St. 4. V Trstu, v saboto 12. januvarja 1884. Glasilo slovenskega političnega društva za Prim^Ao. Mo J. 3?d"z!:ttrtTti7lJ t£iabk#r,,-° Kiamezne0;^"/:: i fr.nklrJ'kiTV I " P°IUH0 T.rr„t.. .Nuov. Tlpografla;. v.ak mora biti dobtv»jo pri onravniitru in v ^afikah v trst« po » R.t ■•fl£ tn ? In«« Jl ™ f Vn JL?^ P, ' Dfei vrednosti ne vranjo. - Inuralt (razne vrate nam.- • to. - Naroh«„t, reklamacij. ,n in.erate prejema ZoatS P° j Srt.mi Se plift « tlJo'^kr ^ ^ P'1 kf*UUh 0gla8lh Z preskrbeti, in našel mu je Francoza Žerarda, kateri je v Parizu svoj zavod imel. Ta vredni učitelj pa je znal, da razvije in ohlagorodi v mladeniču potrebne kreposti, posebno pa »religijo dolžnosti«; zato gi je Skobeljev brezkrajno spoštoval, kesneje k sebi v Rusijo poklical, in ga tudi materijalno preskrbel. Uže v mladih letih tedaj odkriva Skobeljev svoj odločni in plemeniti značaj. . il Potefn ko je Skobeljev vojaSko službo nastopil, postal je po treh letih svoje službe čistnik v konjiškem polku. iJe i , 1862 nrt Poljem revolucija razplamtela, bd je on po svojej želji prestavljen v drugi grodnenski huzarski polk. kler bodo obstajale sploh države, dotle je trajni mir ali kakor pravijo nekateri radikalni socijalisti,»večni mir« le prazna sanjarija. Politični pregled. Notranje dežele. V ogerskej gosposkej zbornici se zbirajo Srni oblaki nad glavo mini-sterskega načelnika Tiszo. Ta se namreč z vso močjo poteza za to, da se dovoli zakon mej kristijani in judi. Poslanska zbornica jo dotično vladino predlogo tudi sprejela, a gosposka zbornica jo je zavrgla; vsled tega je prva poslednjej poslala v drugič dotično predlogo z nespremenjenim sklepom. Prav zato pa se je oglasilo več plemenitašev, naj se sprejmd v gosposko zbornico, ker imajo pravico do sedeža v njem. Pri verifikaciji so se uslišale vse dotične proSnje razen one grofa Wolkensteina, ker nema indegenatne pravice. 10. t. m. je v gosposkej zbornici nasvetoval grof Zicny, ki je protiven omenjenej predlogi, naj se ta ne izroči nobenemu odseku, ampak naj se v zbornici obrav-nuje, in ta nasvet je bil sprejet z 135 glasovi proti 12*2; predloga sama, ki se danes obravnuje v gosposkej zbornici, tedaj se skoraj gotovo zavrže, kar spravi Tiszo i njegovo minister-stvo v veliko zadrego. V Jlrcegovini blizo Prijepolja na Črnogorskej meji je bil ponoči 7. t. m. zopet boj mej žandarji in roparji; dva poslednjih sta bila ranjena, vjeta in v Prijepolje pripeljana. V Rilan se je 7. m. vrnolo iz Črnegore 17. ubeglih moSkih, 5 žensk in 9 otrok; odvedli so jih pod policijskim spremstvom v Kotor, Vnanje dežele. Pokojnega italijanskega kralja Viktor Emanuela ostanke so 9. t. m. z veliko slavnostjo prenesli v Panteon. Sprevoda se je vdeležilo 25000 osob in zbrana je bila v Panteonu vsa kraljeva obitelj; cerkev je bila črno preprežena in veterani so stali okoli groba. Sprevoda so Be vdeležili rimski mestni svet, senatorji, državni poslanci, poslanci iz naselbin, dru&tva in Šolska mladina z 1500 prapori, igralo je 80 band, ves grob je bil pokrit z venci. Ruski minister zunanjih zadev Qiers% kakor poroča »Journal de St. Petersbourg«, pride na povabilo avstrijskega cesaija, na povratku s Francoskega v Rusijo, na Dunaj; zarad obiteljskih razmer pa dan njegovega dohoda Se ni določen. To je brez dvombe pomenljivo. Nemški cesar je v odgovoru na novoletna voščila berolinskega magistrata izrekel svoje veselje, da so ob prestopu v novo leto tako razmere, ki dajo upanje na mirne čase; on goji trdno upanje, da se mir ohrani, čemur je poroStvo osobno občevanje prijateljskih vladarjev. Francoska poslanska zbornica je 8. t. m. imela volitev načelnika,' izvoljen je bil Brisson z 224 od 298 glasov, 54 volilnic je bilo belih. Senat jo volil 10. t. m. in bil je izvoljen Lerojer. Pariški grof je 10. t. m. odpotoval iz Pariza na Špansko. Španski konservativci so izdali izjavo, v katerej od sebe odbijajo dol-ženje, da so v zvezi z Nemčijo. Oni obsojajo popotovanje kralja in želć, naj se Španija ne vtika v zunanja prašanja, goji pa naj prijateljske razmere do vseh drŽav. Pod konservativno vlado so bile francosko-fipan-ske razmere najsrčnejše. kateri se H vojaških dejanj na Poljskem vdeleiil. Pivo bojno Solo je izučil tedaj Skobeljev na Poljskem, hrabrost njegova ie bila začudljiva, zato je pa tudi mladi častnik uže ondaj bil na glasu. Ko so se valovi narodne vstaje na Poljskem vtola-žili, on zapusti nesrečno zemljo hrabrega Sobjeskega, in stopi v generalStabno aka- demijo v Petrogradu. da svoje praktično izkustvo teorno izojstri. L. 1864 vidimo Skobeljeva na danskem bojnem polju, 1. 1868 kakor irenera-Stabnega kapetana v daljnem Turkostanu v srednjej Aziji. Kako tesna vez se nam tukaj pokazuje mej praktičnim in teoretičnim izučavanjem bojnih n;«uk. v tej 6 letnej periodi Skobeljevega živenja. Kadar topov grom umolkne, Skobeljev mirno sedi v svojej skromnej izbici, in žrtvuje dolge ure kratkih zimskih dni bojnej umetnosti; kakor pa bojne trombe glas zapoje; vidimo ga, kako iz lastneg i poklica na krvavo polje hiti. Naravno je tedaj, da je mladi častnik Skobeljev izbral sebi Tnrkestan, kakor obširno bojno polje vsakterih bojnih okolnosti, za svojo praktično §olo. O i I. 1869 pa do 1. 1867, tedaj 7 polnih let, je Rusija v Aziji vojevala proti raznim polu divjim narodom Buhare, Kokana, Kive. Izmuda, in spet proti Ko-kanu. V vsakej bitki, vsakem važnem podjetji vidimo Skobeljeva, kako svetlo reSava najtežje taktične naloge. Vidimo ga kakor poveljnika predvoinice, naha- jamo ga kakor voditelja zapoznice, ali pa kakor poveljnika neke posebne teške ekspedicije. Da ne računamo manje važno bojne pohode, Skobeljev je v tein Času, najmanj 20 bitk srefioo bil. Preveč bi se oddalili, ako bi na tanko popisali vsa vojaška in junaška dela tega mladega in hrabrega Častnika, — zadosti to, — vsaka bojna poskušnja, vsako bojno podjetje Sko-beljevo ovenčano je bilo vencem zmagr. Dopisnik, »Njujorkskega Heralda«, katen je ves čas Skobeljeva po azijskem bojnem polju spremljal, predstavlja ga nam kakor največjega in najhrabrejega bodočega evropskega vojskovodja. Kadar seje na Neu važnost Skobeljeva spoznala, bil je on v Petrograd poklican, da svoje mišljenj' izreče o nekaterih učeno vojaških razmerah. Pri tej priložnosti se je Skobeljev tako izvrstno pokazal, da postane uže v iJO. letu svojega živenja načelnik štaba 22. pe-Šadijske divizije. L. 1874, ko so razkačeni viharji po Španiji hudo razsajali, — Skobeljev tudi te priložnosti ne zamudi, ampak se napoti kakor prost dobrovoljec na krvav ■ španjolsko polje; kder se je v bitkah pri Estelji in pri Pepo di Mure junaški boril. Ko se je ruska vojska proti Kokain na novo napotila, Skobeljev postane poveljnik nad vso konjico v Fergansk<\i oblasti. Ne dolgo zatem postane vojaški gubernator te oblasti, in kratko potem poveljnik vojske proti Kokanu. ZvrSetek tega podietja je bil sijajen. Kokanska je bila podvržena, in Skobeljev izvršivši p y EDINOST. Ir španske j poskinskcj zbornici je izjavil minister notranjih zadev, da se z Nemčijo nikaka zveza ni skle-nola. Egiptovski ministri so svoj odstop s tem opravičili, da ne morejo iz Sudana poklicati vojakov, kakor Zahteva angleška vlada, ker je Sudan turška, egiptovskemu varstvu izročena dežela, in ker je protiustavno angleSko zahtevanje, sprejeti britansko predloge brez posvetovanja. — Namestni kralj je sprejel odstop ministrov s tem pogojem, da odstopijo Se le potem, ko bodo imenovani novi ministri. Za mi-nisterskega načelnika je uže imenovan Nubar paša, in za finančnega ministra Ejdgar Vincent; pozneje se je ministerstvo dopolnilo. h Egipta naznanjajo vladna poročila, katerim pa je malo verovati, da so bili uporniki v okraju Namdieh popolnem potolčeni; ali druga poročila trde nasprotno ; posebno iz Tri-politanskega so došle jako uznemirja-joče novice; po teh so jo unel upor v Orfeli, Tarankoni, Garianu in Sertu; vojake, ki so bili poslani v te kraje, posekali so uporniki do zadnjega i ni dvomiti, da so krivega proroka poslanci prebivalce teh okrajev na svojo stran pridobili. V trdnjavi Hanoi so imeli Francozi 28. decembra nesrečo; unel se je strelni prah, ki jo razrušil dve francoski bateriji in več blizu stoječih hiš in kasarn. Ta dan so tudi Anamiti Hanovi napadli, ali bili so odbiti. Ker se je oboje zgodilo en in isti dan, zelo verjetno je, da so Anamiti povzročili j zgoraj omonjeno nesrečo. Iz Hongkonga se poroča, da je namestni kralj v Kantonu naznanil konzulom, da misli severni morski vhod k mestu blokirati in torpede v morje postaviti, čez drugi vhod pase napravi most in s tem morje zapre. — Iz Tulona so 10. t. m. zopet odpluli trijć parniki v Tonkin z vojaki. Dopisi. Na Suhorji, 7. jan. Ni dolgo temu, ko sem čital v nekem časopisu prevažno vest, da namerjava neka stranka na Notranjskem prošnjo poslati na rnerodajno mesto: naj se napravi kde na skrajnem Notranjskem silno potrebna sadjarska šola. Misel ta in želja je res zlata. Take šole za naše kraje ob reki Reki, oziroma Bistrici, nujno i silno je potreba; njena velika korist je preoči-vidna. Le hitro s tako prošnjo dalje, da nam slavna vlada blagovoli tako šolo napraviti. Ž njo d& lačnemu jest, žejnemu pit, nazega obleče, nevednega poduči in srečno teško suvopovskoekspedicijo Alajsko črez visoke in snežne planine Sara Ma-gule in Drač-Davana. V tem težkem podjetju se nam Skobeljev otkriva, ne samo kakor oster taktičar, temveč kakor darovit in odločen vojskovodja. Bliža se 1. 1877; črni kroka-ji, željni plena, obletajo visoke snežne balkanske planine, razgetanje in vrisk arabskih ft-ebcev na obalih mirne plave Dunave pot'-esa gosti vroči zrak, nad rodovito bolgarsko zemljo se drve sivi oblaki, grozeči strah in trepet obžalovanja vrednega naroda. Kaj pa v daljnej Rusiji? —po zelenih logih in neizmernih planjavah Dnjestra, lmjepra,Dona in široke Volge veselo se prepeva: »kosak ide na Dunavu*. V začetku nahajamo Skobeljeva kakor po-ročevalnega častnika (ordinnnc oficira) generala Dragomirova, Za čudo nam je, da takoodlični in zavrženi častnik,takomajhne in podložne naloge vrši, — ali ne trebe, da nas to iznenadi, — v velikih vojnah niso redke enake prikazni. Dragomirov korpus je dospel prvi na zelene dunavske bregove, in Skobeljevu je bilo naloženo, da izvrši prehod črez to največo evropsko reko Da se je to heroično podjetje popolnoma dobro izvršilo, — poznato nam je, — ter sam Dragomirov o svojej dostavki Skobeljeva za svojo desno roko pripoznava. Hitro po preho iu Dunave hiti rnska vojska do Balkana, da zasede velevažni šipčanski klanec. Prvi ruski napad na turške ob-kope je bil odbit, in ruska voj-ka je morala odstopiti. Pri drugem umno izvrše- bolnega ozdravi. PraŠa se le: kde, na kojem me>tu naj se napravi taka šola. Jaz menim, da bi bila nojbolj primerna, kde v košanskej dolini, ali pa na Premi. Oboje je blizu železnice in vode Reke. Morebiti pa nam bi naš rojak grof Hobenwart v ta namen dobrotno prepustil nekoliko prostorov v svojoj graj.^čini v Ravnah? Kdo ve? lehko mogoče. On sam se mnogo peča z sadjarstvom. Z Notranjskega, 4. januarja. Navadno imajo vsi rokodelci prav zanesljiv spomin v tem, da vsaki izdelek iz svoje okolice zanesljivo poznajo, v katerem »H'erkstatu« da je bil ta ali oni izdelan. Osobito so kovači v tem izpoznanju kaj prebrisani. BaŠ enako zanesljivo poznamo Notranjci svoje raznovrstne izdelke in smelo se upamo zatrditi, da je članek v »SI. Narodu t Notranjskega« v štv. 2. t. I. kot izvir, dopis preti »Edinosti« iz nakovala Ljubljanskih »Narodovih« mata-dorjev izšel. Levite, koje »Narodov« članek »Edinosti« pridiga, se podrobno ne-čemo spuščati. A bogme, kaj bilo bi z nami; ko ne bi Tržaška »Edinost« bila v minolein letu za nas tako zvani »srejnski pašnik« postala, da Bmo mogli tamo naša »kiju-seta« v sili na pašo prignuti, ker nam je otemski »Slov. Narod«, taista od paše iz naših vlastnih livad odganjal, in ako ne bi naša »kljuseta« na spašniku »Edinosti« in drugih enako poštenih prostorih klaje dobivala, morala bi po volji in Želji mogotcev v »SI. Narodu« zaporedoma počepati. In »Edinost« je v istini etablisse-ment ne le Primorskih, nego kolikor toliko vseh zavedno — narodnih osobito pa Krajnsko — Notranjskih Slovencev. In zakaj to? — Matadorjem »SI. Naroda« bo to, če niso že popolno slepi in gluhi zbog svoje napuhnje.iOsti gotovo znano; kar i ini Notranjski rodoljubi pozabili nismo, kako da so oni s pomočjo njihovega »Zavijata* reete »Si. Naroda« naše najzaslužnejše in najodličnejše rodoljube, koji so za mili nam slovenski narod iz čistega, neomadeževanega in brez-sebičnega rodoljubja, i na svojo vlastno ne majhno Škodo veliko, veliko žrtvovali, od leta 1873 do denašnjega dne sumničil, gnjusobno blatil ter, ko niso hoteli k ljubu »Narodovemu« ostudnemu pritisku se ukloniti, hoteii so jih prav s trinoško krvoločnostjo v njihovej lastnej domačiji se vsakim mogočim sredstvom politično uničiti. Ako bi se poljubilo »SI. Narodu« tem žalostnim resnicam ugovarjati, mu z njegovimi vlastnimi dati postrežemo. In Če imajo »Narodovci« še količkaj sramežljivega čuta, moralo bi jih biti sram! — Kdo je bil za opravičenje, za pogovarjanje in sploh za mirno spravo mej strankami bolj gluh nego napuhnjeni »Si. Narod?« —Mar ni ena najlepših Čednosti političnega časnika ona, »da daja dulka vsake j stranki«, kojo »SI. Narod« »Edinosti« v zlo prišteva? — Mar ni bil in je še »S). Narod« tisti časopis, kateri vedno le svojim vernim *h9sana*, vsem onim pa, ki v njegovo neizmotljtvosi ne verujejo »Križaj ga Križaj• in naopak poje? — Kar se velikokrat v tistem času, kot svetovna obla preobrne. Koliko slovenskih časnikov se sme pDnašati, da niso imeli časti v neprijetno dotiko s »SI. Narodom« priti? »SI. Naroda ali Ljubljanski zavijat je dnevnik, katerega sveta naloga je, pod firmo narodnosti na to delati, da se na enej strani tast in slava njegovih matadorjev po svetu razglala, na drugej strani pa na to, da se narod zoper narod, stan \oper stan in poedini Človek zoper posameznega Uuva in hujska. Ves narod je nevoljen nad tako slabo vredovanem nem napadu nahajamo Skobeljeva, kakor noveljnika severne napadne stopi (kolone). Njegovo drzovito nastopanje je potreslo pogum turških vojakov tako, da so v divjem lomu iz obkopov bežali. Ta slavna zmaga nad turško Šipčansko posado je odprla ruskej vojski vrata na marmorsko morje — v Carigrad. Zdaj pa nastanejo znamenite bitke okoli Pievne. Pri prvem napadu na to strašansko naravno in umetno utrjeno mesto bili so Rusi odbiti, — tukaj pa ne nahajamo Skobeljeva. Pri drugem napadu Skolieljev vdobi poveljništvo nad brigado kosaŠkih in kavkaških oddelkov z nalogo, da varuje levo krilo ruske vojske, katera se za napad na Plevno pripravlja. Da je bil Skobeljev navaden vsakdanji poveljnik, privezal bi se bil v krog krila na-pidnega stopa (kolone), pa bi se Še le potem iz te okoline pokazal, kadar bi v resnici bil levi bok (strana) v nevarnosti. Ali Skoneljev je ves tek bitke z diugim pogledom meril, iu reševal svojo nalogo ostroumno in hrabro. On se v bitki drzno se svojo brigado k Plevni primakne, in v samo mesto prodre, — ali ko je glavna ruska vojska primorana bila, da odstopi, moral je tudi Skolieljev ž njo vred. On je to storil, ali v največem in najboljem redu, — korak za korakom se je umikal, in to pod najgroznejim sovražnikovim ognjem. Tukaj vidimo, kako Skobeljev aktivno, a ne pasivno svojo nalogo rešava, in s tem rešiteljnim hvalevrednim postopkom je bil Skobeljev glavnej ruskej vojski pri Časniiom, katerega naloga nij bi bila, v resniei živi narod zastopati, za kruh domačinov in ne za slavo in trebuk svojih mogotcev skrbeti. Za, to seje porodila mej ljudstvom misel, ustanoviti nov list, kateri bo za ljudstvo delal, ne opiraje se na pogubonosno početje »Narodovo*. Začelje radi toga »SI. Narod« mrmrati, tako da zdaj uže vika*. Tako ■ Ljudskj glas«. Mi pa še pristavljamo, naj si »SI. Narod« nikakih »iluzij« ne dela s tem, da je ljudstvo za njim, naj manj pa Notranjsko, kajti tu ima Še par »zrelih« politikov ter nekoliko agentov vsled obresti po 10°I0 za seboj. Facta lo-quuntur. Z Dolenjskega, 8 januvarja. Da Vam danes v VaŠ cenjeni list pišem, zgodilo se je to zaradi tega, ker se »Edinost« vedno bolj mej tukajšnjim ljudstvom Širi, in je tedaj potrebno, da tudi več dopisov iz tega kraja dobiva, da postanje potem za naše krnja večje vrednosti. A. žaiibog, prav danes moram nekaj žalostnega poročati. V Kočevji, v tem glavnem nemškem gnjezdu vseh krajnskih Nemcev in nemčurjev, kder ima zloglasni »Schulverein«, mimo bele Ljubljane, na Kranjskem največ prostora, tam je uči-telj|S. .katerega glavni smoter ni v šoli poduČevati, ampak za namere tega bujska-jočega društva delovati. Ta slaboglasni učitelj je pa zraven tega še šolski vodja 4 razredne deške in 2 razredne ljudske šole; čeprav je še prav mlad, postal je bil pred letom dni še celo c. kr. okrajni šolski nadzornik, ker je c. kr. deželni šolski nadzornik neki njegov protektor. Novi c. kr. okrajni šolski nadzornik pa je leto dni v svojej službi toliko bedarij storil, da ga celo Kočevarji, ki so za Deutsch-krainerje uneti, kar trpeti niso mogli; nazadnje moral ga je še celo deželni šolski nadzornik usodi prepustiti. In tako je dobil na sv. Silvestra dan odlok od c. kr. deželnega šolskega sveta, da je od inšpektorata odstavljen. Od Kolpe« 8. januvarja. Uže več dni je pri nas zima, kakoršne sicer nismo vajeni. Pot je zmrznen in za voljo tega tudi drv ne moremo kupiti, ker iz strmih Gorjancev jih tudi Vlahi ne morejo po ledenem potu dovažati. Sicer vsak dan vse mrgoli otrok, kateri dohajajo v Metliško Šolo, a zdaj vidiS le tu pa tam kacega, in — ubožec, ker je slabo oblečen — ves je premrl. Ako ga vprašaš, zakaj v takem mrazu doma ne ostane, odgovori ti, da ga utegne učitelj naznaniti in roditelji bi morali kazen plačati. Vse to bi bilo prav, da bi se le šolar ček vsaj v šoli pogreli Ako greš mimo nizke hiše v sredi mesta, na katerej visi tabla z napisom: »Ljudska šola I. razred«, lahko skozi odprto okno ▼ šolsko sobo pogledaš in zapaziš gospodičino učiteljico, opravljeno v svojem gorkem plašči in z lepim klobučkom na glavi, pri peči stati in greti se, mej tem, ko mora na polu zmrzla deca pri odprtem oknu v klopeh sedeti in se uŽe v mladosti vaditi mraza in vseh težav, katere mora človek pozneje večkrat prenašati. Mi smo tudi za to, da se otroci v vsem vadijo, a za tako špartansko odgojo nas gospodičina učiteljica pač nikoli ne ogreje, kajti prevelike trošice imamo vsako leto za šolo in največ nam jih povzroča kurjava in znaženje. Mi v mrzle šolske sobe ne bomo pošiljali svoje dece. Potrebno bi pač bilo, da šolske oblasti pazijo na to, da zaradi prevroče krvi go- spodičine učiteljice ne bodo morali otroci mraza trpeti. Sapienti sati Dne 4. t. m. je prišel inženir g. Žužek iz Ljubljane v Metliko, da pregleda često čez Gorjance in stavi predloge, kako bi se mogla boljše izpeljati. Bog daj, da se mu posreči to delo dobro izvršiti. — Ako ne moremo dobiti železnice, naj se nam vsaj cesta čez Gorjance popravi, di" bo naš ubogi svet vsaj kaj zaslužka imel. njenem povlačenju v teh vrlo kritičnih okolnostib od neprecenljive vrednosti. Z svojim drznim junaškim delom je prikoval na sebe glavno turško moč, ter s tem zadržal Osmanovo vojsko, d.i ni smela iz odbrane v napad prestopiti. Kako žalostni časi bi bili za rusko vojsko nastopili, da se je Turkom to zadnje posrečilo 1 — lehko si sami zamislimo —, toliko iiolj 3, ako naštejemo, koliko je ruske vo|ske v tem sodbonosnem času na bojnem polju bilo. Na vse zadnje je Skoneljev postil velevažen tudi za to, ker je on faktom dokazal, da „niti ni Grivica, niti Zelena gora« ključ Pievne, ampak njena južna stran. Ruska vojska se hitro pripravi za tretji napad na Plevno, da hi se za prva dva nevspešna maščevala, in da bi Plevno, katera je za njo »grozna« postali, enkrat za zmiraj potresla. Da bi se ta tretji na- Ead posrečil, moralo se je najprej vzeti ,ovčo, za eden marš hoda južno od Pievne, — ker dokler ni Lovča paU, nemogoče je bilo z južne najvažneje strani Plevno napasti. Turki so bili Lovčo močno z ob-kopi utrdili, in tukaj eno celo divizijo posade imeli. — Lovči je pila, G000 hrabrih turških vojakov je pokrivalo krvavo hojno polje, — knez I neivtinski pa, kakor glavni poveljnik napadne ruske vojske, omenja v svojej dostavki (raport) na carja Aleksandra našega Skobeljeva junaka tega vročega dn*v..«. (Daljo prihodnjič). Domače in razne vesti. PomlloŠčenJe. Presvitli cesar je pomilostil 135 kaznjencev, od teh je bilo v Kopru 11 in v Gradiški 7. Imenovanje. Gospod Jožef Cvet-nit, naš rojak in rodoljub, imenovan je pri kurznej oblasti na Dunaji svetovalcem; čestitamo vrlemu možu. Lloydovl kapetani zbrali so se v četrtek v prostorih »H6tel de la Ville«, ter skupno slavili veseli dogodek v svojem »krogu« Pri bogato obloženej mizi in mej gorečimi napitnicami orill so »Evviva«, »Živijo« na čast nadvojvodi, prestolnemu knezu Rudolfu, ki je prevzeti blagovolil pokroviteljstvo. Petin«! vajsetletnica. »Banca commerciale Triestina« je 9. januvarja praznovala svoj 251etni obstoj in zajedno 25letnico službovanja njenega vodje, gospoda Jožefa pl. Muratti-ja. Šolske počitnice. Glede teh je sklenola mestna delegacija: Mestne ljud-ske šole imajo prosto pepelnično sredo in 3. novembra, a na veliko sredo naj bode šola: Sole v spodnjej okolici, t. j. na Vrdelji, v Barkovljah, Rojanu iu Škednjt naj praznujejo 1. maja. a na mestu tega naj imajo šolo na veliko sredo. Zadnja dneva v pustu, t. j. ponedelek in vtorek, naj imajo prosto mestni otroški vrti. Ljudske učilnice. Na vladino prašanje glede osemrazrednih ljudskih učilnic, naložila je mestna delegacija magistratu, naj odgovori, da omenjene učilnice ostanejo, kakoršne so sedaj, ljudske obtne učilnice, na dosedanjej osnovi. — Dalje je mestna delegacija le z nebistvenimi premembami sprejela nekoje predloge c. k. Šolskega ogleda dr. Lozarja, glede ustanovitve posebnih tečajev (VII. in VIII. šolsko leto) v šolah po okolici. Tržaške novosti. Mestni trol-kovi. Mestna delegacija je potrdila in dovolila 1000 gld. za remuneracijo gojencem druzega oddelka mestne šole cerkvenega in akademičnega petja. — Dalje 523 gla. in 44 kr. za popravo cerkve pri sv. Jakopu ap., in konečno Se 362 gld. in 50 kr. za kancelijo župnijskega urada pri sv. Justu. Nesrete. V sredo zvečer je prišel pod kočijo na trgu »S. GiOvanni« nek 84 letni starček. Hudo so ga poškodovala kolesa na nogi. Prenesli so ga v lekarno Leitera-burg, kder so mu rane obvezali in potem ga odpeljali v bolnišnico. — Vtorek popo-ludne je »burja«, ta kraška pritepenka, prevrnola v novej luki trabakol imenom »Dignano« iz Pirana. (TrabAccolo je mala ladja obrežoica, dvojamborica; a jambori prosti brez povprečnih jadrenikov). Pet mornarjev, ki so bili na tem, reS l je gotove smrti parnik »Egle«. Druge Škode ni, le Štiri zaboje mila je pogoltnolo razburkano morje. — Nek človek je stal vtorek na obali »Saniti« tik morja, ter pazljivo opazoval puljski parnik, ki je uprav v luko plul. Nagloma potegne burja in človeka pahne v morje. ReSil si je živenje s plavanjem. — Na pouličnega pometača Ferdinanda Puflča so padle raznecega mimodrdrajočega voza prazne krste in možu zlomile levo nogo, vsled česar so ga morali v kočiji prepeljati v bolnišnico. — Kaj, v Skednji se Je* to prigo lilo| Lovro Fonda, 26 letni okoličan, bivajoč v Skednji, vrvar, spri se je in v metežu zadoml rano na desno roko s pomočjo kuhin^kih vilic. Moral je iti v bolnišnico. Mi smatramo, da se mu je to pripetilo le slučajno, po nesreči. — G. dr. Volbenk Muha. Ta dobro znani slovenski zdravnik, 75 letni starček, bil je pozvan v četrtek popolulne k nečemu bolniku v Rojanu. Pri tej priliki se je stari gospod poslužit vozička »griptce«, kajti Rojan je še precej oddaljen mestu. Vračaje se v mesto, ne ve se kako in zakaj, konj se je splašil in starček je padel iz gripice, a ker.je bil oblečen v vrhnjo dolgo suknjo, to zagrabi drdrajoče kolo In za seboj uleče postaranega gospoda, dokler konja ne ustavijo. Jako hudo se je poškodval na glavo, a vendar je upanje, da sa ozdravi, kar mu iz srca žalimo. Prenesli so ga v bolnišnico. — Ivan Ko-kovič, 18 letni Tržačan, zidar, padel je pri delu v ulici Farneto tri metre vhoko iu si zdrobil levo nogo. Ubozega mladeniča so prenesli v bolnišnico. Za uboge. Gosp. Jakob Serravallo, dobro znan tižiški lekar, preskrboval bode ubo^e in mestno bolnišnico z obvezami in drugimi izdelki iz gumija, i to za leto 1884. Samomora. V sredo ponoludne se je ustrelil 54 letni trgovec G. H. tJ/,rok temu so bili, kakor se navadno govori, dolgovi. — Včetrtek o poludne se je ostrupil nek 24 letni u^ent mlrodilnice, bivajoč v ulici EDINOST. delle Beccberie. Zakaj se je usmrtil, ne ye se. Ilianujst Klonov, o katerih smo poročali, imamo uže v Trstu; pripeljal jih je Lloydov parni* Daphne in vsi so prav dobre volje; vendar jih zdaj Še ne moremo hoditi gledat, ker je ladija v kon-tumaciji i ž njo tudi sloni, v osmih dneh Jiridejo iz kontumacije in potem jih obiŠ-emo. — Drugi mesec pride v Trst zopet Čeda slonov in obečajo se nam še di-uge čudovite zverine. j&aloMtno. Radi zaostalih davkov se v Trebčah v dnevih 18. in 19. t. m. od 10. do 12. ure predpoludne na javnej dražbi proda več glav živine in pohišja. Usmiljenčeva roka tu najde polja dovolj za svoje delovanje! Tu naj se skaže toliko bvalisana »filantropija« in »humaniteta« necega gospoda I Je - li »Trebče« najdejo, kar je nedavno našla »Dolina«? Dajmo času čas! Dražb«. Pri tukajŠnjej c. k. pomor-skej oblastniji se odda na dražbi, ki se bode vršila 30. t. m., točno opoludne v prostorih tehničnega oddelka, preskrbo-vanje 90U0 hektolitrov prsti iz Santorina, od teh se 3000 hektolitrov izroči v Trstu, ostale pa v Trogiru. Tatvloe In policijsko. Straže so ustavile težaka J. H. radi doprinesene tatvine na škodo tvrdke Caravida. — V ponedelek so neznani obrtniki odnesli ne. kej u bo g c j ženski v »Andi ona Gusion«, ko je bila od doma, več kosov obleke, vrednih 30 gld. — Straža je segla po dekli M. K., ker je svojim gospodarjem pobrala in poprodala več kosov obleke. — Vtorek po noči so do Bedaj še vedno neznani grabeži prodrli v nek vinski magazin, ter tu pobrali 9 gld. v enarji. — Vegav je voziček? Straže se našle na ulici »Caserma« dvokolesni voziček. Kdor ga pogreša, naj se prijavi na dotičnem mestu. — V sredo po noči so straže preiskale vse kote na novej luki, ter v svojo mrežo ulovile Itiri ptiče dvomljive slave. — Voznik Jožef D. bode moral plačati plinovo svetilnico, katero je on zdrobil v ulici »Cordaioli« z svojim prenaloženim vozom. Straža je ustavila 18ietno deklino A. Z. radi doprinesene tatvine v vrednosti do 3 gld. — Nekej Uršuli na starej šrangi je predrzen zmikalec odnesel iz žepa 2 gld. 60 kr. — Pri Sv. Mariji Magd. Gorenjej so neznani tatovi prodrli v hišo št. 205 in ubozemu kmetiču pobrali IG gld. — Straže so odpeljale v senco kamnoseka Alojzija D. iz Sežane in Franceta L. iz Gorice; oba mladiča sta zopet prišla v Trst policiji preglavico delat, mej tem, ko jima je ta uze enkrat pot odkazala čez bližnje gore. Velik in blagoduSen rodoljub je, kakor vsako leto, uže nekaj let sem, tudi letos naroČil 41 »Edinosti«, katere se iuiaio pošiljati na županstva v Podgrad in Materijo, da jih oni županstvi razdelite mej manj premožne kmete. Bodi velikodušnemu rodo- in Človekoljubu, kateri se noče imenovati, s tem izrečena najtoplejša zahvala v našem in v imenu obdarjenih kmetov. Tr&adan H. • • «f judovske vere, izneveril je nečemu dunajskemu juvelirju 20,000 gld. in potem iz Trsta pobegnoi; policija ga išče. Ponarejen goldinar. V prostoru kder se vrše dražbe zastavljalnice, zasegli so vtorek ponarejen goldinar nekej Neži K., bivajočej v ulici Donota. Na to opozarjamo naše ljudi, naj bodo previdni i u oprezni pri menjavi krvavega latluška, ker Trst hrani v sebi vsakojake gnjiiobe. Izpred sodišča. V dvomesečno trdo jrčo j« bil obsojen 201etni Tržačan Jožef Hoffmann. Zatožen je bil in krivim spoznan zločina teškega telesnega poškodovanja. — Štefan Kreševič, 291etni zakonski mož iz Podgradskega okraja, bil je obsojen v dvomesečno trdo ječo radi doprinesene tatvine na škodo necega tržaškega trgovca. — Ivan Žerjal iz Bo-Ijunca dobil je osem mesecev ječe radi tatvine in zato, ker se je v Trst povrnol, od kouer je bil postavno odgnan. — Pavel Chicco, trgovec, zakonski mož, obsojen je bil v trimesečno trdo ječo. Bil je zatožen in krivim spoznan zločina krivičnega faliranja. — Franc Žnidarčič je bil zatožen in krivim spoznan tatvine na škodo neke vdove Požar. Obsodili so ga v se. »e m mesečno ječo in poprestanej kazni policijskemu nadzorovanju. Iz Ricmanj nam pišejo: Pogreb rajne ga g. Jerneja Zelena je bil prav veliča.-ten, vodil ga je sam kanonik — dekan dolinski, v. č. gosp. Jan. Za rakvo je šlo vse polno ljudi iz Ricmanj in oko-Hce in tudi mnogo Tržačanov, od sorodnikov pa le rajneega sestra, ki je prišla nalašč iz Gorice in pa zetov brat, ki je prišel iz It;ilije. Ciorlške novosti. Nedelna zabavna veselica goriških gospa seje uprav dobro sponesla. Čistega dohodka je bilo 430 *:ld. Če se pomisli, gotovo lepa svotica, namenjena zalogu za preskrbovati je živeža s romakom. — Tam se ponavljajo vedne tožbe o vojakih tamošnje posadke. Ti gospodje zahajajo v k čme, kder se pleše, potem vinjeni pričenjajo razsajati, da je groza, in celo mirne meščane napadajo, kar se je te dni prigodilo v ulici »Formica«. Ciorlika škofij« Te dni smo vdobili za leto 1384. šematizem nudfkofije goriške, iz katerega posnemamo, da ima Škofija metropolitanska-ilirska Štiri sufra-ganske škofije, in sicer škofijo ljubljansko s 562.419 bivalci (knez in Škot' dr. Janez Pogačar, rojen 1811 v Verbi, župnija Breznica), škofijo tržaško - kopersko s 312.219 dušami (Škof dr. Jan. Glavina, rojen v BorŠtu pri Dolini dne 13. aprila 1828), Škofijo krško z 49.621 dušami (škof Fran Feretič, rojen 1816 na otoku Krku), in Škofijo poreŠko-puljsko (sedaj izpraznjena), s 89.669 dušami. Nadškofije in metropoliti »in regno I!iyrico« so bili: 1830. —1834. Josip Valaud, 1835.—1854. Fran Lušin, 1854.—1883. dr. Andrej Gollmayr, in sedaj dr. Al. Zorn. V skupnem semenišči v Gorici je Bedaj mimo preč. gosp. vodja monsig. dr. Gaberjevčiča še šest profesorjev, mej kojimi so Štirji Slovenci dr. Gregorčič, dr. Mahnič, dr. Sedej in Jož. Marušič. Bogoslovcev je 55, in sicer za Goriško 23, za Tržaško 22, za Poreč 2 in za Ktk 4, ter frančišk. samostana 3. V malem semenišči Andreaneum v Gorici je letos 50 gimnazijskih dijakov. Goriško-gradiščansko šteje mimo 424 drupovercev, 220.511 katolikov, in ima 354 duhovnikov. Mimo tega je v samostanu oo. frančiškanov na Kostanjevici 25, v samostanu oo. kapucinov v Gorici 11, v sv. Križi pri Ajdovščini 7, pri usmiljenih bratih v Gorici 8 patrov in v mestu so trije jezuviti. Nun je v uiŠulinskem samostanu v Gorici 43, v samostanu usmiljenih sester 25 in v Notre-Dameskem zavodu 28, ter v nunskem samostanu v Korminu 12. — Mej duhovniki, ki so leta 1883 zamrli, naj omenimo: 17. marcija škof dr. Gollmnyr, 9. aprila učenjak in jezikoznanec Štefan Kocijančič, 23. maja dekan Goriup, 2. novembra frančiškan o. Frid. Hfinigman in 20. novembra naš nepozabljivi poverjenik družbe sv. Mobora, Matej Pire. — Če pristavimo, da je ovi letnik, spisan v latinskem jeziku, ozirom na pisavo lastnih imen, osob in krajev v dobrej slovenščini sestavljen, podali smo v kratkem zrno ovega letnika. Novemu vrhovnemu škofu pa, ki je dne 14. oktobra 1883 častno zasedel svoj stol in je, kakor nam poročajo listi, uže bil imenovan častnim udom goriške čitalnice in goriškega bralnega in podpornega društva, voščimo mnogo let v prospeh naše škofije. p. ljubljanske novosti. Kakor • Slovan« poroča, vladna »Laibacher Zei-tung« bode pričela s 1. februvarijem trikrat na teden izhajati v slovenskem jeziku. — Zamrl je 9. januvarja gospod Ivan Pajk, c. k. upokojeni okrajni glavar. — Somenj 8. t. m. se je še precej dobro obnesel. Prignalo se je do 400 glav živine in 150 konj, koje so pokupili večidel vlaški kupci. — »Matica Slovenska« ie imela 9. t. m. svojo 62. skupščino. Predsednikom je bil izvoljen »per acclamatio-nem« gosp. Grasselli, gospoda Mam in Leveč podpredsednikom; gosp. Vilhar bla-gajničarjem in gosp. Robič pregledoval-cem društvenih računov. — Glavni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske je skle-nol izdajati poseben list, ki bode izhajal dvakrat v mesecu. — A. S., postrežček Šišenske čitalnice, je nagloma zginol. Misli se, da se je kde ponesrečil. — V bližnjem Kranju je smrtna kosa pobrala gosp. Florljana Konšeka, upokojenega c. k. okrajnega sodnika in c. k. notarja. Proinja do župnikov in ffcr-nlb predstojnikov po okolici. V zadnjej številki »Edinosti« smo priobčili »izkaz porojenih, zamrlih in poročenih mesta Trsta in najbližnje okolice«. Vsak t'e lahko sprevidel, da »izkaz« ni popolen, Lajti pomanjkuje skoraj vsa okolica. Obračamo se s prošnjo do omenjenih gospodov, da bi nam oni blagovolili pokloniti dotičnih podatkov, za katere jim bodemo od srca hvaležni. Slovstvene VvSti. Prva številka »Kresa« obsega te-le sestavke: 1. »Kmetski triumvirat«. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. — 2. »Oltar«. A. Funtek. 3. »Vinski duh«. —1—. 4. »Žrtva ljubosumnosti. (Novela.) Spisal dr. i?tojan. — 5. »Narodno blago z Štajerskega«. Zapisal Jos. Freuensfeld. — 6. »Narodne pripovedke«. Prtobčuje Mat. Valjavec. — 7. Nekaj o naših socijalnih iu ejkonomijskih zadevah. Dr. Abasverus. — 8. »Urban Jarnlk.« V spomin njegove stoletnice. Spisal J. Scheinigg. — 9. »Firduzi«. K Glaser. — 10. »Ju i Vega«. Dr. Andrej Vrečko. — 11. Alois Perger. Davorin Trstenjak. — 12. »V spomin M. Hermana f 15. decembra 1883.« —k. — 13. »Drob-uosti«. Ta leposloven in po-iučen list priporočamo vsem slovenskim razumnikom. „Učiteljski Tovariš"« list za šolo in dom. Pa pedago^iški list izhaja uže XXIV. leto. Noben narodni učitelj in učiteljica ne bi smel biti brez teg., lista, ki je »kažipot« pedat»oou na njegovem trnjevem potu. Gospodje učitelji l pridno sezajte po njem, — če je kateri list vaše podpore vreden, gotovo je to »Učiteljski Tovariš«, vsaj je on »vaše gore list« in »meso vašega mesa«. „Zora", učlonskl časopis, zove se novi list, koji je počel izhajati v Zadru. Vlasnika, izdajatelja i urednika sta mu: V. Danilo i M. Zglav. Kakor »Zora« v prvem broju izjavlja, »izlaziti će svako peteaest dana, a kroz velike praznike jedan put na mjesec.« »Obzirom na ograničeno občinstvo, koje može zanimati list strukovne naravi, a na ogromni trošak, s kojim je fkepčano izoavanje lista u zemlji, ne možemo a da mu ne udarimo cienu od 3 for. na podinu, for. 1.50 na polugodište.« Naročnina se pošilja upraviteljstvu »Zore« v Zader. »Zora« je tiskana v velikem formatu na tak papir, kakor naš vse hvale vredni »Vrtec*. Ker je ovi šolski list tako izborno vzajemno pisan, da ga vsak slovenski učitelj prav lehko umeje, zato ga našim narodnim učiteljem prav toplo priporočamo. Matija Majar. Vsled podlistka: »Spomnimo se naših mož«, priobčenega meseca decembra 1882 v »Edinosli«, podal je marsikak nežno čuteči domorodec, kojemu je bolj za stvarne nazore in pravo debilnost, nego — kakor se v našem času dostokrat pripeti — za sebične namene, publo samohlepnost, podkopovanje vsake avtoritete, za rabulistiko in zaničevanje vsega, kar smo doslej na slovstvenem polji dosegli: — svoj obolus, da nekako pomore ubozemu, slepemu starčku. Od strani razumnejih in starejih gospodov je naš starosta sem ter tja kak majhen da-rek vdobtl, v kar je bil zelo hvaležen, posebno ko ga je obiskal jeden naših prijateljev meseca septembra 1883. Tudi Cehi so se mu kazali dobrega srca in tako je sklenol slepi Btarček, da si nekoiiko na stare dni opomore, preseliti se mej Čehe. Tako nam piše dne 6. decembra 1883 iz zlate Prage:..... »Preselil sem se iz Celovca v Prago. Meni ni bilo mogoče delj prebiti na Križnei gori (Kreuzbergl pri Ceiovci) .... V Pragi se mi bolje godi. Prišel sem mej jako dobre gospode. .....Jaz sem sedaj skoraj povsem slep; doktor mi je reke), da mi mrena na očeh dozoreva in kedar dozori, zagotovil, da me operna in da bom zopet dobro videl; sicer se meni tukaj mnogo bolje godi, nego v Ceiovci mej Slovenci......« List, ki kaže turobno stanje našega nekdaj povsod slavljenega, a sedaj, v dobi napredka (?), mej Slovenci ne več imenovanega Majarja, ni od njega samega pisan, marveč prej ko ne od češk. profesorja Kouble-ja, ki je lansko leto izdal v češkem jeziku »Stanko Vrazov životopis«. Podpis pa je Majariev. Od svojih knjig ima še: 1. Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje, 200 iztiskov, po znižanej ceni k 40 kr. 2. Vzajemna slovnica slovanska, 600 iztiskov & 2 gld. 3. Časnik »Slavjao«, 200 iztiskov od vsacega vseh treh letnikov. Jeden iztisek vseh treh letnikov 3 gld. (mesto 9 gld.) — Ubožani mož, ki je svoje dni žrtoval živenje, um, denar svojemu narodu, sedaj bi rad ove ostaline raztržil — a kako? Naj bi se ozirom na ovo »kako« kak blagočutni rodoljub oglasil v 'Edinosti«, v kar mu radostno naše predale odpremo in natančneje poizvemo. m. Velika tatvina. V Peštu je bilo soboto zvečer proti 7. uri na poŠti Hkraiie-nih 240.000 gid. Bili so bankovci v železnej denarnici, ki je vagala 36 kil. Pošiljatev je bila namenjena na Dunaj na avstrijsko-ogersko narodno banko. Tatov Še niso našli. Nesreče. V mestu Belleville v severnih amerikanskih državah je nedavno pogorel nunski samostan in ž »jim vred 22 gojen k in 5 nun. Kolera v Egiptu. Po izišlem izkazu, ki se je te dni objavil, zamrlo je osob za kolero od 24. junija do 31. decembra, t. j. v 191 dneh, 28543; od teh 925 v Alek-sandrij i. Gospu In trgovinske stvari. Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanja Krasa v okolici tržaškej je končala svoje načrte gledč odločenja onih g< ličav, katere se imajo pogozditi, in se zdaj začne z nasajanjem drevesc. Vse goličave, katere se imajo po tem načrtu pogozditi, znašajo 1574 oralov, od katerih je blizo polovica uže nekoliko obraslega, polovica pa popolnoma golega sveta. Bazen tega je lansko leto omenjena komisija pogozdila okole 50 oralov golega sveta nad Baikovljaml, in okolo 60 oralov pašnika onkraj Kontovela, v to je porabila 80000 drevesc. Ker je komisija razpirala tudi premije za one, ki bodo pta-vilno pogozdovali, se je uže dosti posestnikov ob javilo, da hočejo se udeležiti pogozdovanja ter naznanili vse polno goličav, katere hočejo ti posestniki sami pogozdovati in eden teb posestnikov je uže dobil letos premijo. — Kakor se vidi iz tega, pogozdovanje v tržaSkej okolici dobro napreduje in mi p'iporočamo vrlim okoličanom, da se z veseljem in vstrajnostjo poprimejo tega važnega dela, ki ima zavarovati naše potomce pred pomankanjem drv, pred sušo in pred močno burjo. Predelska železnica, ali ne A* Predel, ampak skoz Predel se zopet obeča. »Pester Lloyd« namreč piše, da se v stavbenem odseku za avstrijske državne železnice pečajo s trasiranjem železnice čez Ture planine, katera železnica bi se podaljšala sko\ Predel po SoŠ-kej dolini do Trsta; omenjeni Časnik pravi, da je mogoče, da ta načrt pride v državui zbor uže v tem zasedanji, ali da temu načrtu zelo nasprotujeti dve oviri, to je : prvič troŠki, ki bi znašali 70 milijonov gold., in drugič menjenje v merodajnih kiogib, da bi ta železnica Rudolfovej Železnici silno Škodovala. Petrolje. Naznanja se iz New-Yorka, da je te dni od tam odplul parnik s pe», troljem. Namenjen na Trst. Prvikrat je, da se petrolje prevaža v parniku; do sedaj so le močne ladje jadrenice. veČide-delj trijamborice, ta posel opravljale. Obrtniški nadzorniki se bo io te dni imenovali; imeli bodo svoje sedeže: na Dunaji za mesto Dunaj in okolico; v Brnu za Moravsko in Silezijo; v Levovu za Galicijo,in Bukovino; v Gradcu za Koroško, Štajersko, Tirolsko in Predarelsko ; v Lincu za gorenje in dolenje Avstrijsko; v Trstu za Primorsko in Dalmacijo; za češko kraljestvo pa v Pragi, Budejevicah in Libericah. Kam spada Kranjsko, to pogrešamo v poročilu, iz katerega smo to posneli. Podrejeni bodo obrtniški nadzorniki neposrednje deželnemu načelniku tistega kraja, v katerem imajo svoj se le ž. Tržno poročilo Kava — cene vedno više, kupčija živahna. Prodalo se je v tem tedna 4000 vreč Bio po gld. 58 do gla. 73. —, 2500 vreč Santos po gld. 51 do gld. 74. —, 300 Babia po gld. 52 do gld. 54. —, 500 Gua-temala po gld. 70. —, Java stane gld. 72 do gld. 80. — Cevlon plant. gld. 94 do gld. 146. - Sladkor — mlahova kupčija; denes gre uže po 26'/, do gld 30. —; ceneje to blago skoro ne more postati. — Sadje. — Limoni pomeranče gld. 3 do 5. ■—, fige v vencih gld. 14 do 15. —, cvebe gld. 11. do 14. —, Elemć gld. 21 do gld. 35. —, opaša gld. 17 do gld. 19. —, Sultanina gld. 21 do gld, 36. — Olje — cene nekoliko odjenjavajo. Jedilno gld. 38 do gld. 45. — Namizno gld. 70 do gld. 86. — Petrolje — cena nekoliko niža; pri vsem tem trdna. Denes stane petrolje v sodih gld. 12 do 12'/,. Riz — italjanski gld. 15 do gld. 22, birmiški in in japonski gld. 14 do gld. 18. Kalkuta gld. 11'/,. — DomaČi pridelki. Fižol gld. 7lia do gld. 14maslo gld. 88 do gld. 96. — Žito. —• Pšenica ruska gld. 9'14 do gld. 9.60, koruza gld. 7.35, oves albanaški gl Delnice narodne banke . 843 » — » Kreditne delnice .... 304 » 80 » London 10 lir sterlin . . 121 » 16 » Napoleon.......9 » 60l/,« C. kr. cekini......5 • 71 • 100 državnih mark . . . 59 » 45 » Poslano. Draga oEdlnost«, sprejmi v svoje predale malo pojasnilo dopisu: »Klasično novoletno voščilo« v »Edinosti« v Št. 2. t- 1. Gospod dopisnik je hil jako slabo podučen glede vošcilnih listkov svetoivanskih pevcev, ruto pa je prestrupeno piknol ves pevski zbor. Res je, da napaka je bila velika, pa vendar ni bila take osodbe vredna, ker nup&ko je vzročil samo eden brez vedenja pevskega zbora. Tenorist g. Andrej Godina ponudil se je, da bode on po uZoru lanskih, imajoč še dveh voščllnlh listkov naročil letošnjo listke, kur mu je abor dovolil. On, kakor se je izjavil, ni imel več ianskih listkov, ter je v tiskarni narekoval, kako naj se voščilni listki tiskajo. Ker pa v tržaških tiskarnah (razun • Nove tiskarne«) so italijanski stavci, zato ona napaka izvira mogoče tudi i« hudobije italijanskega stavca! Toda drugi čitatelji »Edinosti« naj bodo bolj usmiljeni, nego g. dopisnik, in naj ne sodijo napake po dopisu, temuč po pričujočem -Poslanu«, ker zaradi enega nevedneža ui prav, da bi bili vsi obsojeni I Dragi čitatelji »Edinosti« dobro ved6, kar gosp. dopisnik morda ne ve, da sveto-ivansKi pevci pod vodstvom nepozabljlvega pokojnega gospoda Piano-ta bo bili prvi, ki ki so s svojimi zbranimi glasovi zbujali slovenski živelj v Trstu in okolici. EDINOST. Toliko prosimo podpisani v imsnu •▼eto-iv&nekega pevskega zbora, reS javno pojasniti v naše zadoatenje. Pri sv. Ivanu rt. junuvarja 1884. Z odličnim spoštovanjem »e lastnoročno podpisujemo: _ Ivan Marija Udovič, J-ovro Žerjav, Janez Marija Žerjav, pevci. Javna zahvala. Pokojni Jože Valenčič v Obrovu v svojem poslednjem poročilu daroval je cerkvi sv. Petra v Brezovemberdu 200 gld . kapitala in 30 gld. obresti, katere je imel on od soseske Brezovobrdo prejeti. Nj"ga vdova, gospa Marija Valenčič. izpolnila je Željo svojega pokojnega soproga z tem. da je ona dotično dolžno pogodbo vaškim poglavarjem nemudoma odstopila, za kar se podpisani srčno zahvaljujejo. V Brezovembrdu 8. januvarja 1884. Ivan GustinCiS, št. 7. Martin Cernitit, St. 16. Ivan Valenčič, št. 17. Javna zahvala. Podpisana se prav toplo Zabvaluje V svojem in v imenu svojega soproga in svojih obeh sinov vsem onim, ki so priili od blizo in daleč, da »kažejo zadnjo čast njenemu očetu rajncemu g. Jerneje Zstenu; posebno pa se zahvaluje v. č. gosp. kanoniku dekanu in obema č. p duhovnima iz Ricmanj in Boršta za jako ganljiv in slovesni cerkveni obred. Trst, 10. januvarja 1884. Ivanka Angeli, roj. Zelen. Opozarja se na denaŠnji inserat gospoda Filipa Vromm-a. „Zeleni hrib". Jutri ples „delalskega podpornega društva". Veteranska godba bode igrala same izborne nove komade. — Vstopnina 40 soldov. Čisti dohodek je namenjen pokojoninskemu zalogu omenjenega društva. Nadejati se je mnogobrojnoga občinstva ne le iz mesta, ampak tudi iz okolice. Poslušajte! in sle Me! IiC 3 gold. EDINA IN SAMA 2EPHA TJEA Iz pravega srebra niklovega ONA SAMA nado uestuje pravo zlato uro. Ta čudovita ura, za katere točnost se garantuje in katero želimo mej občinstvom vpeljati, ni kaka otroška ura, ampak od naših najboljših delalcev regulirana dobra za rabo vsakega priporočljiva ura, in se prodaja le 15 tednov po naših zastopnikih po skoro neverjetnej ceni le 3 gld., da si lehko vsakdo preskrbi tako uro in potem lehko sam sodi. — Nadalje dobi vsaka osoba, katera kupi to uro, v dar, torej popolnoma brezplačno, krasno verižico v obliki zlate iz pravega douhle-zlata. Eno pripelo le uri iz double - llata. Par manšetnih gum. bio krasno ižclelanlli. Krasen medaljonz na pisi ali slilcami par u!b.a nov iz ponarejenih fc>ri-ljantov. Prstan iz amerikanskoga Christor zlata. Vse lepo v otnarcah spravljeno. Naš castopnik mora vsakemu naročniku ure vse to brezplačno dodati. Naročbe, katere se izvršujejo proti pošiljatvi denara ali pa s povzetjem, naj se pošiljajo na Ulircn-RepreMBtariz Grauberg' Wien, Leopoldstadt 4—* Le jedenkart podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako daje obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najveCja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wa»hlngtonsk« Šepne Mre so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gra virana in filjoširane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantvjemo za vsako uro pet let. V lok« gotovega jasita in stroge to Udavati, previanomo • tem dolžna t javno, da vsake nepristojno ar« nazaj vzaamso in t drago zamenjamo. flOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd, preje jeden komad gl. 26, zdaj le gl 10 2o iOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokofiih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploSčnatim steklom, natančno na aoknnde repasirane; preje jeden komad gl. 21» zdaj le gll 7-25. IOOO komadov ur na valje (cilirider-ur) v giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekoiih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baršunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 60 IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotnega srebra, odobrenoga od e. kr. donaraega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 650 komadov ur a« dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o. kr, denarnega urada, tekofcih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlaSene, pridjana je tudi bonecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov Washingtonskih remontoir Žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri Hi se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti ctui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gi. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40. 660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov (SUhram-Aoai der 12-10 Uhrenfabrik A. FROMM, Wien, ll .Obere Donaustrasse 107, V BOJANU Goctpodu Gabrijelu Piccoli, lok ar ju ^cepu^ v Lublani. Vaša "Francova esenca* jc edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. E^o vsakem zavzitji1mi je lozje in bolje . Kamnje pri Ger-nici 1883. J os ip Sor dat, z upnik Enajst let ze trpim ua zabasanji in he-meroJidah in ne poznam pa zdravila, da bi ml toliko pomagalo, kakor Vaša »Fran-cova etiioa", za katero se Vam najlepSe zahvaljujem. Ir«» Zehron, Gorenje Ležeče, Kranjsko Prosim, da mi odmah poSljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Fraoeove esence" Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsk. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence«, ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882. J otip rttet Scordili, c. k. policijski komisar. Vašo »Franoovo esenco* s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za a4 steklenic na povzetje. 16—7 Trdnj aTa IvaniS na Hrvaškem avgusta 1883. Josip AtarničiS, usnjarski mojster. Francova esenca je pomagala Že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krfi, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, te se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. VSAKEJ 0ANII,-w jemalei in oenilaci VaDih po Bogu blagoslovljenih adra-vllnih iadelleov is slada, katera Vi napravljst« v arado Clovefftva. Ko som Is leta 1800 bival v rabil a*m ■ naj bal j tira uspehom pokvarjenemu letodcu Vata nedo atva is slada. Zdaj po 23 letih dobrega cdravja, aopet trpim in rabim VaRa adravila 1b slada In jaz sem potov, ker imam zaupanje, da mi bodo zopet pomagali, kajti jaa sem porabil Is i« 10 steklenic eladnega piva in 4 fuate lokolade, in uf« se Čutim boljfega. Jaa Vai (a-jfotoviin, da Vam bode moralo KloveRtvo postaviti te Sen spominek, ker ste ianalli tako okusno Rokolado, Hladno pivo Id bonbone; vsak Človek te izdelke rad nlira In ne xametuje s t«m svojega denara. Valih 58 odlikovanj ste pred Bogom in svetom vestno laalulilt. Moj hilni Td avmk Je pripore 8il nadnBltelju Fliea-u Vale pfapa-rate iz slada, kateri Vam se je tudi javno zahvalil ta uspnh; njegeva mati se ima rahvaliti VaUm slad ni m zd-avilom, da le livl, prav tako tudi uradnik Magde-burlke zavaravalne druCbe Kujawa, katerega gotpa je bila ulo odpovedana in j« «daj popolnoma zdrava. O mojoj materi Vam v Čast resnici naznanjam, d i Jo bila ule onemogla, bolela sta jo tolodee, prsa in imela je bledico, a po 7 in pol mesečnem ulivanjit VaHega slad-neffa IzleCia, S krat vsaki dan in 7jutraj in zvedsr po 1 kozarec sladove lokolade, je t*ko dobro ozdravila, da čaj kot T8letna irospa vodi gospodinjstvo In vedno moli z* Vas. Tukaj notri Vam poigem 10 gld.; polijito mi sladovega piva In (okolsde v Benetke, Hotel Bauer. — Val i.a veke hvalelni • .Badollnakl, Cberamtman Uradno poročilo o zdravila. C. k. priv. osrednji odt'or itd. v Flensburg-u. Ivan Hoff-ovo pivo iz sla lovega izvlečka se je pokazalo kakor Izvrstno nred*ivo za krepdanje. ^ ■ajor Wlttgo, poslane« kr. pruskih laaaretov, Opomin in opomba. Naj so tirja le prve, prave Ivan Hoff-ove izdelke ii Blada > varovalno mark« prt e. k. trgovska! sodni" avstrijakej in ogerskej zkbiljeleno (»lika iznajdnika. Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilna za-lilda in pa niso prav napravljeni, kakor Ivan Hnff-ovi Izdelki is slada fn vtegnejo torej, potsrekuzdravnikov eeld Škodovati. Pano pravega Ivaa Hoff-ovoga adravllnoga piva Irena I, „Iidorem laletfka ■ 13 steklenic gld. 6.06 S8 steklenic gld. 12.68, f>8 steklenic gld. 2i.4S. — Od 13 Bteklenio na zgoraj ea pivo polije franko v h lo. Zapo-liljatev is Dunaja: l4 stekiekleuic gld. 7.80, SS staklenko gld. 14.61. 68 steklenic gld. 28.10, 1]2 kilograma lokalad« la elada I. gld. I.4S, II. gld. 1.60. III. gld. 1. (Pri motfnejlih naro