Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'60 K za četrt leta 4'80 K Pitintiii ilnllka IS v. Reklamacije so poštnine proste. Nofranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inseratl: Enostopna peti-vrstica' (širina 88 mm) xa enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru. 87. Štev. V Ljubljani, v soboto, dne 23. julija 1910. Leto XIII NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo • Rdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravnUtvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Selenburgova ulica S/EL Izlet v Trst Jutri odideta posebna vlaka v Trst iz Ljubljane in Gorice, ne le da si sodrugi nekoliko ogledajo Trst, ampak da pozdravijo ondotne sodruge in okrepe vez solidarnosti ž njimi. Kakor so tržaški sodrugi z veseljem pozdravili namen izleta, so tudi izvršili obširne priprave za sprejem izletnikov iz Ljubljane in Gorice in tako smemo pričakovati, da bo jutrišnji dan v Trstu slavnosten v najboljšem pomenu besede. Delavski dan bo, ki bo vnovič potrdil, da med zavednimi delavci ni nasprotij, ampak da so delavci različnih krajev le razni bataljoni ene vojske, da vihra nad vsem ena zastava in da korakajo vsi neustrašeni in gotovi končne zmage k enemu cilju. Osvoboditev delavskega razreda, za katero se bojuje socialna de-mokraciia, bo tudi osvoboditev vsega človeštva; kajti aajhujši tiran, ki mori telesa in duše, je kapitalizem. In vsaka beseda o svobodi je prazna, če ne meri meč bojevnikov proti kapitalizmu. Delavstvo, ki je spoznalo položaj svojega razreda, je dandanes še edina četa, ki pripravlja resnično osvoboditev. To delavstvo sicer ni edino, ki trpi radi kapitalistnega reda. Tudi takozvani srednji sloji, tudi tisti elementi, ki stoje med proletariatom in kapitalisti, so sužnji tega reda. Toda mreno imajo še pred očmi; .vzroka svoje odvisnosti in svojega pomanjkanja iščejo povsod, le tam ne, kjer res tiči. Preozko je njihovo obzorje. Vprašanja, ki pretresujejo ves stvet, bi radi reševali v tesnih in najtesnejših mejah. Nasprotja, ki imajo svoj prvi vir v razliki razredov, v gospodstvu kapitalistnega razreda, opazujemo šele tedaj, ko nastopajo v drugih oblikah in namesto da bi pograbili jedro, se ustavljajo ob malenkosti in tratijo čas. Do jasnega spoznanja je prišlo edino razredno zavedno delavstvo in zato je njegovo stališče neomajno. Nerazumevanje je bilo vedno sovražno spoznanju in zato je naravno, da ni le kapitalizem nasprotnik organiziranega delavstva, ampak da ga sovražijo tudi tisti, ki bi po vseh zakonih razuma morali stati v eni vrsti ž njim. Velika in raznoličaa je torej vojska nasprotnikov in najtrdnejša vzajemnost je prvi pogoj, da obstane delavstvo v boju. V tem ga podpira silni napredek delavskih bataljonov po vseh krajih sveta. Razun prvotnega krščanstva še ni bilo gibanja na svetu, ki bi se bilo tako siluo razvijalo kakor delavsko, ki se je v kratkih desetletjih že razširilo po vsej zemlji in ki je že doslej is milionov brezpravnih sužnjev napravilo ponosne, bojevite delavce. Solidarnost je porodila dosedanje uspehei solidarnost povede delavstvo do končne zmage. Tej solidarnosti je namenjen tudi jutrišnji dan. Tržaško delavstvo in tisto, ki prihiti jutri v Trst, se bo osvežilo ob znamenjih svoje vzajemnosti in kolikor je jutrišnja nedelja namenjena razvedrilu, toliko je namenjena tudi delavski bojevitosti in bojnemu okrepčilu. * Ker prideta ljubljanski in geriški Vlak drug za drugim, le s razdaljo 5 minut v Trst, počakajo goriški sodrugi na prihod ljubljanskega vlaka. Tržaški sodnugi pridejo z godbo in zastavo na kolodvor. Potem odkorakajo izletniki s tržaškimi sodrugi in z godbe na Selu korporativno v »Delavski Dom. v ulici Boschetto. Tukaj bo poulrav in odzdrav. Po sprejemu v »Delavskem Domu. dobe izletniki prilike, da se osvežijo in umijejo. V Delavskem domu bodo pripravljeni tržaški reditelji, ki oskrbe vodstvo izletnikov v skupinah po Trstu. Ogledati bo mogoče prosto luko, L!oydovo ladjedelnico, umetniške zbirke, pomorski muzej in ladjedelnico v Miljah, kamor pojde parnik. Dopoldne je namenjeno ogledovanju mesta in zavodov. # Za kosilo se priporočata izletnikom delavski zadružni gostilni »Casa del’ popolo. in »Restavracija Internacional*, prva v ulici Giovanni Bocca-ccio. Tudi tja povedejo izletnike na željo tržaški reditelji. * Po kosilu imajo izletniki nekaj časa, da se spočijejo ali pa da si še kaj ogledajo. * Ob 3. popoldne se začne na vrtu raitavracije »Berger* pod gradom ljudika veselica, na kateri sodeluje godba socialistično mladine ter sledeči pevski zbori: »Vzajemnost* iz Ljubljane; pevski zbor »Ljudskega odra* v Trstu; pevski zbor izobraževalnega društva pri Sv. Ivanu; »Circolo ccrale Lavoratori*; delavsko pevsko društvo »Adria-perle*; delavski pevski zbor iz Pevme; delavski zbor iz Podgore. Spored petja posameznih sodelujočih društvev je sledeči: Ljudski oder: 1. »Delavski pozdrav.; moški zbor s sprem-ljevanjem orkestra. 2. M edved: Dijaška; moški zbor. 3. »Naprej 1», moški zbor z godbo. 4. »Socialistična koračnica.; moški zbor z godbo. »Circolo corale.: 1. Cacine: »Preghiera* (»Molitev.) iz opere Sappho; mešan zbor. 2. Sinico: »La Musiča. (»Glasba*); moški zbor. 3. Verdi: »Gerusalem* (»Jeruzalem.) iz opere »I Lombardi. ; mešani zbor. 4. L’ inno aei Lavoratori (Delavska himna); moški zbor z godbo. »Adriaperle*: 1. Ut hm a n n: »Mžrzsturm.; moški zbor. 2. Fittig: »Gruss aus Ober Ianthal* ; moški zbor. 3. Uthmana: «Fiiiblingsbymne»; moški zbor 4. Scheu: »Lied der Arbeit.; moški zbor. »V zajemnost.: 1. F. Mafik: »Delo*; himna za moški zbor. 2. F. Juvanec: »Pastir*; moški zbor s samospevom za tenor in bariton. 3. Dr. Ipavec: »Planinec*; moški zbor. * Na veselici, ki se vrši pod naslovom »Japonski vrt* in bo njeno lice naslovu primerno, bo poskrbljeno tudi za druge zabave. V dvorani bo ples. Razun teda tombola, strelišče, irečolov i. t. d. * Vstopnina na veselico znaša 40 vinarjev za osebo brez razlike. Otroci so prosti. * Vsak ples velja 10 vin. Srečka za tombolo velja 10 vin. na strelišču se dobe 3 kroglje za 10 vin. * Veselica se zaključi ob V, 10. zvečer. Sodrngi! Sponrnjsjte se jutri »Rdečega Prapora*, glasila svoje stranke. Povejte si, da je sramota, imenovati se socialnega demokrata, pa ne jemati in čitati glasila stranke. Potrkajte se na prsi, pa si obljubite, da se boste poboljšali in storite to takoj. Socialni demokrat, ki ni naročnik svojega stran ki nega lista, naj se gre solit Kdo naj verjame človeku, ki pravi, da je socialni demokrat, pa se še ne briga, kaj se godi v stranki in v političnem življenju. Storite že končno svojo dolžnost, pa glejte, da bo res vsakdo, ki hoče veljati za socialnega demokrata, naročnik strankinega glasila. To, sodrugi, mora biti Vaše delo I V a š a dolžnost je, ne le da se naročite, ampak da tudi energično vplivate na druge, ki se imenujejo sodruge, da se naroče. In to se ne sme odlašati: Bom že! Takoj se mora to storiti. Vsak dan zamude jo izguba za vso stranko. Storite torej svojo dolžnost jutri in glejte, da bo jutrišnja nedelja plodovita tudi za glasilo stranke, za »Rdeči Prapor*. Socializem v parlamentih. V posameznih parlamentih civiliziranega sveta je razmerje socialističnih poslancev napram meščanskim številoma sledeče: T.eh .ocialirtittih 10gffitoih glasov Finska................... 200 84 42 % Švedska.................. 165 36 21 8 % Danska................... 114 24 21 % Belgija.................. 166 34 20 5 % Luksemburg .... 48 10 20 % Avstrija................. 516 88 17 % Francija................. 584 76 13 % Nemčija.................. 397 45 11-3 % Norveška..................123 11 9 °/0 Italija.................. 508 44 8'6 % Holandija................ 100 7 7 % Anglija.................. 670 40 6 % Švica.................... 170 7 4 % Srbija....................160 1 ' 0 62% Španska.................. 404 1 0-25% To so seveda samo poslanci v centralnih državnih parlamentih. Število je v kratkih letih zelo naraslo in zlasti za nekatere države se pričakuje že v kratkem še velika pomnožitev. Na vsak način kaže ta statistika, da je politično socialna demokracija že velika sila. In kakor napreduje socialna demokracija, tako nazadujejo nasprotniki. Katoliški modernizem. Mnogo ljudi se je čudilo, ko je izšla tako-zvana boromejska enciklika, da more katoliška cerkev še v naših časih govoriti tak jezik, kakršen je bil sicer zelo navaden v srednjem veku, ki pa se pričakuje v naših dneh kvečjemu še od kakšnega hribovskega kravjega pastirja. Toda temu se ni bilo prav nič čuditi. Katoliška cerkev je srednjaveški zavod in tak ne more govoriti drugače kakor po srednjeveško. Boromejska enciklika je le nov dokaz za to, da je cerkev ne-izpremenljiva. Ali obstane taka, kakršna je, ali pa propade. Srednje poti ni. Bilo je zadnja leta mnogo vernih duš, ki so spoznavale, da se mora vse, kar hoče živeti, prilagoditi napredku, pa so hoteli tudi cerkvi podaljšati življenje s tem, da bi jo spravili v so- glasje z novo dobo, zlasti z znanostjo in njenimi uspehi. V času, ko spravlja znanost vedno nove dokaze na dan, ni mogoče, da bi se ohranilo, kar nasprotuje jasnim dokazom. Nihče ne bo mogel verjeti, da je božji ukaz, verjeti neresnico, pa zaničevati resnico. Z napredkom ljudske izobrazbe prihajajo polagoma tudi dokazi znanosti med ljudstvo in tudi najširšim slojem se morajo odpirati oči, da ni vse tako, kakor trdi duhovnik, njegove pridige in njegove knjige. Modernisti so hoteli rešiti cerkev. Namesto podlage, ki je v dolgi dobi strohnela, so jej hoteli dati nov, čvrst fundament. Svoje zmote naj bi cerkev odkritosrčno priznala, kar je znanost dokazala, naj bi sprejela, svojim ljudem naj bi dovolila, svobodno raziskovati dejstva, da bi čim lažje našli resnico. Modernizirati so hoteli cerkev; to se pravi: Namesto srednjeveške cerkve so hoteli postaviti cerkev nove dobe, ampak vsi temeljni nauki krščanstva, vsa krščanska etika paj bi ostala ohranjena. Tako naj bi se omogočilo tudi tistim, ki ne morejo verjeti na komando, ker imajo odprte oči, da bi ostali kristjani, ali pa, če so že zapustili cerkev, da bi se lahko vrnili vanjo. Ljudje so imeli lepe namene, ampak krvavo so se zmotili. Cerkev se noče modernizirati in — če se prav premisli — se tudi ne more. Ustanovljena ni bila v naših dneh, ne za naše dni, ampak v minulih časih, in še takrat ne za potrebo svojega časa, temveč le za potrebo posameznih ljudi, ki so z njeno pomočjo hoteli vladati. Gospodovalec je značaj katoliške cerkve in zato je bilo povsem v redu, da je papež pred štiridesetimi leti razglasil svojo nezmotljivost Katoliška cerkev mora biti avtokratska in na čelu ji mora biti brezpogojen avtokrat; čim bolj se izpreminja svet in življenje vseokrog, tem brezpogojneje mora cerkev vztrajati na stališču preteklosti in svoje neizpremembnosti. Rimski papež je v pravem pomenu naslednik rimskih cesarjev. Seveda, Rim je propadel in moč rimskih cesarjev je izginila. Ali dasi je tisoč znamenj kazalo bližajoči se pogin, je rimsko cesarstvo do zadnjega konca ostajalo, kar je bilo. In tako je moralo poginiti. Tudi sedaj se kažejo znamenja; Rim ostaja, kar je bil. Modernizirati se ne more. Tistim, ki hočejo cerkev sprijazniti z novrm časom, kaže vrata, ali pa jih moralno sili, da jo zapuščajo sami. Pred kratkim je znani profesor Schnitzer, eden najbolj znanih »modernistov* na Nemškem, ki mu je cerkev že prepovedala maševanje in ga tudi hotela spraviti ob kruh, napisal knjigo, v kateri dokazuje, da papeštva ni ustanovil Jezus. Te dni je vodja italijanskih modernistov Murri, ki je bil tudi še suspendiran „ab divinis*, slekel duhovniško suknjo. Tako se zaključujejo vsi poizkusi moderniziranja cerkve z neuspehom. Cerkev ne vidi, da podi od sebe svoje najboljše prijatelje, tiste, ki zastavljajo svoje najboljše moči, da bi jo rešili. Tem pokazuje vrata, ker ji hočejo izgladiti pot v novo dobo. V njej ostaja, kar je srednjeveškega. Vpričo tega ne more biti dvoma o koncu. Srednjeveški Rim gre po tisti poti, po kateri je korakal stari Rim. In konec bo enak. Rdeča vojska. Mednarodno socialistično tajništvo v Bruselju dela že priprave za mednarodni socialistični kongres, ki bo koncem meseca avgusta v Kodanju na Danskem. Mednarodno tajništvo je, kolikor je mogoče sestavilo tu pregled socialistične armade po svetu. Za podlago je vzelo rezultate zadnjih političnih volitev v posameznih državah, pri katerih se je pokazalo sledeče Število socialističnih glasov. Nemčija . . . 3 250 000 Francija . . . 1,100.000 Avstrija . . . 1,000.000 Severoameriške združene države 600.000 Anglija . . . 500.000 Belgija . . . 500.000 Italija . . . 339 000 Finsko . . . 337.000 Švica . . . 100.000 Dansko . . . 99.000 Norveško . . . 90.000 Holandija . . . 82 000 Švedsko • . . 75.000 To bi bilo v navedenih državah po zaneslji- vih poročilih nad osem milionov sociali* stičnih glasov. V tem številu pa niso zapopadene države, o katerih je pač znano, da so tam socialistične organizacije, ki tudi politično delujejo in se udeležujejo volitev, o katerih pa vendar ni natančnih poročil. Tako n. pr. so na Ruskem vzlic trikrat popačenem volilnem redu socialni demokratje zastopani v dumi, v okrajih, kjer niso zmagali, imajo pa vendar lepe manjšine. V Avstraliji imajo socialisti celo skoro večino. Vendar pa ni zanesljivo znano Število glasov. Na-tančaih podatkov tudi ni z Ogrskega, Hrvaškega, iz Srbije, Bolgarije, Rumnnije, nadalje iz Argentini j e ia z Japonskega. Mednarodno tajništvo prišteva vsem tem državam skupaj le dva miliona socialističnih glasov, kar je vsekakor jako nizek račun. Po zelo previdnem računu se torej za vse države sveta lahko šteje najmanj deset milionov socialisti finih glasov. To število pa seveda Se ne obsega vseh pristašev socialne demokracije. Izključene so skoraj vse žene, ker velja ženska volilna pravica doslej le v mali Finski in mali Danski. Nadalje je šteti vse tiste socialne demokrate, ki še nimajo starosti, katero zahtevajo volilni zakoni, nadalje tisti, ki iz drugih vzrokov nimajo volilne pravice (ki ni povsod spIoSna), ter one, ki se iz različnih vzrokov niso mogli udeležiti volitev (radi bolezni, službe, odsotnosti i. t. d.) Jemaje v poštev deset milionov volilcev, torej gotovo ne more biti pretirano, če ceni mednarodno tajništvo, da šteje rdeča armada na petindvajset milionov socialistov. Rdeča vojska torej marSira! MarSirati ž njo mora biti veselje vsakemu zavednemu delavcu 1 Koliko velja prisega? Že lani je dvignila veliko prahu afera župnika Scheuerja iz Kolbermoorja na Bavarskem, ki je bil nenadoma izginil, a škof, ki je moral vedeti, da z možem marsikaj ni v redu, ga je branil in mu dal »dopust*, da jo je tem lažje popihal. Časopis »Mlinchener Post* je očital župniku Scheuerju, da je nezakonski oče otroka, ki ga je porodila hči nekega vratarja. Župnik Scheuer si lista ni upal tožiti. Pozneje pa je tožil nekega delavca, ki je ravno to trdil, kar je bila trdila »Mlinchener Post*. Delavec je bil obsojen na štiri dni zapora. Kmalu nato je župnik tožil še drugega delavca. Pri drugi obravnavi je bila kot priča zaslišana vratarjeva hči, ki je pod prisego potrdila, da se je župnik nikdar ni dotaknil in da je nezakonski oče njenega otroka neki fotograf. Sodišče pa, kljub prisegi nezakonske matere, že ni bilo več prepričano o župnikovi nedolžnosti, kajti delavec je bil obsojen samo na pet mark denarne globe. Kmalu po tej obsodbi je bila vložena proti župniku ovadba radi zapeljevanja h krivemu pričevanju in proti nezakonski materi radi krivega pričevanja. Ko je župnik Scheuer zvedel za ovadbo, je zaprosil pri duhovski oblasti za dopust in jo je popihal v Ameriko. Da bi ne pobegnila za svojim zapeljivcem še vratarjeva hči, jo je sodišče dalo zapreti. Te dni se je vršila proti nji porotna obravnava, pri kateri je izpovedala sledeče: »V aprilu 1. 1907. sva se z župnikom Scheuerjem natančneje seznanila. Meseca januarja 1908 sem porodila otroka. Župnik me je nagovarjal, naj rečem ljudem, da sem se pečala z raznimi moškimi in da je oče mojega otroka neki fotograf iz Pariza. Župnika sem ubogala in sem tudi pred skrbstvenim sodiščem izjavila, da je otrokov oče fotograf iz Pariza. Za otroka mi je dal župnik 300 mark. Ko se je kljub temu začelo po vasi govoriti, da je župnik oče mojega otroka, je rekel, da tako govore njegovi sovražniki, liberalci in socialni demokratje. Ko sem bila pri njegovi drugi tožbi zaslišana kot priča, mi je rekel, da moram tako izpovedati, kakor on zahteva, kajti on mora vendar najbolje vedeti, kako moram izpovedati. Rekel mi je: »Kar mirno pri-sezi, s tem ne storiš nič hudega, ampak storiš naši veri veliko uslugo.* Tudi v pismu me je nagovarjal, naj po krivem pričam. Med obravnavo je neprestano gledal name, tako da sem bila vsa zbegana in sem se ga tudi bala. Po vsem tem, kar mi je župnik pripovedoval, sem bila prepričana, da ne storim nobenega greha, ako po krivem prisežem.“ Neka prejšnja župnikova oskrbnica je izpovedala sledeče: »Župnik mi je rekel, da moram pred sodiščem tako govoriti, kakor je povedala Trautsch (nezakonska mati). Ker je Trautsch že prisegla, tudi jaz lahko mirne vesti ravno tako prisežem. Ako tega ne storim, mi bog ne bo nikdar odpustil. Tega pa nisem storila, ker župniku že nisem več verjela.* V nekem pismu, ki ga je župnik pisal tej priči, se pravi: »Ne gre samo za mojo čast, ampak za čast vsega duhovskega stanu, za obrambo svete vere in za rešitev tisoč neumrjočih duš. Pomislite, da pride vsaka vaša neprevidno izrečena beseda v »Miinchener Post*. V drugem pismu obeta župnik priči razne dobrote. Pismo konča: „Upam, da boste vse storili, da rešite mojo čast, da pomagate resnici do zmage(l) v korist naše svete vere.* Vratarjeva hči je imela ključ do župnišča, da je lahko hodila v vas k svojemu »fantu*, ko so drugi ljudje spali. Priča je to vedela, zato ji je župnik zapovedal, da ne sme o ključu ničesar govoriti. Delavec, ki je bil obsojen v denarno globo, je izjavil, da je globo plačal župnik in mu je še nekaj dal kot odškodnino. Končno še izjavi nezakonska mati sledeče: »Župnik je tudi meni pisal pisma. V nekem pismu pravi, da je v nevarnosti njegovo zveličanje, ako ne izpovem tako, kakor on želi. Sicer sem pa v celi zadevi popolnoma nedolžna; vsega je kriv župnik. Dolgo časa je brezuspešno lazil za menoj, slednjič sem pa le podlegla njegovim sladkim besedam. In pozneje, ko me je prosil in rotil, naj po krivem prisežem, mi je sveto zatrjeval, da si zaslužim večno zveličanje, ako prisežem, kakor on zahteva. Ako se ljudem pove neresnica, je to na onem svetu brez pomena. V nebesih mi bo moje dejanje bogato poplačano.* Nesrečno dekle se je dalo drugič zapeljati, radi česar je bilo obsojeno na osem mesecev ječe. Politični odsevi. * Cesarjev rojstni dan ima letos prinesti lepa darila za — častnike. Predvsem se ima izvesti ran-žiranje zadolženih oficirjev. Nekatere lažje sodnij-ske kazni se imajo izbrisati. Vpeljati se ima 35 letna služba namesto 401etne na ta način, da se Šteje vsakih 12 mesecev pri četah za 15 mesecev, le da ne sme prebitek presegati 5 let. Penzioniranim oficirjem, ki so bili vpokejeni pred regulacijo plač, se imajo penzije zvišati za 25 do 33 odstotkov. * Klerikalizem na Čsfekem nima pravih tal ne med Cehi, ne med Nemci. Vendar se pa že dolgo trudijo češki in nemSki klerikalci, da bi pridobili več pristašev. Zadnji čas slasti rogovilijo nemSki klerikalci po severnem Češkem, pa sklicujejo tako-zvane katoliške shode. Tudi v Libercu so ga sklicali. Nato je občinski svet sklenil, da se poslej oficielno ne udeleži nobene cerkvene slavnosti v eč. — Nekoliko odločnejšega nastopa proti rimski vojski bi tudi drugod ne škodovalo. * Zemljiška odveia boaeniklh kmetov, kije že v avstrijskem državnem zbor povzročila hude viharje, je zdaj na dnevnem redu v bosenskem saboru. Vlada je predložila zakonski načrt, ki pa ne izreka obligatorične odveze, temveč le fakultativno, takozvano »prostovoljno* odvezo. Vlada meni, da ne bi bilo koristno, če bi se osvobodili vsi kmetje, čeS, posledica bi bila ta, da bi male kmetije kmalu prišle na boben in potem bi le nastala veleposestva. Prostovoljna odveza pa se ima vriiti • pomočjo deželnih sredstev in deželnih organov. * Narodno vprašanje t Bainl je tako blazaa reč kakor nikjer drugod. Malo smisla je v boju med Cehi in Nemci, Italijani in Slovenci, Madžari in Romuni; ampak človek vendar razume, da so tu res narodna nasprotja. Toda kako je v Bosni in Hercegovini P IzvzemSči tujce, ki so se po okupaciji naselili, oziroma sta Jih Avstrija in Ogrska poslali dol, govore vsi prebivalci enak jezik, tisti jezik, ki ga eni imenujejo hrvaški, drugi srbski, tretji srbohrvaški. Razlikujejo se prebivalci edino po veri: Eni so pravoslavni, dragi mohamedanci, tretji katoličani. Teh je v deželi najmanj; toda najpredrz-nejši so in najbolj hujskajo. Ce ne bi bilo njihovega večnega ščuvanja, bi v Bosni sploh ne bilo (narodnega* vprašanja. Kajti to, da se eni imenujejo Srbe, druge Hrvate, vendar ne bi moglo uničiti dejstva, da so oboji, govoreči enak jezik, en narod. Toda med Hrvati je precej močna klerikalna struja in ta se oklepa hrvaškega imena ne iz narodnih, temveč iz cerkvenih razlogov. Zadnje čase je postalo razmerje med Srbi in Hrvati precej ugodno. To pa boli klerikalce in v torek si je škof Sari d, poseben ljubljenec naSega (Slovenca*, pridobil zaslugo, da je prav hudobno nalil olja v ogenj. Možakar, ki ima vse lastnosti slovenskih kaplanskih petelinov, je ystal v saboru in za-deklamiral, da je njegova «stranka> (neznatna, ? malenkostna organizacija, ki se imenuje «Katolička Priloga »Rdečemu Praporjn11 it. 87 lz 1.1910. Udruga*) solidarna s Frankovo (!) stranko na Hrvaškem, da je v Bosni le en politični narod, namrtS hrvaški in da je Bosaa hrvaška zemlja! — V času, ko se med jugoslovanskimi plemeni mirč duhovi in se kažejo prvi /ščetki pametnejšega mišljenja in sprave, mora vstajati katoliški pop, pa podžigsti sovraštvo! No, Sard je povzročil v saboru velik hrup, prepričal se je pa tudi lahko, da ga njegove šovinistične peroti ne bodo nosile visoko. Eden njegovih politicoih tovarišev je takoj izjavil, da izstopa iz »Katoliška Udruge*, srbski klub pa je z njo prekinil vse stike. * 600 milijonov posojila la Ogrsko. Fiaaočni odsek ogrskega parlamenta je sprejel zakonski načrt, po katerem se pooblašča vlado za najetje posojila 600 milijonov. * «DroadnouQhtl» v angleški sbornlel. Pre-mier-minister A q litb je omenjal v svojem govoru «Dreadaoughte», katere gradita Italija in Avstrija. O teh je bilo že opetovano govora v angleški zbornici. — Nihče ne obžaluje izdatkov — tako je govoril minister dalje — bolj kot on, ali c narodna gotovost* je predpogoj vseh socialnih reform. BalLur je povdarjal, da mora Anglija gledati na svojo mornarico tako, kako gleda Nemčija na svojo vojsko. Narodna eksistenca Nemčije je odvisna od armade, ona Anglije od mornarice. — Lord Bares-ford je povdarjal, da mora Anglija svojo mornarico tako pomnožiti, da uvidi cel svet, da je zaman ves trud tekmovanja z Anglijo. Vlada je znatno pomnožila proračun za mornarico ter dobila večino. * Vstaja v Albaniji Turška vojska je imela pri B ci ljuto bitko z vstaši iz Ljume. Arnavti so se morali umakniti in so imeli velike izgube. Istočasno je vojska imela krvavi boj na dveh mestih v Gilaaskem okraju. Tudi tukaj so se morali uporniki umakniti. Turška vojska pa je vjela 8 albanskih kolovodij. V boju je padel brat albanskega vodje Ademe Kabaše. — Vojska se je napotila iz Pie-metine v Mihalič na Kosovem polju, z namenom, da ujame arnavtskega prvaka Bjjo, kateremu je že preje razrušila utrjeno stanovanje. Pri tej priliki se je vnel v M.hal čj ljut boj, ki je trajal več kakor 4 ure. Beja je utekel, pač pa so vojaki ujeli 4 albanske četovodje. * Zarota reakcionarjev na Tnrfekem. List •Tanin* objavlja podrobnosti o razkriti reakcionarni zaroti in o vspehih, ki jih je dosegla dosedaj tozadevna preiskava. Glavni vodja tega zarotnega gibanja je bil Serif-paša, ki pa jo je še pravočasno odkuril v Pariz. Provzročitelj in Serif-paše najzvestejši sozarotnik pa je bil častnik Mustafa Natif, ki je bil pod prejinim sultanom general telesne garde. * 0 tnrfekl larotl objavljajo carigrajski listi nove podrobnosti. Zarotniški odbor je bil razdeljen ▼ dva odseka; prvemu je bil na Čelu poslanec Ri-zanur, drugemu pa prejšnji general Na tik. Vrhovno vodstvo je imela višja osebnost. Policija pozna baje že vse zarotnike in jih je Že mnogo zaprla. Glavni krivec Ali Kemal, bivši vohun sultana Abdul Hamida, je pobegnil v Aleksandrijo. Policija je prijela tudi poslanca Rizanura, ki je bil že pred vojnim sodiščem zaslišan. Rizanur je bil prej vojaški zdravnik in dccent na vojaški zdravniški akademiji. * Griko časopisje proti Francoski. Grški listi zelo napadajo francoskega poslanika Daville, ki se je baje žaljivo izrazil o Grški in grškem časopisju. Časopisje predbaciva Francoski, da je pri kretskem vprašanju postopala kramarsko in da ae je radi borih 16 mohamedancev v kretski narodni skupščini in radi svojih kramarskih teženj spozabila tako daleč, da sedaj a svojim nerazumljivim postopanjem pri kretskem vprašanju razburja ves svet * Spor med apanijo la Vatikanom. V papeških krogih se odločno zatrjuje, da je Vatikan za trdno odločil radi znanega spora pretrgati a Špansko vse diplomatične vezi. * Španski revolucionar)! in dezerterji, ki so pobegnili lam ob času vojne s Marokom,, ao dobili obvestilo, da se lahko brez kazni vrnejo v domovina. Mnogo jih je že odpotovalo v Španijo. * Nov oUotarikl fekandal imajo na Ruskem. Bivšemu štfu inteadance v Odesi so dokazali velike faltiAkacije. 2 njim so zaprli še 46 častnikov ode-skega in kijevskega okraja. * larota proti japonskemu cesarju! Japonske oblasti ao baje prišle pa sled zaroti, ki je imela namen usmrtiti cesarja, njegovo rodbino in vse odličnejša državnike. Vodja zarote je nek delavec v mornariškem arzenalu, ki je bil sicer oblastim man vsled svojega anarhisti finega mišljenja, na zunaj pa ae je kazal nacionalista in ni bilo povoda nastopati proti njemu. — Ce ni to raca, da se bo imel zopet povod za zatiranje socializma na Japonskem? prav pošteno zastonj najedel in napil dolenjskega čvička, je odprl vse zakladnice svoje višje svetopisemske naobraženosti in je psoval po svoji lepi krščanski maniri. Skoraj gotovo je dobil ioštrukcijo od župnika, ki se menda jezi, da mu socialni de-mokratje ne hodijo pomagati cerkve zidati; tudi denarja ti brezverci nočejo nič prinesti, kar je gospod Bonaventura silno grajal. Ne vemo pa, Ca je tudi župnika vprašal, kaj je s tisto stvarjo, tičofio se nekih tisočakov, kar je list «Naprej !> očital. Morebiti bi se psovke kam drugam obrnile? Nam je sicer vseeno, ako psujejo popje še tako grdo, saj tudi kužek laja na mesec, ne da bi mu to kaj škodovalo, nasprotno še prej vas bo ljudstvo spoznalo in se za naše ideje zauimalo. Dopisi. Radeto at Dolenjskem Ljubljanski vrhovni maziljenec Bonaventura je spoznal za potrebno, iti zopet enkrat med «svoje ljudstvo* na deželo in ker je birmancev zmanjkalo, ae mora najti kaka druga priložnost To mu je ponudil radeški župnik, ki ga je povabil, da mu «požegna» vogleni kamen za novo «hiio božjo*. To priliko je porabil »višji pastir* v to, da je svojim ovčicam pridigal »boljo besedo*. — Pardon — zavihtel je palico po »oci« Kinih demokratih. Ker se je gotovo zopet enkrat Vestnik ,.Vzajemnosti". Seja glavnega odbora je prihodnji torek v zvezini pisarni. Začetek točno ob 8. zvečer. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi za točnost in polnoštevilno udeležbo. Seja pevskega odbora je prihodnji torek obenem s sejo glavnega odbora. Točnost in polnoštevilna udeležba nujno potrebna. Za veselico pevskega zbora ,Vzajemno s t“, ki se vrši prihodnjo nedeljo popoldne pri g. Putrichu ob Dolenjski cesti, so vsi sodrugi naprošeni, da razvijejo kar najživahnejšo agitacijo. Sodrugi pevci so pokazali že toliko požrtvovalnosti, da je naravnost moralna dolžnost vseh strankinih pristašev, da jih v vsakem oziru podpirajo. Kdor hoče razpečavati vstopnice, jih dobi pri sodrugih Kocmurju, Vičiču in Tokanu. Vstopnina iznaša v predprodaji 30 vin, pri blagajni pa 40 vin. Kegljanje za dobitke v prid pevskemu skladu se vrši prihodnji četrtek in soboto od 9. zvečer ter v nedeljo od 9. dopoldne naprej. Kegljišče se nahaja na dvorišču hiše ob Dolenjski cesti št. 6. Trije lučaji veljajo 20 vin. Dobitki so na licu mesta na ogled. Sodrugi, ki bi hoteli na pevski veselici prevzeti kak posel, so naprošeni, da se zglase pri sodrugu Tokanu. Sotoajt, SStt! Katam ti krltolct , K)tr )< n razpolago ViHc |Bajg „Rdtii fripofl Domače vesti. LJnblJanske vesti. — Vpralanje ljubljanskim sodrugom: Ali imate kot socialni demokratje čisto vest, kadar vzamete „Rdeči Prapor* v roko . . .? Nikar se čudite temu vprašanju. Lahko Vam kar odgovorimo: Večinoma je nimate. Le izprašujte jo, pa Vam bo odgovorila. Koliko novih naročnikov ste pridobili glasilu svoje stranke zadnji mesec, zadnje četrtletje, zadnje leto? Le to si vprašajte pa si odgovorite! Pa poslušajte: Kdo naj razširja Vaš list, Če ga ne boste Vi ? Kaj je sramota, reči svojemu sodelavcu: Čuj, sodrug! Naroči »Rdeči Prapor", zakaj če ne čitaš socialno-demokratičnega glasila, ne moreš biti socialni demokrat. Ali se Vam zdi, da se ponižujete s tem? Ali Vas je sram, kadar pridete v gostilno ali kavarno, reči: Prinesite mi .Rdeči Prapor* ? — Izprašajte danes svojo ve9t, sodrugi, in hitro popravite, kar ste zagrešili! — Legitimacije sa (mlet v Tret se dobe v že oznanjenih prodajalnah samo do 7. zvečer, pozneje pa edinole v pisarni »Vzajemnosti*, Selenburgova ulica št 6, drugo nadstropje, ki bo odprta do 2. po polnoči. Legitimacije za vozne listke se zamenjavajo v pisarni, oziroma od pol 3. ure po polnoči naprej na južnem kolodvoru, kjer se lahko zglase tudi tisti, ki se bodo šele zadnji čas odločili za izlet; jamčiti, da bo dobil vozni listek, pa se seveda nikomur ne more, ker se število 2e priglašenih izletnikov kaj hitro bliža določenemu številu. — Zaupniki, ki imajo še kaj obračunati, naj to store najpozneje do 7. zvečer. — Znaki za izletnike (rdeči trakovi z napisom .Ljubljana«) se dobe pri upravi .Rdečega Prapora* in sodrugu Tokanu ter pred odhodom vlaka na kolodvoru. — Vsi izletniki morajo biti najpozneje ob 3. zjutraj na kolodvoru. Sodrugi pevci se zbero najkasneje do poi 3. v lokalu Železničarskega tajništva, Resljeva cesta št. 22. Vse odredbe za pevce daje sodr. Tok a n. — Ljubljanska jenneaae dni ali vsaj njeno naj-,naprednejše* krilo hoče demonstrirati. Ker je očitno nekoliko kratkega razuma, misli, da demonstrira proti našemu uredništvu ali njega posameznim članom. Ce bi jej bilo duševno obzorje nekoliko širše, bi razumela, da so njeni kravali provokacija in žalitev za vse tiste, ki jim nanese slučaj, da jih morajo opazovati in poslušati. Seveda se sme od vsake inteligence zahtevati le toliko, kolikor zmore in od pozlačene mladine se ne sme pričakovati umna analiza. Vprašanje pa je, če so drugi ljudje dolžni radi intelektualnih defektov malobrojnih oboževalcev alkohola trpeti, da se izpremlnja lokal, v katerem se nahajajo, v zalumpano beznico, ali pa si prikrajšati minute razvedrila. V četrtek zvečer je omenjena ,zlata* mladina zopet uprizorila v kavarni špektakel, katerega bi se sramovala marši-kaka družba črednikov. Začetkoma je prepevala, tega bi jej seveda ne zameril noben pameten človek. Toda že takrat je človek, ki si ne more zavezati oči in zamašiti ušes, moral opažati, da se nekateri ,hrabrejši“ komaj premagujejo. In polagoma so glavni juuaki prišli do svoje pravice : Petje se je izpremenilo v tulenje, s katerim se je mešalo lajanje in podobni glasovi, kozarci so se šiloma metali ob mizo ali ob tla, kozarcem so sledili vžigalniki, končno je bil dirindaj, ki ga je proizvajala četvorica pijanih gentlemanov, tak, da bi bil privabil celo policijsko stražnico, če bi se enako razsajanje slišalo iz krčme, v katero zahajajo ,nižji* sloji. Tu je šlo seveda za .odlične* gospode, ki smejo zaničevati delo, ker delajo drugi zanje. Seveda je bila to slaba tolažba za druge goste, ki so mislili, da prihajajo v dostojno kavarno, pa so jo zapuščali, misleči, da jih je noga zanesla v norišnico. Nadebudni mladeniči so kajpada veliki »Slovenci* in služijo svojemu „ narodu*, ko sugerirajo tujcem mnenje, da je brezumno pijančevanje in pobalinsko razsajanje glavna lastnost slovenske inteligence. Če je človek pijan, je že res, da ne ve, kaj dela. Ampak če se hoče človek prištevati inteligenci, mora imeti toliko moči nad seboj, da se ne upijani kakor klada m da ne dela potem živine iz sebe. Če pa nima toliko moči, tedaj — no, tedaj bi bilo se neko sredstvo. Gospodje, ki imajo toliko denarja za šampanjca, bi si lahko dovolili tudi ta luksus, da bi šli v kak azil za pijance. Morda še ni prepozno, da bi se tam kurirali. Mnogoštevilni gostje, katerim pobalinstva že presedajo, bodo pa zadovoljni, če bodo na tak način rešeni »prijetne* družbe. — Spomeniška afera. Spomin na ljubljanske septemberske dni je oživela afera, ki se ravnokar odigrava radi spomenika Adamiču in Lundru. V naših časih se sicer hitro živi; dogodki se pode. Današnji dan ubija včerajšnjega. Ampak tako prebogato vendar ni življenje pri nas, da bi se danes sploh ne vedelo več, kaj se je godilo vpričo nas pred dvemi in tremi leti. Toliko je še znano, da sta bila dne 20. septembra 1908. na Pogačarjevem trgu ustreljena Adamič in Lunder. In da je bil to za Ljubljano velik, pretresljiv dogodek, četudi ni bil tak zgodovinski dogodek za slovenski narod, kakor so hotele raztrobiti meščanske stranke. Da sta bila ustreljena mladeniča nedolžne žrtvi, je jasno. In če se jima je hotel postaviti spomenik, ni nobenega povoda, oporekati temu, razven Če se misli, da bi bilo bolje, nameniti tisti denar ž i v eči m žrtvam onih dogodkov. Ampak sklenilo se je, postaviti spomenik, navaden nagrobni spomenik, ne morda monument na Pogačarjevem trgu ali kje v mestu in kiparjevo delo, ki je že dalj časa gotovo, bi imelo priti na svoj prostor. Naenkrat pa je nastalo čudno vprašanje: Kje je tisti prostor? Čudno ker bi menda nikomur ne prišlo na misel, da drugod kakor tam, kjer je grob. Pa ni tako. Prišel je ljubljanski škof, kajti na ljubljanskem pokopališču komandira cerkev — ker je Ljubljana liberalna! — pa pravi: Prvič moram biti jaz vprašan, kakšen spomenik dovolim; drugič pa bom jaz povedal, kje sme in kje ne sme biti kamen. K prvi točki mu ni bil všeč enostavni napis, ki ga je predlagal odbor. Ugajala mu ni beseda »izdihnila*. Nam sicer ne gre v glavo, kje bi bii greh, če bi bilo na kamnu zapisano »ustreljena*. Kajti ustreljena sta bila res in če ne bi bila ustreljena, ne bi bila tisti dan izdihnila. A škot se je kapriciral, da mora biti zapisano »umrla*. Končno je glede napisa vendar deloma popustil ; beseda »izdihnila* sme ostati, ampak datum se mora izpisati: Ne ,20./IX.* ampak 20. septembra! Potem pa prihaja druga točka: Spomenik ne sme priti na grob, ampak grob mora priti tja, kjer bo škof dovolil kamen, namreč k zidu, Mrliča se morata izkopati in še čudno je, da ni škof zahteval, da se morata prenesti za zid. Komentarja ni treba veliko. Škof Bonaventura je duhovni glavar .najbolj slovenske* stranke, tista, ki sme socialnim demokratom očitati .nemčurstvo* in ,breznarodnost*. — Letalne poskuse v Ljubljani namerava avgusta meseca prirediti budimpeštanska družba za poskuse z letalnimi stroji in ima že tozadevno dovoljenje oblasti. Goriške vesti. — Železnica Červlnjan Belvedere. Nova železnica od Červinjana v Belvedere je bila izročena prometu v soboto popoldne. Prvi vlak se je odpeljal iz Červinjana on 2*25 uri. Vlaki na tej železnici bodo vozili iz Červinjana proti Belvedere štirikrat na dan, in sicer: ob /•25 in ob 11-40 predpoldne in ob 2‘35 in 7'30 popoldne. Od Belvedere do Gradeža bodo prevažali potnike parniki. Od Červmjana do Gradeža se bo rabilo odslej približno eno uro, kajti železnica rabi od Červinjana do Belvedera 43 minut. Vožnja s parnikom od Belvedera v Gradež pa traja 30 minut — Pri gorlikom deželnem odbora se bavijo z vprašanjem, da-li ne bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico proti požaru, kakor t|ki de* želni zavodi že obstoje v drugih večjih krono-vinah. — Deielnl zdravstveni »vet Na seji dežel-nega zdravstvenega sveta, na kateri se je konstituiral za dobo 1910—13, je bil izbran za predsednika dr. A. pl. M e n u s s i, za podpredsednika deželni zdravstveni referent, nam. svetnik dr. E. pl. C e le brini. — Predsedoval je seji namestnik princ Hohenlohe. — Driavna podpor« za povzdigo živinoreje na Goriško-Goričanskem. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 24 000 K podpore za povzdigo živinoreje na Goriško-Gradiščanskem, ki se imajo porabiti v 1. 1910. Od te svote se porabi za govedorejo 20.000, za ostalo živino pa 4000 K. — Vlak obtičal v tuneln. Osebni vlak drž. železnice, ki prihaja v Gorico ob 10. uri in tri četrt, je v nedeljo obtičal v tunelu, ki se nahaja nad Barkovljami, ker se je lokomotiva pokvarila. Počasi so ga spustili nazaj, da pride na svetlo, ter tam čakali, da pride druga lokomotiva z Občin. Vsled tega je imel ta vlak eno uro zamude. Potujočega ljudstva se je polastila grozna panika. Nesreče ni bilo nobene. Sodrugi na Gornikom I Širite „Rdeči Prapor" In agitirajte zanj! „Rde6i Prapor" /o edino slovensko ilullo! Nabirajte nove naročnike In prispevke za tiskovni skladi Naia parola mora biti: Viak socialist mora biti naročnik „Rdečtga Prapora". Tržaške Testi. — Nečloveški zločin. V Trstu so spravili v bolnišnico neko petletno deklico, ki je bila okužena z venerično boleznijo. Bjleiea se jej je razširila tudi na oči. Uboga deklica je povedala, da se jej je pred dnevi, ko se je nalajala v javnem vrtu, približal neznanec, ki ji je najprej podaril slaščice in potem «storil slabo*. Deklica je vedela jpopisati ognjusnega zločinca in upati je, da pride kmalu oblasti v pest. Istrske vesti. — Občiniki italijanski gimnazij ? Pulju podržavljen. To naznanilo je dobil te dni z Dunaja puljski župan. Tako bo imelo 100.000 istrskih Italijanov dve državni gimnaziji in eno deželno realno gimnazijo. Pa te bodo kričali, da so lati-rani IH da se jim godi krivica. »Polaer Tagblatt* 'pa poroča, da je bil občiaski gimnazij podržavljen la pod pogojem, da pride hrvatska šola v Pulju v deželno oskrbo. Ta pogoj sta sprejela tudi deželni ifov^fo JUwl tgr, puljjkj .župan, dr,, Vareton, s Štajerske vesti. — Isglnlla ja v Kamnici pri Mariboru gosta* Čiči Antoniji Leopold Štiriletna hčerkica Matilda Leopold — in sioer neznano kam. Vkljub natančnim poizvedbam da dekleta dozdaj niso naili. Deklica1 ja precej močna, zlatolasa in je nosila takrat, far ja izginila, barhetno obleko. Klicali so jo za Tilko. ■— Utopljenka. V Ptuju ao potegnili v soboto trije pionirji utopljeno, 30—40 let staro kmečko žensko is Drave. Ležala je že 8—14 dai v vodi; na vrata ima mrlič modra madeže in na čelu globoka rano. Morda se gro za kak zločin. — V poatelH obatraljen. Pred nekaj dnevi je pvilal v stanovanje strojnika trboveljske premo* govna dražbe Igaaoij Borovački v Lokah, obiuaa - TrlMsvije, neznanec tar brez vsakega vzroka ustrelil a Mvomrjees proti Barrovečkemu, ki je apal v nastelji. Kreglja Je zadela Borovečkega v deaao siren pni tar so ga prepeljali težko ranjenega v IMfehaasko deželno bolnišnico. -,X1\ u*« Kol in kol v ptujski okolici. V ptujako i fralniiaico so pripeljati včeraj viničarja Andreja x'tlM«a ia Krčovine, kateremu je viničar Jurij Bezjak pa aparat a nožam trebuh ia kmečkega fanta Mar* • tina Krambergerja, kateremu ja nekdo v Koretevi gOstihai v Podvinah ubil lobanjo, Saaps ia svata ' vata vedita v ptujski okolici vsarne sadove. — Dubovalk. ki a« briga aa duia, je kaplan Franc Lovrenk pri Velik iNedelji. To je pokazala civilna pravda pri Ormoški soaniji, ki se je pred kratkim vriila na tožbo neke žene. O tem zanimivem procesu se poroča: Tožiteljica ima maj- ' hno posestvo, torej si ni mogla denarja prigospodariti. Skrbeti ima za se in vrb tega za brata, ki ni sposoben za delo. Mali prihranek in neki skupiček je naložila v hranilnico ter našla hranilno knjižico kaplanu Lovrenku v shrambo. Dovolila mu je, da sme, dokler je pri Marjeti in ima hranilno knjižico v hrambi, vzeti vse na* raatle Obrcati in jih porabiti za maše, akoravno je že prej izročila g. kaplanu kljub avoji siro-maičini celih K 300— za maše. G. kaplan pa a tem lepim dobičkom vendar ni bil zadovoljen, ampak je vzdignil pri hranilnici v Ptuju kmalu ves naložen kapital. To je pa tožiteljici zamolčal. Tndi takrat tega ni povedal, ho je tožiteljica spet prinesla par stotakov, da bi jih naložil. Molče je vzel denar ter ga porabil mirno za se, kakor pr* vega, brez dovoljenja in znanja tožiteljice. Pri aodni razpravi je tožiteljica pojasnila vprašanje, lakaj je, dati je revna, izročila celih 300 kron kaplanu Lovrenku za maše, s tem, da je to svoto morala izročiti kaplanu,* ker ji je to on pri spovedi naložil za pokoro. Ko je bil kaplan Lovrenko prestavljen od Sv. Marjete, je šla tožiteljica k njemu in zahtevala izročeno hranilno knjižico. Kaplan ni trdil, da je knjižica njegova, tudi ni povedal, da je že davno vzel denar iz hranilnice, da je ves denar porabil za se; to je vse zamolčal ter tožiteljici naročil, da naj pride drugi dan k njegovi maši in po knjižico. Ko je tožiteljica na določeni dan prišla k Sv. Marjeti, je tam izvedela, da je kaplan že dan poprej odpotoval. Tožiteljica je potem začela pismeno tir-jati denar od g. kaplana in mu pisala vsako leto več pisem. Na ta pisma ni niti odgovoril. Ker je tožiteljica medtem izvedela od neke dekle, ki je služila v župnišču pri Sv. Marjeti, da je kaplan ves njen denar porabil za se, jo je začelo skrbeti; bala se je, da pride ob ves denar; začela je pisati kaplanu ostrejša pisma in groziti s tožbo. Kaplan je sicer odgovoril, toda v nobenem pismu ni priznal, da je denar vzdignil in zase porabil, v nobenem pismu ni izjavil, ali bo denar vrnil ali ne. Pač pa je pisal vse mogoče reči o krivičnikih in nevernikih in imenoval tistega n a j-večjega nevernika, ki je svetoval tožiteljici, naj izroči zadevo odvetniku. Tožiteljica je pri razpravi to tako pojasnila, da je vprašala za svet med drugim tudi svojega sorodnika - duhovnika, da ji je ta svetoval, naj zadevo izroči odvetniku. Pri razpravi je nastopila kot priča tudi oseba, ki je bila za časa Lovrenkovega kaplano-vanja pri Sv. Marjeti v župnišču dekla. Tudi ta je izpovedala, da je kaplanu Lovrenku posodila za vinograd prisluženih 100 K, da pa pozneje posojila ni dobila nazaj, ker je g. kaplan kratko-malo utajil, da bi bil dobil od župnikove dekle denar. Ta dekla je tako izgubila svojih 100 K! Pri civilni razpravi je kaplan Lovrenko trdil, da je prejel od tožiteljice F. hranilno knjižico za 600 K in pozneje v gotovini še 400 K samo za svete maše, kakor je že prej vzel od nje 300 K za maše. Tako je hotel pobasati od revne in pobožne ženske celih 1300 K. Ostalo mu je to, kar je dobil s pomočje spovednice, namreč 300 K za maše in obresti od drugega kapitala po 1000 K tako, da se mu je spoved res izvrstno poplačala. Vendar pa sodnija zneska po 1000 K ni njemu priznala za spoved, ampak je kaplana obsodila, da mora ta denar izročiti tožiteljici F. ; 1 1 Dnevne vesti. x Važna raiiodba o domovlniki pravloi. Upravno sodišče je pred kratkem razpravljalo o pritožbi graške mestne občine zaradi odločbe n^-^ tranjega ministrstva. Neki Jolia TUmelj'ki je bH prej4 ogrski državljan, je 7. februarja 1902 dosegel avstrijsko državljanstvo, ker mu je občina G6 »ting dala zatrdilo, da ga sprejme v občinsko zvezo. 22. unija 1907 pa je bilo ravno deset let, odkar je Temel nastanjen v Gradcu. Občina Gojting je vsled tega posredovala pri graškem mestnem svetu, aaj bi Temela sprejela v svojo občiasko zvezo. Mestni svet kakor tudi namoitoiltvo je zavrglo praiajo in pritožbo, čei, da mora vsakdo bivati deset let kot avstrijski državljan v dotični občini, ako hote imeti pravico do nporabe g 2. dom. zak. Notranje ministrstvo je ugodilo občini Goiting, upravno sodišče pa ja odbilo pritožbo graške občine. x Žrtva atrala. Nevihte v poslednjem času so zahtevale tudi veliko število človeških žrtev. Na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem ia Primorskem je bilo v štirih tednih od strele ubitih kakih 30 oseb. Ravnotako je bilo v Nemčiji ubitih okoli 60 oseb. Koliko ljudi jo bilo v tam stoletja ubitih, to se da izračunati iz podatkov pruskega statističnega urada. Največ žrtev je bilo 1. 1906, takrat-je bilo 266 ljudi ubitih, 1, 1905. je bilo 241 ljudi ubitih, L 1904. samo 82, 1. 1902. pa 110. L. 1900 je strela ubila 169, leta 1901. 134, l 1903. 121, I. 1907. 162 in 1. 1908. 177 oseb. Čudno ja, da je bilo več moških nego žensk ubitih. Navadno zadano strela ljudi, ki delajo na polju. x Ataatai i Irank* V torek opoldne se je v Lichtenrode pri Berolinu razletela bomba. Poljedelec Kraaz je dobil v poslednjem času različna !>isma, v katerih se mu s smrtjo grozi, če ne po* oži gotove vsote denarja. Pred kratkim je zopet dobil grozilno pismo, v katerem se od njega zahteva 3000 mark, sicer se bo izvršil na njega atentat. Teh 3000 mark naj bi deponiral na do* ločenem mestu v neki konzervni škatljici, ki se nahaja en meter pod zemljo. Kraaz .si je hotel stvar ogledati ter je na dotičnem mestu tudi našel škatljico. Ko se je pa dotaknil škatljice, je eksplodirala. In Kraaz ae je težko ranjen zgrudil. x Bomba na Balearskem V Kistjendilu so anarhistični študentje z bombami skoraj popol* noma razrušili državni internat za dečke v mnenju, da se zgradi tu prestolonaslednikova palača. x Političen umi- Iz Habane poročajo, da je konservativni župan Molen ustrelil Rodrigueza, sorodnika predsednika Kube. Umor se je zgodil valed političnih prepirov. Prebivalstvo je zelo razburjeno. x Električna lalaaaloa na Sv. Vilarje. Železniško miniatratvo je podelilo bankirju Hyrenbachu v Beljaku dovoljenje za tehnična preddela za Železnico nižje vrste z električnim obratom od vasi Žabnice na Sv. Višarje. Ampak za romarje, ki se drsajo po golih kolenih na Višarje, to menda ne bo nič. In če bodo tista polena, ki jih zdaj nosijo na plečih, vozili po železnici, tudi menda ne bo več zasluge v nebesih. x Epidemična zapravljivost. Na banketu bankirjev in trgovcev v Londonu je govoril finančni minister lord George, da se vidi, da so vsi narodi okuženi z epidemično zapravljivostjo. Angleška je pri tem prevzela vodstvo, pa ima tudi braniti največjo državo. Vsi narodi so za to odgovorni ... Upajmo, da pride čas boljšega medsebojnega sporazumevanja narodov. x Dolgovi portugalska kraljice - vdova. Por-turgalski list „Mund“ priobčuje pismo neke pariške zlatarske tvrdke, v katerem terja kraljico Marijo Pijo za 26.000 frankov. Pismo je bilo ukradeno iz tajnega arhiva justičnega ministrstva. List je zbudil s svojim razkritjem veliko senzacijo, kajti ljudje so ogorčeni, da se na tak način zapravlja denar, ki so ga davkoplačevalci s težkim trudom skupaj spravili. x Kako daleč se mora brzojavljatl? Druga francoska ekskadra je po opetovanih poizkusih dognala, da se more med dvema ladjama podnevi do 1400 km in ponoči do 200 km distance vršiti brezžično brzojavljanje. Osobje pa mora biti izvrstno izšolano. Dosegla pa se je tudi že zveza na 2700 km. x Avstrijski protestantje. Z Dunaja poročajo, da se je vrnil tja predsednik evangeljskega višjega cerkvenega sveta, sekcijski načelnik Pfaff na Dunaj, da bi posredoval v naučnem ministrstvu, ker smatrajo protestantje vladno grajo radi razglasitve enciklike za prerahlo in nezadostno. Toda Sttirgkha ni na Dunaju in tako ni Pfaff ničesar opravil. Ni še znano, kake korake mislijo protestantje nadalje storiti. x Strašna rodbinska tragedija. V Budimpešti je postni uslužbenec Molnar v nedeljo ponoči ubil svojih pel otrok in samega sebe smrtaoaevarno ranil. Poslal je svojo ženo z nekim izgovorom proč, nato pa je prerezal z britvijo svojim otrokom, stalim od 2 mesecev do 8 let, vratove. Molnarja so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico. Ko je žena prišla nazaj in videla svojo deco mrtvo, je zblaznela. Motiv dejanja je pomanjkanje. Molnarja so v bolnišnici zaslišali. Pravil je, da je svoje otroke pomoril počeaSi od najstarejšega; vsak je bil na mestu mrtev, ne da bi dal kak glas od saba. Njegova mesečna plača je znašala 66 kron; ker je maral dati letno samo za slabo stanovanja 260 kron, ni mogel izhajati ia se je moral strašno zadolžiti, Vi* del je, da ne zmore za mesec avgust stanarine in vsega druzega, ter je rajši ubil deco in poskusil umoriti samega sebe. Upa, da bodo ženo vzdrževali dobrotljivi ljude. x Največ satane v loteriji — loterija sama, oziroma država, ki jo vodi. Lata 1909 se je stavilo v loterijo 97,748.150 krat in sicer 36,867.151 K. Povprečno odpade torej na eno stavo 34 vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra 1908 (27,995.896 duS) je prišlo na eno glavo 3 5 stav v vrednosti 1*31 K. Zadelo se je v loteriji 1.351 766 krat v skupni vrednosti 20.206.094 kron. Dočim pride na 100 stav le 1*4 dobitkov, obsega vrednost dobitkov 54 8 odstotkov od vseh stav. Ako zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov, dobimo čiste dohodke 16 661 05^ K, ki pa kajpada niso enaki čistemu dobičku is Ipterijskega momopola. Odšteti se namreč morajo še upravni stroški, U so bili za leto 1909 prorafeunjeni na 2,215.150 kron, torej znaša čisti dobiček lz loterije leta 1909 14,445 907 kron. V tem letu je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako primerjamo dohodke prej* šnjih let z navedenimi dohodki, vidimo ia malo sprememb, da je pomen loterije u prebivalstvo kakor Judi za flaančno gospodarstvo države že več let skoro nespremenjen. klet v Trsi V gostilnah, ki jih priporoča stranka, ni da« jati napitaiae. ' . Nabrežinski sodrugi se pridruže izletnikom z godbo in zastavo ter se udeleže korporativnega odhoda s kolodvora v »Delavski Dom*. * Ljubljanski posebni vlak vezi po nastopnem redu: Odhod iz Ljubljane v nedeljo, dne 24. julija ob ’/j4. zjutraj. Prihod v Logatec v nedeljo, dua 24. julija ob 4 35 zjutraj. Odhod iz Logatca v nedeljo, dne 24. julija ob 4-40 zjutraj. Prihod v Trst v nedeljo, dne 24. julija ob 715 zjutraj. Odhod iz Trsta v nedeljo« dne 24. julija ob 1115 ponoči. b. glavno glasilo nemške socialno-demokratične stranke v Avstriji, se je preselila v novo — v svojo hišo, Wien-strasse 89 a v petem okraju. Velikansko poslopje obsega vse prostore lista in tiskarne (uredništvo, upravništvo, ekspedicijo i. t. d.) ter ima še lokale za strankino tajništvo, strokovno komisijo in tajništvo, uredništvo revije .Kampf“, delavsko šolo i. t. d. — Če bi Slovenci ne bili taki zaspanci, bi jih bilo vendar nekoliko sram, kadar vidijo kako silno se razvija časopisje drugih sodrugov. Povsod napredujejo kakor viharne vojske, mi pa capljamo odzad kakor penzioniran landšturm. m Se niste, pošljite naročnino! Društvene vesti. § Odbor »Glasbene Matico* za leto 1910/11 se je konstituiral takole: Predsednik: dr. Vladimir Ravnihar; namestnik: dr. Janko Bezjak; tajnik: dr. Janko Žirovnik; namestnik: Dragotin Šebenik; blagajnik: dr. Josip Krevel; namestnik: Anton Petrovčič: šolski nadzornik: dr. Janko Bezjak; namestnik: p. Hugolin Sattner; knjižničar: prof. Anton Jeršinovic; namestnik: Anton Lajovic; gospodar in upravitelj društvenih hiš: Fran Kobler; namestnik: Fran Milčinski; preglednik poverjeništva: dr. Rudež; namestnik: Stanko Premrl; pravni zastopnik: dr. Vladimir Ravnihar; odbornika : dr. Josip Mantuani in dr. Fran Mohorič. Otvoritev II. Sokolskega doma v Zagorja ob Savi. Pod ten imenom se hočajo smatrati zagorski Sokoli kot mučeniki in socialne demokrate ogrditi z najgršim terorizmom v »Slovenskem Narodu* od pondeljka in torka. Raditega smatramo za potrebno, da obširneje obvestimo javnost o zadevi. Ze pred slavnostnim dnevom smo si bili gotovi, da bodo zagorski Sokoli skusili pri slavnosti kakšno izzivanje, da bi potem opravičili napram tujcem svoje neslanosti, ki jih prinašajo že dalje časa proti socialnim demokratom v ljubljanskem »Jutru» in . Ker se delavstvo v Zagorju prav nič ni brigalo za to pripravo, so gospodje liberalci imeli strah, da ne pride do nikakršnega prepira, da jih zna delavstvo popolnoma ignorirati. Zato pa so priskrbeli takoj zjutraj, da so nastavili na raznih krajih svoje provokaterje. Isti s9 imeli nalogo pozdravljati prihajajoče in razventega z zabavljivimi besedami »internačionalci* skušati provocirati delavstvo. Do časa, da so prišli do Toplic, se jim ni posrečilo izzivanje. Na Toplicah pa je sedel neki nemški uradnik pri rudniški restavraciji. Sprevod pa, ki se je približeval steklarni in rudniški restavraciji, je delal takšen vriše, da se je človek res moral čuditi, da je to mogoče pri ljudeh, ki se štejejo k inteligenci. Blizu trgovine Mihelčiča pa je bil nastavljen dacar Juvan in dva pomočnika čevljarja Naroda, da sta zafiela z raznimi klici pozdravljati prihajajoče, taka da je omenjenemu sedečemu uradniku menda zavrela kri, da je na to rekel: «To je pa vendar menda vse znorelo 1» Okoli njega je bilo precejšnje število otrok od 10 do 14 let. Kakor pa že otroci znajo, so se začeli smejati, drugi pa žvižgati. Iz sokolskih vrst pa se je najbolj slišal gospod Taufer, ki je vpil proti steklarni in delavskim stanovanjem: »Pereat glažarjil Pereat steklarna 1» S svojim debelim glasom mu je pomagal tudi Blažič. V tem času so odkorakali mimo steklarne. Svojo izobrazbo so ponavljali mimo Mhelčičeve prodajalne ter vpili tako dolgo, da so prišli do Stepišnikove gostilne, odkoder so se vrnili zopet po ravno isti cesti nazaj. Razumljivo je samo na sebi, da je prvi obhod zvabil vse otroke na prostor pred restavracijo, tako da ko so se vračali Sokoli, so jih res otreci izžvižgali in slišali so se od otrok tudi razni klici: HmII Odraslo delavstvo pa se za to ni brigalo. Omeniti moramo še, da je bilo pri odhajanju nazaj nekaj Sokolstva tako podivjanega, da je malo manjkalo, da niso vrgli neko osemletno rejenko kakšnih pet ali šest metrov globoko v jarek; po sreči jo ja rediteljica rešila. Ker pa se s tem menda še niso mogli opravičiti kot mučeniki, so skušali opraviti svoje delo popoldne. Prvič je bilo na vrtu gostilne Wein-berger. Prišla je kakih 70 let stara ženica prosit goste za dar. Takoj se oglasi neki Sokol: »Mati, ali iščete ženina ?» Revica stoka in prosi. Nadalje jo vpraša: »Ali imate kako hčerko ?> Stara ženica: Cez nekaj časa vstane ter odide skozi vrata. Pri vratih pa ga že pograbijo ter ga vržejo na tla. Glavno vlogo pri tem je igral Jesih. Strmo-letovi kolegi so ga seveda hoteli iz teh roparskih rok rešiti, a pri tej priložnosti so napadli uniformirani in neuniformirani Sokoli tudi druge. Ro-bavsova sinova sta napadla, kakor pravijo, celo z odprtimi nožmi. Natepli so tudi nekaj rudarskih žen. Razumljivo je, da so se branili tudi rudarji, ali krivda vsega tega je na strani narodnjakarjev. Za vse drugo, kar pa opisujejo v »Slovenskem Narodu*, pa našemu poročevalcu ni nič znano. Pravili so sicer, da so se na rudniški železnici pretepali Sokoli sami med seboj, pa koliko je resnice na tem, ne varno. Mogoče je vse, ker so bili pijani kakor muhe. To naše poročilo je resnično in mirno pripuščamo, da si napravi sodbo vsak sam. Senzacionalen umor v Londonu. V Hilldroy crestant je izvrševal prakso 501etni amerikanski zdravnik dr. Crippen. Pred letom dni se je oženil s 35 letno artistko, ki je bila obenem blagajničarka obsežne zveze angleških art istinj in ki je imela kot taka opraviti z velikimi svotami. Dne 2. februarja t I. je dr. Grippenova žena nenadoma izginila in nihče ni vedel, kam. Dr. Crippen je pripovedoval, da je odšla v Ameriko in pozneje, da je tam umrla. Amerikanski listi so o njeni smrti prinesli cele smrtna naznanila. Dne 9. t. m. je izginil tudi dr. Crippen, in sicer s svojo stenogra* fiajo. Vsled tega je dala preiskati policija njegovo stanovanje in v njegovi kleti nBšla dvoje strašno razmesarjenih človeških teles. Raztelešena trupla so - bila položena v apno ter od apna že tudi močno razjedena, vendar pa so še nekatera znamenja, k' govore ža to, da je to truple žene dr. Crippna in da jo je torej ta umoril. Smatra se s tem večjo gotovostjo, da je dr. Crippen izvršil na svoji ženi umor, ker je njegova žena ravno v kritičnem čara imela kot blagajničarka zveze angleških artistinj velike svote v rokah in da se je dr. Crippen polastil tega denarja. Sum, da je dr. Crippen umoril svojo ženo, se še tem bolj povečuje zlasti radi tega, ker je dokazano, da je ravno v istem času, ko je pravil, da je odšla žena v Amrriko, drugim pripo reda val in tudi domov pisal, da se je dal od svoje žene ločiti. Staršem svoje steaogrsfiaje je celo pokazal očividno ponarejeno pismo svoje žene, v katerem pravi ta, da privoli prostovoljno v ločitev zakona. Cela zadeva postaja vedno bolj misteriozna. Konštatiralo se je, da so v apnu raztelešeni deli dveh ženskih trupel, od katerih je ena glava strahovito razkosana. Policija zasleduje z nekako mrzlico vso zadevo in je dognala, da se je dr. Crippen pečal tudi s prepovedanimi operacijami na ženskah. Uvedle so se najobsežnejše poizvedbe in policija je izdala tudi tiralnico. Stenografi ija, katero je odpeljal dr. Crippen s seboj, je pisala svojim staršem, da je odšla ž njim kot njegova žena in da se ob strani svojega moža prav dobro počuti. o Delavski kolek za Krw)iko, Štajersko in Korofeko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-ševalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu Jos. Petejanu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dohodke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-šiljatvab, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri srečolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatov vega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v toda se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se še posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Cena kolku e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen szvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troš-kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku I Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim bo potekla naročnina koncem meseca julija, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske deiele: za celo leto K I4-— za pol leta M 7a— za četrt leta „ 3-50 na mesec „ 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*80 za četrt leta „ 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora" Sredstvo za štedenje 1 jL zvezda s so praktične križcem MAGGIl0CIE goveje juhe Š O h Maggi-jevoime 23 V litra Kartira za /♦ “ skrbno na- USjflieliO p ra vi jan j e in gOVefS izborno fnbO kvaliteto. Raznoterosti. t Nsjviija gora na svetu. Učenjak in raziskovalec dr. Tom Longstaff je preštudiral Karako-runsko hribovje v Aziji in našel, da se nahajajo tam gore, ki so višje od Gavrizankarja, ki je veljal dosedaj za najvišjo goro na svetu (8800 m). Najvišji vrh je krstil učenjak za Teram Kangri, in kakor meni, je ta vrh visok 9420 m. t Strašen čin blaznega V Železnem brodu pri Jabloncah na Češkem je neki kmet nenadoma zblaznel in je v tem stanju umoril celo svojo rodbino. Enega otroka je tako dolgo suval z nogo, da je umrl, drugega je z glavo naprej porinil v vrelo vodo, ženi je odrezal uho, očetu je s sekiro prebil lobanjo, svojo mater je pa obesil. Komaj so ga obvladali. t Zakladi v razvalinah Najnovejši potresi na Portugalskem so trdnjavo Soveral v Alcazabi deloma razrušili deloma tako poškodovali, da so jo morali popolnoma porušiti. Pri tem so našli v zidovju podzemskih ječ železne blagajne, v karih je bilo skoro za en miljon frankov srebrnega in zlatega denarja. t Dmor prostitutke. V Berolinu so dobili umorjeno 20 letno prostitutko Malvino Nielsen. Sumili so, da jo je umoril njen prejšnji ljubimec Jurij Olšinskij, sin bogatega tovarnarja v Varšavi. Olšinskij se je pa drugo jutro v javnem parku ustrelil, še prej je pa prebral jutranje liste in se tako prepričal, da je Malvina res mrtva. t Umor ln samomor. V Časlavi se je vojak 12. domobranskega pešpolka Jelen zaljubil v hčer protestantovskega mežnarja. Oče ni trpel tega razmerja ter je vojaku prepovedal, še nadalje se shajati z njegovo hčerjo. Vsled tega se je vojaku vzbudila grozna misel. V nedeljo opoldne je prišel k mežnarju. Po kratkem razgovoru je Jalen potegnil revolver ter parkrat ustrelil na mežnarja in njegovo hčer. Mežnar se je, zadet v prsa in trebuh, takoj mrtev zgrudil, dočim je hči zbežala. Medtem si je Jelen pognal krogljo v glavo ter obležal mrtev. Svoji« čitatoifen priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserlrajo v naše« lista. Pri bojkotu mesa v Kremsu in Waidhofenu so gospodinje poizkusile praktično vrednost izbornih Maggi-jevih kock (gotove juhe). Kupovale so jih tem rajSe, ker stanejo samo 5 vinarjev in so boljše od drugih. Najboljša ura sedanjosti : Zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. Sottner, Ljubljana Mestni trg. Lastil tovarna nr v Švici. Tovarniška varstvena znamka „IKO“ Zagrebški rt izid 'oooooooooooooooooooooo fcof tovarniško znamta pr/porocujemo kot priznano a/tuf r/4p4/mrs rnjšojši pridatek / za kavo S Zahtevajte po vieb gostilnah, kavarnah to brivnicah MT* I' ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želodčni likčr „FLORIAN“ ne slabi In ne omami, kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela! Ljudsks^_kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. » » 4-80. Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana. 'Svarilo pred ponaredbami. tE2S88SSSS2SSSaSSS8BSSS^SB > a> ‘S? c3 N 4> #N s - X! « PC u O 52 5 u C N 4> * 8 5 B V 4» w ra 'S. c ra E S 53 ® H n <« v S? 2 Spl l* g ■O | d o N S S* M 3 d £ 4 G J > > 1 « 3 >N »rj 4» ir -a O