V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto pol leta B for. 20 kr. Setertleta Po pošti: Za celo leto . 7 for. 60 kr. pol leta četert leta SLOVEHEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!u Nar. pesem. St. 49. V Celovcu v saboto 1. julija 1865. Oznanila. Za navadno dvestopno vorsto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (Stempelj' za 30 kr. Rokopisi se ne vračalo. Tečaj I. „Slovenec" — še le pol leta star — je zrastel skorej za polovico in bode čč. gg. naročnikom dohajal v podobi, v kterej ga danes pred seboj vidite. Podoba njegova je drugačna, duh njegov pa ostane stari: „Prava omika v političnih, narodnih in cerkvenih zadevah in resnična ravnoprav-nost tudi slovenskega naroda in jezika," to si je zapisal „Slovenec" na svoje bandero, kterega se bode zvesto deržal do smerti svoje. V tem duhu in v tem namenu bode podajal najprej vvodne članke, potem dopise od vseh strani slovenskih dežel, dalje kratek političen pregled vseh deržav po celem svetu in slednjič še drobne novice, ki se pogostoma godč naše dni. Pod čerto bode tudi stal „Besednik" (feuilleton), ki bode pripovedoval in popisoval vse, kar se vjeraa s pravo slavjansko politiko in omiko. — Veseli smo slišali od več strani, da se je „Slovenec" svojim čč. gg. naročnikom prikupil; le ta edina želja se je naznanjala ustmeno in pismeno, naj se „Slovenec" preobleče v spodobnejšo, lepšo in večo podobo. Ne vemo, kako bodemo izhajali in „Slovencu" novo, lepšo in večo obleko plačevali, ker še stara ni plačana do čistega. Pa pravo, darežljivo, domoljubno serce nas goni in sili, da poskusimo tudi še to — poslednje. Slovenski rodoljubi! Spolnili smo mi vašo željo in storili, kar in kolikor premoremo, — storite tudi vi, kar je v vaših močeh in uslišite našo prošnjo! Besednik. ^Jugoslavjani. V pervem listu drugega polletja pogleda „Slovenec" na svoje brate na siavjanskem jugu. Terdo se jim večidebgodi pod težkim jarmom turškega trinoga. Junaški Serbi so se tega jarma znebili in 1. 1815 oprostili svojo deželo. Spomin na to slavno delo so Serbi ravnokar v Topčideru obhajali. Ravno v poslednjih dveh listih je „Slovenec" pravil, kaj je bil pomen petdesete obletnice serbske vstaje, v kterem smislu se je obhajala bin-koštna svečanost v Topčideru, — ali, žali-bože! reči mora pa tudi koj, da ni bilo vse narodno, da ni bilo vse na svetkovini, česar so pričakovali pravi rodoljubi. Nam se dozdeva, da se je marsikteremu serce žalosti topilo, premišljevdje, kako se godi bratom po sosednji Bosni in Bulgariji, poHer-cegovini in v černi gori. ph kako jim je neki? Poglejmo pa, da vidimo! — Bosanska sirota beži, gnana po neki temni osodi, kupoma čez Savo inDrinjo. Naša prošnja pa je: 1. Naj vsi čč. gg. naročniki, ki so dozdaj „Slovenca" prejemali, pa svoje naročnine poslali niso, to svojo dolžnost spolnijo do konca tega meseca. 2. Naj ti čč. gospodje vsi vsi „Slovencu" zvesti ostanejo tudi zanaprej in ne odpade nobeden: Pri nas Slovencih šteje vsak posamezen naročnik. 3. Naj si vsi ti čč. gospodje, kolikor koli le premorejo, zvesto prizadevajo, da „Slovencu" pridobč še novih prijatlov in naročnikov: Vsak naročnik naj vjame vsaj še enega novega naročnika! 4. Naj nam čč. gospodje, naj si bode iz ktere koli deželo in iz kterega koli stanu, pridno in pogostoma dopisujejo in naznanjajo vesoljnemu svetu vesele in žalostne dogodbe, obljubljene in v djanju podeljene pravice slovenskega ljudstva, naj da pomaga, komur je oblast in dolžnost. Za slavjanski "vet. in narod se snujejo imenitne reči; — Slovenci! ali mar nočete nič slišati od njih? — ali mar mislite svoje roke križem deržati ravno zdaj, ko nam gre za glavo! — ali mar ste tako abotni in pričakujete, da bodo drugi delali za vas ? Pomagaj si sam — in Bog ti bode pomagal! Zatorej Slovenci! lepo prosimo in vabimo, da nas podpirate z denarjem in peresom! Alite, da se „Slovenec" ne bode goljufal? „Slovenec" velja od 1. julija do konca septembra brez pošte: 1 gld. 70 kr., po pošti: 2 gld; — od 1. julija do konca decembra brez pošte: 3 gld. 30 kr., po pošti: 3 gld. 80 kr. Kam da beži, česa išče, tega menda še sama prav ne ve. Ali jo morda vabi tj e nova serbska naselbina postava, ali tistih 50 tisoč goldinarjev, ki so jih na Dunaju v podporo bosanskim beguncem dovolili, ne vemo za terdno; toda zdi se nam ta podpora pre-pičla za tisoč in tisoč glav, kneževina pa tudi nima zdaj toliko novcev (denarja), da bi vsem naselnikom, kakor potrebujejo, pomagati zamogla. Mi bi rekli, da je tu neka velika zvijača, ki meri na to, da bi so ukončal po Bosni nas narod, da bi se zmešnjave napravile po serbBki kneževini, zraven tega pa, da bi se ojačilo v njej turško gospodarstvo. Bosanske muke bile bi le na pol muke, da bi se le tem, ki so ostali v domačiji, bolje godilo ! Ali temu ni tako. Izselniki ne puščajo svojih zemljišč rojakom svojim, — ognjišča njihova jemljč v posest divje čerkeške trume, ki bodo najberže iz domovine pregnali še te, ki je niso hotli ali mogli dozdaj zapustiti. To novo azijansko preseljevanje je nesrečno za narod slavjanski in sramotno za vso izobraženq Evropo. Da je pa turška vlada to dosegla, da sme pred obličjem kerščanskih evropskih vladarjev kersčansko vero tako zatirati, mohamedansko pa raz- Naročnina naj se pošilja v franki ranih listih na „Vredništvo Slovenca". Od 1. julija naprej zamoremo zavoljo velikih stroškov „Slovenca" le pošiljati tistim gospodom, ki nam ali gotov denar ali vsaj poseben list pošljejo in naznanijo, da so volje „Slovenca" prejemati in podpirati. Da se torej redno pošiljanje „Slovenčevo" nikomur ne preterga, prosimo z naročnino ne odlašati! V Celovcu 14. junija 1865. Vredništvo. —— Novo ministerstvo. Govori so o ministerski krizi, slišimo in beremo, da dobimo novo ministerstvo. Priložnost in dolžnost torej je, da tudi „Slovenec" naznani svojo misel. „G. Šmerling pojde" — tako preide vsa posvetna čast in slava! Bili so časi, ko so Šmerlinga kovali v zvezde in po svetu trobili na vsa usta, da je ravno ta gospod in samo le ta gospod edini, ki zamore ustavno in svobodno Avstrijo osrečiti in poslaviti. Gorje mu, kdor je bil drugih misli in jih očitno naznanil pred svetom: Bil je staro-kopitnež, nasprotnik omiki, napredku in svobodi, sovražnik in * izdajavec Avstrije. Minula pa so štiri leta, in vse se je spre-obernilo. Ravno tisti, ljudje in ravno tisti časniki, ki so prej Šmerlinga povzdigovali in molili kot zveličarja, nimajo zdaj besed dosti grenkih in pšie dosti ostrih za ravgo tega gospoda. Slavjani so precej s koncu očitno izrekli in na znanje dajali, da do Šmerlinga in njegovih mimsterskih tovaršev nimajo zaupanja. Pa tudi zdaj pohlevno in mirno pa naravnost povedč, da jim ni žal, ako odstopi adanje ministerstvo. In res ni nemogoča reč, da se v djanju izpolni, kar širjati, je to narodu našemu že poslednji opomin, da se mu od nikodar več ni nad-jati rešenja, ako ga sam v sebi ne najde. To je zalivala evropejska za njegove muke, ki jih je preterpel, da se je obvarovalo in ohranilo kerščanstvo in omika v zahodu pred izhodno nevero in divjostjo! Bulgarcem se nič bolje ne godi. Krepkejši in izobraženejši bulgarski narod ne terpi samo tega, da se naseljujejo mohamedanski Cerkesi v njihovih krajih, in da jim smejo jemati, kar morejo, ampak vsilujejo se jim tudi še nove postave, da se vniči stara občinska postava, da se zatre omika, ki jo je marljivo gojil Bulgarec od starodavnih časov v domačiji svoji. To je tedaj sad velikega evropejskega kongresa (zbora) v Parizu 1. 1856, iz kterega se je po svetu trobilo, da bodo zanaprej vse veče vlade skerbele za to, da se kerščanskim prebi-vavcem po Turškem zlajša in poboljša njih žalostno stanje? — Teh deset let, ki bodo zdaj kmalo pretekla, okusil je narod bulgarski do dna čašo terpljenja, ki so mu jo tamkaj pripravili; dosti mu je, da se zdaj le opomni, da vidi, česa se mu je nadjati od velikega tega varstva; koliko da veljajo takratne lepe in sladke besede! se tako pogosto ma govori. Občna in vesoljna nezadovoljnost po celi Avstriji, — potovanje presvitlega cesarja v Buda-Pešto, — sklicanje deželnega zbora za trojedino kraljevino, —• naše žalostne finančine zadeve, — zgubljena štiri zlata leta: vse to verjetno dela, da bode s to govorico resnica : Čakati nikdo ne more in noče več! Kaj pa bode potem, ako g. Smerling in njegovi tovarši odstopijo? Bog daj, da doživimo boljših dni in da prisveti Avstriji mila zvezcia stare moči in slave. Pa — ako pojdejo samo le osebe in ostane stara sistema, po tem ostane tudi stara nesreča in nevarnost in navstanejo gotovo hudi, žalostni časi, kterih nas Bog obvaruj! Sistema torej naj se spremeni, — po tem naj ostanejo stari ministri, ako sovle volje in misli hoditi po drugem potu. Ce so pa možje terdnega značaja, ki nočejo odstopiti od sisteme, ktero po svojih mislih za edino pravo in zveličavno imajo: naj slovo dajo mini-sterskim stolom in prostor naredč drugim možem, ki so misli in volje, Avstrijo vladati po drugem kopitu. V tem primerljeju je pa perva — bi rekli — edina potreba, da se poišče av3trijansko ministerstvo. Nihče ne more tajiti, da je zdanje ministerstvo bilo samo le nemško in se doržalo izključivno stare avstrijanske politike, ktera je od nekedaj bila več nemška kakor avstri-janska. Avstrija šteje Nemcev, Slavjanov, Italijanov, Madjarov in Romanov. Lahko se Nemec prevzame, drugi narodi pa lahko zgubč zaupanje in ljubezen, ako okoli presvitlega cesarja na ministerskih klopeh sedč sami m drugim narodom že od nekedaj ko za neprijazne znani Nemci. Vsi avstrijanski narodi štejejo visoko izobraženih, svobodno-mislečih, rodoljubih in lojalnih mož. Priča nam je deržavni zbor od leta 1848 Jn 1860. Ako torej nastopi tista doba, da g. .Smerling in njegovi tovarši odstopijo in si naš pre-svitli cesar poišče novih svetovalcev: naj ga Bog razsvetli in mu pomaga izvoliti si takih gospodov, ki imajo serce in um za tako imenitno in težavno nalogo. Največi dobiček bode pa že ta, ako bode novo ministerstvo v resnici avstrijansko, ne nemško, ne madjarsko, ne slavjansko, ne italijansko: Mnogojezično Avstrijo naj vlada ministerstvo — avstrijansko! — v Deržavni zbor. Nosila je te dni zvonec gosposka zbornica. Krog nje se je vse sukalo. Po časovnih okoliščinah se nam tudi zborovanje njeno pomenljivo zdi in ne bode zdaj vendar brez vspelia. Zakaj niso naši „lordi11 — gospodje — prej tako terdo na noge sto- Kaj bo pa z ubogo Hercegovino? Kaže se vsaj začasno, da bo rešena čer-keske šibe. Od kod neki tolika sreča zanjo, med tem ko so bratje krog in krog tolikanj nesrečni ? — Hercegovcem ni skozi toliko stoletij serce upadlo; večstoletne nesreče in siromaštvo niso mogli ugasniti živega plamena v sercih hercegovskih; ako je bil tudi pred 2 lotoma njih vpor brez koristi, pripravljeni so pa vendar spet, vstati in za orožie prijeti v obrambo drage jim domovine: Turk ne sme buditi sokola, ako je tudi za čas stisnil v peruti glavo svojo! Cerna gora ni deleč od Hercegovine in rekel bi, da se po onih kamnitih berdih ravno tak ogenj širi ter jih ogreva z žarom svojim, a to tolikanj bolj, ker je zemlja bolj kamnita. V tem hribovitem koritu, kakor zmaj (lintvern), počiva junaški duh našega naroda. Zmaj se vtaplja v jezero, pa se spet vzdiga. Ali vokolici tej preža jih mnogo turških lovcev, kteri, dasiravno tega zmaja v serce ustreliti ne mroejo, ranijo vendar mu neprestano peruti (krila), da bi mu utekla kri in bi talco poginil, — ali zmaj plane bliskoma v glbbočino jezera, da zadobi spet novo moč. Ravno zdaj vidimo, da ne sme — 194 — pili ? Opozicija bode gotovo slednjič zmagala, pa reči se mora, da so bili spet ogerski deržavniki veliko pripomogli, da se je do-zdanje čudno stanje, da tako rečemo, 'pre-derlo. Dunajska gospoda biv bila še javaljne sama to doseči zamogla. Živila tedaj opozicija! Drugo povemo drugod. — Zdaj pa hitro še nekoliko o posvetovanju samem v zbornici. Finančini odbor je nasvetoval, naj se dovoli toliko, kolikor je vlada drugič predložila, z opombo, da je treba zanaprej bolj varčno 'gospodariti, da se pa vendar vsaj začasno ne more toliko zbrisati, kolikor je zbornica poslancev zbrisala. Ko je g. Pipic to zbornici poročil, začne se potem splošni razgovor ali generalna debata. Zanimajo nas pa tu zlasti trije govorniki — grofi Aversperg Anton, Thun in Rech-berg, najbolje pa nam dopada Thun o v govor, zavolj natančnosti, odkritoserčnosti in važnosti. On določno zahteva, naj jo berž berž deržavni voz drugam zasukne; če ne, bo strašno! Po tej poti se ne gre več naprej! Tudi Auersperg je vse reve in nadloge, ki tarejo deržavo, živo in brez strahu popisoval ter svetoval, naj se posebno pri stroških za armado še kaj več zbriše. Ali proti koncu se zgublja in ne vč kakega posebnega pomočka nasvetovati. On je še preveč Šmerlingovega duha navzet in pričakuje še od sedanjega deržavnega zbora, od sedanje sisteme in še večega zbrisovanja pomoči in rešitve iz vseh nadlog in nevarnost. To pa ravno ni prava! Thun jo drug mož: on nam razloži bolnikovo stanje, pa jo tudi brez ovinkov pove, da če se ne rabijo precej drugi pripomočki in zdravila, ne bo nikdar zdravja. On seže s svojim nožem do živega in tirja, naj se tudi sistema predrugači, ker dozdanja nas nikakor ni v stanu rešiti. To je razloček med tema dvema govornikoma. Da je večina do zdaj še bolj Averspergu ploskala in mu ravo dajala, ne sme nikogar motiti. Fe-ruarski patent je še preveč vkoreninjen in ne dopušča, da bi sc Vse bolj natanko pregledovalo. Preveč se še blišči! Vendar pa so nadjamo, da bode kmalo boljše. — Tudi grof Rechberg je govoril. Tudi on ni z zdanjim vladanjem zadovoljen — čudno, ker še ni dolgo, odkar je iz ministerstva stopil! — in zahteva, naj se zlasti civilna uprava umanjša ter naj se vpeljejo mirivne sodnijo (Friedensgerichte); nadalje, naj se deržavno gospodarstvo na višo stopnjo povzdigne in tako k ljudskemu blagostanju pomaga. — Vse prav! Vprašali bi le Rech-berga, kje je s svojimi nasveti takrat ostal, ko je še pri zeleni mizi sedel? Saj še ni dolgo od tega, in nikdar nismo nič slišali ali čutili, da bi bil na kako boljo premem-bo tiščal. To je čudno! Zdaj pa toliko černa gora ene same junaško glave, slavnega Laka Vukaloviča, *) v svoje zavetje sprejeti. Da bi Bog hotel, da bi skorej bolje bilo! — Ker jim drugje tolažbe ni , morajo se tolažiti z zaupanjem v Boga in — v svojo lastno moč! Pa tudi v Belemgradu bi bili morali najti turški Slavjani bratovsko sočutje in vzajemnost! Ako tedaj enkrat ta trojna svetkovina vname serbsko kri in serbska serca, da tem čversteji bijejo in pravo , gorečo ljubezen dihajo v vsem narodnem truplu, onda še le se nadjamo, da se bode razvedrilo nebo po vsem narodnem obzorju, ki je pa dozdaj še pokrito z gostimi meglami in oblaki in čer-no tmo, iz ktere šviga blisk in pada toča, in se dervijo viharji na vse strani. Taka je z našimi brati pod turškim jarmom. Zdaj pa prestopimo na avstrijansko zemljo. Najbliži sosedje so nam tu Her-vatje in Serbi, od kterih tudi par besed spregovorimo. Znano je, da so 1. 48 in 49 pod junaškim banom Jelačičem Avstrijo *) Ravnokar beremo, da je Luka V. s svojimi tovarši stopil na avstrijsko mejo in je na poti v IV trovgrad. vč svetovati! Morebiti da je v ministerskem svetovalstvugovoril, padanjegovani obveljala? G. Šmerling pa si je prizadeval, zaupanje buditi, da ni tako slabo, kakor so poprejšnji govorniki pravili; da tudi ministerstvo spozna, da je treba varčno gospodariti in da se bo kmalo vse poravnati zamoglo in doprineslo, kar se je dozdaj zamudilo. G. Ple-ner pa tolaži zbornico, naj ima poterpljenje. Res, da se 1, 1865 in 1866 stroški z dohodki šene bodo poravnali, ali 1. 1867 se bo to gotovo zgodilo. Od leta 1867 nastopi za Avstrijo zlata doba in vse pojde kaj dobro. Res slakde in zlate — besede in obljube! — Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. JVu 1>iinujii 27. junija— (Od vseuče-lišča; slovanska beseda; L Vuka-lovič;Karadžičeva slik a; po tre s) Mislim, da bode čitatclje zanimalo, zvedeti, kteri predmeti se na tukajšnjem vseučelišču v slo-vanščini predavajo. Naš preučeni rojak gosp. Dr. Franc pl. Miklošič predava 1 uro na teden slovansko arheologijo (stari-noslovje), 2 uri na teden pa tolmači ruskega pisatelja Nestorja. Veliko dijakov ga obiskuje, večidelj so, se ve da, slušatelji Slovani po rodu. Izverstni češki pisatelj in rodoljub gosp. A. Šem bera predava 3 ure na teden češko slovnico, in 3 ure zgodovino novejšega vceskega slovstva z vajo v pisavi in slogu. Zalibog pa, da ga tako malo dijakov poslušat hodi! Vendar je Slovencev še največ; koako, nočem povedati, ker bi oster-rasli dragi čitatolji. Poljski jezik in poljsko slovstvo se. np predava več, — bilo je premalo slušateljev! — Odbor „slovanske besede11 je v svoji zadnji seji po nasvetu knjižničarja gosp. Dr. Bogišiča sklenil, knjižnico osnovati. Posebno se bode gledalo na slovstvo slovanskih narodov, njih zgodovino in Statistiko, brez razločka, v kterem jeziku je knjiga pisana, potem pa tudi na dela, ktera slovanski pisatelji v neslovanskih jezikik priobčujejo. Pisatelji, društva slovstvena in založniki so bodo prosili, knjižnico, kolikor mogoče, s pošiljanjem slovstvenih del podpirati. Omeniti še imam, da sta zadnji čas g. prof. Miklošič in patrijarh Maširevič k slovanski besedi kot ustanovnika pristopila. — Luka Vuka! o v ič, kteri je vsakemu gotovo dobro znan, podal se je te dni črez Beč v Petrovgrad, kjer mu je ruska vlada dovolila, da si zunaj mesta Odese posestvo nakupi. Tukajšnje društvo serbsko „Zora“ izdalo je krasno sliko najzaslužnejšega pisatelja serbskega Vuka Stef. Kar ad žic a. Polo- pogina obvarovali in potem v plačilo Bachovo centralizacijo dobili, ki jih je z drugimi avstrijanskimi narodi dolga dolga leta tlačila. Prišla je potem oktoberska diploma, po kterej se jim je spet starodavna ustava povernila ter so tudi dobili svojega dvorskega kancelarja in višo sodnijo v Zagrebu. Ali nastopili so spet nemili časi; bil je zbor razpuščen, predno je doveršil svoje delo. Tudi Dalmacija in vojaška gra-nica ste ostali na cedilu. Zdaj pa je po milosti presvitlega cesarja in kralja zopet deželni zbor sklican, in sicer po starem volilnem redu, ,da poravna vzadeve in vpelje novo ustavno življenje. Želimo jim iz celega serca, da bi si izvolili prave rodoljube za poslance in da bi srečno dognali vse, kar jim je k pridu in blagostanju, zlasti pa da bi napravili v resnici trojedino kraljevino. Samo glejte, da pravega časa ne zamudite! In naj dostavimo temu naposled še kratko opombico za Slovence posebej. Tudi za nas — Slovence — je ta petdesetletna svečanost imenitna in pomenljiva, kakor sploh vse, kar nam pred oči stavi in nas opominja, da se je ta pa ta nam sorodni narod k novemu življenju prerodil in po- vica čistega dohodka namenjena je za iz-davanje Vukovih del, polovica pa, da se pokojnemu starinu spominek napravi. Cena je sliki na belem papirju 1 gld., na kine-škem 1 gld. 30 kr. Ako bi znabiti kdo slike želel, naj sc oberne pismeno na g. Nikola Milica, pravnika na tukajšnjem vseučelišču, kteri mu bode sliko po pošti (per Nachnahme) poslal. Ravno sem pismo sklenil in ga mislil zapečatiti, — kar prileti moj tudi Vam znani prijatel J. in me praša: Ali ne čutiš, da se zemlja trese. Poslušam na vsa ušesa, debelo ga pogledam in se mu odrežem: Kaj me boš za norca imel? Res, res, da se zemlja trese, poterjuje prijatel, pa ne ona, na kterej ti stojiš, ampak zemlja, na kterej stoje — gg. ministri. Začnem mu praviti, kaj se po mestu govori: Da je nadvojvoda Rajner dobil dovoljenje, naj gre na tuje, — da je Lichtenfels, znani najhujši centralist, jubiliran, da šila in kopita pobirajo Š mer ling, Zichy, Na-ddsdy, Hein in menda še drugi. Vse mesto je po koncu, in nateguje ušesa, kaj da bode. Slišali bote že gotovo tudi v Celovec po telegrafičnih strunah. Pač res, da se zemlja trese, kedar padajo taki velikaši: Slava presvitlemu cesarju! Dežele notranje-avstryanske. 1* Celovca. (O ministerstvu kaj: —- „Tag espošti**; — vreme.) Žeje bil vvodni članek danešnjega lista: „Novo ministerstvo “ stavljen, — kar iz tejegrama v „Klagenfurterici** zvemo, da je Šmerlin-govo ministerstvo padlo. Novice zastran novega ministerstva so pa še tako čudne in tako si nasprotne, da v resnici ne vemo, pri čem da smo. Zatorej čč. čitateljem samo naznanjamo, kar je že živa resnica. Nadvojvoda Raj n er, predsednik ministerskega svetovalstva, dobil je odpust ali urlaub in jo je že potegnil na Angleško. Ogerski in seamograški dvorski kancelar, gg. grofa Zichy in Nadasdy, sta odstavljena. Na mesto Zichy - jevo pride žl. Juri Maj lath. Te novice so že uradno oznanjene. Kar pa zdaj povemo, to pa je še le govorica, pa vendar se bode tudi skorej poterdila: Šmerling in njegovi tovarši vsi so cesarja prosili, naj jih iz dozdanje službe spusti in cesar je njih prošnje uslišal; le samo Mensdorf, ki je že za predsednika ministerskega svetovalstva imonovan , in B u r g e r še ostaneta dalje. Kdo pa bode prihodnje ministerstvo sestavil, tega še nikcfo gotovo ne ve. Povemo torej kar se govori in bere. Za dcr-žavnega minister je grof B e 1 k r e d i, deželni poglavar na Češkem, — drugi gospodje, ki stopijo v ministerstvo, pa so :’Kellersberg, Poche, Desewfi, Fe3tetič, Pratobevera, Wa- mladil. Ni nam sicer treba biti kervavih bojev in darovati življenja in blaga svojega, da se reši draga nam domovina iz sovražnih rok, —- to nikakor ne, saj jo imamo v naši ustavni Avstriji; ali boj, nič manj i, nič huji, kot je kervavi, je ta na duševnem polju, ki ga bijejo domoljubi naši že dolga leta sem, »sukdje uma svitle moče**, in v kterih kar-dela je neustrašeno stopil tudi „Slovenec1*, da pomaga, ako Bog da in sreča junaška, prej dobiti zmago in končati boj, da skorej stopimo v kolo druzih izobraženih narodov. Ali, Slovenci! zmagali pa bomo le, če vsi od kraja, kar in kolikor morejo, pomagajo, toliko veča in stalnejša bo potem tudi zmaga in radost naša! — S slovnikoiii slovensko-nemškim, kteri po volji rajnega gosp. knezoškofa Wolf a mora iz njihove zapuščine priti na svetlo, bo vendar zdaj resnica. Deželni odbor je izvedel, da obravnava škofove zapuščine, kar se tiče prineskov do štajarskih patronatov, je zdaj toliko dognana, da čista zapuščina iznaša še veliko čez 20.000 gld. Dež. odbor je poskerbel, da se začnč priprave za tisk alovensko-nemškega slovnika. (Po ,,Nov.“) — — 195 — ser, Kaisersfeld, Lev Thun, Hiibner, Meter-nich, Hennet, Waidele, Goluhovsky (?) in še nekaj drugih. Skorej se ta reč dožene in morebiti „Slovenec1* že prihodnjič naznani nove ministre. Za danes le še enkrat serčno veseli kličemo: Slava presvitlemu cesarju in sreča ljubi Avstriji! — „Slovenec** je prinesel v svojem 46. listu izviren dopis iz Amerike, v kterem stojč te le besede: „Ako ravno ga(Linkolna) je večina nekako merzila, vendar ga zdaj skorej vsi milujejo, pa — naj bi ne bil, kakor drugi keršanski knezi, šel veliki petek v gledališče, in gotovo ne bi se mu bilo kaj takega dogodilo.** Prašamo, ali to ni gola resnica, kakor Nemec pravi: „Warst nit aufegstigen — warst nit obe gtoll’n.“ Prašamo, ali bi bilo pravo in pošteno, ko bi bilo vredništvo te besede prenaredilo in čč. bralcem kako laž povedalo. To naj delajo drugi vredniki, — vredništvu „Slovenca** je resnica in poštenost draga svetinja. „Tagespošta“to „Slovencu** zazlo jemlje in ga na sramoto postavlja pred celim svetom! Da to ložej in izdatnejši storiti more, pa ona besede „Slovenčeve** zavije tako, da je Linkoln zavoljo tega bil umorjon, ker jo veliki petek v gledališče šel. Lahko bi povedali „Tages-pošti** po slovenski kako grenko, — pa da ona Nemka bolj in ložej razume, naj stoji, kar jej „Draupošta** v št, 65. po nemško pravi: * (Eingesendet.) Die hier in Klagenfurt in slovenischer Sprache erscheinende politi-scho Zeitung „Slovenec** zahlt bis nun 48 Nummern. Von alien diesen weiss die „Tagospost** und riacli ihr die „Presse** in Wien kein Sterbenswbrtchen. Nun bringt der „Slovenec'* in Nr. 46 eine Originalkor-respondenz aus Stillwater in Nordamerika, in der es wortlich heisst: „Ware Linkoln, wie die iibrigen christlichen Fursten, am Charfreitage nicht ins Theater gogangen, ware ihm gowiss nicht so etwas passirt.** Diescm Passus unterstellt nun die „Tages-post“ & Comp, folgenden Sinn: „L. ist desshalb ermordet worden, weil er am Charfreitage im Theater gewesen ist!** — 1st das vielleicht die journalistische Kolle-gialitiit und Ehrlichkeit der „Tagespost** & Comp.? Vreme je zdaj tukaj še precej ugodno, vendar pa tudi nekako merzlo, zlasti na večer in v noč. — Travniki so že večidel pokošeni, tako tudi detelja, ki se je tu dobro obnesla. Tudi žetev se kmalo prične. — JM* IJublJane na Kresovo. *) X. ,7 CF r i g l a v)w. V kaj bi pošten dopisova-vec pero namočil, hoteč napisati ktero čer-tico o tukajšnjih dveh nemških listih, o „Laibacherci** in Triglavu? Zares težko je, ne preskočiti mej izobraženosti in spodobnosti, pak svoje menenje o njima odkrito razodeti. Pa sej o „Laibacherci** nič ne rečem; od njene strani se ne sme veliko spodobnega pričakovati; — ali naš „zagovor-nik“ „Triglav** (Bog nas kmalu reši takih zagovornikov!) nas od dno do dne s čudo-vitnejšimi čudi napolnuje. Možje, ki ste ga vstvarili, kako dolgo še bodete terpeli tako — nedostojno delovanje? Ali še mislite, da narod stoji na strani vašega „Triglava**? Ali s takimi sredstvi mislite zagovarjati in braniti naše narodne pravice, povzdigniti naše ljudstvo na višo stopinjo omike, po-žlahtniti ga ter pridobiti mu poštenje od *) Dobivamo vsak dan dopisov zastran „Triglava", — med vsemi pa le eden edini in sicer, kakor stoji v pismu, „iz deutschgesinnten Rudolfswer-th-a, zagovarja „Triglava", vsi drugi so zoper njega. Dolžnost vseh neodvisnih časnikov, torej tudi „Slovenca", je, da naznanjajo svetu javno mnenje. Ne rad, le prisiljen je „Slovenec" prinesel dva „Triglavu" nasprotna dopisa: Složno naj delamo za slovenski naš narod. Gledč na razdor, ki ga „Triglav" nareja, — gledd na enostranski namen „Triglava", — gledu na le pičlo pičlo narodno obnašo „Triglava", — gledč na oviro in škodo, ki jo edino potrebni „Zukunft" na Dunaju dela, — očitno izrečemo, da je „Triglav" prava nesreča za Slovence, — dalje in več o njem pa ne govorimo in ne bodemo govorili. Vredn. strani drugih narodov? Po tej poti, možje, tega namena ne dosežete nikdar. Pustite nemškutarjenje; vnarodnej besedi razodevajte se svojemu rodu in visoki vladi! Že iz vsega začetka nam je serce žalil pravi namen „Triglava**. Ali je res le veljalo »materialnim interesom** ože kranjske domovine? Meni se zdi, da manj nego — osebnostim. To strašno prikazen smo s tužnim sercem zapazili, ker nas zgodovina uči, da hujšega zla za narode ni, nego kadar se z osebnostmi zamenjujejo najsvetejša načela: narodnost, deržava, svoboda. Da povemo naravnost, „Triglavovo** obnašanje je dovolj pokazalo , da je že tudi pri nas žurnalistika postala služkinja oseb, a ne načel naroda. To zlo, kadar se enkrat v naročju kakega naroda zaplodi, začne zatirati vso narodno politiko ter osebne malike vstvarja, kterim gre ali priklanjati se ali — „razdvoj podžigati**. Ta zloba se tudi gotovo lahko ne odpravi; zakaj, kdor je enkrat videl obožavati in po božje častiti svojo podobo, ta ne terpi nasprotnega mnenja več, misleč, da je le on pravi zagovornik, pravi politikar svojega naroda. Ali to še ni največe hudo. Da bi bil „Triglav** svoje viteze kakor žlahten oproda branil ter se prav po viteško in izobraženo obnašal, slčbodno mu! Saj so naši pervaki v Ljubljani zares bili hudo napadani Ali kaj, da je začel „Triglav** jeklo z blatom zamenjati; da se je začel — tak6 vsaj ves svet sumi — v novejšem času za skorjico kruheka boriti, on, ki mu je naloga, braniti čast svojih utemeljiteljev in pa „materialne interese** svoje domovine! Tiko postopanje enega naših listov kompromitira lahko vse naše novinarstvo, ker svet krivo sodi vse po enem; tako ravnanje naš narod ponižuje v očeh drugih narodov, ker jim je ravno nemški „Triglav** pristopnejši od slovenskih listov; tako početje dela razpor med istim narodom našim zdaj, ko bi vse naše moči morale biti v edinem delovanju združene; vse to slabi naš narod! Slovensko ime, ktero je treba le vedno bolj osvetljati, vsakemu rodoljubu nalaga dolžnost, da pred svetom slovenskim in slovanskim protestira proti takemu oskrunjevanju našega naroda, in da glasno povč: »Triglavovo** počenjanje ni po namenu slovenskega omikanega sveta; njegova pot ni pot slovenskih rodoljubov; „Triglav** ni glasilo narodovo, ampak samo legat (poročnik) nekterih Ljubljanskih mož, ki svojo čast in veljavo za svoje novce v nevarnost podajajo. Bog dal, da potomstvo ne bi huje „Triglava** obsodilo! I* Celju. ? (Graški akademika rji; — slovenščina). „Slovenec** v svoji novi podobi se mi je tako prikupil, da tudi jaz za pero primem in mu nekaj napišem. Naj zraven še to v misel vzamem, da za nas celjsko Slovence ni velika čast, da se o našem mestu le malo kedaj kaka novica bere po slovenskih časnikih. In še ta, ki smo jo une dni v „Slovencu** brali, ni taka, kakor se je v Celju res godila. Zatorej jo najpred nekaj popravljam in dopolnujem. Res je, da akademikarji iz Gradca nobene slovenske pesmi na svojem programu imeli niso, — pa to ni res, da jim je mestni odbor prepovedal, kako slovensko zakrožiti. Res je tudi, da je več akademikaijev bin-koštni pondeljek v farni cerkvi pri sv. maši ob desetih pelo. V tem smislu naj se torej tisti dopis popravi in še enkrat naj zaterdira, da mestni odbor pri vsej tej veselici ni imel -ničesar opraviti. Pa to naj dostavljam, kar v imenovanem dopisu manjka. Nekteri naših meščanov so goste iz Gradca res prav sijajno sprejeli. Napravili so jim velik slavolok z naapisom: „Willkommen**, okinčali svoje hiše, oskerbeli si iz Dunaja drage preproge (tepihe) in obešali jih iz svojih oken, sešivali so si velikanska bandera, da so visela iz pod streh do tal in vihrala pod milim nebom. Prav tako, — naj dela vsak po svoji volji s svojimi denarji. Slovanski rodoljubi so pa svoj denar kam drugam obernili. Za nemške aKademikarje niso marali sila veliko; — ali na praznik presv. rešnjega Telesa so za božjo čast storili, kolikor sole premogli: Zaljšali so svoje hiše in ulice. Tam pa, kjer si binkoštne praznike videl vse bogato okinčano, ni bilo več bander, ne vencev, ne preprog, ne slavoloka, — le samo nekaj svečic si zagledal, ki so gole kakor količi na viš šterlele in berlele žalostno. — Da pa tudi kaj o slovenščini povem, naznanjam, da se slovenščina razvija in slovenski duh oživlja^— vse postavno in mirno, pa lepo in veselo. Se ve da se tudi tukaj narodnemu napredku stavljajo ovire in mogel bi vam nekaj smešnih pa tudi žalostnih ao-godbic povedati. Le tino — rekel bi — skrivši hočejo nasprotniki sedaj tega sedaj unega našinca spodjedati. Tako so po mestu raztrobili, da „Čitavnica“ dobiva obilno podpore od ruske vlade, — da so govori v „Citavnici“ vsi rovarski in puntarski, — da učitelji čitavničarji mislijo po šolah vso nemščino iztrebiti in vse otroke posloveniti, itd. .. In žalibog! da se nahaja ljudi, ki take gerde laži verjamejo, ako ravno se vsakdo more vsak dan prepričati, da temu ni taka. Bodi pa na čast in slavo našim meščanom rečeno, da je le mala peščica takih nepokojnežev, posebno so pa to taki možaki ki bi imeli slovenski znati, pa — ne znajo! Že po več let tukaj med nami bivajo in dobri slovenski kruhek jedč, — preseda pa jim slovenski jezik. Takih ljudi imamo med seboj, ki so dobre službe dobili pod tem pogojem, naj se naučč slovenskega jezika. Minula pa so leta in nikdo jih ni popraševal in pogledal, ali in kako so spolnili svojo nalogo; še manj so pa oni marali za svojo dolžnost. *) Ložej in prijetnejši pa je zabavljati, kakor se učiti. Vendar se suče vse na bolje; imeli smo že več nasprotnikov, pa potegnili so jo v druge kraje, nektere pa je Bog k sebi poklical, 'i ako se bode godila tudi zanaprej in ostal bode mladi svet; mladina naša pa je narodna, slovenska in torej porok boljšin časov za narod slovenski. Iz Goi*lee. §. Obljubil sem skoraj spet kaj pisati; evo me! V 43. svojem listu je „Slovenec" že omenil, da je lansko leto učiteljska skupščina teržaškemu namestništvu in po njem tudi ministerstvu željo sporočila, naj bi se vsaj spodnja gimnazija na narodni podlagi po enakopravnosti deželnih jezikov za slovenske in italijanske dijake s paralelnimi razredi prenaredila. To je bila kaj imenitna pa živa seja. Slava čestitim gg. učenikom goriške gimnazije, da so sklonili tako modro in pravično, — slava pa tudi vodju, ki |je menda vpričo vseh učiteljev tudi deželnemu namestništvu v zapisniku očitno naznanil, da ne more dalje več vodja biti goriški gimnaziji, ako se napravijo paralelni slovenski razredi, — kajti ne zna slovenski, noče pa vodja biti takej šoli, ktore naučnega jezika ne razume. Alite, da je to pravi šolnik, **) inres tudi po vsej pravici daleko in široko slovi. Ni se torej čuditi, da ga vis. ministerstvo le nerado prestavi, in ravno odtod morebiti tudi pride, da se zgorej imenovani predlog in nasvet učiteljske skupščine tako dolgo ni rešil. Te dni je nekaj prišlo od ininisterstva, kar nauk v slovenskem jeziku tiče. Tudi od tega naj „Umni gospodar11, kterega vreduje g. gim-nazijalni katehet, sam govori. V 6. listu imenovanega časnika beremo: „Sila važen razpis je došel od ministerstva, oziroma od namestništva, zadnje dni preteki, mesca tu- *) Tudi drugod se taka godi. Gospodje dobivajo službe, za ktere je slovenski jezik neobbodno potreben. Ker ga pa ne znajo, dob<5 v dekretu zapisano, naj se v 2 — 3 lotih naučč slov. jezika. Pa minejo leta, in nikdo ne mara in praša za slovenski jezik Vredn. **) Pa niso vsi vodji po Slovenskem teh misli Mi poznamo mesto, kjer se uči po glavni, po realni in po latinski soli slovonski jezik, — pa vso to šole imajo za vodjo — terdo Nemce. Vredn. — 196 — kfijšnjemu nadškofijstvu in gimnaziju. Vslcd mnogokratnih tožb in prošenj od tukaj je namestništvo teržaško sam o od sebe pri ministerstvu dognalo, da se sme verstvo, zlasti v spodnjem gimnaziji, v maternem jeziku (v paralelnih oddelkih) učiti; sicer pa s tema pogojema, da to skupne učbe ne moti in nje enakosti ne zavira, in pa da primerne bukve imamo". — Nekaj je že, hvaležni to spoznamo, — več je res, kakor v Mariboru, kjer je se še ta malenkost prepovedala; pa vendar prašamo, ali je mar to že vse in ali je mar to ravno-pravnost vseh jezikov? — Dežele trojedine kraljevine. Iz Zagreba 25. jul. M. (Jugoslovanska akademija, — Bogovič in Priča). Našim znanim prijateloin na Dunaju, ako ravno o kulturi in omike usta svoja tako široko odpirajo, je vendar ves naš napredek na narodnem polju le tern v peti. Tako so nemški časniki raztrobili glas, da ne bode nič iz naše jugoslovanske akademije. Jaz pa sem slišal in morem vam dober stati, da zastran akademije se vse prav dobro kaže. Dovoljenje za njo že leži v cesarski kan-celiii in pričakuje se vsako uro, da jo svitli kralj naš poterdi. Tako dobimo vsaj enkrat, kar je naš pervi mecčn, J. J. S tros s-mayer, tako darežljivo utemeljil in česar smo tako dolgo in tako težko čakali. — Pri nas se kujejo nove čudne reči. Slavni naš rodoljub Mirko Bogovič je bil v Pe-šti, da bi se pogovarjal z Madjari zastran hervaških in madjarskih razmer. Pa ni opravil menda ničesar, oholi in vladoželjni Madjari ne opuste svojih znanih misli, ktere je tudi baron Eotvds v svoji najnovejši knjigi spet vnovič in jasno pokazal: Na jeziku nosijo sladki med, govore od svobode, ravnopravnosti in ljubezni, v sercu pa le mislijo, kako bi vse narode nemadjar-ske spravili pod svoje pete. Od Pešte torej Slavjani in drugi narodi nemadjarski nimajo za zdaj še nič pričakovati. Pa morebiti iz Dunaja? Res da je Maks Priča, znan iz deželnega zbora 1. 1861, te dni bil na Dunaju, naj da se z ondašnjimi velikaši pogovori zastran naših zamotanih zadev. Nič gotovega nismo zvedeli, kaj je Priča v Beču opravil, — to pa naravnost povemo, da, odkar sedijo zdajni možaki na kermilu, ne pričakujemo kaj izdatnega za našo tro-jedino kraljevino. Pa — ako ne lažejo vsa znamnja, zdajne reči in razmere na Dunaju nd morejo več dolgo tako ostati; slišal sem za gotovo pripovedovati, da so Šmerlingo-veniu ministerstvu ure že odštete. Kaj bode neki po tem z njegovimi pajdaši iz naše kraljevine? — Dežele korone češke. I* zlate Prage. R. (Stara birokracija). Naša nova občinska ali srenjska postava ni rešila naših občinskih županov hudega jarma nekdajne birokracije. Kaj ne-kteri okrajni predstojniki mislijo in počenjajo, kazalo se je —■ ni temu davno -— v Mladi-boleslavi (Jungbunzlau). Pevci so hotli v imenovanem mestu napraviti slovesno veselico. Meščani so narejali priprave, da bi ljube goste dostojno sprejeli. Obešali so po javnih mestih tudi table, na kterih so bili napisani vsake baže napisi. To ondašnjemu okrajnemu predstojniku ni bilo nikakor po volji, on ukaže imenovane table pobirati in odpravljati in toži mestnega župana, — in tožno pismo je, nad kterim se čudoma čudi ves ustavni svet. G. predstojnik piše : „Vom Biirgermeister (Vodka) seien mit vollein Grunde Ungesetzlichkeiten vorauszuset-zen, da derselbe weder die Fahigkeiten, noch dicKenntniss, noch die sonstige Eignung fur seine amtlichen Funktionen habe, sondern lediglich als Werkzeug von der ultračechi-schen Partei zum Biirgermeister gewahlt sei, und als solcher unter dem unbedingten Einflusse der Fiihrer dieser Partei stene." To pa je vendar preveč od občinskega ureda tako pisati. Občinski ured (Gemeindeamt) je tudi javni ured in ali se sme po naš” postavah o njem tako govoriti ? To je jas kot beli dan, ako bi kak drug človek k..j taeega pisal ali govoril o javnem uredu, posadili bi ga gotovo tje, kamur tudi po pravici zasluži. — Pa nisem še pri kraju z g. Jelenom, — poslušajte še, zakaj da tako ogerdivno o občinskem županu piše. On pravi v svoji tožbi: „Unser Biirgermeister stellt sich seit seiner Wahl als ein Feind der k. k. Behorden hin", — in čujte zakaj in kako : „Dass Vodka seit seiner Wahl wohl mit keinem der Vorstanđe der hier-ortigenBehorden auch nur gesprochen h a t und dass er selbst bei Feierlichkeiten in der Kirche dem Herrn Kreischef die ge-biihrende Achtung versagt, und ohne Gruss sitzen bleibt, wenn afle Welt dem Herrn Vertreter Sr. Majestat ihre Ehrfurcht erwei-set." To se je godilo v novi Avstriji! Slišimo, da je g. župan Vodka tožil in ves svet radovedno čaka, kaj da kaj bode. Alite, da pri vas na Slovenskem nimate eksem-plarov takih okrajnih predstojnikov? — Ptuje dežele. Ruska. (Kaj bode s Poljskim?—Iz Azije.) K pogrebu mladega careviča dohajale so tudi deputacije poljske. Eni od njih je rekel ruski car Aleksander: „Naj vsaj en- krat opuste svoje sanjarije. On in njegov naslednik ne dopusti nikoli, da bi se Poljsko odtergalo od Ruske". Te besede razlagajo se različno. Nekteri časniki pravijo, da car Aleksander prepusti poljskemu kraljestvu svojo sainostalnost in narodnost, le naj da misli opusti, Poljsko odtergati od Ruskega in naj da to svojo lojalno misel tudi v mirnem djanju pokaže. Maloruski časopis, „Slovo", ki v Lvovu izhaja, pa piše: Iz teh besed se jasno kaže, da poslednji punt na Poljskem ni pomagal poljsko narodnost in poljski živelj povzdigniti, temveč škodoval je obema. Ako bi pa bilo Poljsko radovoljno in hvaležno sprejelo prelepe reforme in nove naprave, ki jih je car Aleksander po znanem načertu pl. Wielopoljskega dal, gotovo bi Poljsko že zdaj stalo na tistem mestu, kamur pa zdaj pride še le po nekoliko desetih letih. — Nemški časniki so vsi veseli po svetu trobili, da so Rusi v Aziji zgubili poglavitno bitvo. „Slovenec" je po slav-janskih časnikih terdil, da temu ni taka. Zdaj „Narod" naznanja od te bitve bolj natanko in pravi, da so Rusi Buhare slavno zmagali. Buhari so terdnjavo Niaz-Bek zapustili in Rusom jih je v roko prišlo 370 vjetih, 6 velikih topov in veliko vojaške tvarine. Francoska. Za velikega poveljnika Pariške posadke je izvoljen maršal Canrobert, ne pa Mak-Mah o n, kakor so je dozdaj govorilo. Canrobert je neki bolj zanesljiv in ne tako prebrisan, kakor pa algirski namestnik. Ker je Pariz glava in serce Francoske, treba je Napoleonu zlasti zdaj jako zanesljivega in pokornega poveljnika. — Delavci se še niso popolnoma pomirili. — Duhovske zadeve. Lava nti n ska šk of.: G. Mihael Lapuh, fajmošter v Šmihelu nad Laškem, se podd v začasni pokoj. Loterija. Terst. i 98 0O 03 94 Sl. Dunajska borsa 30. junija 1865. I860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro . 90.65 798 . 177.70 . 108.86 . 6.18 . 106.50 Izdutelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-ja.