 9. Voglar Anica PF — Voglar Anton TS 10. Ferčec Kristina Ml — Ferčec Zvonko Ml Na podlagi 53. člena SaS in 40. člena Pravilnika, so že dosegli gornjo mejo kredita po ‘prejšnjem pravilniku: 1. Ra.mpre Milan — TS Prednostna lista posojil za adaptacije v letu 1985 Zap. št. Priimek in Ime TOZD Štev. točk 1. Pulko Terezija Ml 118,5 159.000,— 2. Horvat Marija PF 115 155.000,— 3. Kre pša Alojz Ml 98,5 133.000,— 4. Matjašič Branko Ml 98,5 133.000,— 5. Ferčec Franc TS 98 132.000,— 6. Lah Franc Ml 90 51.300,— 7. Zupanič Anton Ml 89 64.000,— 8. Vujič Milica PF 88 119.000,— 9. Mlakar Frančiška PF 87,5 118.000,— 10. Vidovič Marija PF 85 115.000,— 11. Kamenšek Albin TS 84 113.000,— 12. Polajžar Jože PT 84 113.000,— 13. Šeruga Marjan TK 81,5 110.000,— 14. Kovše Anton TS 79 107.000,— 15. Krajnc Alojz Ml 77,5 105.000,— 16. Vaupotič Stanko Ml 76,5 103.000,— 17. Vidovič Alojz Ml 76,5 103.000,— 18. Krajnc Cecilija PF 76 103.000,— 19. Čeh Elizabeta PF 72,5 98.000,— 20. Matjašič Janez Ml 72,5 98,000,— 21. Planer Maks Ml 72,5 98.000,— 22. Vrabl Silvo TS 71 96.000,— 23. Zupanič Vlado TS 67 90.000,— 24. Majcen Anton Ml 64,5 87.000,— 25. Gočar Zvezdana Ml 64 86.000,— 26. Obran Bruno PT 63 85.000,— 27. Zajšek Jonez Ml 62 84.000,— 28. Cvetko Milan Ml 60,5 59.700,— 29. Vidovič Irena Ml 60,5 82.000,— Po 42. členu Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delovcev znesek posojila pO' kriterijih tega pravilnika ne dosega 3 povprečne OD v SRS za naslednje prosilce: 1. Cafuta Anton TS 57,5 točk 2. Kelenc Majda TS 52,5 točk 3. Turk Jožica CO 52,5 točk 4. Bauman Mirko CO 46 točk 5. Brlek Avgust TS 40,5 točk 6. Kuhar Štefan Ml 31,5 točk DOBILI SMO DVE PRIZNANJI Naše poslovno sodelovanje z drugimi organizacijami ima svojo odmevnost tudi pri teh organizacijah. Tako smo v prejšnjem mesecu dobili dve priznanji za dolgoletno in plodno sodelovanje. Ob 40 letnici GIF GRADISA smo dobili priznanje od DO GRADIS iz Ljubljane. Gradis je bil izvajalec nekaterih naših največjih objektov: farme brojlerjev Breg, razširitev perutninske klavnice ter predelave, žitnih silosov, TMK, Ptujske tiskarne, nazadnje valilnice DSP staršev v Markovcih, kotlarne in nekaterih manjših del (obnova živinske klavnice, cisterne za gorivo itd.). Ob 25 letnici VIŠJE AGRONOMSKE ŠOLE v Mariboru smo dobili priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje na področju perutninarstva. Zanimivo je, da smo ta priznanja dobili kot edina proizvodna DO s področja celotnega kmetijstva. Iz tega se tudi vidi naš odnos do izobraževanja višjega in visokega kadra v primerjavi z ostalimi kmetijskimi organizacijami s Podravja. V priložnostni publikaciji VAŠ je razvidno, da je v 25 letnem obstoju diplomiralo na VAŠ nad 1.000 diplomantov, od katerih jih uspešno dela v naši DO 11 ali preko 1 % vseh diplomiranih. Obema organizacijama se za pozornost zahvaljujemo z upanjem za nadaljnje sodelovanje. Slavko BRGLEZ Prednostna lista za najemna stanovanja v letu 1985 Zap. št. Priimek in Ime TOZD Štev. točk 1. Marinič Milena Ml 88,5 2. Ouraikavič Murat CO 87,5 3. Ogrizek Marija Ml 83,5 4. Kovačevič Milovan CO 74,5 5. Hliš Olga PF 72,5 6. Merc Janko TS 68 7. Gerečnik Marta PF 67,5 8. Širec Marjan Ml 65,5 9. Veselič Marija Ml 65 10. Šrajner Janez Ml 62,5 11. Hajšek Katarina Ml 61 12. Smiljan Darinka Ml 60,5 13. Zubovič Svetislav CO 57,5 14. Svenšek Jelka PF 55 15. Arnuš Jožica Ml 54 16. Ferčec Marjan DSSS 48 17. Koletnik Helena Ml 47,5 18. Galič Igor Ml 46 19. Šegula Roman DSSS 42 20. Kmetec Dragica CO 41,5 21. Svenšek Mira Ml 39 22. La j h Ivan Ml 39 23. Vlraj Slavica PF 35,5 24. Juršič Rahela PF 33,5 25. Medved Ivan CO 32,5 26. Kolednik Majda PF 30 27. Mitrovič Mara PF 29 28. Vilčnik Bojan PT 28 29. Galovič Vladimir Ml 24 Vse predsnoistne liste so bile potrjene na sejah delavskih svetov vesh TOZD im DSSS. Odbor za stanovanjske zadeve .In družbeni standard ZAHVALI V skladu z 42. členom provllmka se združijo točke v 27. In 28. členu tega ‘pravilnika, ko sta vlagatelja za posojilo crba zakonca in sicer: 1. Ferčec Franc TS — Ferčec Ivanka Ml 2. Horvat Marija PF — Horvat Alojz TK 3. Vidovič Alojz Ml —- Vidovič Mira MI 4. Pulko Jože TS -— Puliko Terezija Ml Ob izgubi tašče Orešek Agate, se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem sodelavcem in IO sindikata DSSS za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Ob izgubi dragega očeta Alojza Sagadina se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem sodelavcem in OOS TOZD Transservis za izrečena sožalja in darovano cvetje. Sin Alojz Perutninarji najboljši na športnem srečanju V soboto, 14. septembra, smo bili gostitelj dragih športnih srečami slovenskih perutninarjev. Prvo tovrstno srečanje je bilo pansko leto v Pivki. Povabilo smo dobili lani malo pred tekmovanjem. Tako mišma bili pripravljeni v kratkem času pa se tudi ni dalo sestaviti ekip za športne panoge, ki so bile na programu. Lanski program je bil naslednji: Odbojka ženske im moški, kegljanje — ženske im moški ter mali nogomet, Bil je že tudi čas dopustov, zato smo se tekmovanja udeležili le z ekipo v malem nogometu, ki je imela tudi dolžnost, da si ogleda kako je z organizacijo takega tekmovanja. Vendar so nas mogo-metaši presenetili, saj so osvojili celo prvo mesto, vendar bi morali za osvojitev pokala imeti u-deležence v vseh panogah. Letos je naša DO praznovala 80 letnico kvalitete, zato smo ponudili organizacijo tega te-kmo-•vainjia, kar so vse DO slovenskih perutn ima rjev tudi sprejele. Sodelovale so: ABC Pomurka Murska Sobota, JATA Zalog, Perutninski kombinat PIVKA iz Pivke in Perutnina Ptuj. Po prihodu gostov in okrepčilu v naši jedilnici smo se odpravili na športne terene, kjer smo pričeli s tekmovanji, ki so potekala v vseh disciplinah istočasno. Mislim, da je bho najbolj burno pri odbojki. Odbojkarji Perutnine so se v prvem kolu srečali s Pivko. Vodili smo ves prvi set, imeli smo tudi zaključno žogo, pa smo ta set kljub vsemu izgubili. Po razočaranju smo se končno znašli in uspelo nam je zmagati v preostalih dveh setih. Dosegli smo prvi dve točki in z nekoliko več optimizma pričakali srečanje med ABC Pomurko in JATO. Bilo pa je to tudi edino srečanje, kjer je bilo potrebno igrati tri sete. ABC Pomurka je bila botljša im je z 2:0 premagala JATO. Po tej igri so se nam povečali apetiti, saj smo videli, da lahko dobimo še vsaj z JATO. Toda" v masleonji igri smo premagali ABC Pomurko in v zadnjem kolu še JATO. Rezultat odbojke — moški: PP — PIVKA 2:1 ABC — JATA 2:0 PP — ABC 2:0 PIVKA — JATA 2:0 ABC — PIVKA 2:0 PP — JATA 2:0 1. Perutnina 3 zmage 2. ABC Pomurka 2 zmagi 3. Pivka 1 z ma g a 4. JATA 0 zmag Takoj za odbojkarji so nastopile tudi odbojkarice. Ker so se moška srečanja zelo zavlekla, smo zaradi pomanjkanja časa skrajšali žensko tekmovanje tako, da se je igralo po sistemu izločanja. V prvem srečanju sta se pomerili PIVKA in PP, kjer je bilo videti, da so gostje premočne, saj so brez posebnih težav zmagale z 2:0. Zelo izenačeno je bilo srečanje med ABC im JATO, kjer je tesno z 2:1 zmagala ekipa ABC Pomurke. Za 3. mesto sta se pomerili JATA in PP, kjer so naša dekleta igrala že mnogo bolje, a vendar je slavila JATA. V finalu sta se nato srečali ekipi ABC Pomurke in PIVKE, kjer je PIVKA g'adk'0 porazila nasprotnice. Zanimivo je bilo tudi to, da so se medtem končala že tudi vsa druga tekmovanja. O končni skupni uvrstitvi je odločala prav ta finalna tekma v odbojki, kajti če bi zmagala ABC Pomurka, bi bili ABC in PP enaki v končni uvrstitvi. Razumljivo je bilo, da so vsi navijali za PIVKO, četudi je bilo to nešportno, toda PIVKA je bila toliko močnejša, da naše navijanje ni biio odločilnega pomena. Pohvaliti je treba ekipi odbojkaric in odbojkarjev Perutnine, ki so se prvič preiskusili v tem športu. Moški so že od prej imeli nekaj izkušenj, kar se je obrestovalo, saj še zdaleč nismo pričakovali prvega mesta. Odbojkarice pa je treba pohvaliti predvsem za veliko voljo in borbenost, ki so jo pokazale. Če bodo še naprej pridno vadile, utegnejo v bodoče tudi dobiti kakšen dvoboj. Uspečen blok našega najboljšega odbojkaša na tem tekmovanju Igorja Krajnca Sodelavka Matilda je odšla v pokoj Pred kratkim je Matilda MATJAŠIČ iz TOK-a po 27-letni delovni dobi odšla v zasluženi pokoj. Vsakdanje delo ponavadi ne dopušča, da bi sodelavci imeli čas in priliko razglabljati o prehojeni življenjski poti »sotrpinov«, ampak se to ponavadi dogaja ob posebnih prilikah, kot je odhod v pokoj. Ob taki priliki smo pregledali tudi živjenjsko pot naše sodelavke Matilde. Pred 27 leti se je zaposlila kot pisarniška delavka pri advokatu Aliču v Ptuju, kjer pa ni dolgo delala, ampak je presedlata v takratno KZ Turnišče. Takratne majhne kmetijske zadruge so bile še brez tradicij. Skrbele so predvsem za obvezno pridelavo hrane za mestno prebivalstvo, ki je obnavljalo porušeno domovino. Delo je bilo sicer zanimivo, saj je v takratni pisarni bilo potrebno prijeti in napraviti vse, kar si znal im česar ne. Delitve dela ni bilo, vse pa se je delalo »peš«, kajti tehničnih pomagat mi bita, razen starih pisalnih strojev, ki so že takrat bili za v muzej. Četudi je bilo delo trda, se 'Matilda večkrat rada spominja tistih časov, Nekoliko tudi zaradi tega, ker je bila takrat mlajša. Nostalgičnost za mladostjo se vsakogar poloti. Preživela je vsemogoče reorganizacije v zadrugi, stalna enako delo pa je začela opravljati po združitvi zadruge s Perutnino, ko se je prešlo na eno samo vrsto proizvodnje — ma vzrejo piščancev. Med sodelavci se je vselej dobro počutila, zaradi česar bo rada prihajala ma občasna srečanja in ,po novice, v našo hišo. Sodelavci ji želimo da bi drugi del življenja zmala pomžiti in da bi je zdravje ne izdalo. Torej še na mnoga leta. Njeni sodelavci D0dnaas"ekčanjeC’86Okrrbo\BMursk^Sobotiie P°Vabil v°die športnikov vseh štirih Prehodni pokal zmagovalca je tokrat ostal v Ptuju V veselem razpoloženju po tekmi Naše kegljačice so se dobro držale, vendar so bile Jatine boljše. Enako je bilo z nogometaši, ki jih je premagalo moštvo AEC Rezultati odbojke PIVKA — PP — ženske: 2:0 Končna uvrstitev: 1. ABC Pomurka 3 zmoge zmagi ABC — JATA 2:1 2. PP 2 JATA — PP 2:0 3. PIVKA 1 zmago PIVKA — ABC 2:0 4. JATA 0 zmag 1. PIVKA 2. ABC Pomurka 3. JATA 4. Perutnina Dobro so se odrezali tudi naši kegljači in kegljačice, ki kot že večkrat tudi tokrat niso razočarali, saj so bile ženske druge, za sicer daleč uspešnejšimi ke-gljačicami JATE, ki so podrle kar 280 kegljev. Po končanem tekmovanju smo imeli v hotelu skupno kosilo in razglasitev rezultatov, kjer je predsednik KPO Alojz Gojčič pozdravil vse sodelujoče športnice, športnike in predstavnike DO v želji po še tesnejšem sodelovanju na športnem in delovnem področju. Po pozdravnem govoru je bila na vrsti podelitev priznanj in pokala. Moški pa so prepričljivo osvojili iprvo mesto z 39 podrtimi keglji več od drugouvrščene ABC Pomurke. Izidi kegljana — ženske: Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila: 1. PP Ptuj 21 točk 2. ABC Pomurka 19 točk 3. PIVKA 14 točk 4. JATA Zalog 11 točk 1. JATA 2. PP 3. PIVKA 4. ABC Izidi kegljanja 1. PP 2. ABC 3. PIVKA 4. JATA 280 kegljev 171 kegljev 149 kegljev 107 kegljev moški: 284 kegljev 245 kegljev 230 kegljev 219 kegljev Tekmovanje v kegljanju se je tudi zavleklo, saj smo tekmovali na dvosteznem kegljišču pod tribuno stadiona Drave, ki je bilo vzorno pripravljeno, pa tudi dežurni serviser je bil na voljo, za kar se zahvaljujemo Martinu Mlakarju, ki je vodil tekmovanje v kegljanju. Zaradi odlične uvrstitve naših nogometašev v preteklem letu v Pivki, smo na tihem pričakovali podobno uvrstitev tudi letos, ko smo bili domačini. Začeli smo z zmagami v prvem in drugem kolu, vendar nam na koncu ni uspelo, saj smo zadnjo tekmo z ABC Pomurko izgubili tesno z 1:0 in s tem tudi prvo mesto, ki ga je osvojila ABC Pomurka. Bila je nervozna igra, na trenutke tudi groba, vendar se ni sprevrgla v incident, kar nam ne bi bilo ravno v ponos kot organizatorju. Rezultati v malem nogometu: ABC — JATA 3:0 PP — PIVKA 2:1 PIVKA — JATA 4:0 PP — JATA 7:3 ABC — PIVKA 3:0 ABC — PP 1:0 Po razglasitvi so se nam vodji gostujočih ekip zahvalili za vzorno organizacijo in nas obenem povabili na prihodnja srečanja. V letu 1986 bo gostitelj ABC Pomurka, leto pozneje pa JATA Zalog, ki bo to športno srečanje organizirala v počastitev njihovega jubileja. Želim se zahvaliti vsem, ki so mi pomagali pri organizaciji tega srečanja predvsem Martinu Mlakarju, Živorodu Marinkoviču, Antonu Pišeku, Frediju Mercu, Štefanu Vrbnjaku, kuharicam naše jedilnice in dekletom PP iz nove mesnice za okusno zakusko, pa tudi sodnikom, ki so delili pravico na športnih terenih. Nisem pa zadovoljen s člani našega kolektiva, ki nas kljub vaibilu v Perutni-narju niso prišli bodrit na tekmovanjih. Aco KRAJNC AFORIZMI — Napake nezmotljivih so navadno nepopravljive. — Kar je res, je res: dolgove smo pravično razdelili. — Papir vse prenese, zlasti toaletni papir. — Satiriku dajo nagrado, če neha pisati. — Težko je satire pisati, a še veliko teže jih tiskajo. Miran Marinič Naše pikadarice so res nepremagljive Xrj',e Kolesarski TRIM Športno tekmovanje perutni-nanjev Slovenije je nudilo dobro pripravo za športno srečanje med Kolloo, Perutnino in Podravko, ki je bilo 28. septembra letos, v Koprivnici. Pomeriti so se v šah-u, pikadu, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in kegljanju. Organizacijo tekmovanja je bila dobra. Čudovito jesensko vreme pa je pripomoglo, da so se tekmovalci dobro počutili. Geslo: »Pomembno je sodelovati« je zato prišlo v celoti do izraza. Na vsakem tekmovanju pa se beleži tudi uvrstitev. Takšna je bila: Šah: 1. Podravka, 2. Koka, 3. Perutnina, Pikado: 1. Perutnina, 2. Podravka, 3. Koka; Mali nogomet: 1. Perutnina, 2. Podravka, 3. Koka; Odbojka-ženske: 1. Perutnina, 2. Koka; Namizni tenis-ženske: 1. Podravka, 2. Koka, 3. Perutnina; Namizni tenis-moški: 1. Podravka, 2. Koka, 3. Perutnina; Streljanje-ženske: 1. Podravka, 2. Perutnina, 3. Koka; Streljanje-moški: 1. Podravka, 2. Perutnina, 3. Koka; Kegljanje-ženske: 1. Podravka, 2. Perutnina, 3. Koka; Kegljanje-moški: 1. Podravka, 2. Perutnina, 3. Koka. Podravka je torej osvojila 7 prvih mest in s tem 1. mesto v skupni uvrstitvi, športniki Perutnine so bili najuspešnejši v treh disciplinah, Varaždinčanom pa to sploh mi uspelo. Tudi za presenečenje so poskrbeli naši športniki. V odbojki so bile naše tekmovalke na srečanju slovenskih perutninarjev poslednje, takrat pa so prepričljivo premagale ekipo Koke. Podravka svoje ekipe ni organizirala. V pikadu so naše tekmovalke že sedem let nepremagljive. Zanimivo je tudi to, da je Mira Ogrizek »rvastreljala« največ krogov tako v moški kot ženski konkurenci. Od nogometašev smo sicer pri-čokovali uspeh, ki so ga tudi dosegli, Ikljub temu, da si je sodnik prizadevaj 'da bi bilo drugače. L C. Pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj smo člani kolesarskega kluba Ptuj v soboto, 28. 9. 1985, izvedli prvi ptujski kolesarski maraton po Slovenskih goricah. Nekaj čez deveto uro je izpred poslovne zgradbe Perutnine star-talo 213 kolesarjev —■ maratoncev, starih od 9 do 68 let na progi dolgi 75 km. Kolesarji so vozili preko Desternika, Pacinja, Dornave do Polenšaka, nato naprej k Tomažu pri Ormožu, v Ormož, Veliko Nedeljo, Podgorce ter nazaj v Dornavo im čez Pod-vince v Ptuj. Vsi kolesarji so prejeli kontrolne kartone, katere so morali na petih .kontrolnih postajah žigosta-ti. Na vsaki kontrolni postaji so bila nuaena okrepčila (čaj, napitek maratonik itd.). Med udeleženci so bile tudi ženske, med njimi tudi naša sodelavka Irgl Vlasta iz DE valilnica. Moram omeniti, da je prevozila že več maratonov, kot so maraton Treh src (110 km) im maraton okrog Pohorja (150 km). Na maraton okrog Pohorja se je v Maribor na start peljala kar s kolesom in seveda tudi mazaj, isti dan je skupaj prevozila 200 km, kar je sevda poseben oosežek, ki terja tudi precej treninga. Vlasta naj bo torej spodbuda ostalim zaposlenim v Perutnini. Omeniti moram tudi Feliksa Polanca, ki je prevozil vseh 75 km ter zanesljivo pripeljal na cilj. V celati je pot prevozil brez večjih težav. Na koncu je dejal, da bo naslednji ptujski maraton ponovno prevozil. Maraton je prevozil tudi Zvonko Merc in še nekaj drugih naših sodelavcev. Najmlajši udeleženec je bil star 9 let, najstarejši pa 68 let, ta je bil predsednik KK Branik iz Maribora tov. Lojze Fajdiga. Na progi ni bilo nobene poškodbe, razen enega padca takoj po startu. Maratona so se udeležili kolesarji iz vseh koncev Slovenije. Maratonska proga je bila dokaj razgibana in težavna, kljub temu so vsi prispeli 'brez posebnih težav na cilj. Vsak udeleženec je po predaji kontrolnega kartončka prejel spominski medaljon. Zadnji maratonci so prispeli na cilj okrog 13.30. Vreme je bilo lepo, zato je tudi maraton dobro uspel. Mislim, da se bo naslednje leto število udeležencev povzpelo na 500 'in med njimi bi želeli videti večje število kolesarjev iz Perutnine. Na kraju bi se v imenu Kolesarskega kluba zahvalil za pokroviteljstvo kolektiva Perutnine, kot tudi posameznikom, ki so podprli pokroviteljstva maratona in nam omogočili, da smo ga lahko izvedli. Franc POLANEC STRAN UGANK IN HUMORJA Vsa polja označena s piko počrnite in dobili boste sliko. jggairfil 'p WK*Sm S$::Sv?5; ill 'SS55 Ugani kaj predstavljajo narisani pojmi in rešitve vpiši v lik. Ob pravilni rešitvi dobiš pod številko 3 in 4 dve moški imeni. REBUS VTIKAČI HUMOR Predlog za dopust v letu 1986. — Doktor, moja žena si je Izpahnila čeljust. Če boste ta mesec hodili še kaj naokoli, pa se oglasite! Kateri vtikač (A, B, C, D) mora Janez vtakniti v vtičnico, da se bo lahko obril? MAGIČNI LIK VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. prazno mesto, 2. somrok, temačnost, 3. igra na srečo, 4. osnovni matematični pojem, 5. prebivalci afriške države Somalije. UGANKE Dva trebuha pa štirje uhlji. Kaj je to? Kdo nosi očala, pa vendar me vidi skozi nje? Katera štirizložna beseda iima 25 črk? Rešitev nagradne križanke: VODORAVNO: Okna, kurnik, Sven, ornica, Tartini, kos, nasvidenje, NP, LA, koc, ulov, skup, AE, IČ, Al, šjor, pomp, dren, Ela, knuta, cigareta, SB, IČ, Favn, sto, Mile, Ul, irh, Enare, Nino, RO, IK, Na, Arpad, predstava, trim, Oppenheim, jopa, RR, AA, Rl, ET, trotil, beg, vid, AC, Bovec, asketi, AN, civilne zaščite, dan, atlant, KE, sik, EO, Aero, interval, ena, Arni, oči, čar. PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Lojze Cajnko, predsednik), Irena Javernik, Ida Kozel, Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Reisman, Marija Širovnik, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2150 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.