rt***H°u Proti izkoriščanju. ao povedali, da so Mi nastopili proti u Poskusu, da se orga- * 1 brutalno silo. Vse, 1 unijo, je predmet gro-faktK-nih napadov. Na •»napaden« celo ženske, * N bi gentlemani z * toliko kavalirstva. V *'**ni jezdni streljanj* ■nijakih agitatorjev članov; v na- * b"<> Mol,,„ih že "več M, da ho krvaveli ka- WT " Otroci SO bW ■*») nagi. k« »•■ a J"T r je zmanj-f umetnih gnojil, ,1U*'J<» za — obleke. EjHro njih žalostne ' )iiu deftutadjs je * da je bil J " r'"'tiran r grožnjo J, ' I'.« izgnan iz L J*pi-mo |K>lje-*iartmetit n. n U tirala tu-... ' b-lskega | ' "i"»zar- -anejo z w ilu po-•aru jih i od vet- ««r niča Myers naslikala tako živo, da je smatral poročilo za "prevroče" in ga noče objaviti. Ta deputacija je zahtevala tudi objavo tega poročila Myersove. Najemninski kmetje in 'share-cropperji' nimajo pri lokalnih u-pravah treh AAA absolutno nobene besede. Zanimiv je slučaj nekega "nigra", ki je prejel ček kot odškodnino za skrčene posevke direktno iz Washingtona. Okrajni vladni zastopnik mu je vzel ček, kakor je poročal poljedelskemu departmentu, ter ga izročil gospodarju. To je bilo v začetku. Sedaj takih "pomot" več ne delajo, ker gredo čeki direktno plantažnikom, kateri lahko dajo kolikor hočejo najemnikom ali pa sploh nič. Slednji slučaji niso redki. To tudi deloma pojasnjuje, zakaj so bogati farmarji navdušeni za politiko treh AAA. Podonavska kon- ferenca odložena Rim, 27. maja. — Mussolini je v soboto ipformiral fašistične deputije, da podonavska konferenca, ki je bila določena na prihodnji mesec v Rimu, je preložena na poznejši čas in morda se sploh ne bo vršila, če se preliminarne priprave ne bodo pravilno zaključile. Mussolini je tudi rekel, da vsi oni inozemski državljani, ki kritizirajo italijansko politiko v Afriki, so sovražniki Italije. On je prevzel vso odgovornost za akcijo Italije v vzhodni Afriki. Domače vesti Novice iz Minnesote Eveleth, Minn.—Tu je umrl 18-letni sin Jos. Steblaja. — V Hibbingu se je obesil Mike Uze-lac. — Ely, Minn. Dne 22. maja sta se tu ponesrečila dva Deja-kova sinova pri avtni nezgodi; upanje je, da kmalu okrevata. — Chisholm: Mrs. Zobec, Članica SN1PJ, je bila obveščena o smrti Terezije Zobec v Danih pri Ribnici. Pokoj niča, ki je bila stara 75 let, je bila mati njenega pokojnega moža. V Ameriki zapušča še dva sinova. Mlad rojak obsojen Croweburg, Kans. — Anton Zetko, star 22 let, je bil zadnji teden obsojen v zapor do treh let zaradi uboja nekega domačina. Zločin je bil izvršen lansko leto v prepiru s pijanci. Njegov oče, ki ne živi več, je bU doma od Leskovca na Dolenjskem. I>va grobova v Clevelandu Cleveland. — Jos. Terbižanu je umrla osemletna hčerka Ei-leen za pljučnico. Bila je članica mladinskega oddelka pri društvu 126 SNPJ. — V bolnišnici je umrla Terezija Hribar, stara 63 let in doma iz Gornjega Tuhinja pri Kamniku. Bila je se-strična župnika Hribarja v Col-linwoodu in njegova gospodinja 36 let. Se ena avtna nesreča Sharon, Pa. — Frances Clm-perman je bila težko pobita, ko jo Je pred nekaj»dnevi podrl avtomobil. Žena se je vračala iz bolnišnice, v kateri leži njena hčerka, ko se ji je zgodila nesreča. Socializacija britske bombaž- t ne industrije -->r— Angleške delavske unije objavile zadevni načrt London, 27. maja. — Ekseku-tivni svet Britskega kongresa strokovnih unij je prišel na dan z načrtom glede Socializacije bombažne industrije, kar bo o-mogočilo, da bo Velika Britanija lahko pobijala japonsko kom-peticijo na bombažnih tržiščih v Indiji in na Kitajskem. Eksekutivni svet je objavil načrt v posebni knjižici, v kateri pojasnjuje, kako naj bombažna industrija preide is privatnih rok pod vladno lastništvo v interesu javnosti. Parlament naj s posebnim zakonom ustanovi britsko bombažno korporacijo, kateri naj se poveri popolna kontrola nad izdelovanjem, pošiljanjem in trženjem bombažnih produktov. Nad uvozom bombažnega materiala naj bi imel še nadalje kontrolo liverpoolaki trg, finančno kontrolo pa naj bi prevzela vlada. Eksekutiva insistira, da je za veliko depresijo v Lancaahiru, v središču bombažni \ industrije, odgovorna ostra notranja konkurenca. Ta konkurenca onemogoča sklenitev dogovora, ki naj bi rezultiral v koordinaciji vseh branž bombažne industrije. O načrtu soc i al Izl ran j a bombažne industrije bo razpravljala tudi delavska stranka na svoji jesenski konferenci. Vse kaže, da bo to vprašanje igralo veJiko vlogo v prihodnji volilni kampanji. THOMAS BO NA- NASILJA V STAVKAH CLEVELAND-SKIH DELAVCEV 9 Zupan Daviš obdolžen, da daje potuho stavkarjem FEDERALNO POSRE. DOVANJE >77 Izgredi v francoskih provincah Premier Flandin hoče popolno kontrolo nad financami Pariz, 27. maja.—Vlada pre-mierja Flandina se je pripravila na politični boj, kateri naj bi ji prinesel diktaturo nad financami, s tem pa je izzvala velike izgrede v provincah. Včeraj je množica v Neufcha-telu vdrla v dvorano, v kateri se je vršil politični shod in temu je sledila bitka z žandarmerijo, v kateri je bilo več ljudi ranjenih. Slični spopadi so bili v teku tudi v drugih francoskih mestih. Premier Flandin je pričel mobilizirati svoje pristaAe v poslanski zbornici v pričakovanju, da dobi zadostno večino, ki bo podprla njegovo finančno politiko. Opazovalci situacije pravijo, da je to njegov zadnji obupni korak, da podaljša življenje svoji vladi. Flandin hoče oblast, ki bi mu omogočila uveljavljenje njegovih finančnih reform z dekreti. Akcija Francoske banke, ki je >'č«*raj že drugič zvišala popust v zvezi z uvažanjem zlata v Združene države in Anglijo, reflekti-ra resnost francoske finančne krize. I*o Blum, vodja francoskih socialistov, je objavil Članek, v katerem napoveduje, da bo Flandin razglasil embargo na izvoz zlata, kar bo rezultiralo v padcu vrednosti franka. Andrew Tandieu. bivši premier, in drugi prominentni franco-aki politiki so včeraj odpotovali Pariz, kjer bodo konferirali s Flandinom in predsednikom l^-brunom o finančni krizi, ki je zajela Francijo. Švedska slavi 500- letnico demokracije Stockholm, 27. maja. — Švedska, ki je za Anglijo in Islandijo najstarejša parlamentarna in demokratična država na svetu, praznuje ta teden petstoletnico svoje demokracije. Središče slavnosti je majhno mestece Arboga, kjer se leta 1435 rodila reprezentativna vlada pod vodstvom Engelbrekta, voditelja kmetske vstaje. Nov izum za zdravljenje ženskih bolezni New York, 27. maja. — Dr. VVilliam Bierman in dr. Kd-j ward Horowitz poročata v glasilu Ameriške zdravniške zveze o izumu električne priprave, kij dela umetno vročico, ki umori bacile, kateri povzročajo razne trebušne bolezni pri ženskah. | Poskusi, katerim se je podvrglo 211 žensk, so bili usja^šni. Ženske, ki so bolehale za težko boleznijo in na kateri trpi na tisoče žensk, so ozdravile. STOPIL PROTI LON GU V LOUISIANI New Orkana, l^a. — Norman Thomas bo prihodnjega septembra pričel z obširno kampanjo v Ix>uislani proti njenemu diktatorju Longu, ker ga amatra aa najnevarnješo fašistično osebnost v Ameriki. Deflatiral bo njegove predsedniške aspiracije in njegovo "share the wealth" gibanje, ki bazira na ignoranci. Thomasa bo na tej kampanji spremljala karavana delavskih voditeljev z juga, ki bo opremljena z zvočnim trukom. Kampanjo bo zaključil v mestnem avditoriju New Orleansa, kjer bo njegov govor oddajan po radijskem omrežju. On smatra njegovo "share the uealth" gibanje prej za delitev revščine kakor pa bogastva. Pravi, da niti Iuisiani in Arkansasu, kjer je izkoriščanje največje. Ampak ti ljudje zastonj apelirajo nanj. Cleveland, O., 27. maja. — Industrijski magnatje se jeze nad županom Davisom, ker njegova policija ne nastopa dovolj odločno proti delavcem, ki so za-stavkali v več tovarnah. Očitajo mu, da ae boji zamere pri voditeljih elevelandskih unij, a katerimi ima politične zveze in kateri so mu pomagali, da je bil že četrtič izvoljen za župana. Okrog 10,000 delavcev je za-vojevanih v stavkah, ki so it-bruhnile pri VVhite Motor Co., Industrial Rayon Corp., Ad-drcssograph-Multigraph Corp., National Carbon Co. in Electric Vacuum Cleaner Co. Stavke v Clevelandu, kjer ao delavci dobro organizirani, so postale nekaj običajnega, odkar je zakon obnove vatopil v veljavo. Skoro vse so nasilne, ker jc po izjavi magnatov policija brez moči proti piketom, ki oblegajo tovarne. Nekatere kompanije so dobile na sodišču injunkcije proti piketiranju, ki pa jih policija noče ali ne more izvajati. Neki policijski kapetan se je pritožil, ker je dobil ukor, ko je poslal četo policije proti stavkarjem, ki so piketirali neko tovarno. * . Industrial Ruyon korporacija je obdolžila unijake voditelje, da so importlrali pretepače od zunaj, ki ustrahujejo delavce, ki bi se radi vrnili na delo. Stavka pri tej korporaciji je izbruhnila pred enim tednom in ae vrši v znamenju nasilja. Pri piketiranju tovarne pomagajo stavkarjem člani raznih elevelandskih unij. V to stavko je sedaj posegla federalna vlada, ki je poslala svojega posredovalca John Con-norsa v Cleveland, da poravna konflikt. VVhite Motor Co., Addressograph Co. in National Carbons Co. so morale zapreti tovarne zaradi stavke in naznanile, da ne bodo obnovile obrata, dokler se situacija ne Izčisti. Demonstracije proti Goerinffu v Bolgariji Sofija, 27. maja, — General Hermanu VVilhelm Goering, nemški letalski minister in fašistični vodja je bil včeraj pozdravljen s komunističnimi demonstracijami, ko je doapel z letalom iz Bi/dimpešte v Sofijo Policija je ustavila sovražne klice s streli v zrak in z aretiranjem množice demonstrantov. Upori, eksekucije SENATORJI P0-v italijanski vojski S V AR JENI PRED LETALSKOSTAVKO Italijani se upirajo vojni v Afriki Ženeva, 27. maja. — lz podzemskih virov v Italiji so dospele v ženevo vesti o uporih v ita-lijansski armadi, eksckucijah u-pornikov in aretacijah na debelo, kar je dokaz, da Mussolini je-ve pustolovščine v Abesiniji niso tako popularne v Italiji kakor jih skuša pokazati Mussolini jeva pro|iagamia v inozemstvu. Poročila o uporih v italijanski armadi prihajajo že dalj časa I« krogov italijanskih protifašističnih begunov v Parizu, toda teh poročil ni bilo mogoče potrditi in italijanski konzuli jih kratko-malo zavračajo kot "propagando". Toda najnovejše vesti o ek-sekucfjah upornih vojakov v italijanski armadi bo težko zanikati, kajti prinesli so jih v Ženevo nevtralni inozemski diplomat-je, kl so se mudili v Italiji zadnje tedne. Ti dlplomatje tudi poročajo, da so ekonomske razmere v Italiji silno slabe in abc-sinska kampanja je pri ljudstvu telo nepriljubljena. Ženeva. 27. ftiaja. — Svet Lige narodov je zaključil svojo redno 86. sejo v soboto v trdni veri, da Je italijansko-abesinska vojna od vrnjena, Ligini krogi dajejo velik kredit angleškemu diplomatu Kdcnu in francoskemu zunanjemu ministru Lavalu, ki sta pridobila Mussolinija, da je sprejel arbitražo v svojem a poru z Abesinijo. Svet Lige narodov se tudi hvali, da je korenito likvidiral sjior med Jugoslavijo in Ogrsko, ki je izviral iz umora kralja Aleksandra v Marselllesu v zadnjem oktobru. Madžarska vlada se Je obvezala, da strogo nastopi proti teroristom In Jugoslavija se je s tem zadovoljila. Unije zahtevajo uklju-čitev letalske industrije v transport-ni zakon PRAVILNIK JE FARSA Abesinija se mora ukloniti Mussoliniju Nadaljnje italijanske čete odrinile v vzhodno Afriko Mahatma Candhi je bil natdu&eno apreiet. ki j* do*prl na % v r Mila v Indoru. Indija. M*hiadulNk« konferenco, kl Rim. 27. maja. — Italijanski uradni krogi smatrajo Muasoli-nijev govor, ki ga je imel v poslanski zbornici, za jasno znamenje, da ne bo odnehal v svoji kampanji proti Abesiniji, ako ne lm Liga narodov pristala na izredne koncesije. Kmalu po MuasoliniJcvem govoru je bila objavljena odredba glede mobilizacije 20,000 vojakov ln častnikov letnika 1012. Vsi IhmIo poHlanl v koncentracijska taborišča, kjer bodo čakali nadaljnjih povelj. Ženevski |Hiročevalec Muasoll-nijeveya lista "Po|H»lo d'ltalia" je v včerajšnjem uvodniku na-glašal, "da ima Italija |a>|ailno pravico, da raztegne svoj vpliv in civilizacijsko misijo na nazadnjaške in desorganizlrane države afriškega kontinenta." Mussolini in njegov zunanji u-rad (a'ividno čakata na odmev diktatorjevejta govora iz lokaral, ali je prijateljstvo Anglije In Francije napram Italiji iNkreno ali navid<«no. MuNNolini je v svojem govoru (Miudaril, da Italija ne lx> omejila akciji* »amo na raAčito Hren-nerakega prelaza, ker Je Avatrj-ja prav tako problem za tiruiff države kakor za Italijo. ftapolj. Kalila, 27 maja. Siic»či je .odrinil proti Afriki parnik "Conte Ifian« amano" r velikim tovorom vojnega materiala in dva tiaoč vojaki. Berlin, 27. maja Nacijski krogi mi navdušeno |M»/dravili Muaaolinijevo i ZjMVo, da te» Nemčija povabljona na Vonf«v renro fiodonavskih drtsv In da Ih« inforpilruna o vwli pripra vab za to konforaate VVaahlngton. — (FP) — Senatni odsek za meddržavno trgovino je od zastopnikov raznih unij prejel svarilo pred možnostjo stavke v letalski industriji radi atal no poslabšujoči h se delovnih razmer. Pred ta odsek ao to dni prišli zastopniki štirih unij In legisla-tivnI agent Ameriške delavske federacije S. K. Meadows, kl so zagovurjali sprejetje Blackove-ga amendmenta, po katerem bi prišli vsi delavoi v letalski Industriji pod ŽelezniČarskl delavski zakon, ki daje delavcem pravico do organizacij^, prepoveduje, oziroma onemogoča kompanijske unije in določa proceduro za Izravnavanje sporov. Zastopnik unije strojnikov je pripovedoval o odslovitvah letalskih mehanikov radi unij-skih aktivnosti in raznih rafi-nI rani h diskriminacijah. Brez organizacije delavci nimajo nobene protekcije, pritožbe in nezadovoljnost v zvezi a,plačami in priganjaštvom aetf nabirajo In končno zna vse skupaj* privesti do Izbruha stavke, Pravilnik, kl je imel' avišatl uposlenost, je taktično brez pomena. Plače se nižajo In tudi število mehanikov, čeprav je letalska industrija v stalni ekspanziji. In kljub temu, da Je letalska industrija lansko leto naredila nad 27 milijonov več milj ter tovor zvišala s dveh milijonov iu pol na tri milijone in pol funtov, se Je število mehanikov znižalo z 2320 leta 1033 na 2201 lansko leto. Povprečna mesečna plača je bila 10212 $165, 103M $144 in 1034 |137 — več dela, manj delavcev, nižje plače. Isto Je s piloti. Leta 1033 Jih je bilo v aktivni službi 543, lansko leto pa 40 manj, čeprav se je število aeroplanov ivlšalo, Itlackov ametidment železiil-čarskega delavskega zakona p n«davno Hitlerjevo II-Javo, v kateri je naglaail, da ae Nemčija ne l»o udeležila nol»ene evropske • konference, te ne bo povahljt na. da »«»leluje pri -e« atavljanju programa ud začetka. riosv PROSVETA THK KNI.IGHTENMKNT GLASIM) m LASTNINA SUJVKNSS* NAAODNE JEDNOTB Orpan mt mmd psMI*aS k, U Naro/aloa. aa Mru4»t.» *rla»a Usvpa Cfcl«a«a) to Kam«* M M M hu. M M - l-l »>" •• » <*»«••• to Ckaara |7 M M aate trio 11 71 IA pol UU. a« limiM*— MJt. iuSarrtplla« raUal lot IM Onltad IKaUa (aaarpt r h krapa/ a od < aoaAa M M prr »*a». H»<*eP aod Cumto H M p« faratpa aouaUU« MM 1*1 »aaf. Gn< o«Ua»« p« 4-po»oru Hofcvptol dopiav* to IMka« m M * rajajo Sofcuplai lltararaa »aafciaa (drtiaa, p»-»aatl. dta«.a. paa«.i Hd I aa »rarp* potili* tal ju |p » aludaju. M ia prliotll podlo! o«, A4««rtiaiM rmlm om IU»tta«rtpU ammmutml. calkooa and unaoJlrita-J artf Ua pili not k« raturoad Othar ■MaarrtpU. »Mck aa atoma. »taca, pormm, aU., »lil ba ratoroad to aaaArr »alf »ba« a««*n^an.ad ur aalfaddraaaad a od ilanpad M*•!<>* m taa, kar lata atill a ImImi 1'KOHVKTA MIT-M »a. Laaadal« Ar«., ChlaM«, MU»a4a. MKMMKM Of TH« I fcliMMTRD fKBM Glasovi h naselbin Hearst potvarja Goldmannovo Emma Goidmitnn je znan« zadnjih 35 let kot anarhistka. Spominjamo se .'JO let nazaj, ko jo je ameriško kapitalistično časopisje, uključivši Hearstova trobila, nazivalo anarhistično duhovnico, kadar je ta fanatična ruska židov^a, ki je bila takrat še mlada, izzvala kakšno afero. Ko je leta IttOl poljski anarhist Colgoš umoril predsednika McKinleyj», je Hearst potrošil $20,000 samo zato, da bi spravil Goldmamiovo v zvezo s Colgošem in na električni stol- Zadnje dni smo pa s presenečenjem opazili, da je anarhistka Goklmatinova postala "sotrud-nica" Hearstovih listov. V uvodu cele vrate člankov je Hearstov urednik izjavil, da je Em-' ma Goldrnaun kot navdušena komuniatka šla iz Amerike v Rusijo leta 101», a je kmalu spoznala "svojo veliko prevaro" in zdaj je prav tako navdušena sovražnica sovjetov in ruskega komunizma. Nato Emma opisuje svoje doživljaje v Rusiji in strastno napada sovjetski sistem od nainižje do najvišje enote. Fakt je, du Goldmannova ni bila nikdar ko-munistka. Odkar je znana v javnosti, je bila anarhist ka iu to je še danes ter ostane do smrti. Emma veruje v svoj anarhistični komunizem, ki se pa v teoriji razlikuje ko noč pa dan od boljševiškega in ruski boljševiki sovražijo ta njen komunizem prav tako kakor kapitalizem. Drugi fakt je, da je bila Goldmannova deportirana iz Amerike v Rusijo, njeno rojstno domovino, zaiadi njenih protivojnih aktivnosti. Ni šla tja prostovoljno, temveč je morala iti! Bržko je prišla v Rusijo, ae je takoj sprla z boljševiki, ki ne marajo anarhistov v svoji sredi in kmalu so jo izgnali iz Rusije, nakar se vsa povojna leta potepa po Skandinaviji, Angliji in Kanadi. . Goldmannova je pred nekaj meseci objavila v nekem ameriškem mugazinu daljši spis, v katerem je orisala razliko med boljševiškim in anarhističnim komunizmom. Ta njen spis je Hearst pograbil za svojo propagando proti ruskim komunistom. Kaj je Hearst naredil? Ponatisnil je le ono poglavje, v katerem Goldmannova opisuje in kritizira boljševiške razmere v Rusiji, vse ostalo je pa enostavno — izpustil. Prav nič ga ni bilo sram, du je na ta način, demagoški, izrabil in potvoril delo razvpite anarhiatke, katero je hotel nekoč spraviti na električni stol! To je le ponoven dokaz, ki kaže, česa in kako se poslužujejo ameriški burbonci, največji re-akcionarji, v svojih fašističnih kampanjah. Kritiku sovjetskega sistema in boljševiške politike je potrebna, kajti ni vse zlato, kar ae sveti v Rusiji. Sovjetska Rusija je kontni še embrio ali zarodek tega, kar pride, če ostane nemoteno v svojem razvoju; danes je še v procesu vrenja in prelivanja. Stranka, ki vrši diktaturo v Kosili, se sicer imenuje komunistična, ampak taktično ni tamkaj se najmanjšega duha ne sluha o kakem komunizmu in še manj o kakem socializmu. V resnici je holjšcviško rkuprrinu utiranje v Rusiji velika nesreča zu socialistično gibanje v vseh ostalih deželah, ker reakcionarii a la Hearst izrabljajo napake holj-ševlkov iu kažejo nanje kot na."dovršeni socializmi" ter hofejo s tem diskreditirati prave socialistične ideje. Toda mi vidimo veliko razliko med stvarno in pošteno kiitiko, ki gre za tein, da se Rupijtt čim prej mu hi svoje grobe diktature in krene na |H»t prave demokracije iu ats*iulizma—in pa med dt-mago^ko kritiko, katera na vse pretege lah? in zavija i namenom, tla ubije ne sarno komunistično, t »nt več tudi socialistično in vsako drugo radikalno gibanje v trj deželi. Teh btir-bonskih "kritikov" ne briga Rusija in še ntanj Jih briga, kako Jtivita ru»ki delavec in kmet. Ruski delavec m jkmut sta gladovala III trpela 1**1 carjj veliko Im»Ij kakor gladujeta iti trpita dane*. t..«i« nihče v Ameriki razen onih, ki so sinipatizirab s takratnimi'ruskimi*-revolucionarji m proteatiral zaradi trga; nihče se ni zmenil in tuske reveže. I udi danes im« nihče ne zmeni v liurbonskih in polfašističmh krogih. Tudi Amerika je danes polna revetov, u kdo med burltoncl se zmeni zanje 7 Knk o revščini v Rusiji jr preraču-njrna hittavščina, katere namen je, da burbonska svojat ubije \sako |»oStetto iu potrebno gibanje v Ameriki t* trajno taiptavo krize in revščine v Ameriki. Niti malo jim tU do tega. da bi izboljšali razmere v Rusiji in |Nirnagali ruski mu delavcu do prave demokracije. Se v peti ni mlatijo i m lo! Kar hočejo, j«- t*ror iu strah, 'd* ameriško delavstvo ostane vrčen predmet najpotiiejsega iikoriit anja Ameriško delav-stvo mora biti ale|H. in gluho za ves svet. samo na njih mora gledati! Zanimive beležk« ^ Veati iz vzhodnega Ohla Bridgeport, O. — Dne 18 maja smo se odpeljali v bližnjo naselbino Maynard, kjer smo za društvo št. 275 SNPJ uprizorili tri enodejanke — Hans Von Smash, Listen, Louis in Luka in Jaka. Poročano je ie bilo, da to društvo že 12 let ni imelo nobene priredbe, vsled česar jim je bilo precej težko. Dvorana, kjer se je ta zabava vršila, nima preveč pripravnega odra za igre, toda smo naredili, kar je bilo v naši moči. Ce bi ftil oder bolj prikladen, bi bilo gotovo še bolje. Tudi bar ni bil preveč pripraven. Dvorana pa je bila polna, ker so prišli na priredbo • rojaki iz Glencoe, Neffsa, Ramseyja in Bridgeporta. Upam, da smo Maynardčane zadovoljili. Nazaj grede smo se ustavili pri so-bratu Joseph u Škofu na Barto-nu, kjer sta njegova sinova igrala na harmoniko, mi smo se seveda pa vrtil i. Domov smo prišli v zgodnjih jutranjih u-rah v nedeljo. Kot vidim iz poročil, so že! skoraj vse federacije 8NPJ pri- rojak, delavec: to te čaka, ako ne boš imel korajže in si sam pomagal ter si priboril, kar ti po vaej pravici pripada. Prav aedaj, ko pišem ta do-pia, aem prejela veat, da je u-mrja mlada žena Angela 2agar. Kar verjeti ne moram, da more biti usoda tako kruta in vzeti življenje tako korajžni in živ-Ijerrjapolni ženi kakor je bila ona. Kjerkoli si jo srečal, se ti je tako veselo nasmejala kakor bi bil ves avet njen. In sedaj leži bleda, nema na mrtvaškem odru — ne sliši bolestnega joka svojih otrok in moža, ki je izgubil najdražji zaklad na svetu. Kot članica društva Triglav Št. 48 SNPJ naj h koncu povabim vae na naš piknik, ki bo v prijaznem gozdiču na Mohar-jevi farmi dne 21. junija. Bomo že skrbeli, da bo dovolj zabave. Antonia Može. O dogodkih aa antracite Nantleoke, Vi. — Da se zopet oglasim v Prosveti, me je do tega privedla vest, katero sem či-tal v tem listu z dne 16. maja na prvi strani. Poročilo je datirano iz Wi}kes Barra in pravi, da je bilo 15. maja v bitki med rudarji in državno policijo obstreljenih pet /pež, Id drugih pa lahko poškodovanih^ Resnica je, da je bilo pet moških obstreljenih in nad 60 ra-njenihi. Med ranjenimii je'bilo tudi 25 državnih kozakov, od ka~ terih j« bilo devet odpeljanih v bolnišnico in sicer trije v zelo Angela Žagar je umrla v tuT^.ewlem položaju. To pomeni, da kajšnji bolnišnici 16. maja za ^ bili trije kozaki zelo težko ra-ponesrečeno operacijo. 8tara je nj€n| jn tepeni od rudarskih pi- bila 36 let in doma iz Krvave peči, fara Rop pri Velikih iJz-ščah. V Ameriko je prišla pred 14 leti. Tu zapušča moža Antona, dva sinčka in dva brata, Matijeta in Jožeta Usnika. Družini in bratoma najglobokeje sožalje! Da no bom pisala samo žalostnih novic, naj omenim, ka- stopile v Prosvetno matico. Isto ko prstno smo se imeli na ple-je storilo tudi več društev. Ta-.H.U' kl Je dramsko ko je prav. društvo Slovenija na velikonoč- Dne 14. maja je v tukajšnji no nedeljo. To je bil dan, ki ne češki dvorani govoril češki kon- depa pozabljen. Program je zul in predvajal slike o lanski ,bl1 dobr? lz™Ja"' delavski olimpiadi v Pragi. Le- T*«11 na aplavdiranje občin-po je bilo videti nastope velike'«tva ponavljat skoraj vse točke, množine delavskih športnikov ^ta so v žm sliki preds a-- 15,000 delavskih sokolov inv,Ijl " ovensko-ameriako zastalo,000 delavskih sokolic. Nič nIu"t0P,h V^0" se niso brigali, ko so telovadili v (1»vmh Ples,h- B,h 80 tttko d°- dežju in poklekovali v blato. Koncem aprila sta v tukajšnji srednji šoli naredili časten izpit v tipkanju Margaret Snoy in Vera Hribernik, obe hčerki slovenskih staršev. Dobili sta prvo i p drugo nagrado, miss Snoy zlat znak kot prvo nagrado in miss Hribernik srebrn znak kot drugo nagrado. Kar se tiče dela v premogovnikih, se je zadnje čase za spoznanje izboljšalo. Menda vsled tega, kor zna po 16. junijem priti do generalne stavke na polju mehkega premoga. 28. maja je tukajšnje časopisje prineslo veat o splošni stavki na prvi strani, ker je prišlo do preloma med zastopniki rudarjev in operatorjev. Za tuka)lje ru- bro izučeni kakor bi jih plesali že leta. Dvanajstletni John Spetič je pokazal svoj talent z igranjem starih komadov na harmoniko. Krasni so bili tudi prizori v gostilni in pa sekanje ketov. Ni pa resnica kot Prosveta poroča, da sta dobila dva moža teike poškodbe in najbrž pod-ležeta. Ta je bosa. Tisti, ki ao dobili težke poškodbe, so državni kozaki. Naj omenim, da so se pred dvema tednoma organizirali tukajšnji trgovci z namenom, da pomagajo rudarski stavki do zmage. Takoj na prvi seji je pristopilo 86 različnih trgovcev. Na drugi seji en teden pozneje ao izvolili odbor, da gre v Har-risburg do governer j a in z njim konferira radi naše stavke. Kaj so dosegli, mi ni znano, ker*po povratku in do danes, ko to pišem, še niao imoli svoje seje. Na 21. maja je v Wilkes Barre prišla iz Nevv Yorka komisija A-merican Civil Liberties unije, na katero se je bil obrnil Thomas Maloney, predsednik nove rudarske unije, da preišče brutalno nastopanje državne policije proti stavkarjenu Robert Miner, bi v ki urednik komunističnega liata, ki je bil ugrabljen v Gallupu, N. M. taki podli, naš kredit v trgovinah, je bil ustavljen pa že po dveh tednih stavke. Pričeli smo stikati za regradom, ki se pa nikakor ni hotel prikazati, ker je bilo še premrzlo. Obrnili smo se na re-lifni odbor in tam vložili prošnjo za podporo. Ali vzelo je tri do štiri tedne, predno smo kaj dobili. In ko smo dobili relif ne čeke, ki se ravnajo po velikosti družine in po starosti otrok, smo i-meli dovolj pogovorov, kako se bomo preživljali. Samci dobivajo po dva dolarja na teden in dodatno še 50c za obleko. Pri nas je na primer šest oseb v družini in prejmemo $6.50 na teden. Za hrano pride $1.08 na osebo na teden — pa živi kakor hočel. Zraven dobimo še tri dolarje za obleko in obutev. Od časa do časa nam dajo še kakšen priboljšek; enkrat smo na primer dobili nekoliko krompirja, drugič so nam dah relifnega mesa, ki je tako apetitno, da bi se niti psi ne atepli zanj. Takšen je relif v okraju Luzerne in tako naše življenje. Michael Ferfin (447). pirhov na vasi - fantje in de- „ biH y komUiJi H. Ab- kleta, možje in žene v krasnih T - .... Se o pogrebih Detroit, Mich. — Večkrat či tam v Prosveti dobre nasvete i IBIIPM^ , _ strani urednika in nekaterih do-ZasJišanje je vod.i Arthur Gar- ( piwiikov> kako »e izogniti izkori-field Hays iz Nevv Yorka. Poleg ščftnju v 8iu5aju smrti. Res ni slovenakih narodnih nošah. Tudi o petju se je občinstvo pohvalno izrazilo. Vse točke za umetne plese je spremljala na klavir 16-letna Mary Platnar. Vsa čast članom dramskega društva Slovenija za njih neumorno delovanje. Miss Mary Platnar je ena najboljših piani-stinj. Sedaj je izvršila srednjo šolo z odliko (bila je <4valedic-torian" ali govornica za izpit-nike), kar je častno za njo in v darje, ki že 16 mesecev nUo sko- lHmog staršem. Ona je članica rams, profesor sociologije na pennsyWan»ki univerzi; Jesse H. Holmes, profeaor religije in filozofije na Svvarthmore kolegiju; Roger Baldvvin iz New Yorka, direktor ACLU; dr. Paul S. Heath in odvetnik J. R. MoCor-mick ia Scrantona. Zaslišanje je trajalo osem ur. Poleg Maloneyja je prišlo pred preiskovalce še 150 oseb, ki so vse imele pritožbe proti državnim koaakom. Neki rudar je bil tako hudo pretepen od državne policije, da mu je bila roka dva ro nič delali, je to slaba vest. Upajmo, da pride do nove pogodbe pred 16. junijem. Vaa društva in klubi Prosvetne matico v tem okrožju naj vzamejo na znanje vest, da se bo prihodnja konferenca, ki bo združena s piknikom in proslavo 30 letnica Proletarca, vršila 23. junija in ne 30. junija kakor je bilo prvotno določeno. V pro-gruntu ne Ih> nobene spremem-lie. Vzrok za to premestitev je, ker je bil pikniški prostor že prej oddan društvu Kagle in nam ni drugega kazalo kakor spremeniti datum na 23. junija. Opozarja ae vaa društvai in klube, da to upoštevajo ln delujejo, da bo proMlaiva čim večja. Program bomo poant-je objavili, omenim |>a naj, da bomo aku-šali dobiti slovenskega govornika. Torej ne prezrite tega naznanila. JoMeph Snov (13). SNPJ kakor tudi vsa Platnar-1 krat zlomljena. Nekega stavkar- jeva družina. Slovenska godba je igrala ta ja so ugrabili in odvedli v svoje barake, kjer so ga tako pretepli, ko lepo, da smo vsi pozabili iti dH .J® b.,,JPatelm ^ l bo}]n1iš" domov in bi najraje kar naprej'nici: Ti divjaki so tako brutalno plesali do belega dne. postopaji z mirnim ljudstvom, k. ... , , , .. se ni moglo nikamor obrniti po V imenu dramskega društva pravlce( ki,r vsa maAina dejuje Slovenija se zahvalim vsem u- l00% ppoti čianwm nove unije. deležencem, ki ste nam poma- Naj Ae Dekoliko (nT1Pnim> ka_ gah do tako lepega uspeha. Ka- ko ^ javljamo v tej štirime-dar prilika nanese, vam poset 8tavki> Prvi mi,,ec nam ^ vrnemo. 1 udi mamici Zalar- A|0 precudi imajo kapitaliati Ae tdaj dovolj, da Jih po* t a vi Jo na naša meata. rta-, pa vržejo na cesto. Vidiš r*4a*a»a4 ha«m Ihe iHtlulhenki. ki ala bili odpuMeni zaradi unljakih aktiv-ntmU. piketlrata uredništvo m ije "Američan Hgrcurv." prijetno govoriti o smrti, ko je človek zdrav in trden, vendar bi se moral vsak zavedati, da bo u-mrl prej ali slej, reven ali bogat in brez ozira na leta. Zato bi se morale odraščene osebe odločiti In določiti, kaj naj »e zgodi njih trupli v slučaju smrti, kar bi prihranilo prerekanje in izkoriščanje svojcev.. To bi morali storiti, dokler ao zdravi in trdni. Ko poseže smrt v družino in iz trga iz nje ljubljeno osebo, je udarec tako hud, da ve le tisti, katerega je kaj takega doletelo. In nič čudnega ni, ako prizadeti izgube glavo. Ako je pa vse prej določeno, se kaj takega ne zgodi. Pomniti je treba, da vse dragocenosti ne prinesejo nazaj ljubljene osebe in da človek po smrti ne potrebuje ničesar. Se nekaj besed o pogrebih. Najlepše so pokopani rojaki, ki so zavarovani pri podpornih dm štvih. Te spremijo na pokoeli-šče in pokopljejo njihovi sotrpini, ki razumejo trnjevo pot. Od pokojnika se poslove v lepih besedah, ki so obenem tudi v tolažbo i ostalim. « Cerkveni pogrebi »o le biznis, naravnost rečeno škandal. Jaz se samo čudim, ker imajo nekateri tako zastrupljene možgane, da sploh misliti niso sposobni. Napravijo tako, kakor duhovnik reče. Naj navedem siučaj, ki se je dogodil nedavno v Detroitu. Mlada zakonca sta izgubila edinega sina. Pokopala sta ga cerkveno. Sorodniki in prijatelji ao poklonili mnogo cvetlic. Ko prinesejo pokojniku k odprtemu grobu, pravi duhovnik: "Rože, vse okrog rože. ki nič ne pomagajo. Otrok je bil star 12 let in je gotovo imel kakšen greh. Pomagati mu morejo edino maše in molitve." Kajne, to je bila lepa tolažba za starše, ko je duhovnik obkladal njihovega sina z grohi, in to samo zato, ker so prijatelji dali za rože namesto za maše. Vsak ve da roie ne morejo obudroč V naših časih so vse zablode mogoče in I ta, ki gleda na zadeve zdravja in zdravljea političnega in "rasnega" vidika spada pov, v okvir našega časa. Tudi bi ne bilo nič ( nega, če bi imelo gibanje za seboj v resnic milijonov pripadnikov, kakor trdijo njegovi ditelji. Množice so bile pač v vseh časih nt* šene za mistiko, mistifikacije in sektaštva srednjem veku so se navduševale za gibi bičarjev in skakačev, v novem veku jih ut« pridobiti pač tudi kakšna demagogija 11 skimi medicinami. Toda značilno je, da u nova nemška medicinska sekta |x>dporo ofi nih krogov in da bo n. pr. glavni govornik njenem norimberškem kongresu vodja zdi niške državne organizacije v Nemčiji dr. VI ner. To se pravi, da hočejo odločilni krogi I svobodno znanoet in ne samo množice pria na pot sektaštva in jalovega politiziranja. K 'šen uspeh bo to imelo na nemško znanost se je nekoč ponašala, da prvači vsej znw na svetu, si lahko mislimo. Skrivnosti veaoljstva Svetloba je ena sama vrsta žarenja, s ki rim »e izraža snov. Druga vrsta bi bili genovi žarki, ultravioletni žarki in bret valovi, ki jih oko ne vidi. Iz žarenja spoznamo vse, vesoljno«t in njo stran veaoljstva. Astronomi »o i m njem žarenja uganili mnoge skrivnosti zve V notranjost zemlje nismo še nikoli takoj boko prodrli kakor v notranjost zvezd, višja temperatura na zemlji je okrog 30001 pinj, toda površina sonca ima temperaturo f stopinj. Komur bi se to videlo malo, naj; sli, da je to temperatura vsega sončnega I vršja, v notranjosti sonca in drugih zvdj vladajo temperature 40 milijonov stopinj i' več. Pri takšni nepojmljivi toploti s« mori I snov razčleniti in spremeniti v žarenje. Marsikatere zvezde so tako velike, da « I hove velikosti ne moremo niti predativilj je n. pr. zvezda, ki bi zavzela vso raz ravnine, v kateri se vrti zemlja okoli Nebesna fizika je kaj zanimiva stvar in j«J veka vedno zanimala, ker «0 r;i/.m< r< v vrf stvu tako izredne. A vendar sledijo tudi m istim i zakonom kakor naše premičnic*, "H stoje iz istih atomov. V bistvu v j družijo isti protoni in isti elektroni zemlji. Vse, kar vidimo, je ista snov, ki iz pozitivnih in negativnih električnih n» Prav zu prav je vsa lepota, smiselnost, W raznolikost in zamotanost sveta »estavIT zelo preprostih sredstev. Toda izven materialnega svets j« sar še nismo tako doumeli. To je svet iM in duha. Kje se porajata življenje in duh. t^ ne pove nobena fizika. Znani angM' prof. Oliver Lodge. misli, da m redivo duše. temveč eter svetovnega pn Ko življenje izginja, ostavlja snov eter. Zdi se, da je Življenje v fiiičnem P* velika in redka izjema. Se danes n« » -ga je kaj na drugih nebesnih telesi* ' Ije. Mogoče je. toda dokaza za te "i™ d jav življenja zahteva pač prav Ičin v materialnem svetu. Vrednost devistva Neka mladoletna Parižanka mladega moža in ko je šlo nI bila izgubila *amo L zahteval odškodnino. S«' pP^",r n razprave, je stari met umrl. £^ drugega častilca in *e je i t »lede izgubljene zadeve »srm ^^^ mnogo pomislekov, a vendar Jf ^ {I bo proti prvemu zaročencu in ^ ^ frankov odškodnine. Prvi " ^ da se bo gladko izmaia!. ui navzlic vaemu d<»b»lo moia ^ ^ reklo, da Je škodo vendarie §vT Mm frankov ni pretirana cena w jih be mer a i plačati Vesti iz M asa glasov za vla-j%00 glasov za w' (HVHCUO . »bstinenca pri volitvah. N, Hrvaškem povečini an-Zjrtličfvci.—V Sloveniji ae JjJ polovica volivcev m od-ivaja volitvam__ Ljubljana, 6. maja 1935. Včeraj so se po vsej državi a? volitve narodnih poslanca beograjsko skupščino, mnoge okraje niti danes še znani rezultati. Tako n. 'je znan rezultat za mesto jubljana in za vso Slovenijo danes dopoldne, medtem ko volitvah v Zagrebu ne najde-v nobenem listu niti besede, j pa smejo priobčevati le u-na poročila o volitvah, ne pa jih poizvedb. Veliko večino je dobila seve-vlada, lista vladnega pred-laika Jevtiča, kar je bilo si- ■no vnaprej. Vendar pa je s steni v globino. Padel je kakih 20 metrov ter se nato še kotalil nekaj metrov, spet strmoglavil Čez strmino in se po pesku plu-žil še kakih 20 metrov. Razen njegovih dveh prijateljev so bi- (Iiviraa poreiils U Jugoslavije.; _______________ Pa tudi tu je bila volivna ude- U IM» ^u Turnca še štirje drugi iežba majhna, niti polovica vo- mladl Eden nJih « livcev ni prišla na volišče. ieApU?,tU kar na vrvi v tf,obino Največ za Jevtičev uspeh v k ^vrtt»Jg J« * P" Sloveniji je storil dobrega pač klerikalni voditelj dr. Korošec, ki ae ni maral zvezali z Mačkom PKOBVETA IZ PRIMOR J A zavesti. Nato so prihiteli še ■ drugi. Videli so, da je Dovič a««™«. SreCnej hiirU1anrn dH im* na skupno listo ter se je volitev ?? -aMjbri? *lomlJeno v stegnu, mso pa domnevali, da so po- abstiniral. Na Hrvaškem je v veični o-krajev zmagala opozicijska lista, dasi je bilo tudi tamkaj o-paziti abstinenco. škodbe smrtnonevarne. Iz Ljubljane poklicani reševalni avto ga je uaglo prepeljal v bolnišnico, kjer je bil pri zavesti še ne- Največja udeležba volitev je JV ae mu Je bila v Južni Srbiji! |cel° b,e.stl 1,1 okro« P°] *dmih • zvečer je umrl. Dobil je hude Zvečer so doapela poročila 0,n^anjf Pfk«dbe- ki Jim Je volitvah na Hrvaškem in tudi za V P<>moč je bila Zagreb poročajo. V Zagrebu je .. volivnih umravičencev blizu 67,-'u !f0Pa ga bodo na Ježici' 000, volitev se je udeležilo ne-'kjer Ža,ujej0 za njIm muti vdo" va in tri sestre. goz kaj nad 39,000 volivcev. Vlada je dobila 9,600 glasov, opozici- Uanor škofovega nečaka, ja — Maček pa 29,500 glasov !| darja Krištofa Ostali dve listi sta dobili sku-j Zgodaj zjutraj v nedeljo 5. paj blizu 140 glasov. Zagreb maja je bil ustreljen v gozdu voli dva poslanca in bosta torej nad Lučami gozdar škofijskega "7 * /.ii* ki «<» ip oba P08*1111«* radičevca. V okra- veleposestva, komaj 28 let stari i„a tudi <>|K»zicija ki se je ju Zafirreb_okolica je dobilft y,a_ Emi, KritU()f y ^^ ^ mi)a na l^to dr. Mačka. Saj da . ura no P^namh okrog V enakem razmerju so JHO glasov, medtem to ima gJagov. ^ y J idna hsta okrog 1,600,000 hrvaških ^^ Bov. Ostali dve listi sta do-gkupno okrog 60,000 glasov »j sta ti dve listi brez pomena ne bosta niti nosilca teh list v skupščino. -Skupščina torej sestavljena1 iz velike ine poslancev z Jevtičeve li-drugo pa bodo dobili kaniti z Mačkove liste, torej zamiki meščanske opozicije iz in Hrvaškega. Enega ilca pa je dobil Maček tudi oveniji in sicer dr. Dobovi-okraju Šmarje pri Jelšah, igače pa je dobil izredno igo glasov Maček v petih mkih okrajih. Skiveniji je .bila udeležba lev tako slaba, kakor men-pri nobenih dosedanjih voli. Od 308,521 volilcev je o volit le 148,521 volilcev, niti polovica volicev. To vsem zaradi tega, ker se kalci niso združili ne z kovo opozicijo ne z vladno Proglasili in agitirali so :inenco. Prav tako je na ab-lenco vplivalo to, da je bila » h. dr. Topalovica razve-P», kajti mnogo kmetov leiavcev ni šlo volit prav za-' tega, ker ni bilo nobene v»ke liste. Celo v takih *kih krajih, kjer je bilo so-'«tov kaj malo ali nič, pra-kmetje, da bf bili šli na vo-če bi ne bila razveljavlje-delavska lista. Kazen teh rokov je še, nekaj vpli-kolikortoliko: ljudje okrog 'a " J^vtieevi nasprotni-»n«« hoteli prav nič agiti-2,1llst'». agitirali so le za f.rc ;SV°J« Prijatelje, ki so Parali na Jevtičevi listi. I« so agitirali absti- Po uradnem poročilu je pričakovati, da bo imela vlada o-krog 1,600,000 glasov, Mačkova lista pa okrog 900,000! Ker so volitve javne, so državni uradniki in nameščenci volili skoraj vsi Jevtičevo listo, nekateri pa so se abstinirali. Mala volilna udeležba — nad 1,300,000 volivr cev se volitev ni udeležilo — kaže, da je bilo volivno zanimanje v državi res zelo majhno in se v nekaterih pokrajinah ni udeležilo volitev niti 50%. Razmerje med glasovi, oddanimi za vlado, in glasovi, oddanimi za opozicijo, pa je tako resno, da so sedanje volitve gotovo pokazale, da bo prišlo do kakršnihkoli pre-grupacij in dejanj. NOVA SMRTNA 2 R T E V TURNCA POD ŠMARNO GORO Na Trncu ae je Hmrtno ponesrečil knjigovedki vajenec Mirko Dovič iz Male vaai pri Ježici tra' ira« f i " Jt' Je bila Li v «l«veniji ta- «'». kakor nikoli doslej. So komaj ena a jezila volitev. Tako * U Kr;u" <»«'.; ). Rudar-' /Ji tria,veljaki spadajo '**kl m litijski 1 * teh dveh *lje d Pod z a p a d n i m pobočjem Šmarne gore oz. Grmade je stož-časta, le s plezanjem dostopna pečina, ki se imenuje Turne. Tu sem se hodijo planinci vadit v plezanju. A ta nevarna pečina je zahtevala tudi že mnogo žrtev, mnogo ranjencev in tudi več mrtvih. Tu na tem Turncu se je med drugimi tudi smrtno ponesrečil pred leti eden najboljših plezalcev in planincev De Reggi, ki je preplezal toliko visokih sten, a našel smrt na tej pečini blizu Ljubljane. Tu na Trncu se Je v nedeljo 5. maja spet nekdo ponesrečil tako hudo, da je zvečer v bolnišnici podlegel. Bil je to 19 letni knjigoveški vajenec Mirko Dovič, doma iz Male vasi pri Ježici, zaposlen v Ljubljani. Zmenil se je z dvema prijateljema, da gredo v Šmarno goro ter Turne. Ona dva sta bila le pre-j določil cej vešča plezalca, Dovič pa šc dediča ni nikoli plezal. Popoldne krog treh so začeli plezati je odšel od doma s puško. Sel je v Planinco nad divjega petelina. Zjutraj zgodaj pa so počili nad Planinco štirje streli. Ko sta uslužbenca s Planinškove kmetije pohitela v gozd, sta našla Krištofa mrtvega na tleh, za drevesom nekaj korakov vstran pa sta opuzila maskira-nega morilca s puško v roki. Ko sta Planinškova hotela stopiti proti morilcu, je ta dvignil puško in grozil, da bo streljal. Planinškova sta odšla v Luče ter obvestila orožnike. Ti so pohiteli v gozd ter našli Krištofa mrtvega. Za storilcem, ki je bil najbrže kak divji love?, ni sledu. Orožniki vodijo preiskavo in so aretirali že več osumljencev, ki jih zaslišujejo. Upati je, da bodo kmalu izsledili napadalca. Pokojni Krištof zapušča mlado vdovo z dvema otročičema. Bil je nečak ljubljanskega škofa Rozmana, ki se je sam odpeljal v Luče. Napadi divjih lovcev na gozdarje in lovske čuvaje so zelo pogosti v lovskih revirjih veleposestnikov. Tako je bilo že več napadov zadnje mesece v lovskem revirju barona Borna nad Tržičem, kjer je bil neki lovski čuvaj tudi ustreljen. Zdaj je bil spet ustreljen gozdar škofijskega veleposestva, ki ima mnogo gozdov v zgornji Savinjski dolini. V take velike revirje zahajajo kaj radi divji lovci, ki se po navadi maakirajo, da bi jih lovski čuvaji, če jih srečajo, ne spoznali. Ker jih lovski čuvaji in gozdarji preganjajo, pride do podobnih napadov in ubojev. llniverza odklonila darilo. — Lani novembra je umrl v Me ranu, Italija, profesor Schmo-ranzer, ki je bil po rodu iz Škofje Loke. Bil je botanik in njegovo življenjsko delo Je bilo preiskovanje gob. Ko je čutil, nedeljo pod I da ae mu bliia suni, m j«- spotn-splezejo na j nil svoje domovine in v oporoki •"'PJ** ljubljansko univerzo za njegove velike zbirke Turne. Prijatelja Skerlj in Za- »kraj. Ude-okrajih nam da rudarsko , . . ' r" .... •ker dravec sta plezala srečno na- w.gor in kmalu prišla na vrh. Dovič je plezal za njim. Nenadoma ni» mogel dobiti oprijema, da bi se vzpenjal dalje, pa je o- gob, ki obsega nad 4000 prepa- nu ratov, in znanstveno knjižnico. liki 'I ftA'l Tt ■ «k> na vr 'Mevičeve linte. V o-■Jv Vplivnih upravi-/W0, volitev pa zo v"1,/!l" k* torej le ' 'na je voliv-10,790, volitev ilo h. 4121 vo-V obeh o-J volit pred-ilnikov, državni nameščenci J'na »ta ae-vladne lixte. " dobila opo- lv Kancev '' )♦ ude It «orej ■ M' to 'KI. (tn* I/., Toda ljubljanska univerza je bila informirana, da mora plačati za prevoz okrog 3000 lir. Ker pa univerza nimu mnoge denarja, je zdaj odklonila voli-"o, za katero ae zelo zanima du- na nasvet prijateljev sklenil, da najski prirodoslovni muzej. Kaše vrne. Tcnla tudi z nogami ni ko l>o stvar dalje i»otekla ni našel o|>ore in strmoglavil je ob I znano. Znani fašistični prvak klofuta naše fante zaradi aloven-akega petja Trst, 27. aprila—Kakor smo že pisali, je bilo v zadnjem času mnogo naših fantov vpoklicanih k vojakom in bodo morali iti v italijanske kolonije Somalijo in Eritrejo. Kljub žalostnemu dejstvu, so se odpravljali z doma s tradicionalnim petjem na ustih a s prikrito ialoatjo v srcih. Tako se je na triaški postaji dne 9. t m. zjutraj nabralo precej naših fantov, ki ao za slovo prepevali slovenske pesmi. V iatem času se je nahajal na postaji tudi znani fašistični prvak dr. adv. Gefter-VVojidrich, kateremu vsekakor ni bilo po godu slovensko petje. Pristopil je k nekemu fantu in ga dejansko napadel ter gu oklofutal z vso brezobra-ziruostjo. Tudi neka zagrizena Italijanka je dala duška s tem. da je vpila, da W mogli fašisti zopet začeti tepati z manganeli in dajati ricinovo olje, kakor so to delali v prejšnjih letih. Večina pa se je zgražala nad početjem enega glavnih fašističnih voditeljev. Nad tiaoč izvršb v ajdovskem okraju Gorica, 15. aprila 1935—Kakšen je gospodarski položaj v Vipavski dolini nam kaže položaj enega bivših industrijskih centrov, kjer je pred vojno in hitro po vojni cvetela trgovina, obrt in se je tudi 2e pričela razvijati industrija. Kakor poročajo je bilo v kratkem Času nekaj mesecev izvršenih nad tisoč izvršb. Ves "promet" se tako vrši danes le okoli davčne uprave oziroma davčne izterjevalnice. Mladeniči na poti v A besi ni jo ne puntajo Trst, aprila 1935.—"GiusUzia e Liberta," ki izhaja v Parizu, je prinesla kratko vest, da se je oddelek vojaštva v Pistoji, ki je bil numenjen a prihodnjo odpravo v italijanske kolonije vzhodne Afrike, nenadoma uprl. Vojaki so baje pretepli svoje častnike. Oblasti so hitro podvzule vse korake, da so upor zadušile že v kali in nočejo izdati o teh dogodkih nikakih obvestil, ker hočejo držati vso zadevo v tajnosti. Kljub temu pa se je ta vest hitro razširila po mestu. Voditelji upora so bili takoj aretirani in zaprti ter poslani z drugimi v Afriko. Pravijo, da so tudi vojaki po drugih kasarnah zelo nedisciplinirani. Nova karablnjeraka kaaarna na Zelinju Gorica, aprila 1935.—Iz Cerknega poročajo, da okrog Zelinja še vedno pripravljajo nove utrdbe in druge vojne nuprave. V zadnjem času pa so začeli z zidanjem nove knrabinjerske kasarne, kajti v okolici je že toliko vojnih naprav in vojnega mate-rijala, kl potrebuje čim daljo več praznikov in stražnikov. Ka-rablnjerji pa, ki straži jo vse te naprave, nimajo v bližini primernega stanovanja, zato so pričeli z gradnjo novega |h>- lili Li A i - K*«l»r»l»U riotuna. pustil dva proS^ V * IUm upr,Ior,H ve,,k* dtmonalraclje, ker Je šolski odbor od- Unijski konflikt pred delavskim odborom Unija voznikov obtožena kršenja točke 7a Washington. — (FP) — Spor med unijo voznikov in unijo pi-vovarniških delavcev je dosegel tudi zvezni delavski odbor, ki ima s tem priliko pobližjo ' seznaniti se o bankrotirunosti biz-niškega unlonlzma kakor gu prakticira unija voznikov pod Tobinovim vodstvom. Pivovarniška industrijsku u-nija je tirala unijo voznikov pred ta trlbunal pod obtožbo kršenja delavske točko 7a industrijskega zakonu. Stvar bi no bila toliko rčsna, ako bi v tem slučaju ne bil postavljen nu tehnico princip industrijskega unionizma, proti kutefebiu so agresivno nastopile stArokopIt-ne poklicne unije, ki se skušajo okoristiti na račun industrijskih unij, - Kršitev točke 7u je bila v tem, du je uniju voznikov pridobila na svojo stran tri pivovarne v Portlandu, Ore., in Vancouverju, VVush., ter skušala forsirati voznike na prestop iz pivovarnlške unijo v svojo poklicno unijo. Vozniki so se temu uprli, nakar Je unija voznikov sklenila pogodbo z omenjenimi tremi pivovarnami brez vednosti in proti volji voznikov. Za poklicno unfjo so šle v ogenj |>o kostanj s tem, da so nato izprle voznike, ker niso marali prestopiti iz ene v Bolj resen kot ajior med ru darji je konflikt med tema dvema unijama, ker s splošnega in progresivnega delavskega vidiku tukaj ni glavno vprašanje, katera unij« ima več članov in večje dohodke, marveč bitka mod industrijskim in poklicnim unioiiizmom. Tajnik untje pivovarnlŠklh delavcev Joseph ObergfoJI sicer pravi, du je to "vpad nu člaii-stvo plvovarniike unije," katera ima industrijski čarter in Je v nekaj mesecih po prohibidji organizirala 98% delavcev v tej induatriji, Zduj Jo hočejo poklicne unije, ki domin i rajo fe-deracfjo, razkosati. Pri tem načelu vztrajajo tudi v drugih slučajih, kjer je v masnih industrijah prišlo do orguniziici- Obergfell je mnerrja, da se bo moralu Ameriška delavske federacija toliko reformirati in spremeniti sedanjo politiko, da bo načelno priznavala in sprejemala v avojo aredo pokljcne kakor industrijske uuije, kur lo s tem bo ustrezala Interesom ameriškega delavstva. Zanimivosti za vsakega Originalen zdravnik, — Moskovska univerza Je že v začetku 19. stok»tja slovela kot prvo vrsten znanstveni zavod. Med profesorji so bili nekateri originali, kakor jih jo najti samo med Rusi. Tako n. pr. profesor Hogoslovski na medicinski fakulteti. Bil je orjaške jioatave s prav tako močnim nosom, na katerega Je bil učenjak zelo ponosen. Bil Je vedno pijan, nihče ga ni nikdar videl treznega. Illinoiska relifna lista skrčena 180,000 "tizlerjev ključenih iz- Chicago. — Državna rvlifua komisija v Ulinoisu je začelu trebiti "čizlerjo" z relifne liste. Kukor poroča VVilfred Raynolds, tajnik komisije, bodo vrgli z liste najmanj 180,000 oseb, kl prejemajo podporo, ko bo čiščenje zaključeno. Po njegovem mnenju je toliko relifarjev v Ulinoisu, ki ne potrebujejo Javne podpore. Namen relifne komisije je, da v teku poletja skrči rellfno listo zgolj u« Mneuposljivee"r4o Je one, kl so prestari ali drugače nezmožni zu vsako fizično delo; računajo, da je v Ulinoisu najmanj 250,000 takih "neupo-sljlvcev" iu ml i no ti bhj< nje delavcev. /nano»t, je dejal, du zaničuje iz Uvideven sin Sin: "Saj si mi obljubil sto dolarjev, oče, če napravim malo maturo, kaj ne?" Oče: "Seveda sem ti obljubil! . In?" o#* * Nesrečni dan ' Mislite, da nesrečo prinese, če se človek na petek ožini?" "Ne vem, zakaj naj bi bil ravno petek izjema." pomenilo razkos/ Po mnenju voditeljev pivo varniških delavcev Je ta slučaj jasnu kršitev točke 7a, ker ur nI nič upoštevalo želje delavcev, oziromu se jih jc enostavno poteptalo. Na drugi strani pravijo predstavniki voznikov, da to ni nobena kršitev točke 7n, ampak zgolj notrunji unijski spor. istega mnenja je tudi predsednik Ameriške delavske federacija VVilliam Green, ki je prod delavskim odborom naatopil proti pivovarniški uniji. S tem ae je Green i>o*tavil direktno v sta-liše.e poklicnih unij iii proti industrijskemu unioniamu. . Velika uganka Je vprašanje, kaj bo napravil delavski odbor. To je prva sporna zadeva te vrste in |H>"toji dvom, če ima U tribunal pravico ukreputi o nji. Do neke meje je jsnlobiiu zadevi med L.MVVA in progresivno rudarsko unijo v Illiiioiau. Dasi ta stvar ni prišla pred delavski odbor, je bila administracija vseeno ua struni i^evviaove linije. : vsega srca in samega sebe je i menoval "žlvinozdravnlka za dvonožee". Profesor je imul kljub temu mnogo klljerrtele In zaslutil Je mnogo denarja. Nekoč je bil pozvan k bogatemu trgovcu Kromovu, ki Je trpoJ na sklepnem revmatlzmu. Profesor mu Je rekel, da more pri zastarelosti te bolezni pomagati Iv "medvedja kura". Ta je obsto> jala v tem, da so bolniku položili pod ukročenega medveda, ki nuj mu uravna kosti. Nu medicinski fakulteti so radi tega odredili disciplinsko postopanje proti profesorju. On se je pu Ui Kanadske petorhe stare eno leto Callander, Ont. — Dlonnove petorke so 28. maja izpolnile eno leto starosti. Kolikor je znano, je to dogodek, ki nima para v zgodovini človeštva. Vsi petor-čki, kolikor se jih je prej rodilo, so pomrli v eni uri po rojstvu, Da so kanadske petorčl-ce ostale žive in se razvile V zdravo In krepke deklice, se mo-rujo zahvaliti edino moderni zdravniški oskrbi, v kateri sv nahajajo od ure njih rojatva. Provinčnu vlada, ki ima petorke pod svojo kontrolo, je priredila sestricam in njih staršem primerno slavnoat ob prvi obletnici. n Bonuaouci se organizirajo v °klanih VVashington, D. C, — Voditelji gibanja zu izplaeanje boliusa v gotovini bivšim vojakom so obupati, da bi zmagali v seda- t k pe/, ,v!* M: ■Ue ft* > a v ("rmrm-"r udeležilo • li so ftddaii za Mačka J J< razlika v novome-pre-a udHežba J* dobila linti je L "pozicija "lasov pa "'a v okra-ladna njem kongresu in zdaj se prl-. - - | pravljajo z* veliko kampanjo v ko-le zagovarjal: Ce bi vi go- prihodnjem letu, ko bodo voli-spodje kolegi, videli pacienta, lvi, )(n d e.lnika in novega kon-potern a., ne bi bali zanj, tem več ^reaa. V iia.rtu Je tajna o orga- zu medveda." Pacient je res o zdravel in plačal profesorju velikanski honorar. —- Profeaor Je bil izvrsten diagnostik za različne bolezni. Tako Je, poklicati čaiju la/iiusa" k neki bogati materi, ugotovil, da se njen dojenček dere — ker je pijan! Mati je bila nad to diagnozo zelo razburjena, zlasti ko je videla, da Je profesor sam tako pijan, da se komaj drži na nogah, Vendar se je potrdilo, da je Imel pijani profesor nj« je prišlo do razdvoji t v«, Je podoJI-jAe vodno prav tako zamotan kakor k bil. Te dni Je diatriktni liizucija Veteranov, ki bo podobna Kukii/kskluvnu in ta organizacija Ijo terorizirala kandidate iu volilce v prijog izpJa- Gradhene unije se vedno v sporu Wiishliigt4»B. -- Spor v gradbenem depuiliiMiitu Ameriške delavske federacije, valed katc- rekel, da sta oba deparf prav. Otroka je narnref I a pijana dojilja ltu»kN čemur n in gledališč*. I sodnik J. C. Adkins odklonil iz-CMristilna cenzura Je budno dati irijunkcijo novim uradni* I>ažila na vae literarno aplae. Ta- kom departrnenta, s katerim so ko je v neki drami črtala prizor hoteli stare prisiliti na Izročitev o |sižaru goatijne. Zakaj? Cen- Wa#*Jn« m posfovnlh knjig o-! rovaiija. Vsa zlsuovanja mi pa najstrožje prepovedana. "H prizorom požara, ki je nstlai kot (HM*lisiica iiedovoJjMHega zls>ro-j vanja, bi mogli spraviti občin-prepuvi-daiM' misli • t - f.4ww.< Slik« kaže grupe avstrij«»ke fašistične armade, ko prisegajo z»e-tols# avojenu poveljniku knezu Htarhemberg«. Agitirajta sa ProavtUl «• trni* nm mm w latf »Ml IMUNA «r« IMSIiN Iti N*iium 91*1 « I TAT f ^ CMBUEBIZS&Z&'« P108VITA — Naš tatek pravi, da je vae to zavoljo slabe letine! 2e drugo leto ne rodi pri nas zemlja, vai ljudje so utrujeni . . . zato so kmetje Uko razjarjeni! . . . Kriče in se pretepajo po shodih ... Te dni, ko so Vasjukovu zaradi davčnih za-stankov prodajali, kako je tresnil župana po obrazu! Tu imaš davke, je dejal . . . Za vratmi so se oglasili težki koraki. Opiraje se z rokami ob mizo je mati vstala na noge .. . * Modrooki mužik je vstopil, in ne da bi snel kučmo, vprašal: — Kje je kovčeg? Lagodno ga je vzdignil, potresel in dejal: -.Prazen! . . . Malka, spremi tujko v mojo kočo. Odšel je, ne dabi se ozrl. — Ali prenočite tu? — je vprašalo dekle. — Da! Zaradi špic sem prišla . . . špice kupujem ... — Pri nas jih ne pleto. V Tinkovem jih ple-to, v Darjini... a pri nas ne! — je dejalo dekle. — Tja pojdem jutri . . . Plačavši čaj ji je atisnila tri kopejke in jo zelo razradoatila. Stopajoč z bosimi nogami po vlažni zemlji, je dejalo dekle na cesti: — Ali naj stečem v Darjino in naročim babam, da prineso špice sem? One pridejo, pa vam ni treba tja . . . Dvanajst vrst je ... _ — Ni treba, dragica moja! — Hladni zrak je osvežil mater in v njeni duši se je polagoma rodil nejasen sklep. Da bi ga pospešila, se je vztrajno vpraševala: — Kaj sedaj? ... Ali naj čisto odkrito in iskreno? ... Temno je bilo, vlažno in hladno. Medlo so se svetila okna koč z rdečkastim, nepremičnim svitom. V tišini Je dremotno tulila živina in so ae razlegali kratki kriki. Temna, potrta zamiš-Ijenost je zagrinjala selo ... — Sem! — Je dejalo dekletce. — Slabo prenočišče ste si izbrali . . . Siromašen kmet . ^ Otipala je duri, jih odprlu in veselo zaklicala v kočo: — Teta Tatjana! Popotnica Je tu . . . Pa Je odhitela. Iz teme je prlhitel njen glas: — Zbogom I... XVII. Mati se je ustavila nu pragu in zatisnivši oči z dlanjo se je ozirala naokolo. Koča je bila majhna in tesna, a čista — to je takoj sililo v oči. Izza peči je pogledala mlada ženska; molče se je sklonila. V kotu nu mizi je gorela svetilka. Gospodar je sedel za mizo, potrkaval s prsti po robu in strmel materi v obraz. — U bližje! . JX je dejal. — Tatjana, stopi, pa pokliči PMi^. . . Ampak brž! Zena je brzo odšla, ne da bi se ozrla na tujko. Mati je sedla na klop gos|>odarju nasproti in se ozirala naokolo — njenega kovčega ni bilo nikjer. Mučna tišina je napolnjevala kočo, le plameni svetilki je prasketal. Čemerno obličje knm« se je majalo v materinih očeh in zbujalo v njej mrko čuvstvo. — No, povejte kaj! . . . la* hitro . . . — A kje je moj kovčeg? —- je nenadoma vprašala mati glasno. Kmet je skomizgnil s pleč i in zamišljeno odgovoril : — Ne izgubi se, ne . . . Glas mu je upadel in je mrko nadaljeval: — Prej v navzočnosti dekleta sem nalašč dejal, da je prazen ... o ne, ni prazen! Nekaj težkega je v njem! — No? — je vprašala mati. — Kaj pa? Vstal Je, stopil k njej, se pripognll in tiho vprašal: — Ali poznate tega človeka? Mati je zatrepetala, a trdo odgovorila: — Poznam! Ta kratka besedica jo je razsvetila odznotraj in ji je vse razjaanila odzunaj. Olehčano je vzdihnila in sedla trše na klop . . . Mužik se je široko nasmehnil. Prikukavai sem ... ko ste mu dajali znamenje, a on vam . . . Vprašal sem ga na uho — znanka stoji na stopnicah, kaj? — In kaj je dejal on? je hitro vprašala mati. — On? Dejal je: mnogo nas je ... da! Mnogo, je dejal ... Vprašujoče je pogledal tujki v oči, se spet zasmejal in nadaljeval: — Človek velike sile! . . . Smel ... vse pove naravnost . . . Kijejo ga ... in vse mogoče . . . a on ostane pri svojem. Negotov in nemočan glas, njegov neizrazovit obraz in svetle, odkrite oči so pomirile mater. Nemir in bridkost je boijibolj izpodrivalo jedko, bodeče sočutje z Kibinom. S slučajno in bridko zlobo je vzkliknila potiho: — Razbojniki . . . praznoverci! Zaihtela je. Kmet je odšel od nje in mrko pokimal z glavo. — Torej sem le uganil, da so v kovčegu časopisi ... kaj? — Da! — je preprosto odgovorila mati oti-raje si solze. — Njemu sem jih prinesla. Kmet je namrščil obrvi, z roko si je podprl brado, ozrl se v stran in molčal. — Tudi do nas je dospelo časepisje ... in razne knjige .. . Vse to Je potrebno ... vse to je tako resnično! Sam le slabo berem, a prijatelja imam, ki zna bolje . . . Moja žena mi tudi čita . . . . Kmet je obstal, pomislil, potem pa vprašal: — Kaj napravite sedaj s tem . . . kovče-gom? T Mati ga je pogledala in dejala izzivajoče: — Vam ga pustim. Nič se ni začudil, nič ni ugovarjal, le ponovil Je: — Kam . . . Prikimal je z glavo, razčesal ai brado s prsti in sedel. Z neiprosno, uporno vztrajnostjo ji je spomin porival pred oči prizor Ribinovih muk, njegova podoba je gasila vse misli v njeni glavi, bol in užaljenost sta dušila vsa druga čuv-stva, ni se ji dalo misliti na kovčeg in na drugo. Is oči so ji lile solze, obraz bil mrk in glas ae ji ni tresel, ko je govorila gospodarju: — Človeka odirajo, davijo in ga pohodijo ... ti prokletl! — Sila! — je tiho odgovoril kmet. — A odkod jo jemljo? — je vzkliknila mati togotno. — Nam jo jemljo, vse je ljudstvu, vse je nam odvzeto! , . Dražil jo je kmet s svojim svetlim, a nerazumljivim obličjem. — Du-a! — je zamišljeno zategnil. Pozorno je poslušal, sklonil glavo k durim in dejal [Kitiho: — So že tu . , . Kdo? J — Naši ljudje . . . Vstopila je njegova žena, za njo je vstopil kmet s |H'gavim obrazom. Kučmo je zagnal v kot, hitro atopil h gospodarju in ga vprašal: — Kako je kaj? Ta je prikimal. — Štefan! — je dejala ženska pri peči. — Nemara bi tujka kaj jedla? (Dalja prihoda tli.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroti (Nadaljevanje.) Pri nočnem oziroma kon-t rak t nem delu so plačali več, seveda se je moralo pa tudi Imlj trdo delati. V omenjenem rudniku se je dalo zaslužiti pri kon-trakt nem delu deset do |>etnajst dolarjem na onem ur. Pri kon-trakt nem deju l/idi ni bilo nol>e-ne razlike 'med delavci, ker po-mattač je prejel (»olovično plačo, kar sta dva zaslužila. Pri omenjenem delu sva delala z Llnčanom mesec dni. Nato nama je pa delovodja povedal, dn sva gotova s tem In da bova dobila kontraktno delo ( Prvi dan sva zaslužila šestnajst dolarjev \huk. Pri tistem delu so več plačali, ker ji bilo treba po lestvici hoditi okoli tristo lestvi je btlo nnporno, ker s\a se plazila kakor matka in donttkrat v temi, kajti voda Je lila na naju in rama uga»nila svetilke. S tovarišem sva |MMlpi*nla pog«»d-bo, dn l>ova to delo opravljala |»et meaocev. Druftlta ne je za-\eznla. dn ne bo reducirala pln-če niti naju odalovlln, čeprav bi laaluiila pet d vari dolarjev na dan. Ako bi ae izneverila jajčnih!, bi lahko na aodniji nastopila proti nji. Nekatere jmgodbe so takb napravljene, da se delavec obveže, da Im» toliko in toliko časa delal, prejemal plačo po dogovoru in se ravnal kakor določa pogodba. Družba si ob vsakem mezdnem izplačilu obdrži 20% delavčeve plače kot jamščino, du bo delavec delal kakor je v pogodbi rečeno. Ako delavec prelomi pogodbo, izgubi tiatih 20'. svoje plače. Take |»ogodbe napravijo le za krajšo dob«>, meneč dni, morda tudi za šest mesecev. V nekaterih slučajih si družim obdrži Celo 40'. delavčeve plače in je delavec prisiljen (»ogodlnt izpolniti, ako noče preveč izgubiti na svoji plači. Na podlagi takih pogodb delavci znatno več aanlužljo in to v kratkem čanu. Seveda no največkrat v prid druftb, ker znajo Vse tako urediti, da imajo tlelo opravljeno trti prn\ern ča*U. Ako ae to ne izvrši, delavec izgubi na plači in zopet imajo družite dobiček, ker je delavrr delni ta malo \eč kakor polov 10no plačo. Jaz aem delal pri kontrakt-nem delu samo pet dni, potem pa sem dobil drugega pod stre-silnikom, v katerega so sipali kamenje, ki so ga nakopali pri kontraktnem .delu. Stresilnik je bil glolaik okoli tristo čevljev in Jaz sem iz njega jemal kamenje In ga zopet nalagal v vozičke, ki sem jih potem potiskal dalje do drugega atresilnika. Ličan Je (»stal pri svojem delu in služil lepe dolarje, katere je ob prvi priliki pognal po grlu. K večji vsoti denarja je le tedaj prišel, kadar nI imel prilike, da bi ga zapravil, drugače je bil pa vedno suh in reven kot cerkvena miš. Moje delo pri nalaganju in potiskanju voalč-kov Je bilo lahko in vae, kar sem iavršil dnevno, bi bil lahko opravil v par urah. Za osem ur dels sem dobil $ft 26. Nekega dne se Je raznesla novica med delavci, da bo dala družba več prostorov v najem, kar se je par tednov |M>sneje tudi uresničilo. Delovodja je začel lapraševati delavce, ako hoče kdo vzeti prostor v rudniku v najem, ol>enem pa Je namignil, da ImkIo ptinlali po druge delavce, ako bi mi |N»nudbo odklonili. Dal nam je šeat dni ča-na aa odločitev. Dva sta vaela proator v najem, tmla delala sta le pol dneva. Tinti čas nas je bilo uposletiih okoli dvajeot de- lavcev, pa noben drugi ni hotel vzeti prostora v najem. Ker ni hotel nihče vzeti prostora v najem, so uradniki dobili v mestu šest delavcev, ki ao prišli v rudnik in začeli delati pod pogoji, ki jih je atavila družba. Pri najemanju proatorov v rudniku je moral delavec podpisati listino, nekako pogodbo, v kateri družba ni delavcu drugega jamčila kakor hrano, ki jo bo dobival neglede na zaslužek. Ostali smo zahtevali, da nam družba jamči pet dolarjev zaslužka na dan in vzeli bomo prostore v najem. V slučaju, da ne bi prišli do rude, bi morali garati morda za dolar ali manj na dan. Delavci, ki so prišli iz meHa in vzeli prostore v najem, so delali nekoč sedem mesecev in zaslužili okoli dva dolarja na dan. Končno so zadeli bogato žilo in tako so se okoristili in naplačali za izgubljene dneve. Tisti, ki so imeli prostore v najemu, so prejemali plačo le enkrat na mesec, zato niso vedeli tedne, koliko so zaslužili. Razume se, da delavec, ki ne ve, koliko bo zaslužil, nima prave volje do dela. Nekega dne mi je delovodja ukazal, naj splezam po dvesto čevljev dolgi lestvi v neki prostor, kjer je bilo par sto ton rude in naj jo izpeljem in stresem v drugi stresilnik. Se nisem bil začel z delom, ko prideta za menoj poslovodja in računovodja, malo sta pregledala in se pogovarjala, nato mi je pa delovonja rekel, da ni treba narediti dela kakor mi je naročil. Naslednji dan sem šel v rudnik ko običajno in opravljal isto delo kakor prejšnji dan. Imel sem dosti časa in naenkrat mi šine v glavo, da bi šel pogledat v drugi oddelek, kjer je bila velika množica bleščeče rude v stresilniku. Prišel sem do Btresilnika in se ozrem po žlebu, toda rude ni bilo več v njem. Zelo sem se začudil, ker jo je bilo dan prej na tone. Ruda je izginila in družba je bila ogoljufana za lepe do-larčke. Denar je šel v žepe tistih, ki so imeli prostore v najemu in bossov. Tudi računovodja in ravnatelj sta imela prste vmes in sta' delila denar za prodano rudo, ki so si jo po raketirsko osvojili, z drugimi. O tisti rudi, ki bi jo bila družba lahko prodala, ni niti malo vedela, ker je šlo vse po sreči. Ves načrt je delovodja sestavil takrat, ko je dal prostore v najem. Družba je bila sicer ogoljufana, toda zato ni propadla, le profit je bil manjši. Po štirih mesecih, ko sem prišel nazaj v hribe ter dobil službo v srebrnem rudniku, sem pustil delo in se namenil v druge kraje. Imel sem precej denarja v čekih in par sto v gotovini. Vedel sem, da je malo prilik, da bi na hitro zaslužil toliko denarja, toda zdelo se mi je, da v srebrnem rudniku ne bo dolgo tako dobro. Zopet sem stal pred negotovostjo in prav nič mi ni bilo znano, kako bom naletel v bodoče; odpotoval sem dalje na slepo srečo. Zapustil sem strme hribe in vlak me je odpeljal v Salt Lake Clty In od tam v Marceline, Mo. V tem malem farmarskem mestecu se mi je zelo dopadlo in vedno me je nazaj vleklo. Bil sem vesel, da sem se vrnil v kraj, iz katerega sem se bil po-dal na zapad v januarju z namenom, da bom (»ostal butlegar in v kratkem času obogatel. Z butlegarijo nisem imel sreče in zato sem moral Iti za delom v srebrni rudnik, kjer sem precej dobro služil. Pri stari ženici sem zopet dobil hrano in stanovanje. V naselbini sem mislil ostati par mesecev In šele potem iti kam za delom. Ko ae nekoliko odpočijem, bom že kal iztuhtal. sem mislil sam pri sebi. Čeprav sem imel precej denarja prihranjenega, aem se zavedal, da dolgo ne In.m amel postavati In lenariti, kajti denar hitro iz-kopni, zlasti ako Ima človek okoli nebe vet1 prijateljev, ki'so pripravljeni pomagati zapravljati prihranjeni denar. •!)♦ orlkoanik/ > —rMcratcd P tet ur«. | Od leve na desno: Rooeevelt, admiral R. E. Byrd in njegova mati. Byrd se je nedavno m z južnega tečaja v Ameriko in je bil deležen sijajnega sprejema v Washingtonu. Ali slo že naročili h«v«to aH Mladinnkl list svojemu pri jate I ju ali anrodniku v domov i no? To je edini dar trajne vr«Jno»ti kl ga aa m a I denar lahko potijo le svojce« v doaootln*. HUMOR Pogovor On in ona, že dolgo vrsto let poročena, obiščeta cvetlično razstavo. Pred lepo rožno gredico postane ona poetična in vzklikne: , "Ali aem še vedno roža tvojega življenja, kakor sem bila nekdaj?" On: "Roža? To ravno ne, pač pa osat 1" Ona: "Sicer pa je vseeno, glavno je, da se je dobil osel, ki ga je požrl." "Moja žena me bo spravila na nič s svojimi rokavicami. Vsak dan si kupi druge." "Moja žena pa sploh ne nosi rokavic." "Kako je to?" "Nič čudnega. Kupil sem ji briljantni prstan." "Gospa, sporočiti vam imam pozdrav od nekoga." "Res?" "Res, ampak morate pogoditi, od koga." "Od kapetana Vilfana?" "Ne!" "Od poročnika Hrasta?" "Ne!" "Od doktorja Kosa?" "Ne!" "Od tajnika Zorjana?" "Ne!" "Od tistega — no . . ." "Ne, ne! Ze vidim, da ne pogodite — vam rajši kar povem: od vašega moža." * Green mlajši (iz Škotske) odhaja na potovanje. Green starejši ga spremlja na postajo in mu pravi: "Ko prideš v London, mi takoj piši pismo!" "Pišem naj?" Mlademu Škotu se vidno podaljša obraz. "In poštnina? In pisemski papir?" "No, pa pošlji vsaj dopisnico. Ta stane pol manj." Mladi premišlja. "Svinčnika nimam. Ali naj ga kupim?" "Ni treba," odvrne stari Skot. "Kar tu napišiva dopisnico. Jaz ga imam." Vzame dopisnico in napiše nanjo naslov. "Vrzi jo v nabiralnik, in če jo prejmem, bom vedel, da je vse v redu." Vzame znamko in jo hoče nalepiti. Tedaj pa ga mladi zgrabi za roko. "Kaj pa misliš? Dopisnico bom vrgel brez znamke v nabiralnik, ti pa je nikar ne sprejmi!" • Ženin "To je res lepo «xl vas, Mina, da l»oste še |m> poroki (»stali pri nas v službi. In kdo je srečni ženin?" "Vaš sin, gospa!" —("I»air<*nft Nyheter") j • Igralka: "Ali imam v vlogi, ki ste mi jo izbrali, kaj upunja. da bom občinstvu ugajala?" Pisatelj: "Mislim da! 7* v prvem dejanju umrete!" • Podedovan je "Tole je moja hčerkica." pokaže Jionosno pevec N. fotografijo svoje Majde. "In je moj sinček. Onem let mJ je šele, pa je že zelo brihtert Ce ga vprašate: 'Kaj b