ft. 237 w«h mM* m anali twn ista v Trsta, v torek, 3. oktobra 1926. Posamezna številka 30 stot. Lafnife U Llat likaj« vaak i dkncc L t esc vii v Hroksetl cc rtnlcc, lah ponedeljka. Naročnina: za t mesee l 8. ^ fcr. cek> teto L 75.—, v inozemstvo mesečna iflte 80 atot. — O^iaanina za 1 mra prostora trgovtk« ta obrtu« oglaae 73 mat, u li^Kk L 1.20, cgtase denarnih ■radar L 1— & stot xa besedo, najmanj L & upramiitvoi Trst (3), ulica & Franccaco d'Atrid 30. Te-Dopiti ni) •• poiiliaio Izklfučno uredništvu, oglasi, ralcia* pa npravnUtru. Rokopid •• o« vračajo. Nafrankirasa H>ie.emajo. — Last« založba ln tisk TIskarne „Edinost" Uredništvo 1*4 on 11-57 ■iciit is pisma se Podurcdniitvo ▼ Gorici: ulica Gloaut Oarducd (L 7, L n. - Telet it «27 O lavni In odgovorni urednik: prof. Filip Paria. Gospodarstvo Julllske Krallne v letu 1926. Statistični podatki za oetali del delale, ki je bil priključen k Italiji, se ne 0ajo povsem primerjati s podatki za £& omenjene pokrajine. Predvsem tvori to ozemlje, ki je hočemo kratko imenovati Goriško (tudi knjiga rabi na več krajih ta izraz), del velike Videmske pokrajine. Veliko statističnih podatkov nanafta na vso pokrajino, ne da bi bila dana specifikacija glede starega in novega dela pokrajine. Tudi podatki po podprefekturah kaiejo to pomanjkljivost, kajti sodna okraja Bovec in Kobarid sta bila priključena Čedadski podpre fek turi, tako da ni mogoče docela ugotoviti gospodarsko stanje v novem in starem delu Videmske pokrajine. V kolikor je to mogoče, podamo v naslednjem važnejše podatke. Podatki so zbrani z nekoliko različnega stališča, kakor za že obdelane pokrajine, so pa v splošiem bolj precizni in so podani po predpisih zakona, ki urejuje kataster. Dobro bi bilo, da bi bil statistični pregled za prihodnje leto sestavljen po enotnem sistemu za vse pokrajine, tako da bi bilo primerjanje lažje in bolj enostavno. Omenjeni zakon razlikuje osem vrst produktivnega sveta, vsako vrsto pa deli v vsem razredov po rodovitnosti zemlje. S tega vidika sestavljena preglednica za Goriško se glasi: Vr ta kuKure Njive 765 Travniki 333 Vrtovi 108 Vinogradi 60 Pašniki 9.15 Planine 1.002 Gozdovi 2.215 Jezera, mlake in barje razred 3.395 7.381 8.947 9.674 6.425 2.130 808 1.312 3.696 7.231 15.743 14.809 12.375 7.366 215 165 226 75 1 — — 318 1.100 1.966 2.041 890 8.639 18.786 14.847 9.380 5.209 2.254 2.336 5.773 7.265 — 6.390 13.137 24.250 24.444 15.684 73 — 11 — 4.336 317 vkupno V. 39.525 14.2 62.865 22.5 790 0.3 6.448 2.3 57.587 20,7 18.630 6.7 «.773 33.3 9 0.0 Površina vsega ozemlja znaša po podatkih katastralnega urada iz Ferrare, po katerih je bila sestavljena tudi zgornja preglednica, 319.952 ha, tako da bi znaša! nerodovitni svet 41.1135 ha, ali v odstotkih 12.5. Podatki agrarnega urada, ki je takisto izmeril deželo po nalogu ministrstva, so nekoliko manjši, kajti upošteval je devet občin manj kakor katastralni urad iz Ferare. Toda tudi v gori podani preglednici manjka še vedno ena občina, namrač Ločnik, koje ka- razred 20.000 20.000 32.000 22.000 2.500 800 7.000 Vkupno... 278,827 100.0 tastralne knjige so se med v vojno izgubile. Geografska površina te občine znaša 1.230 ha. Ako sprejmemo tudi za to občino isti odstotek za rodovitni svet kakor za ostalo ozemlje, znaša njen produktivni svet okrogle 1.000 ha, za kolikor bi se morala povečati vkupna površina v zgornji preglednici. Za Goriško podaja avtor sledeče povprečne vrednosti zemljišča. (Ker so ti podatki važni za vse naše kmetovalce in posestnike, jih podamo v celoti) Delo parlamenta lCaseelUia - VeUkl tatt-~ ■ t tstrtek RIM, 4. Načelnik vlade on. Mussolini je danes dopoldne imel mnogo važnih razgovorov. Sprejel je najprej državnega podtajnika vojnega ministrstva, generala Cavallera, podtajnika ministrskega predsedništva, on. Suarda, in podtajnika za kolonije on. Cantalupa. Posebne važnosti pa je bil razgovor Pogodba prispeva k ohranitvi miru na vzhodu. _ Svetanostna seja nar. skupštine v Beogradu y«Ušaftn sprejem čehoslovaških parlamentarcev . Bratstvo Jugoslovanskega ln ftehoslovaSkega naroda BEOGRAD, 4. (Izv.) Včeraj ob 2. popoldne so dospeli čehoslovaški parlamentarci, 67 po številu, pod vodstvom ministrskega predsednika z on. Caser-,predsednika čehoslovaške poslanske tano, predsednikom poslanske zbornice.'^bornice Malipetra in predsednika se-Razgovarjala sta se o delu parlamenta natske zbornice Klofača, v Subotico, Vrsta kulture Njive Travniki Vrtovi Vinogradi Pašniki Planine Gozdovi Jezera, mlake in barje 16.000 11.000 8.000 6.000 4.900 2.500 1.500 15.000 10.000 6.590 4.000 2.500 - 1.200 800 24.000 20.000 12.000 10.000 8.000 —.—. » 18.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 —.— 2.000 1.500 1.000 W0 500 200 —.— 400 250 _100 40 —.— —.— —.— 5.000 4.000 3.500 2.500 1.500 1.000 500 Avtor smatra te vrednosti za zelo verjetne, po izjavah kompetentnih faktorjev morda celo za nekoliko prenizke. Kako sodijo o tem posestniki, kt morajo (v tisoč na podlagi te razdelitve plačevati davke, je drugo vprašanje. Po teh povprečnih vrednostih določe na vrednost vsega zemljiftča znaša ih lir) : Vrsta kulture Njive 15.300 54.320 81.191 Travniki 6.660 19.680 36.960 Vrtovi 3.456 5.160 3.300 Vinogradi 1.320 5.724 15.400 Pašniki 2 538 17.278 28.179 Planine 802 901 584 Gozdovi 15.505 31.950 60.548 Jezera, mlate in barje 5 — — razred 71.576 58.044 47.002 2.712 23.592 14.847 577 72.750 62.972 750 20.410 7.504 291 61.110 28.913 37.022 8 7.120 2.604 9.32» 14*850 438 2 1.212 5.893 23 526 4.336 158 Vkspso 7o 315.881 32.2 281.039 22.5 15.386 1.6 74.004 7.5 72.982 7.4 3.155 0.3 289.883 27.9 5 0.0 --Vkupno 100 Ker smatra avtor povprečne vredno-; 4.001 na posebne drevesne nasade, sti za prenizke, je povišal vkupno vred- 107.508 na gozdove in 122.703 na nero- nost za 10%, pri čemur je že vštel tudi vrednost ločniške občine v iznosu dovitni svet. Vsa pokrajina je pridelala 1. 1925.: okroglo 4,000.000 lir, in je tako dobU: 43.500 centov pšenice, 37.400 rži, 17.000 kot celotno vrednost vsega ozemlja ječmena, 41.400 ovsa, 1,801.800 koruze, 1080 milijonov lir. Povprečna vrednost ,76.400 fižola, 1,032.600 krompirja, enega hektarja produktivne zemlje bi ,10,349.000 krme, 665.000 grozdja, 368.000 znašala potemtakem 3.875 lir. jtvina, 724.900 murvinega listja, 35.497 Glede poljskih produktov v letu 1925. svilodov, 48.200 jabolk, kutenj in grane navaja knjiga podatkov samo za natnih jabolk, 34.800 mesnatega sadja Goriško, temveč za vso Videmsko po- v kar so vštete tudi suhe slive, 2.700 ore-krajino. Kljub temu nedostatku naj sle- |hov in lešnikov in 52.100 kostanja Zelo (lijo tu Števila. 2al po podanih podat-"razvita je svilopreja. Ta panoga indu- kih ni mogoče niti za posamezne vrste ozemlja določiti vsaj približno razmerje med vso pokrajino in Goriško. Morda bo koristilo Čitateljem, če jim povemo, da znaša površina stare Videmske pokrajine 657.014 ha, od katerih odpade 163.400 na njive, navadne in z drevesi, 232.920 ha stalne travnike in pašnike, 26.482 ha produktivni neobdelani svet Vrsta Število glav celotno na 1 kv. km goveda 59.533 18.5 konji 6.500 2.0 ovce 39.000 12.2 prašiči 44.000 13.7 strije je dosegla višino, ki je ni imela nikdar prej, niti pred vojno. To naj bo opomin Istri, kjer so se že v predvojni dobi murve morale umakniti trti in kjer se po besedah avtorja v povojni dobi celo njive umikajo baje bolj dobička-nosnim vinogradom. Stanje živinoreje na Goriškem poja snjuje sledeča preglednica: v prihodnjem rednem zasedanju. V drugi polovici novembra se bo sestal senat, ki bo proučil in odobril zakonski načrt o preuvedbi pokrajinske uprave. Razpravljal* bo tudi o nekaterih drugih zakonskih načrtih, ki jih je zbornica že odobrila. V isti dobi, vendar pa šele po otvoritvi zasedanj senata, bo sklicana tudi poslanska zbornica, ki bo razpravljala o zakonskem načrtu za uvedbo smrtne kazni. Predsednik vlade je sprejel pozneje tudi glavnega fašistovskega podtajnika, ki mu je poročal o položaju v fašistov-ski stranki. Politično življenje v tem tednu obeta biti dokaj zanimivo, ker se bo 7. t. m., v četrtek, sestal veliki faSistovski svet. Pred sestankom velikega sveta se bo najbrž vršila pripravljalna seja direktorija. Ob tej priliki se bo povrnil v Rim tudi glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati. V političnih krogih pripisujejo sestanku velikega fašistovskega sveta izredno važnost, ker bo baje on. Mussolini podal obširen referat o mednarodnem položaju; govoril pa bo tudi o položaju v stranki. Za Mussolini jeva izvajanja vlada še sedaj veliko zanimanje, posebno zato, ker se bo seja velikega fašistovskega sveta vršila tik pred proslavo obletnice pohoda na Rim. On. Mussolini bo orisal tudi gospodarski in finančni položaj; poročal bo o delu, ki ga je izvršila vlada za obnovitev vrednosti lire, poročal pa bo najbrž tudi o uvedbi smrtne kazni, o reformi senata in o drugih načrtih, ki jih namerava izvesti vlada. Veliki svet se bo pečal tudi z vprašanjem ieprstnemb-* opravil fašistovske strank«. V političnih krogih zatrjujejo, da bo na tej seji on. Mussolini prevzel poveljstvo nad fašiMovsko milico. Postal bo tako poveljnik vseh oboroženih sil države. Veliki faSistovski svet bo na svoji prihodnji seji izdelal tudi načrt za proslavo obletnice poboda na Rim. Ob tej priliki bo Mussolini izdal poseben manifest na vse črne srajce. kjer so jih sprejeli predsednik pripravljalnega odbora za sprejem čehoslova-ških parlamentarcev dr. Jovan Rado-vič, subotiški veliki župan in drugi. Sprejemnemu pozdravu je blodil govor češkega poslanca Uhlifa, ki je naglaše-val bratstvo čehoslovaškega in jugoslo-venskega naroda. Na vseh postajah med .Subotico in Beogradom so čehoslova-ške parlamentarce pozdravljali zastopniki oblastev in navdušene množice prebivalstva. V Novem Sadu jih je sprejela jugoslovenska avijatika. Sprejem na beograjski postaji je bil nepopisen. Sprejeli so čehoslovaške parlamentarce narodni poslanci, ministri, drugorodni poslaniki, jugoslovenska generaliteta in admiraliieta, Čeho-slovaški poslanik ter zastopniki kulturnih in drugih organizacij. Silno navdušeno prebivalstvo je pozdravljalo čehoslovaske parlamentarce z nepopisnim vzklikanjem čehoslova-ških in jugoslavenskih narodnih pozdravov. Predsednik skupščine Trifković je bratske parlamentarce sprejel s prisrčnim govorom. V imenu čeških parlamentarcev pa je odgovoril Malipeter. Godba je zasvirala čehoslovaško in ju-goslovensko himno, nakar je govoril spodarsklh vprašanj. V ta namen se naj izvolita dve komisiji za kulturno in ekonomsko zbližanje obeh bratskih držav. Kgimsiji bi naj sestoj ali vsaka iz dvajset članov, iz vsake države po 10; sestane ta pa se v najkrajšem času v Pragi. Resolucija je bila od vseh Jugoslovanov in Čehoslovakov soglasno sprejeta. Nato je predsednik Trifković zaključil to izredno pomembno sejo ob 19.20. Te svečanosti so napravile v javnem in političnem življenju silen vtis, ki je potisnil vse predsodke v ozadje in je nastopila jugoslovenska vlada skupno z jugoslovensko narodno skupščino enotno in solidarno. Interpelacija posl. Vesenjaka radi postopanja napram slovenskim učiteljem v Italiji BEOGRAD, 4. Slovenski poslanci so z Vesenjakom na čelu interpelirali pri vladi radi preganjanja hrvatskih in slovenskih učiteljev v Italiji. Ves dan je vlada poslovala v imenu svečanosti na čast Čehoslovakom. Predsednik vlade Uzunović je sprejel v svojem kabinetu notranjega ministra Maksimoviča, finančnega ministra Pe-rića, vojnega ministra gen. Trifunovi-ča in ministra Krstića. Nova poljska vlada ln poljski tisk VARŠAVA, 4. Maršal Pilsudski je sestavil sledečo ministrsko listo: predsedstvo in vojna Pilsudski, zunanje zadeve grof Zaleski, notranje general Slavoj Sladkovski, dosedanji varšavski komisar, pravda Aleksander Meysztowicz, prosveta profesor Ehrenkreuz, poljedelstvo Niezabitovski, trgovina Karel Kvia_ towski, javna dela dr. Satnislav Jurkie-viez, agrarna reforma Vitold Stanie-viez, železnice Pavel Ramocki. — Bivši ministrski predsednik Bartel bo dobil predsednik čehoslovaškega senata Klo- mesto podpredsednika vlade, fač, ki se je spomnil tudi na ono dobo, VARŠAVA, 4. Listi so z zadovolj-ko sta se združila češki in jugosloven- j stvoru sprejeli razpletek ministrsko ski narod v Avstriji za veliki dan osvo-j^rize. Ugotavljajo, da je prijel za vajeti bojenja, ki je danes uresničeno. Govoril odločen mož, ki bo znal nadaljevati delo je še čehoslovaški poslanik v Beogradu Seba, nakar so se gostje podali v odka-zane jim hotele. Beograd se je okrasil z češkimi in jugoslovenskimi zastavami. Danes dopoldne se je vršila v narodni skupščini slovesna skupna seja, ki so se je udeležili tudi čehoslovaški parlamentarci in senatorji. Skupščina, ki je bila prenapolnjena tudi z občinstvom, je priredila bratskim gosto n velike ovacije. Po svečani otvoritvi je govoril češki parlamentarec Kobasica, ki je s posebnim povdarkom omenjal ju-goslovensko-čehoslovaško bratstvo. Sledilo je njegovemu govoru viharno odobravanje. Češki parlamentarci so poslali jugo-slovenskemu kralju udanostno l»rzo- Vrednost povprečna 1.800 2.000 250 800 vkupns 107,159.000 13,000.000 9,750.000 35,200.000 Vkupno ... L. 165,109.000 Radi popolnosti in-za morebitna raz motrivanja omenimo število prebivalstva, ki znaša za vso Goriško okroglo 316.000. !>. C. Parlamentarni položaj slovaškem na čeho- PRAQA ,4. Novo parlamentarno veČino bodo po dosedanjih pogajanjih sestavile sledeče parlamentarne skupine: 46 čeških agrarcev, 31 poslancev čsl. ljudske stranke, 24 nemških agrarcev, 23 poslancev slovaške ljudske stranke, Prvi panevropski kongres is lunam DUNAJ, 4. Včeraj je bil otvorjen na Dunaju prvi panevropski kongres, katerega je sklical grof Coudenhov-Ka-lergi, ki je dobil zaslombo pri Čehoslo-vaškem zunanjem ministru dr. Benešu, Caillauxu, Pavlu Loebeju, Nikoli Poli-tiću in pri bivšem italijanskem mini- 13 nemških krščanskih socijalcev, 13 Kongresu predsedu- poslancev češke obrtne stranke in 13! Je d/- Dr- »eneš je poslal poseb- narodnih demokratov. Ta skupina bi Imela v zbornici 23 glasov večine. Mogoče pa je, da se ji pridružijo še po-Blanci madžarske krščanske stranke. 2elo verjetno je, da se bo za prehod sestavila še enkrat rekonstruirana uradniška vlada. no brzojavko, v kateri pozdravlja kongres in javlja, da se ga sam ne more udeležiti, ker ga nujni posli zadržujejo. Kongres bo trajal tri dni Zastopniki posameznih narodov bodo na sejah podali razna poročila. Kakor znano, razpravlja panevropski kongres o združitvi držav na evropskem kontinentu. Slovesnost v Assfsl In njen pomen RIM, 4. (Ikv.) Včeraj in danes so se vršile v mestecu Ase mi velike slovesnosti na javko Kralj je na to brzojavko odgovo-čast svetcu AsiSkemu, ki je pred 700 leti ril gegkemu voditelju Malipetru isto- z brzojavko, v kateri s. zahvalju- O priliki slovesnega praznovanja 700letnice smrti sv. Frančfttui Asiikega je bilo majhno svatnlkovo mesto preobljudeno varaih romarjev, ki so «e zbrali iz vse Italije in iz vaega sveta, da počastijo spomin velikega ubožca. Ob 10. dopoldne se je vršila slovesna pontefikalna služba božja, ki jo je daroval pape£ki delegat kardinal Mery del Val, in ki je trajala do poldne. Popoldne pa se je vršila dolga popoldanska služba božja, ki 30 je tudi opravil imenovani papežki delegat "Ali razen velikega verskega pomena, ki ga imajo te slovesnosti o priliki 7001etnice za vee krščanski svet, je treba zaznamovati in podčrtati tudi njihov drugi dalekosežni pomen za nadaljni razvoj odnošajev med katoliško cerkvijo in italijansko državo. Vlada jo namreč dala papeSkemu delegatu in njegovemu spremstvu na razpola- je za pozdrav zastopnikov naroda, ki stoji najbližje njegovemu lastnemu narodu, ter jim želi najprisrčnejšega sprejema s strani svojega naroda. V imenu prestolice je nagovoril čeho-slovaške parlamentarce predsednik beograjske občine dr. Kosta Kumanudi. Čehošlovaki pa so darovali beograjski občini spominski pokal. Ob 12.30 se je vršil pri ministru za zunanje zadeve dr. Momčilu Ninčiću za obnevitev Poljske, delo, ki ga je za-počel v maju. Izjsoe anaieSkeja zon. ministra • sestankih v Livornn in t Pariza LONDON, 4. Sinoči je prispel v London angiefiki zunanji minister Sir Austen Chamberiain. Sprojel je novinarje in jim podal rieJsatere izjave o razgovorih, ki jih je imel z on. Mirasolinijern in z Briandom. «Sestanek z g. Muasolinijem, je rekel Chamberiain, je bii predvsem prijateljskega značaja; šele v drugi vrati je bil to sestanek meti zunanjima ministroma dveh držav Napačno so bili informirani tisti, ki ho pravil1', da je imel biti livornski aestanek nekaka protiutež sestanku v Thoiryju. Tudi če bi se sestanek v Thoiry-ju ne bil vršil, jaz bi se bil kljub temu se-biai z on. Mussolinijem. Italijanski zunanji minister in jaz sva preprićana, da predstavlja razgovor med Briandom in Strese-manaom nov korak naprej na poti, ki vodi do obnovitve Evrope. Sestanek v Thoi-ryju je naravna in povsem zadovoljiva posledica Locarna in vstopa Nemčije v Družbo narodov. «Z on. Musaolinijem sva se razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo Italije in Vel. Britanije. Razpravljala sva tudi o najvažnejših vprašanjih evropske politi'ke. Ugotovila sva, ne brez začudenja in zadoščenja, da se v vseh teh vprašanjih povsem strinjava. «V Parizu sem se sestal z g. Briandom. Obvestil aerm ga o vsem, kar ga je zamoglo slavnosten banket, ki so se ga udeležili j zanimati z ozirom na livornski razgovor, poleg gostov tudi najodličnejši pred- : x\idi on je mene obvestil o svojem sestan-stavniki beograjske družbe, generali, I ku s Streseunannom. Z on. Mussolinijem in ministri in-drugi. i s Stresemannom sem v najboljših prijatelj- Popoldne se je vršila v narodni skup- j skih odnošajih. Po locarnskem paktu se ščini zopet skupna seja, ki so se je ude- tudi s Stresemannom dobro razumeva.« le«li goaTje in fugo Jvenaki parlamen- z Briandom. Listi ugotavljajo, da so s tem ovržene trditve onih, ki so prisegali, da je bil livornski sestanek naperjen proti Fran- tarci. Na tej seji se je razpravljalo o _______ ^______^__________^ kulturnih in gospodarskih odnošajih go pc»eben "vlak, ki ga je vleklo 5 okrase-j med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Po nih lokomotiv. Na vsaki važnejši postaji,; otvoritvenem govoru, ki ga je^ imel j ciji. _ na kateri se je vlaik ustavil, so papešikega i jugoslovenski predsednik nar. skupšči-! m-n delegata in njegovo spremstvo pozdravili i ne Trifković in ki dokazuje iskreno ! Nemški znnaaji minister o svoji poiitiKi zastopniki oblastev, tako civilnih kot vojaških ter milice, in ogromne množice ljudstva. 27 topovskih strelov je pozdravilo nuncija, ko je prispel v svetnikovo mesto. Ve- prijateljstvo in bratsko ljubezen Jugo-| KOELN, 4. Na kongresu nemške ljud-slovenov napram Cehom, je govoril Ma- i ske stranke je govoril ob živahnem iipeter. f aplavzu zborujočih nemški zunanji mi- __ _ ________Govoril je zopet o velikem bratstvu j nister dr. Stresemann o splošnem poli- llkega pomena'je to, če pomislimo, da se'obeh narodov. Za njim je govoril Klo-itičnem položaju. Poudaril je v svojem od tedaj, ko je bila uničena država pape-*fač. V lepem govoru je povdaril in pod- j govoru, da se ima glede pravca svoje ževa, ni še nikoli pripetilo, da bi drŽava grtaj kct temeljne značajne poteze ju-! politike boriti z močno stranko. Vendar goslovenskega naroda, ki je na podlagi je njegova politika nastopila zmago-demokratičnih načel svobode, bratstva valno pot od februarskega memoranda zavzela tako naklonjeno stališče napram cerkvi.- Dosedaj so namreč paipeževi delegati in drugi dostojanstveniki potovali skoro vedno inkognito. Ako so imeli s seboj kako papeževo vojaško spremstvo, slednje po Italiji ni potovalo uniformirano, temveč v civilni obleki. Včeraj pa sta potovala skupno z kardinalom Mary del Val oba princa v svojih uniformah. Zato smatrajo nekateri listi ta prvi pojav dobrih odnošajev med italijansko državo in katoliško cerkvijo kot dobro znamenje, ki napoveduje prijateljsko ln iskreno zbližanje med cerkvijo in državo. in miru izšel ujedinjen in silen iz svetovne vojne, njegovo hrabrost, požrtvovalnost in poštenost. Nato je govoril poslanec Jovan Rado-vič o gospodarskih in kulturnih odnošajih med obema državama. Govorila preko Londona in Ženeve do Pariza. Ta politika je vodila do izpraznitve Po-rurja. Nemško - francoski sporazum predstavlja jedro vsakega sporazuma. Doktor Stresemann zatrjuje v nadaljnjih sta Še čehoslovaška parlamentarca U1-! izdajanjih, da veruje v Briandovo voljo rich in Badalić istotako o gospodarskih i za izvajanje politike miru. Zlasti važen in kulturnih vprašanjih in o tozadev-ije bil oni del Stresemannovega govora, med Italijo lm Jemenom RIM, 4. O prijateljski in trgovinski pogodbi, ki je bila te dni sklenjena med Italijo in Jemenom, piše rimski list «Messaggero», da je ta pogodba samo pisan izraz prijateljstva, ki že od nekdaj veže obe državi. Jemen je najmočnejša država na ara&skem polotoku ln med Islamskimi narodi uživa yelik ugled. nem zbližanju med j ugoslovenskim in čehoslovaškim narodom. Končno se je prečitala resolucija o narodno gospodarskem ln kulturnem zbližanju obeh v katerem je opozoril, da utira baš gospodarstvo Francije in Nemčije pot tej politiki sporazuma. Ta korak franco-sko-nemškega gospodarstva bo našel narodov, čehoslovaška in jugosloven- brez dvoma velik odmev v svetovni go- ska država naj bi se v ekonomskem in trgovskem oziru zajedno razvijali, pa tudi v kulturnem pogledu naj bi se čim ožje oprijeli druga druge. Zato je treba, da se olajša Izmenjava obojestranskih dobrin, da se deluje za zajedno reformo valutnih edinic ter drugih važnih go- spodarski politiki. In tudi Anglija je imela vedno možnost, da se priključi tej sporazumni politiki, ako bi hotela. Nato se je dr. Stresemann še dotaknil nekaterih perečih notranjepolitičnih vprašanj in je za svoj govor žel na kon-jsu viharen aplavz. a t M »» OST* V Trstu, dne 5. oktobra 1926. Skupna slika poplavnih dni v Idriji IDRIJA, koncem septembra. $e v nedeljo je padal dež ves dan in prsi potoki, ki tečejo v Idrijco, so groz-n&rastil. Vendar je v nedeljo ®ve-r dež ponehal In ljudje niso pričam kovali nič hujžegu. A že ta dan so se udirali plasovi v Kobalovih planinah ln na Lunkovem griču. Zaznale so se prve raapoke visoko v hribih, le katerih je drla voda kakor vodotoki velikih rek. Ta večer so se tudi raznesle po mestu prve vesti o plazovih in usadih X- dolini Stare. Nikove, ter o zajezitvi vode. V ponedeljek zjtftraj je znova načel padati dež. Toda nihče ni od njega pričakoval takih posledic, kot jih je povzročil pozneje, ko se je nad mestom in proti Vojsk emu utrgal oblak. Ta čas je voda začela prinažati tudi drev-ie, ki ga je rila v gozdovih Stare Mihove in pa hlode posestnikov Planinca in Nikovca, ki so bili v strugi Nikove pripravljeni, da jih odpeljejo proti Idriji in Sv. Luciji Drevja in hlodov je bilo v strugi vedno več, kar je povzročilo, da je začela voda strafino rasti Plavajoče drevje se je ustavljalo pod mostovi in do 10 m dolgi hlodi so podirali zidove ob sirugi in butali z vso silo v poleg stoječe hiše in ob mostove. Ker jih voda jii mogla odpraviti, so zajezili njen tok uničen, preplavljena je bila garata; ▼ kateri je zasulo tam stoječi avto do koles. Voda je ulomila vrata v klet Iste trgovine Lapajne in jo napolnila. Hribi so vodo naravnost bruhali. Drla je z neverjetno silo in v obilni množini po vsaki majhni graplci. Ljudje so refievali, kar so mogli rešiti Mnogo je voda odnesla s seboj. Pobrala je več prašičev, nefitevilno kuretine, delno mobllljo, največ pa trpe zgube lastniki lesa, ki hodijo obupani po mestu in iščejo svoje bogato imetje in izbirajo med številnimi hlodi, kupi nanešenega l?sa itd. svoje. V najhujšem nalivu so izpraznili več Jtiš in stanovanj docela. Takrat so se izkazali nadi ljudje kar najbolje i» treba jih je pohvaliti. Isto tudi kr. orožnike, ki so, do pasu brodeč vodo, odnašali iz ogroženih poslopij tam nahajajoče se ljudi, ki v strahu, ki se jih Je polastil, niso vedeli, ali naj bi reševali sebe ali svoje imetje. , Pohvaliti moramo tudi naše ognje-gasce, ki so se kakor malokdaj izkazali na mestu. Kazpr&ili so se po hišah in le njim se je zahvaliti, da Je mnoga nagla « selitev« izpadla vsestransko ugodno in brez velikih žrtev. Vojaštvo je bilo deloma zaposleno z obrambo vojašnice, Petek 1.0. Ulice po matu fcadobivajo *udno lice. Vse dela. Vse Črpalke so v poslu. Črpajo vodo is poplavljenih kleti Vsaka Crpili« ima mnogo opazovalcev. V poplavljenih trgovinah razprodaj ajo uporabno Nago ca vsako ceno. Ljudi se je polastila manija nakupovanja ln ljudje stoje po ulicah v vrsti Ta teden ves teden nimamo redne pošte. Spodaj postavljeni vozni red kaže, da se je m promet obrnil proti Ajdovščini. Ljudje se boje zime, ko tudi črez Crnovrško goro ne bo več mogoče voziti vsled snega. Ribi & Gompu) tri novi prehodi: 1. Odhod Is Idrije ob 5.15, prihod Ajdovščino ob 7.30; v Gorico ob 830. Odhod iz Gorice ob 16.—, prihod v Idrijo ob 80.80. 2. Odhod iz Idrije ob 5.30, dohod v Gorico ob 8.—. Odhod iz Gorice ob 16.55, prihod v Idrijo ob 1&45. 3. Odhod iz Gorice ob 6.—, prihod v Idrijo ob 10.40. Odhod iz Idrije ob 15.—, prihod v Go-Irico ob 20.—. (Inž. blvalstvo pripravljeno ca ved dni na vo j manJOUjivo delovanje vodovodnih naprav« DNEVNE VESTI Na pomoč! Priobčujemo na tem mestu naslednje dopise iz raznih krajev kot dokaz, kako nujna je organizacija pomoči poplavljene em. Naše dobrodelne organizacije, sgentte se, preekrbite si čim prej .dovoljenje za nabiranje darovi ske pridelke, kajti na njivah leži nad 1 m visoko pesek. Žaga na Samotešni-ku, last Italijana Marchija, je razbita. Vsa zaloga trdega lesa, približno 6 vagonov, je ispražnjena. Skoda tudi tam ogromna. Njive in travniki pod in za vasjo Idrija pri Bači zasuti deloma z debelo plastjo peska in grušča, deloma pa odneseni. M Povsod od Bače do Tribufie opaziš na S9aqaa Trw-M njivah in travnikih izruvana drevesa, Ob zadnji povodnji je bil naš kraj med temi mnogo sadnega drevja, celo hudo prizadet. Potok Hotenjiea, ki Znanemu gostilničarju Vogriču na izvira pod Oblakovim vrhom, teče po Slapu je voda popolnoma uničila večji hotenjski dolini in se pri Podkoritu izr w . bližini ^ most in voda je naglo rast a, prestopila bre-ima pa je tudi reševalo v nevarnosti ,gtayb Mno^e družine so brez dom*. « jJ^ijU ni levi breg Idrijce, je oat£ gove, drla preko mostov in po ulicah, hajajoče se hiše m ljudi Zlasti požrtvo-: Ljudje so ^SomJi regiti pohištvo iz sob,! J^o en tram ia voda J« Pr«Wtro naraščala in marši-j v Oblazu pri Tribuii je lastnici žage krajinske zveze ognjegažkih društev lkje ni Mo yeč Caaft da w ^rall. Ho- Lapanje Ka&rini odneslo jez, ki je bil tenjska dolina je ozka, kakor so ozke prefitnih znamk ca notranjost države pq Sedanje ekspresne znamke za notranjo«! po 70 gtotink bodo veljavno do novefn* bra. Po 1. novembru ee bodo lahko tm^ njavale za nove, ako so v nepokvarjenem stanju, do SI. oktobra 1927. VSEBINA 10. ftTEV. -GOSPODARSKEGA VESTNIKA* - IBM. Janko Furlan: Zadruge in zadru- fam. — Z*dražni£tvo. - LovrenCič Ste* an : Agrarni kredit. — živinoreja. • Jo- s i p G e r b i c : Beli tok pri kravali: M i J -ton Klaviar : Belairska goveja pasma v nažih Gorah. (Dalje); Dr. G. J.: Prva i>o-moC v hlevu. (Dalje); Ing. An t. Podgor-nlk: Jezerska ovca; —r—n—; O kokoSJ«^ reji. — Mlekarstvo. - Ing. An t. Podgor-n i k : Pomen pergamentnega papirja za zavijanje masla; F. G.: Vzimljenje febel. — Kletarstvo. - Just Ušaj: Trgatev; —Ž—: O pripravljanju vinskega, kiea. — Sadjarstvo. - Dr. Peter Valllg: Po sadnih vrtovih massolonibarclskih (z dvema slikama). — Poljedelstvo. - * * • : Več žita; Ing. A n d. C o k : O umetnih gnojilih. (Da^ lje); V. D. : O pripravljanju kislega zelja; Žitni molj. — Vrtnarstvo ln cvotlf. darstvo. - A n t. N a r d i n (Rim) : Nekaj o spinačt — Gospodarski koledar. - Oktober. — Vprašanja in odgovori. - 69. Kako odpravim gliste pri praSiču? - 70. Kako uredim svoje posestvo in zemlje-knjifcno stanje? - 71. Po kakSnem kljuCu se naknadno zamenjajo krone? - 72 Kako naj gnojim Spargljem? - 73. Kako odpravim duh po plesnobd iz vina? - 74. Do kdaj se vlagajo prošnje za popravo davčnih predpisov? - 75. Kdaj bodo zamenjana avstrijska vojna posojila? - 76. S čim naj zatiram kuhinjske ščurke? - 77. Kako ohranim zeljnate glave sveže? — Tržne cene; Gospodarski drobiž. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO. 3. - -t. 18. 1926. Trg je zopet v svojem tiru. Ni še s tem refieno, da je dosegel najboljšo višino gotovih dni pretekle sezone, pač pa «e ga ko Hčin&ko sme smatrati za arednje dobrega. Te dva dni je bilo sklenjenih precej kupčij navzlic nekoliko pretiranim cenam v polni jeseni. Preprodajalci so morali zadelati vrzeli v svojih prodajalnah, posebno kar se tiče sadja. Zelenjava ima svojo določeno množino povpi^aševalcev, ki ji ostajajo zvesti tudi v slabih dneh. Zopet vladajo na trgu češplje s Krasa. Cena jim je precej visoka. Blago je dobro, zrelo. Lepo jim stoji ob strani grozdje. Tudi fige ne zaostajajo, vendar pa ne bodo dosegle letos tiste važnosti kot prejSnja leta. Drugo sadje sorazmerno dobro. Krompirja na trgu malo. Tudi fižola ni bilo preveč na trgu, istotako zelja. Mnogo je bilo paradižnika. Ceae ca današnjem trgu so bile slede6ei Žoleajavs: Radič 260—400; pesa rudeča 90—100; korenje 80—100; malancane 200 do S00; buče 180—250; paprika 2,">0 -300; človeških njemu. žrtev, se imamo zahvaliti ra. Dolhia, obdana prej s sadnim drev- 50-65; fižol v stroCJuil80-3M; fi- ' r ' : rr\, tr C * nn/i 111 m liT^cnnin 'J/lfl '{Mfl- n/vv fit. Tfiko gora ipm tVjUaHm «r> so videle home a *o1 v stro^u zft h^enje 200—300; fižol nov, jem, mea Katerim so se viaeie Dorne, a £00—230; zelje belo 100—120; k&rfijoii 80 lične hišice, je sedaj podobna strugi Im- do m. ;,rzotJc m_100; 50_ đournika. NI mog-oče opisati s peresom 3en 200_250._ -100; če- V tukajšnji občini je napravila voda dovolj, jasno ves žalostni prizor, ki so ti j čefcplje 70—100; breskvo 200—K50; -..... nudi. Ljudstvo je obupano in s strahom grozdje 200—860; fige 80—100; hruške 120 povprašuje, ali mu bo kdo pomagal prji do 450; jabolka 70—150; limone 30-^0 L za trgovin, tako trgovino Tratnik, Lampe planeš, ko se vode utekajo, popolnoma itd., ter več stanovanj, ki jih je popolnoma zalila. Nanesla je tu sem hlodov, sodov, blata do strehe visoko. Tu črez se je voda znova vdrla v strugo Nikove ter poplavila cesto mimo pošte in rudniške zbiralnice na 2 m visoko ter tudi tod nosila drva in hlode, vdrla v trgovine Šraja, Grilca, v vežo bara, auto-mobilno podjetje Bajt ter se zlila odtod in vse razrešeno, polje uničeno in sam grušfi. Spodnja Idrija je tudi ogromno trpela. Tu je tok Idrijce ukrivljen v obliki polkroga, na jeziku vmes pa stoji vas. Ko se je voda dvignila Is struge, je vse preplavila. Most črez Idrijco je odneslo že kmalu po prvem vodnem navalu. Zlasti je pa razsajala grapa od Pečnika in ona od Razpotja v strugo Idrijce, ki je silno narastla in navzdol, kateri obe tečeta mimo drvela naprej proti Sp. Idriji, brezob* niške elektrarne ki jo je popolnoma zazirao poplavljajoč in rušeč mostove in j sulo. Cesta od Marosa na Rozpotje in ogromno Škodo po vsej dolini, koder teče reka Idrijca, a vsa ta fikoda se ne da primerjati oni, katere je napravil sicer mirni in majhni potok Hotenja v hotenjski dolini ▼ Dol. TribuSl. V gori-imen ni dolini, ki je dolga kakih 5 kilo^ ov in široka povprečno 150 metrov, r>e nahaja veliko večjih in manj-fiih kmetov, kateri so imeli večinoma vse njive in travnike na obeh bregovih imenovanega potoka Kdor Je videl poprej to lepo dolino, bi je xdaj ne »poznal ve«. Povodenj prej-šnjega pondeljka je odnesla v tej dolini skupno 11 poslopij, in sicer 5 hiš, hleve ln rasna druga gospodarska poslopja. Človečkih žrtev na srečo ni bilo, a dve osebi sta se le z veliko težavo rešili iz deročih valov. — Kjer so se poprej nahajali lepi travniki in njive, se zdaj ne vidi drugo ko kamenje in gramoz. Po celi dolini ni skoraj nobenega tej grozni nesreči, ki ga je zadela. / *M Kakor smo zvedeli, je prevzelo plemenito nalogo organizirati akcijo za pomoč najbolj udarjenim družinam «2ensko dobrodelno udruženje«. Prepričani smo, da bo pristojno oblastvo brez vsakih formalnosti Izdalo tozadevno dovoljenje. Začasno sprejema v to svrho omenjene darove tudi uprav-niStvo «Edinosti» v Trstu in Gorici. zaboj. — Skoda po mm o Križu noseč prve žrtve, o katerih smo že pisali. Iz ozke ulice med lekarno in glediščem si je voda našla pot 5e mimo vojašnice ter po ulici poa cerkvijo do trgovine Tre ven, ki je trpela 200.000 lir in še več škode. Voda je stala v trgovini do 1 m visoko, nanesla vanjo blata, da ga še danes niso sčistili, prevrgla omare in police, da je blago plavalo po vodi in bilo popolnoma uničeno. Mnogo je trpel vsledj naliva in Nikove tudi oni del mesta okrog Lipuščkove gostilne. Tu je vdrla voda med hišami đo peka Turka, kjer so ravno kurili peč za peko. Poplavila je vso pekarijo ter tekla v peč, da se je napolnila. Trgovina Antonije Šinkovec je bila vsa pod vodo. Uničena je moka, ki je je bilo dokaj v trgovini, trgovinske mize so plavale po trgovini kot male ladjice. Tam je tudi popolnoma odneslo del hiše in družine Jantar in Erjavec sta bili v smrtni nevarnosti. Njih stanova-nie je bilo nabito nanešenega materiala Struga Nikove se je vzdignila na splošno za kaka 2 m. Toliko je bilo na-nešeneg-a peska, ki se je vsled zaprtega toka ustavil in usedel. Vrt družine Lanaine ie oonolnoma dalje črez mejo proti 2irem je zginila popolnoma. Odnesli so jo s seboj mnogi usadi. Stroj arna Svetličič je zginila Od cerkve, ki je na hribu nad Sp. Idrijo, je pridrvela voda, kjer ni še nikdar sploh tekla in nanesla grušča in zemlje več metrov na visoko. Razdejala je tudi del pokopališča ter odnašala mrtvece, krste in kosti, ki jih je videti še danes sem ter tja raztresene. Majhen potoček, ki priteče iz hriba v Idrijco pri Moravcu niže Idrije je v hipu narastel v razjarjeno moč reke, ki je vdrla v hišo tamošnje gostilne, razrušila dvoje sten in si tako našla prosto pot. Danes stoji hiša na dveh nasprotnih si stenah. Vsa Sorška dolina trpi ogromno škodo. Vsa je zasuta Več hiS v Žirovnici je pod peskom. Žrtev ni bilo, manjka pa ogromno živine. Tu v Idriji se pripovedujejo grozne vesti o katastrofi v Žireh in v poljanski dolini. Ljudje iz Vrsnika in Ledine so šli v Ziri na pomoč. Tam je voda vdrla lz zemlje ln vkakih 10 hiš je zginilo v tla. V torek so bili plat zvona. Voda se ni Se utekla. Živina se je potrgala lz hlevov in zbežala y gozdove. Plazovi so odnašali cela posestva. . Posnemanja vredno scSatje z bolj udarjenimi kraji Iz Križa nam pišejo: Istočasno, ko so drugod razjarjeni podivjani elementi pobirali mline, žage, predmete iz hiš, živino in so zahte-sledu o lepi občinski c«sti, ravnotako jrali celo človeške žrtve, so se pri nas .ni skoraj nobene steze, tako da se člo- ^valili v morje ponosni zidovi naših ob-vek le z veliko težavo prerije po grobi ji j morskih vinogradov skupno z nanese-in po strugi. Voda bi bila odnesla še no zemljo in ponekod z vsem pridelkom, veliko več poslopi|, ako bi ne bili z nad- Ubogi kmet, — je kopal, gnojil, žveplal, človeškim naporom noč in dan delali Škropil s pobožno ljubeznijo in si konč-brane deročemu potoku, ki se je bil no še pripravil bednje in sode, kateri ;ui ^ spremenil v pravi veletok. Veliko dru- bodo letos zaman čakali da jih veseli ruŽu žinam je voda odnesla vso, rešili so si nosači napolnijo z dišečim grozdjem. Že ~Se golo življenje. Ljudstvo je obupano, i tako i v pondeljek na vse zgodaj po prvi Ako ne priskoči vlada na pomoč, bodo nedeljski nevihti so s krčevito bolest-nekateri uničeni. - , jnim srcem begali naši kmetovalci po Tudi reka Idrijca je naredila velikan-j svojih vinogradih, da se na lastne oči sko škodo; odnesla je most v Stopniku prepričajo kako jim je kruta usoda ne-in v Dol. Tribuii. Seveda je odnesla mila. Voda je tudi prevrtala in uničila tudi vse brvi, ki so se nahajale črez re-|vse steze in cesto po bregu. S trudom ko. Vsem kmetom, kt imajo njive ob se Je popravilo najnujnejše, da se na ta POPRAVEK. V številki od 21. t. m. smo objavili dopjr z Goriškega, y katerem je bilo rečeno, da se po4}etje, ki je prevzelo delo, izgovarja spričo neredntpa plačevanja delavcev, da ne dobiva rodno denarja od vlade. Na podlagi pomej&ih informacij Brno ugotovili, da niso bile naše prve informacije povsem točn«. Dognali smo, da uprava državnih šeleznic točno izplačuje podjetju Riezani iz Vidma svot$, ki mu jih dolgrij' za izvršena dela. Društva«*** vatli — Gitalniea. liraai. odsek. Danes, ob navadni uri vaja za < Aufiso». Polnoite-vilno in točnol — Režiser. reki, je voda uničila vse pridelke. Skoda, ki se pa ne more 3e natanko oceniti, znaša več milijonov. Sv. L«ei)t Ko prideš Crez baSki moft do Štrukelj — TerCiCeve elektrarne, že opaziS sledove zadnje strašne poplave Idrijce, ki je narastla ▼ Bači 12.30 m nad normalno višino. Veliko škodo je povzročila voda v elektrarni. Prišla je tam do prvega nadstropja in na srečo ni poškodovala strojev. Sv. Lucija in okolica je bila par dni brez razsvetljave in po pardnevnem trudapoldnem delu se je lastnikoma posrečilo odstraniti iz pritličja naneseno ilovico in pesek, ter postaviti elektrarno spet v obrat. Skoda znaša približno 15.000 lir. Lesnemu trgovcu Saurinu, ki je Imel svojo zalogo pod železniškim mostom, je voda isto popolnoma izpraznila. Skoda na izgubljenem lesu znaša okoli 40.000 lir. Greš naprej po Samotešniku, kjer opaziš, da je voda popolnoma uničila jesen- način omogoči spraviti pod streho žalostni preostanek letošnje vinske letine. Škoda je zelo velika, za našo vas pretežka rana; kljub temu smo srečnejši od onih nesrečneže v, katerim je kruta naravna sila uničila domove z Jvsem imetjem, da je lz uglednih in delavnih kmetov in delavcev napravila kar Čez noč nesrečne berače. Ako smo samo ljudje, ki imajo srce in dušo, bratje nesrečni — ki vseh nas lahko kaj takega strašnega doleti, jim moramo skočiti takoj na pomoč. Kdor takoj pomaga dvakrat pomagat Križani! V tem katastrofalnem momentu pokažimo naše mehko srce nesrečnim poplavljencem. Trgatev se je začela včeraj v pondeljek in bo najbrž ena izmed najžalortnejših, kar jih pomnijo naši stari očetje. VODA. V nedeljo je sopet zmanjkala v Trstu voda. Poprave glavnih cevi H Brojnice niso dokončane ln ne bodo še kakih 10 dni v popolnem stanju. Radi tega mora biti pre- TELESNA VZGOJA SPORT Pokrajinski odbor Športnega Udruženja v Gorici. Uradno poročilo seje dne 1. oktobra Rok za verificiranje igralcev vseh pai-ojr se podaljSa nepreklicno do 31. oktobra *. Do istega roka se sprejemajo tiuii ; a-sitve tio sedaj že nevčianjenih športnih društev. Opozarjajo se vsled tega vsa športna društva, klubi in odseki s sedežem na Gorifikem, da tekom oktobra t, 1. pod-lje)o P. O. prijave za vstop v Športno Udruženje, seznam svojih igralcev ter vse ostalQ kot predvideno v društvenem poslovniku. Po 1. novembra se ne sprejemajo niti priatopi novih društev, niti prijave Še neverificiranih Športnikov. Prihodnja seja SirSega P. O. se bo vrfiila v sredo 6. t. m. ob 8. uri inpol. Udeležba vseh odbornikov in tehničnih komisarjev obvezna. Dr. Gruden, preds. D. K. N. Tomrno Danes točno ob 20. uri se vrti &e»tanek aport« naga odseka. Ker je na dnevnem redu vzpostavitev odseka in njegovega delovanja, Je vsakdo obvezan, da se ga udeleži. Proti neupravičenim odsotnim se bo strogo postopalo. — Načelnik. «Mora» - «Adrit» 20 i 8 «Mura» zmagala »Adrio» s 20 i 8. Obiirma^e poročilo pride. Adria - C. & Esperia 5 11 (2 10) Je skoro necmbelno govoriti o tej tekmi p oseb«, no ako pomislimo, da fe sodnik ie celo •uilire 3 goale za Adrijo, dva od teh popolnoma po kri viri. Te čete niso več v vrstah nasprotnikov nafti) nogometnih velikanov. Adria, vzdržujoč vsesk otf odprto igro m nI mogla vzdržati skuinjave, dU po* poinoma zapre svojega nasprotnika. Bramba A arije ni delala nič skozi oelo tekmo, mali Rupena fr pariral le enkrat d očim fe Maraapin, znanec V 6ete «Eapero» — (Cittavecchia) bil neprestano n4 deku V četi Adrije se le izkazal nori hali Pečar. Sicf ni tudi večava Adrife bila ne viška, to pa redi na^ aprotnikov samih, ki so igrali morda dobro, todf raztrgano, napram različnosti čete Adrife nemo gočo tekmo. V Trstu, dne 5. oktobra 192t. EDINOST* Dva goala fe rabil Saksija, dva Golobič, enega Mahne. Dva je sodnik uničil S&ksidi. Sodnik g. Kraljić. Po dolgem odmora IS me*-e«v j« aodil izredno dobro. Je nekoliko negotov v *oifnde» & bo kmalu dober. — S. R. Adria rez. - C S. Floranle 310 Tekma Hva in skoroda lepa. Poeebtoo fe ugajala napadalna vrsta Adrije. Tudi halfi so vršili svojo dolžn ost. Nova moč v rezervah Adrije, Skočir bo dober element, Skoda, da je t tej tekmi igral v Vratih. Sodil & Milič. Kategoričen in razmeroma dober. Druge nogometne tekme t Trstu in kraljevini U. S. Triestina - A. S. Udinese 5: 1 (prven.), A. S. Edera - C. S. Ponziana I i S (prijateljska}, Genoa - Brescia 4:1 Livorno - Torino 2 :1, Biellese - Spezia 6 :1, Pistoia - Carpi 4: 1. Vodijo prvenstvo ital. nacijonalne divizije z dvema točkama in goal average: Juventus (Turin) (-Hellas 6 : 0)t Lremonese " (Cremona) {-Fortitudo 2:1). Na glavi prve divizije, okraja B je Unione Spor-tiva Triestina. Sledi ji Monfalcone. BOKS Boslsio zmaga v boju za prvenstvo Italije nad Frattinijem IZ IfŽaikA DOkrsIllKA I vinogradi v bregu. Na mnogih krajih je I Komisija je bila sestavljena iz starih -----^ I voda, ki je drla po hribu dol proti morju, profesorjev. Izpit so naredili le trije kan- I podrla zidove ter tako pokopala za seboj Nosrofta ? kamnoloma - ttkoda po V petek 1. t. m. sta se dogodili v «Cavi Romani« kar dve nesreči, katere žrtev bo najbrž spet mlad faat. Okoli 8. ure zjutraj je padel z vrha v kamnolom kamen, latnlke polne grozdja. Tu pa tam se je dalo še kaj rešiti, vendar, je škoda velika. Posebno občutno Škodo trpi posestnik Per-tot Angel, kateremu je voda odnesla 4 največje vinograde naravnost v morje, tako da ne samo da je za letos ves pridelek izgubljen, ampak bo sploh te vinograde tež^ kateri je zadel delavca ZepiC Franca U Erš£t v^^tavlti LWa ie hmela da je je zelo desno lice. Zdravnik ga je za prvo silo obvezal ter ga poslal v ambulanco. Ni Se preteklo dobre pol ure po tej nesreči in že se zgodi druga. Veliko dvigalo je pote^ nilo iz kamnoloma zaboj kamenja ter je bilo ravno na tem, da ga spusti na vrhu na tla. Tu se pa utrže j o verige pri zaboju ter tako se ves materijal z velikim ropotom sesuje na tla, a nesreča je hotela, da je ravno tam delal 22-letni kamnolomec Kos-mina Alojz iz Gorjanskega, na katerega je ta materijal padel. Nesrečnežu so tovariši priskočili taltoj na pomoč, ter ga rešili iz tistega stanja. Domači zdravnik je bil spet tvijo, kajti trgatev je bila določena za 27. septembra. Razen teh je bilo občutno poškodovanih Se par drugih vinogradov, kjer so pa k sreči že prej potrgali. Tako ubogi kmest ni gotov svojega pridelka, dokler ga nima pod streho. didatL Predvideva se, da bo letos v II. razredu osem dijakov in v III. pa kakih petnajst. Učni jezik bo letos italijanski. Tako je končala zadnja slovenska srednja šola. DESKLB Valentinčič Jožef je vložil dne 18. septembra 1926 proSnjo pri civilnem ženiju v Gorici za izkoriščanje vodne sile potoka Globnice. GORNJA BRANIČA Čeprav ni pri nas nobene posebno velike reke, pa vendar nam je naS potok silno narasel in razmeta1 naokoli množine grušča, poplavil obenem polja ter poško doval turšične nasade. RACA OB IDRIJI 1. oktobra NajvlSja višina vod pri zadnjih poplavah 12 do 3# cm nad normalo Mislimo, da je pri nas dosegla višina povodnji svoj rekord. V času svojega viSka Neprilike pri Mcjeranjs davkov. Že povodom zadnjega obroka smo se morali javno pritožiti v «Edinosti» proti nepraktičnemu načinu iztirjevanja davkov, ki je pri nas v veljavi. Ni samo nepraktično, pač pa tudi precej brezobzirno, j je bila gladina vode 12 do 30 cm nad dor-takoj ^na merta ter p^^ nesrečnežu prvo | Neprilika se je zopet ponovila v le hujši malo. ......* ■ < i .-.j Kraj Samotežnifk je zasut deloma z blatom delom« s peskom. Vozove In Vozove naznanjajoč, da je prišel v vas davčni iz- materi jala bodo morali odpeljati ljudje tirjevalec. Dopoldne imate čas plačati —; zabičuje — če ne sekvesterl Ljudje začnejo s svoje strani zbegani tekati po vasi, da si prefedcrtrijo denar. Kje V nedeljo sta 6e srečala v Milanu vboju.za ital. pomoč. Kmalu na to je prišel tudi avtomo-1 obliki. Nekega dne začne občinski sluga prvenstvo srednjelahkih uteži Bruno FratOai, bivSi J^j rešllne potaje ix Trsta, kateri je odpe- tekati do vasi s košfikom DaDiria V roki ♦round» po točkah. \ Tudi pri nas je razsajalo zadnje straSno Ob tej priliki je znova zmagal v boju za naslov: neurje. Prvi dež pa je kmalu končal ter prvaka srednje težkih uteži Bonaglia Mihael nad smo «e Že bali, da bo pri tem ostalo. Nihče Armandom de Carolis in Jean Joup nad Josipom pa ni niti oddaleč slutil, koliko vode bomo Oldani. ne le iz svojih polj, ampak tudi iz svojih hiš, da vsaj nekoliko zabrišejo sledove poplave. Poleg Že v «Edinosti» naštete Škode pod- ___j dobili isto noč. Kakor drugod je tudi tu naj večina vzame denar v taki naglici, ako jetju Marchi je odneslo silno dosti lesu x XI BB - I razsajala taka nevihta, kakršne sploh nih-"ga kdo ne posodi? Za. vsakogar, kdor pozna tudi Savrinu v Bači ter elektrarni bratov 12 tB"Ž8žlCCfl3 Življenja ne P°nirLl- v»e zatvornice vode na nebu i denarne razmere na kmetih, je jasno, kaj Štrukelj. so se odprle ter nam pošiljale grozne nali-! pomeni tak nenaden prihod iztirjevalca. j ' Izgleda sedaj pri nas kakor na robovih ve. Nasproti vestem iz drugih krajev mo- Zarto se obračamo ponovno tem potem na Blatnega jezera. Porvsod samo blato in glen. Na polju in v hišah. Višje gori po idrijski dolini tavajo ljudje Posknšon samomor v hotela. Neka Emilija Veneziani, stara 29 let, je bila v zadnjem času ločena od moža. Stanovala je v ulici Gatteri št. 32. Pred par dnevi ji je pa gospodar iz neznanih vzrokov odpovedal stanovanje in tako je šla ženska stanovat v hotel Bologna. Toda tam ji je začel primanjkovati denar.. Skrb, kaj bo z njo, jo je tako potrla, da je sklenila končati z življenjem. Včeraj okoli 11. ure se je zaklenila v svojo sobo in zavžila več pastilij kinina. Na njeno stekanje so prihiteli uslužbenci, vdrli v sobo ter jo dali potem prepeljati v mestno bolnišnico. Tam so ji izprali želodec ter jo tako spravili izven nevarnosti. Nesreča z revolverjem v vojašnici. V vojašnici orožnikov v ulici Pasquale Besenghi se je zgodila v nedeljo zjutraj nesreča, ki bi bila kmalu imela tragične posledice. 26-letni orožnik Paolo Adreoletti iz Bre scie se je odpravljal v službo. Vzel je revolver in si ga hotel pripasati. Pri tem se je pa orožje iz neznanih vzrokov sprožilo in krogla se je zarila orožniku v zapestje. ramo konstatirati, da v vasi oziroma v hi-! iztirjevalnico, da uvede drugačen, lepši Sah voda ni napravila veliko škode. Prišla! način iztirjevanja. Kmet bo imel manj att-je sicer v mnogih slučajih v hišo, a naspro- nosti, a tudi njeno poslavanje bo imelo le ti škodi v drugih krajih ta ne pride tu v korist, če se more kmet pripraviti na pri-poštev. Nasprotno pa trpijo veliko škodo hod iztirjevalca Vesti z GorISkega in razširi s potrebnimi nekako omamljeni, se ne prav zavedajo, da so nekateri izmed njih postali pravza- Srav berači. Se poomehujejo s tistim sme-om onemoglosti, kot ga narekuje zbeganost. Tu prej hiša, ogniiščej postelje, družina, sedaj pa sam prod in motna voda VOOERSKO. v Nada kmetijka zadruga je zaznala, da gotovi brezvestni krčmarji po deželi točijo druga slabe j ša vina kot znano vogersko vino iz kmetijske zadruge. Zadruga ima proti par izmed teh gostilničarjev že priče v dokaze v rokah. Zato jih nujno opozarja, da čimprej prenehajo s svojim počenjanjem, aru- Prepotrebnn ln koristna knjiga za nafte koliko izpopolni trgovce — icvoznlčarjo g sadjem ia »le-, podatki. nlavo. I Da bo moje poročilo odgovarjalo kolikor Imeli smo v Gorici pred vojno prav m a-! j© mogoče točnosti, zato sem zbral potreb-lo naših krepkih izvoznih podjetij s sadjem ne podatke in slišal različne sodbe našega in zelenjavo. Po vojni je dobra konjunktu- ljudstva. Po splošni sodbi bi znašala Skoda, ra okrepila finančno "stare izvozne hiše. ki jo je povzročilo zadnje neurje, oziroma Ta uspeh je privabil med izvozničarje tudi silna poplava Braniče, okoli 500 tisoč lir. ljudi iz raznih drugih stanov. Prinesli so s Silno naraSčanje ter dva dni trajajoča seboj ti ljudje nekoliko izposojenega kapi- poplava potoka Braniče je napravila pre- gače bo prisiljena postopati v smislu tala, toda malo izkušnje in dosti «fušari- ; mnogo škode po travnikih in njivah, ki postave. Ne gre, da bi se zaupanje go-" je» kot pravijo predvojni izvozničarji. ; leže v neposredni bližini struge. Voda je j stilniških gostov zlorabljalo in jim na-Vedno se dosti govori in piše: kmet, ti i ™*rIa ^ez bregove, razrila travnike, jih, mesto izvrstnega vogerčana točilo kane znaš pripraviti blaga za eksport, ga ne odtrgala ali pa nanesla na nje gramoma,; k g - j^. obloda znaš sortirati, negovati gotovih vrst i. t. d. i Pes^a> kamenja ah druge nesnage. Pre- jv -------oiino ip v tpm i mnoge njive so tudi razorane, nasute s ka- Pri tem je vredno opomniti, da je manjka- >^0 dosti resnice je v tem. j lo za las, da se ni Adreoletti ustrelil v srce. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Padla z drevesa. Poslano") IZJAVA Podpisani Rihard Orel, učitelj v Standrežu obžalujem javno, da sem skušal odvaliti na g. Antona FerlaUit učitelja v Mirnu, autorstvo anonimna ga pisma, katerega sem pisal gospo* dični Idi Vergna ter se zahvaljujem g. Ferlatu, da je odstopil od kazenske« ga postopanja proti meni. V ŠTANDREŽU, dne 2. 10. 1926, (1025) Rihard Orel. *) Za Članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. MALI OGLASI BEDI ITT f f MAM via Fabio 23' pouk M DCKLllL'jtnUUL prevodi v vseh Jezikih. (1518 TRGOVSKI POMOČNIK jeitvinske etroke, samostojna moč, ižče službe kot vodja trgovine ali pa sprejme isto v najem in to v mestu ali na dežni. Morebitno jamstvo na razpolago. Naslov pri uprav« niStvu. 1529 SPREJME se samostojen in veSč preddelaveo aa tovarno zabojev, V tovarni parketov dobi služhx> samostojen delavec sa izdelovanje parketov, ki }e to delo ie opravljal. Naslov pri upravi «Edinosti», 11541} ČEVLJARSKA delavnica z orodjem, aventuelao tudi stanovanjem, sui postaji, kamorae je pripeljal z avtomobili. X S . Je T* , uuitii kmetkl hlev posestnika nad Pirhom. Zago £ i#» TMirdravrT notA«t»tn t^r kri- več dreves in grmov. Kako je nastal ogenj, _ i* ^„„i TQjQ„i„ Mazzocco je pozaravii poiesiata ter pri- ni znano 111 T Grspi za Pirhom je skoraj zasulo čel gGvoriti o iw*kih dozdevnih agitatorjih. z gruščem in lesom. Preteklo bi mnogo ča- pot«>$tat ga je umestno zavrnil, da tako aa, predem bo promet na cesti S. Lucija- govorjenje ne spada v sprejem. Obljubil je Idrija zopet vzpostavljen. Dolina proti Cer- novi občinski načelnik, da bo skrbel za knu pa ni bila tako hudo prizadeta. Sicer we enako, Po gprejemu v Ajdovščini se je je deževalo močno, a ne tako hu KJ «1 a 8 Javljamo gg. trgovcem in drugim cenj. odjemalcem, da Jepričel vsltffil mlin v Aidovttlnl (prej W. Jochmann) z rednim obratovanjem in da nudi najboljše mkvske izdelke po ugodnih cenah. Za obilna naročila se priporoča VALJČNI MLIN v JUB0V&JN1 <1018) D. * o. m. KRONE plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ PODU, PlOZZfl GdMdl Z 1012 prvo nadstropje Paalta na naalev! Pazita na naslov' Pradno prodata KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Mazalni St. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 937 PODLISTEK JULES VERNE; C128) Skrivnostni otok «Začetna brzina, je pojasnil Cir Smith tovarišem, je sorazmerna z množino smodnika. Pri izdelovanju topov je glavna etvar ta iznajti najodpornejšo kovino, ki je jeklo. Zato mislim, da bodo naše topov-eke cevi brez nevarnosti prenesle pline piroksilina in se izvrstno obnesle. — Najprej poskusiti, ostalo bomo videli!« je dejal Pencroff. Ni treba, da še posebej omenjamo, da so bili topovi v dobrem stanju. Odkar so jih poteonili iz vode, iih je mornar skrbno čistil in likal. Koliko časa je uporabil, da jih je zdrsal, namazal z oljem, očistil mehanizem zapore, zapah in naravnalni vijaki In zdaj so se topovi lesketali, kakor da bi se nahajali na krovu kakšne fregate mornarice Zedinjenih držav. Omenjenega dne bo zaporedoma poskusili štiri topove v prisotnosti vseh članov naselbine. Nabasali so jih a piroksilinom, toda upoštevajoč njegovo raznesilno moč, ki je štirikrat tolikšna kakor navadnega smodnika; naboji so bili stožčaste oblike. Penkroff je držal v rokah zažigalno vrv pripravljen, da potegne. • Na znamenje Cira Smitha je počil strel. I v rporie usmeriena krogla le zletela nrekol otočka in padla v vodo v daljavi, ki je niso mogli določiti. Drugi top so obrnili proti Izmetanin-ekemu rtu. Izstrelek je razbil Špičast kamen nat isoč koscev. To mesto je bilo tri milje oddaljeno od granitne hiše. Harbert je takrat nastavil top in ga izstrelil. Pač mu smemo privoščiti veselje nad tem poskusnim strelom, toda Pencroff se je ba-hal, kakor da gre njemu vaa zasluga. Tretji strel so namerili v sipine, ki so tvorile gornji del Zveznega zaliva. Padel je kake štiri milje daleč v pesek in », RemČeva «Kirka», Vojnovičeva «Psycha», Petrovičev «Gozd» ter Cankarjev «Za narodov blagor«. To bi bil v načrtu sedanji program letošnje sezone. Vodstvo si pa pridržuje kako eventuelno spremembo, in sicer s posebnim ozirom na želje občinstva. Skušalo se bo tudi z gostovanji različnih naših umetnikov, ki so že širom znani. Obljubili so nam tudi nekateri naši domači pisatelji, da nam izročijo svoje novitete, ki se bodo potem med sezono najskrbneje uprizorile. Sezona se začne v soboto 9. t. m., kot rečeno, s «Hlajpcem Jernejom». Cene vstopnic k predstavam ostanejo iste kot lansko leto, iai sicer tako nizke, da si predstavo lahko privošči tudi naš najslabše situiran Človek. Artistični vodja in režiser je gosp. Just Košuta, ki je že lansko leto s srečno roko vodil naše gledišče. električne energije ejektrona. Doslej je vladalo mnenje, da so elektroni nedeljivi. Toda kot so moderne eksperimentalne metode razdelile atom v njegove elementarne sestavne dele, tako je sedaj tudi Ehrenhaft razdelil elektrone, doslej zadnji in najmanjši sestavni del snovi Jasno je da je meja deljivosti v neskončnosti, toda dasi morda to ni zadnji tozadevni uspeh moderne fizike, posvečajo prizadeti znanstveni krogi tej najdbi zanimanje. FOTOGRAF Iz "cikla «Pn>flli». — France Bevk. Stal sem pred okencem anagrafičnega urada, držal v roki prošnjo za nov potni list, potrebne koleke in denar, ki je bil potreben za takso. Mladi gospod je motril par trenotkov papirje, koleke in ostanke starega potnega lista, nazadnje je iztegnil roko. «Dve fotografiji, prosim.» Ta človek je najbrž mislil, da nosim kup fotografij v žepu. Ni se zavedal, da je zadel na zelo občutljivo žilico mojega jaz-a (kakor so se izražali nekoč leposlovci). V zadregi sem segel v žep, kakor da iščem fotografije. Ker jih nisem nadel, sem dejal: «Nimaiii jih». Uradnik mi je vrnil papirje, denar in koleke s pripombo: «Prinesite mi dve sliki.« Bil sem presenečen. Uradnik tega ni bil kriv. Po njegovem dobrodušnem obrazu sem spoznal, da je docela nedolžen. Kriv sem bil jaz, ker se nisem dal fotografirati povsod in ob slednji priliki. Spomnil tem se, da imam še eno fotografijo. Ta je bila ogromna, da jo je bilo treba obrezati tako, da je ostala sama glava in je segala še ta čez predpisano mero. In vendar je bila ta slika ena sama. Kje naj dobim drugo? Res je, da sem se v svojem Življenju par-krat dal fotografirati, a sem od vsake fotografije ohranil le po eno sliko ali še tiste ne. Poleg tega so se fotografije tako izborno posrečile, da jih nisem mogel uporabiti za drugo kot za potne liste. Med temi fotografijami je ena, na kateri držim roke, kakor da niso moje. Na drugi sem imel ovratnik že brez moči. Vzravnal sem se in nabiral moči, koli-ikor se je v tem hipu dalo. Fotograf je dvignil roko in stisnil prste ter napravil is njih fiktivno toCno nekoliko od sebe in dejal: «Tu sem glejte...* Pogledal sem in uprl oči na okrasek stene. Bal sem se, da ga izgubim, zato sem ga z muko držal v zenicah. «Ne glejte tako ostro...« Zmešal sem se, Okrasek, katerega sem zdaj gledal, ni bil več tisti kot prvič. «Ne preveč sanjavo... Tako... Preresni ste; nekoliko na smeh prosim... Naravno, kolikor mogoče naravno, glavo viSe; tako... zdaj...» Moji živci so trepetali. Moči so pohajale. »Pazite... ena... dve... tri:..® Zdi se mi, da sem se ta hip zganil pod tresljaji živcejr, ker nisem mogel več prenašati. Bil sem vesel, da je končano. Ako tudi ima fotografija dva obraza, za potni list je dobro..; «Hvala lepa, gospod!» se je priklonil fotograf. Slišal sem ga le napol; odšel sem bil že skozi vrata... • * m Ta fotografija za potne liste je moja najboljša fotografija sploh. Rabim jo za vse mogoče prilike. In verjemite ml, da se ne dam več fotografirati, dokler ne nastane radi starosti preveč očitno nasprotje v podobnosti med menoj in njo. In še tedaj bom stokrat premislil. čreva in jih tudi zamaši. čeiplje so zelo redilne. Čistijo Črevesne plete. Ker olupki lahko zavre j o, povzročajo napetost. Kdor ima fiibka čreva, naj uživa le olupljene čedplje. Breskve ožive želodčne stene, pospešijo delovanje osobito jeter. Tudi olupek ima svojo vrednost. Zato naj se breskve pred zaušivanjem ne lupijo, marveč le temeljito osnaiijo. Grozdje čisti kri, pljuča, jetra. Luščine jagod vsebujejo oživljajočo strojilo. Jagod e imajo mnogo fosforja, zato se priporoča njihovo zauiivanje onim, ki bolehajo na živcih. V preveliki meri zavžite pa razdra£ijo kri do ognjenice. Paradižniki stoje med sadjem in zelenjavo. Prodirajo skozi obisti in vrenico in čistijo kri in živce. Pri lišaju in drugih vrstah pokvarjene krvi prekašajo paradižniki vsako drugo sadje. Nsro£a3te In Sirite „EDINOST" Razne zanimivosti Ali konsemrlrana hrana škodi naSemn zdravja? Pred kratkim so neke strokovne revije pretresale zanimivo vprašanje, je li v pločevinastih škatljah in v stekleni posodi konservirana hrana ljudskemu zdravju v Škodo. O tem sporu piše znana angleška revija «Te Rewiw of Reviews», v katere članku so navedeni glede konserviranja hrane tudi razlogi za oziroma proti. Avtor v članku priznava, da more tudi konservirana hrana, ki je dandanes razširjena zlasti v anglosaških krajih, evropskih kot ameriških, hraniti čestokrat velike množine bakterij, na drugi strani pa kaže na okolnost, da tudi v sveži hrani mnogokrat — v pravem zmislu besede — ne ne-dostaja silnih množin bakterij. Ta naša hrana, ki si jo nabavimo v sirovem stanju pri svojem trgovcu, je izpostavljena od svojega izvirnega mesta pa do naše mize vplivu bakterij. S tega stališča je konservirana hrana mnogo bolj higijenska. Treba upoštevati le nekoliko eploSnih navodil, da se izognemo namišljeni nesreči, ki bi morda nastala pri uporabljanju konserve. Treba je naglasiti, da naj se blago, po možnosti, dobavlja od producentov svetovnega slovesa, ki spričo ogromnih dimenzij svojih tovarn lahko investirajo znatne svote v laboratorije, v katerih se empirično dviga higijenska vrednost blaga. Glavni pogoj, ki ga mora konsument konservirane hrane izpolnjevati, je ta, da Je treba, čim se pločevinasta škatlja oziroma steklena posoda odpre, hrano tudi takoj uporabiti. Kajti v slučaju, da ee to ne izvaja, proces kvarenja hrane z do nje pro-dirajočim zrakom in prahom takoj nastopi f-4 v kratkem času je hrana neuporabna. Z izpolnjevanjem omenjenega pravila se bodo slučaji zastrupljenja omejili le še na najnižjo stopnjo. Senzacijonalna fizična iznajdba. Deljivost elektrona. Na zborovanju naravoslovcev in zdravnikov v mestu Dtisseldorf je postavil fizik dunajske univerze, prof. Ehrenhalf trditev, da so — na podlagi njegovih eksperimentov — elektroni deljivi na še manjše elementarne delce materije. Z zelo majhnimi magneti — mikromag-neti —, katerih poli so različne velikosti in znaša njihova razdalja komaj dva milimetra, je dosegel, da so bila med poli opazna mikroskopično majhna telesca v velikosti stotisočinke centimetra. Ta telesca navadno platimasta ali nikeljnasta se premikajo v smeri proti močnejši magnetični sili, torej k večjemu polu, medtem ko težijo ona iz zlata, srebra in selena — seveda vsled svojih posebnih magnetnih lastnosti — k manjšemu polu. Iz tega premikanja mikroskopično majhnih telesc je omenjeni znanstvenik ne-ovrgljivo dokazal, da imajo ta telesca krožno sliko in normalno gostoto. Ce se pa taka telesca naelektrijo, doseže njihova S as t milijonov prebivalcev Mesto New York je sestavljeno iz sledečih peterih delov: osrčje tvori polotok Manhattan, drugI fttirje deli so j>a Brooklyn, Bronz, Queens in Rich-mond. Ti peteri deli štejejo nad šest milijonov prebivalcev. Ce pa hočemo šteti k mestu tudi okrožne kraje, ki se direktno stikajo z mestotm, potem dobimo nad sedem milijonov prebivalcev. Zanimivo je, kako se je njujorško p? c-jbivalstvo množilo. Lsta 1696, ko je bil štirinajst dni na vratu!Novi Jork še Novi Amsterdam, je ŠU1 in sem ga isti dan obrnil, zato nerodno štr- j 4302 pre bivalca. V manj nego sto letih li... Na tretji sliki je ozadje retuširano najse je piebivalstvo pomnožilo do 50.000. način, kakor da sem z glavo zadel v izlož- Novi Jork je liaprej in v ietu Iz°vseh°teh fn šTd^gih mučnih razlo- 1810 eJ Prebivalstvo prekora- gov sem fotografe zamrzil. Kakor sem srč- i Cil° 100.000. Od tU dalje se mu je začelo no želel, da bi imel vsaj eno dobro, na- muditi, kajti v teku naslednjih dva,js~t ravno sliko, se mi to ni posrečilo. Tisto i let je število prebivalstva te doseglo vi- 1 na. ie dospelo podlaga zaračunjanja io>&. Močnejši super- leto 1860 ie nrebivalstvo orekoračiloIit>6fat Wli6H p0 Ur H6 e~ota' podlaga leio isw je premvaistvo m preaoraciio irttnko vagoll Benetke. Za Istro je to- milijonsko število. Dva in pol milijona retuširanje obraza, ki ga naredi gladkega | soko Številko 200.000, ko kot papir, mi je ogabno. To je človek, ki TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU niioa Toraebianca št. 19, TsL 11-3». SEMENSKI KROMPIR. Tržrška kmetijska družba v Trstu Je v smislu kraljevega dekreta od 24. avgusta i. L letos na lastne aroko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme. - Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarja prihodnjega leta. Vabimo naše Člane, zadruge in občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem iz inozemstva, da nam čimpreje javijo množico, lil jo mislijo naročiti. V prijavi naj omenijo tudi vrsto, katero želijo imeti. RAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE Šape, motike, krampe, strpače, cepil ne nože, škarje, f rabi je.. iaoseno orodje in posode: brente, brenta-či, kadi, liji in druge kletarske potrebščine. Rlparin, sredstvo za popravo piesnivik sodov, EnopMlin ali kit za aeas, ščetke za laertnnji sodov iz mehikanskefa lasa pika, kipeiae ve^e ie^aag in pločevinasti, amonijev fosfot itd. UMETNA ffNOJILA Sprejemamo še vedno naročile, za : Superfosfat 14/1 po Lir 1.85 enota, papir ga fotograf obrije vseh gub in bradavic, dasi mu iz oči gleda starost. Človek, ki ga predstavlja slika, je čudna pokveka brej mladosti in Življenja, starost je bedasto korigirana... Vsa ta filozofija mi ni pomagala. Ko sem pomislil na številne poklone in na polurno prestavljanje aparata in pripravljanje položaja, me je nemilo zadelo. Pomislil sem, da bom dejal že pri vstopu, da bo slika za potni list. S tem bo važnost dela zmanjšana za polovico. In če naredim, tak obraz, da mi ni mnogo na tem, kakšna bo slika, bom rešen treh četrtin formalnosti. Ko sem pozvonil, mi je odprl deček, ki je bil najbrž vajenec. Velik črn pes me je povohal; ko me je pozdravila gospa, ki se po pristriženih laseh in gladki bradi ni ločila od vajenca, je pes izginil. Prikazal se je fotograf. Kar sem se bal, to je prišlo. Trije obrazi so gledali vame. «Želite gospod?» «Sliko. Ce bi me fotografirali.« Bil sem plah, kakor da prosim za uslugo. «Takoj gospod. Veliko, majhno? Kabinet? Vizit? Profil, naravnost?» «Preprosto,» sem poizkusil zmanjšati velika fotografova pričakovanja. «Za potne liste. Slabše ko je, boljše je...» Pri tem sem se grenko nasmehnil. Da fotografija za potne liste ne sme biti človeku podobna, to ve tudi fotograf. Toda, potruditi se je vendar le treba. Planili so name in me posadili na stol. Gospa mi je ponudila glavnik in zrcalo. Ko so bili lasje v redu, so mi ponudili drug stol, da sem se naslonil. Pozneje so ta stol zopet spre- je Štel Novi Jork leta 1890, v naslednjih desetih letih je.narastel za. nadaljni milijon ljudL Še pol milijona mu je manjkalo ido polnih štirih, katere |bi bila dolga nad dva tisoč kilomeirov. I i da sem prosto sedel na njem. Ko sem poudaril, da je fotografija za potne liste in da naj bo grda, sem se hotel Izogniti vsem inkvizicijskim mukam, ki so za uvod in za nameček fotografiranju. Zdaj sem videl, da se radi tega zadeva ni spremenila, celo nasprotno. Dobil sem jasen vtis, da polagajo na mojo fotografijo za potni list neizmerno važnost, kakor da gre za Čast tvrdke. Pojasnil sem Še enkrat, da bi ne bilo pomote. «Za potni list. Naglo, če mogoče«... «I)a, da,» je dejal fotograf in pomaknil pred me ogromen fotoprrafski aparat, ki me je gledal kakor žrelo topa. «V par minutah, prosim...» V teh par minutah je razgibal platno nad menoj, skozi katero je prodirala dnevna svetloba izpod stropa. Oblačil in jasnil je to provizorično nebo in venomer pogledoval name, ki se nisem upal ne ganiti ne sopsti. Ko je videl, da sta senca in luč pripnemo razdeljeni na mojem obrazu, je po stavil palico v kot in se zopet lotil aparata. Fotograf me je gledal s srepim pogledom par minut, kakor hipnotizer in kot bi hotel z očmi odčarati vse njemu neljube poteze z mojega obraza. Nekaj mu v resnici ni bilo po volji. Del je roko nad oči in gledal, kakor da se razgleduje z gore Sinaj in išče točko, ki je ne more najti. Slednjič jo je našel. Stopil je bliže in razgibal gube platna nad menoj... Bil je zadovoljen. Gledal je skozi aparat in ga pomaknil v primerno razdaljo. Ko se me je naveličal gledati s polodprtimi očmi, je odprl usta: «Prosim, zganite glavo nekoliko... Ne na levo, na desno 1 Preveč 1 Malo bolj na levo! Tako... Dvignite glavo. Prsi ven, nekoliko bolj naravnost truplo...« V sedenju in čakanju sem postal izmučen. Od prvega hipa, ko sem stopil v ateljć, sem se nahajal v napetem pričakovanju in v odrevenelosti, kakor da me slednji trenutek lahko ujame objektiv na ploščo, zato so nekaj trenutkov iivcl odpovedali, po- Njihova skupna teža bi bila približna 3,750.000 kvintalov. V krajih, kjer po-j" žarne brambe nimajo brizgalk in cevi, I jfe si pomagajo tako, da gasilci stopijo v j B vrsto od vodnjaka do goreče hiše, potem ™ si pa podajajo vedra z vodo iz rok v roke naprej in tako potujejo ta sama ^d vodnjaka do požara. Ako bi na ta način postavili v vrsto vse Njujorčane in bi nato poslali skozi to vrsto vedro vodo, bi slednje potrebovalo polnih sedemdeset dni preden bi j>rižlo do konca vrste. Države Arizona, Delavvare, Idah o, Montana, Nevada, New Hampshire, New Mexico, Rhode Island, Utah, Wyo-ming in Louisiana imajo skupno komaj toliko prebivalcev kot njujorško mesto samo. Skupno prebivalstvo sle-; dečih mest Šteje tudi šest milijonov: t Baltimore, Boston, Buffalo, Cincinnati, Cleveland, Detroit, New Orleans in Los Angeles. Njujorčani livijo na površini, ki meri 318 kvadratnih milj, to je, ena kvadratna milja pride na vsakih 19.000 ljudi. Če bi to zemljo razdelili med vse njujorške prebivalce enakomerno, bi vsak dobil parcelo, ki bi merila 1467 kvadratnih čevljev, kar bi bilo po me-triški meri približno 132 kvadratnih metrov, t. j. majhen prostorček, ki bi bil enajst metrov in pol širok in ravno tako dolg. F. M. Zobozđraro \ U. Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16J. (pni lu i Mttaai) g od 9-12 in od 3-7 Sds hm sa Zdravstvena vrednost sadja. Ker iivimo v času, ko dozoreva sadje, naj omenimo hranilno vrednost posameznih vrst sadja. Jabolko vsebuje mnogo železa in kisika, radi česar podpre tvorbo krvi pri malo-krvnih, pred vsem pa hrani možgane. Odtod izvirajo sijajni uspehi pri živčnih bolnikih, ki se hranijo z jabolčnimi jedrni. Hruška je tudi zelo redilna in vsebuje mnogo apna, ki je potrebno za tvorbo kosti. krlev fin polhov kupuje 1006 D. WINDSPACH Trs' Vtecems BattMl 5Q,il.vrota]6 Oddaja tudi pasti za lovitev krtov KROHE PO L 2.20 brigati, »litin. 20-knuta zlati toaili zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povh — urama Trsi« Via Manlal 4« « Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vial« XX Mttem- bra M (prej Acquedotto) na drobno ln za družine Via Olullanl 32 Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 985 fr. Stranca*. Zimski oozni red za korijere (Velja od 1. oktobra 1926. do preklica) _ Trst - Postojna Cene C * vožnja __ __ 7.— 16.— —.— 7.30 16.30 6.30 7.45 16.50 8.55 7.55 17.10 —.— 8.C5 17.J5 10.10 8.15 17.43 12.85 8.30 18.05 U.45 8.50 18.25 —.— 9.10 18.40 17.20 9.30 19.— Postaje ►5 o Cene 4.20 6.15 8.20 9.20 ▼oznja Trst Opčine 3ežana storle Senaaole Senožeče Razdrto Hruševje Hraiče Postojna Trst - Komen Postaj e 9.30 9.— 8.40 8.20 8.05 7.45 7.25 7.05 6.50 6.30 19.-18.35 18.20 18.05 17.55 17.40 17.20 17.05 16.50 16.30 J |vo*nja 17.20 11.60 9.80 7.25 5.50 3.40 Cene 16.— 16.30 17.-17.20 17.30 i Trst Prosek Nabrežina "Gorja usko Komen 9.15 8.45 8.15 7.55 7.45 9.20 6.60 4.55 1.80 Postojna - Jama Voinja Postaje Vožnja 14. ;i4.40 19.40 16.90 19.50 ■ f Postaj« ! Postojna i jama 9.10:13.25 16.4019.10 9.— 13.20 16.30| 19.-—.— —.— 16.20 —.—< N» zahtevo posebne korijere do jame po sledečem urniku: K^dni obiski Izredni obiski . od 12-14 . 10-12 . 14-16 „ 16-18 j NB. Odhodi iz frsta v Reko, Postojno in Komen s trga GugHelmo Oberdan; iz Reke « trga Cesare Batllsti. _ Pazin - Labin • Sv. Andrej v a « O (O o 9.— 9.10 9.25 4.55; 9.40 5.80; 9.55 9.5010.35 11.1010.55 —.— j 11.05 13.2011.25 14.80ji2 — a — "5* O Post aj e c D O 16.— 16.15 16.25 16.40 17.— 17.40 17.55 19.05 19.20 ^ Pazin (post.) Pazfn (mesto) Lindar