Glasilo Občine Ormož Številka 46, september 2019 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Ormoške novice Poročilo o festivalu Ormoško poletje 2019 Besedilo: JZ TKŠ občine Ormož Foto: JZ TKŠ občine Ormož Čeprav se že nagibamo k jeseni, nam misli še vedno uhajajo k letošnjemu festivalu Ormoško poletje. Ta se je pričel že zgodaj v juniju in je trajal do konca julija. Uvodoma smo si lahko ogledali ustvarjalnost naših najmlajših, ki so z zaključnimi predstavami in koncerti navdušili gledalce in nas prepričali, da se za razvoj kulture v naši občini ni za bati. Seveda je festival postregel tudi z lepim številom tradicionalnih prireditev, kot so muzejska razstava, ulični tek, državna proslava, kresovanje, Rož-marinkin festival, vinski večer ... Nekatere so tukaj že vseh 22 let festivala, nekatere so pa med naštetimi »novinke«. Skupno vsem je pa, da so vedno dobro obiskane. Večere na grajskem dvorišču so nam popestrila znana imena in predstave. Tako smo lahko prepevali z Vox Arsano, Klapo Con- tra, Čuki, Tanjo Žagar, Kingstoni in še kom. Nasmejala nas je Čakalnica, predstava z Rifletom in Bizovičarjem, in predstava Svingerji ekipe Reporter Milan. Ker so naši kraji znani po zelo dobri kapljici in odlični kulinariki, smo letos nadaljevali z vinsko kulinaričnimi večeri na Ormoškem poletju; tako smo pripravili Prvi Festival vin Destinacije Jeruzalem Slovenija, ki je zraven predstavitve naših najboljših imen, izpostavil sorto šipon in našo kulinarično posebnost - postrž-jačo. Slovenija bo leta 2021 Evropska gastronomska regija in tudi mi moramo v tej zgodbi poiskati svoje mesto in izpostaviti naše odličnosti. Prireditve festivala so bile zelo lepo obiskane. Tako ocenjujemo, da se jih je skupaj udeležilo preko 5.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je obisk iz leta v leto večji. 2 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Sedem osnovnih šol v občini Ormož letos obiskuje 1041 šolarjev, 116 je prvošolčkov Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V ponedeljek, 2. septembra, je bil prvi šolski dan. Sedem osnovnih šol v občini (s podružnicama v Podgorcih in na Kogu) letos obiskuje 1041 šolarjev. 116 je prvošolcev, 108 pa tistih, ki letos obiskujejo deveti razred. OŠ Ormož obiskuje 399 šolarjev, 44 jih je v prvem razredu, 51 v devetem. V OŠ Velika Nedelja imajo 233 šolarjev, 18 jih je v prvem, 26 v devetem razredu. Podružnično šolo v Podgorcih obiskuje 76 šolarjev, od tega jih je kar 17 v prvem razredu. V OŠ Miklavž pri Ormožu je 135 šolarjev, 12 jih je v prvem in 15 v devetem razredu. V podružnično šolo na Kogu je vpisanih 29 šolarjev, v prvem razredu so 4 učenci. V OŠ Ivanjkovci je 143 učencev, 14 jih je v prvem in 16 v devetem razredu. OŠ Stanka Vraza v Ormožu pa obiskuje 26 šolarjev, od teh 7 novincev. Ormoško gimnazijo obiskuje 153 dijakov. 65 jih je v gimnazijskem in 88 v programu predšolske vzgoje. V prvi letnik gimnazijskega programa je vpisanih 21 in v program predšolske vzgoje 32 dijakov. S tem, da imajo v gimnazijskem programu letos 17, v programu predšolske vzgoje pa 19 maturantov. Glasbeno šolo Ormož letos obiskuje 221 učencev. Pozdravljene bralke in bralci, Ieto se je že krepko prevesilo v drugo polovico. Šolarji so spet zasedli šolske klopi in čas trgatev je že pred vrati. Jesen nas vabi, da pospravimo pridelke, ki smo jih čez leto skrbno pridelovali in jih shranimo za dolgo zimo. Za nami je pa veliko pestrih in zanimivih dogodkov, ki so se dogajali v poletnem času. Kar nekaj smo jih zajeli v naših Ormoških novicah. Ponosni smo tudi na prireditve, ki so se dogajale v okviru Ormoškega poletja 2019 in so bile dobro obiskane. V tej številki novic smo napisali nekaj o postavitvi temeljnega kamna za gasilsko-vaški dom v Trgovišču in o obnovljeni Komahejevi kapelici, na katero so domačini zelo ponosni. Na Krčevini je potekalo tekmovanje v oranju s starodobnimi traktorji, predstavlja se pa tudi Društvo kmečkih žena občine Ormož, ki je zelo dejavno. Zelo uspešen je bil Rožmarinkin festival, ki je poskrbel za zabavo tudi naših najmlajših. Naš mestni vinograd je pa dobil velik klopotec, ki so ga postavili 15. avgusta. Za konec počitnic so pri Veliki Nedelji kuhali še golaže in zaključili z veselico. Veselimo se pa že dogodkov, ki bodo zaznamovali naše letošnje Martinovanje v Ormožu. Torej tretja številka Ormoških novic je pred nami, samo še ena nas čaka in leto bo pri koncu. Do takrat pa uživajte v lepih jesenskih dneh; naj bodo pisani, kot so pisane jesenske barve. Lep pozdrav, Alenka Lah odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2019. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si , lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/74 1 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 6.12.2019. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Marinka Vnuk. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/ Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 3 Ormoške novice Ureditev vegetacije ob javnih cestah Besedilo: Jana Čavničar Medobčinska uprava občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Občinska inšpekcija Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž želi vse občane opozoriti na obvezno vzdrževanje vegetacije ob občinskih cestah. Vegetacija mora biti obrezana tako, da sta zagotovljena preglednost in prosti profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija. Ustrezna ureditev vegetacije prispeva k večji varnosti ter bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij. S ciljem zagotoviti prometno varnost opozarjamo na obvezno upoštevanje določb glede vzdrževanja vegetacije ob cestah, in sicer skladno z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15), Odlokom o občinskih cestah na območju občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 11/2013) ter Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 - ZCes-1 in 36/18): - Lastniki ali uporabniki zemljišč morajo ob občinski cesti ali pločniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov oz. poljščine tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo oz. onemogočajo preglednosti, ali drugače ovirajo ali ogrožajo promet. - Na območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. - Drevesa ali grmičevje, ki raste ob omenjenih cestah, mora biti obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m, na površinah za pešce (pločnik) pa 2,5 m. - Grmičevje ali drevje mora biti po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine (širina bankine je vsaj 0,75 m); kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste. Glede na navedeno naprošamo vse občane, da upoštevajo in spoštujejo napotke in obrežejo, ali odstranijo kritično vegetacijo ob cestah ter se s tem izognejo nepotrebnim sankcijam. V primeru prometne nesreče, ki bi nastala zaradi razraščene vegetacije kot ovire na ali ob cesti, je lastnik zemljišča, s katerega raste vegetacija, tudi odškodninsko odgovoren za nastalo škodo. Osnovni namen tega članka je preventiva, ozaveščanje in pomoč občanom, zlasti z vidika seznanitve z zakonodajo, saj občinski inšpektorat tako kot policija nadzoruje oviranje preglednosti cest in gojenja previsoke ali preširoke vegetacije. Nadzor nad vegetacijo se s strani inšpektorata zaradi javnega interesa vrši skozi vse leto. V času spomladanskih poljedelskih opravil opozarjamo še na naslednje določbe 5. člena Zakona o cestah: Preden se voznik vključi v promet na javni cesti, mora z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Poleg roba asfalta je pri odmiku potrebno upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker je vse to del cestnega sveta. Posledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki roba prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Za tovrstne prekrške (nepravilno oranje ob cestah ter onesnaženje ali poškodovanje vozišča) je z zakonom predpisana globa 1000 evrov za posameznika (pravno osebo se kaznuje z globo 2000 evrov, njihovo odgovorno osebo pa z globo 1000 evrov). V primeru dodatnih vprašanj se lahko obrnete na inšpektorat Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž na tel. št.: (02) 741 53 42. Projekt Ormož zdravo mesto Besedilo: Mojca Zorčič koordinatorka projekta Ormož zdravo mesto Svetovna zdravstvena organizacija že dolgo opozarja na zastoje v zdravstveni in socialni oskrbi prebivalstva. Leta 1984 so članice Svetovne zdravstvene organizacije sprejele strategijo Zdravje za vse. Druga pomembna prelomnica v obstoju projekta Zdrava mesta je sprejem Ottawske listine leta 1986, ki je natančneje opredelila promocijo zdravja. Je osnova za oblikovanje državne in regionalne politike promocije zdravja, pa tudi za razvoj projektov in raziskovalnih programov ter izobraževanje in usposabljanje na tem področju. Osnovni elementi, ki predstavljajo strateški okvir te listine so: - pospeševanje zdravju naklonjene javne politike, - prizadevanje za zdravo okolje, - večje sodelovanje javnosti, - izboljšanje sposobnosti posameznika, - preusmeritev zdravstvenih služb. Zdrava mesta so dolgoročni mednarodni projekt, ki je zaživel leta 1986 v Lizboni. Je primer uveljavljanja načel strategije Zdravje za vse in promocije zdravstva v mestnem okolju. Projekt si prizadeva, da bi vsako mesto vodilo zdravo javno politiko. Slednja se izraža v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov občanov za boljše življenje. Glavni cilj projekta je, da postane zdravje izrazita skrb vseh, ki kakorkoli vplivajo na zdravje posameznika in s tem družbe kot celote. Poseben poudarek je namenjen načinu življenja in izboljšanju človekovega okolja. Model Svetovne zdravstvene organizacije in njen program smo sprejeli tudi v Sloveniji. V letošnjem letu je Občina Ormož pristopila v VII. fazo delovanja programa zdravih mest. Novo obdobje šestih let delovanja v mreži zdravih mest bo zasledovalo naslednje splošne cilje in temeljne teme: - investiranje v ljudi, pravičnost in vključenost, človekove pravice, Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 708 Ormoške novice ga do EU - ustvarjanje takšnih okolij, ki krepijo zdravje in večajo kvaliteto življenja, - večja participacija v partnerstva za zdravje in dobro počutje, - izboljševanje blaginje v lokalnih skupnostih z dostopnostjo do javnih dobrin in storitev. - promocija miru in varnosti, - zaščita Zemlje pred propadanjem. Občina Ormož je oblikovala 12-članski projektni svet Ormož zdravo mesto, katerega naloga bo v naslednjih šestih letih izvajati aktivnosti, ki bodo zasledovali zgoraj navedene cilje in naloge. Trudili se bomo za skrb za človeka skozi vsa starostna obdobja (ranljive skupine, duševno zdravje, krepitev javnega zdravja, prehrana, debelost, alkohol ...), za zdrave šole, kolesarske poti, rekreacijske površine, čisto okolje, vključevanje ljudi na vseh ravneh za odločanje o aktivnostih za izboljšanje zdravja ipd. Srečanje osnovnošolcev generacije 1961-1969 Osnovne šole Tomaž pri Ormožu Besedilo: Marija Plečko Foto: Marija Plečko Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogo generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke. (Albert Einstein) V soboto, 15. 6. 2019, se je v gostišču Ozmec pri Svetem Tomažu srečala generacija osnovnošolcev in osnovno-šolk, ki je OŠ Tomaž pri Ormožu obiskovala med letoma 1961 in 1969. Letos je preteklo 50 let, odkar smo zapustili šolske klopi. Nekateri se v teh letih nismo nikoli ali pa zelo redko srečali, se med sabo nismo več poznali, zato je bilo vse še toliko bolj vznemirljivo, saj smo se v tem času spremenili, postali starejši in vsi postali upokojenci. Vsak je na kratko povedal svojo življenjsko zgodbo. Obujali smo spomine iz šolskih let. Spomnili smo se tudi tistih, ki jih ni več med nami. Srečanja so se udeležile tudi tri učiteljice. Razpoloženje je bilo, kot da smo šele pred kratkim zapustili šolske klopi. Naša skupna želja je, da se še kdaj srečamo, obujamo spomine in se poveselimo. Srečanje sta organizirali Mira Kelemina in Trezika Hodžar. Srečanje sošolcev letnika 1964 v pri Ormožu Besedilo: Mirko Fekonja Foto: Leon Lah Osnovnošolska generacija, rojena leta 1964, je osnovno šolo v Miklavžu pri Ormožu končala leta 1979. Letos je minilo 40 let od takrat. Prav to je bil povod, da smo se v maju ponovno srečali. Stanka Zadravec in Mirko Fekonja sva pripravila vse potrebno. Izmed 42 vabljenih se je srečanja udeležilo 23 sošolcev in sošolk. Dobili smo se v gasilskem domu pri Miklavžu, si ogledali Gasilski muzej in popili pijačo dobrodošlice. Pogovor je stekel, nekateri so se še spoznavali, obujali so se spomini in komaj smo se ločili od pogovora in se odpravili čez cesto, da si ogledamo osnovno šolo, katero smo obiskovali od leta 1971 do leta 1979. Sprejel nas je učitelj Leon Lah in nas popeljal po šoli. Presenečeni smo bili nad urejenostjo in sodobnimi učnimi pripomočki, ki jih danes nudi naša »stara« šola. Nato nas je učitelj Leon popeljal v svojo glasbeno učilnico, nas po šolsko postavil na stopnice pevskega zbora (na praktikable), odprl harmonij in skupaj smo zapeli našo otroško pesmico Naša četica koraka. Solze so nam prišle na oči, ko smo peli, ob spominu na tiste lepe, mlade osnovnošolske dni. Po ogledu šole smo se odpravili na Bajzek na večerjo in si obljubili še več takih srečanj. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 5 Ormoške novice Peto srečanje Strmčanov Besedilo: Matjaž Kosi Foto: Matjaž Kosi Vasica Strmec pri Ormožu, sicer ena najmanjših v občini Ormož, je konec letošnjega poletja že petič zapored gostila srečanje svojih vaščanov. Zanimivost srečanja je ta, da se dogodka udeleži več ljudi kot ima Strmec sploh prebivalcev, saj so povabljeni vsi, ki so kakorkoli povezani z vasjo. Letos se ga je udeležilo okrog 80 ljudi. Ob prijetnem sproščujočem vzdušju in ob prijetnih melodijah domačih glasbenikov se je rajalo pozno v noč. A prvo srečanje vaščanov Strmca leta 2015 je bilo tudi gonilo za vzpostavitev drugih dogodkov v vasi. Tako se organizira vsako pomlad praznovanje 1. maja, vsako jesen pa kožuhaje, to je ličkanje koruze na stari način. Strmec je preko teh dogodkov v nekaj letih postala vzorno razumevajoča vasica, ki je lahko vzgled drugim. Pohod ob polni luni pri Miklavžu Besedilo: Mirko Fekonja Foto: Mirko Fekonja Pohod ob polni luni pri Miklavžu Polno luno v ljudskem izročilu že od nekdaj povezujejo z nespečnostjo, norostjo ter nekaterimi čarobnimi pojavi, kot je sprememba človeka v volkodlaka. Ob polni luni so nekoč v Stovragi (spodnji del Zasavcev) plesale tudi dobre vile rojenice. Da bi to staro izročilo premagali, smo se skupaj s Planinskim društvom Ormož in pohodniki iz Miklavža in oklice ob 19. uri 16. 7. 2019 podali na pohod. Pri gasilskem domu se nas je zbralo 32 pohodnikov. V lepem toplem vremenu smo se podali proti Krčevini, Vinskemu Vrhu, Velikemu Brebrovniku in po vinski cesti nazaj proti Miklavžu. Med potjo smo malo spoznavali ter obudili zgodovino in dogodke, ki so se v preteklosti zgodili na tem področju Velikega Bre-brovnika. Imeli smo tudi štiri postanke, na katerih smo se okrepčali. V veselem vzdušju smo se ob 22. uri vrnili do Miklavža. Hvala organizatorjem in vsem, ki ste nas med potjo pogostili. m n Ú:ï W®*if !at¿T Du m fün w m jJSmrm I ■ kIB^UB ■ . # w^niH Četrtošolci OŠ Ivanjkovci obiskali Policijsko postajo Ormož Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Policijska uprava Maribor je v mesecu maju že 14. leto zapored organizirala preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada. Gre za tekmovanje, namenjeno četrtošolcem osnovnih šol z območja Policijske uprave Maribor. Po šestih predtekmovanjih se je v finale uvrstilo 18 ekip. Četrtošolci OŠ Ivanjkovci so zbrali 475 točk, kar pomeni 10 točk več kot drugo uvrščena ekipa in kar 253 točk več, kot jih zbrala ekipa, ki je 6 pristala na zadnjem mestu. Šolarji se na olimpijadi pomerijo v 4 igrah, odgovarjati je pa potrebno tudi na določena vprašanja s področja splošne, požarne in kibernetske varnosti, varnosti v cestnem prometu in podobno. Zmagovalci letošnje Otroške varnostne olimpijade so bili četr-tošolci OŠ Ivanjkovci, na kar so ponosni tudi na Policijski postaji v Ormožu, zato so jih nagradili z možnostjo ogleda policijske postaje. Mlade obiskovalce je seveda zanimalo vse, kar se je dalo videti v zgradbi. Najprej so jih policisti, med katerimi so bili tudi pomočnik komandirja PP Ormož Zvonko Merc, Do- Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice mlademu modelarju Bjanu Mikložiču Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V junijski številki Ormoških novic je v prispevku Osnovna šola Velika Nedelja gostila 43. državno tekmovanje mladih modelarjev prišlo do napake, ko smo zapisali, da sta se »med domačini v disciplini RV avtomobilčkov najbolje odrezala Bojan Mikložič iz OŠ Velika Nedelja, ki je bil prvi, in Klemen Kirič iz OŠ Velika Nedelja, ki je bil drugi«. Tiskarski škrat nam je zagodel kar dvakrat; tako pri imenu zmagovalca kot pri imenu šole, ki jo obiskuje. Zmagovalec v disciplini RV avtomobilčkov je bil namreč Bjan Mikložič iz OŠ Miklavž pri Ormožu. Bjan Mikložič iz OŠ Miklavž pri Ormožu je letos bil državni prvak že drugič. Kot je povedal njegov mentor, učitelj Franc Fajfar, je Bjan izkazal velik talent za tehniko že v tretjem razredu osnovne šole. Že prvo leto je dosegel odlične uspehe na tekmovanju Mladih tehnikov na področju konstruiranja naprave z zbirko Fischertechnik. Bil je dvakratni regijski prvak in dosegal lepe rezultate na državnem tekmovanju. V četrtem razredu je bil vključen v projekt Go-Car-Go, ki ga vodi Srednješolski center Ptuj. Bjan je vse do devetega razreda sodeloval v tem projektu, se udeleževal tekmovanj in dosegal odlične rezultate. Leta 2016 se je vključil v tekmovanja mladih tehnikov na področju RV (radijsko vodenih) avtomobilov in že prvo leto postal državni prvak. V letu 2017 je bil drugi, v letu 2018 in 2019 pa spet državni prvak. Obvlada tudi delo s CNC stroji in 3D tiskalniki, je Franc Fajfar še pohvali svojega učenca, ki je v minulem šolskem letu šolanje na OŠ Miklavž pri Ormožu tudi zaključil. Avtorica prispevka, Karolina Putarek, se skupaj z uredništvom Ormoških novic tako mlademu modelarju Bjanu Mikložiču kot njegovemu mentorju Francu Fajfarju iskreno opravičujem za napako in obžalujem morebitno škodo, ki sta jo zaradi napačnih navedb utrpela. nald Rus iz PU Maribor in višji policist Aleš Meško, ki je bil pobudnik možnosti ogleda policijske postaje, pozdravili v sejni dvorani. Tukaj je pa zbrane pozdravila še podžupanja Občine Ormož Irma Murad. Dejala je, da je ponosna na zmagovalce, sploh pa hvaležna ormoški policiji, ki jim je izkazala takšno pozornost. Mladi obiskovalci so si nato ogledali prostore za pridržanja, sobo za zasliševanja, telovadnico, zunaj še pa različno policijsko opremo skupaj z voznim parkom ter bili deležni pogostitve. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 7 Ormoške novice Na osnovnih šolah v občini Ormož ter v občinah Središče ob Dravi in Sveti Tomaž skupaj 41 zlatih bralcev Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek in raperjem, sledila je podelitev knjižnih nagrad, za konec so pa nagrajencem na vrtu knjižnice pripravili tudi pogostitev. Tudi Medobčinska zveza društev prijateljev mladine (MZDPM) Ormož se je znotraj Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS priključila projektu Zlata bralka, zlati bralec in s knjigo obdarila najboljše bralce iz osnovnih šol v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki so vsa osnovnošolska leta brali za bralno značko. V vseh šestih osnovnih šolah je skupaj 41 zlatih bralk oziroma bralcev: OŠ Ormož 12, OŠ Središče ob Dravi 5, OŠ Ivanjkovci 5, OŠ Velika Nedelja 12, OŠ Sveti Tomaž 3, OŠ Miklavž pri Ormožu 4. Podelitev knjižnih nagrad zlatim bralkam in bralcem je v začetku junija potekala v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Letos je knjižnica to prireditev gostila že tretjič. Najprej so zlati bralci prisluhnili pogovoru z Denisom Žuranom, ormoškim pesnikom Predstavitev narečne pesniške zbirke Pocvetaje Besedilo: Lidija Mlinarič, predsednica KTD Miklavž pri Ormožu Foto: Lidija Mlinarič V petek, 24. maja 2019, smo v dvorani Miklavž pri Ormožu v okviru tedna ljubiteljske kulture lahko bili priča predstavitvi narečne pesniške zbirke Pocvetaje, ki sta ga pripravila Kulturno turistično društvo Miklavž pri Ormožu in avtor pesniške zbirke g. Ciril Vnuk. Na hudomušen in humoren način nas je skozi predstavitev zbirke in pogovor z g. Vnukom popeljal njegov učenec in sodelavec, kulturnik iz Miklavža, g. Leon Lah.Ciril Vnuk je upokojeni predmetni učitelj slovenskega in ruskega jezika s književnostjo. Slovenščino je poučeval na OŠ Miklavž pri Ormožu od jeseni 1965 do pomladi 2003.Rezul-tat razmišljanja o prleškem narečju s stališča zbornega jezika in zapisanih narečnih posebnosti učencev je v letu 2012 bila izdaja Slovarja severovzhodnega ormoškega govora. Letos se je pa g. Ciril Vnuk lahko veselil izdaje svoje prve narečne (prleške) pesniške zbirke, katere izdajo sta omogočila Kulturno turistično društvo Miklavž pri Ormožu in Občina Ormož. Ga. Nadica Granduč v spremni besedi razkriva pomen naslova zbirke. Pri imenu Pocvetaje ne gre samo za pocvitanje v naravi, pač pa, pravi, se še bolj poda k avtorjevi zdajšnji želji po pisanju pesmi v prleškem narečju. »Neke opet v meni klije, neke ke bi rao cvelo, pravi cug za slavo, pa je dugo že odpelo ...« Veliko pesmi v zbirki je doživljajskih, ki so nastajale na pohodih v bližnjo okolico z ženo Tino. Nekaj jih je socialno obarvanih, nekaj takšnih, ki nam pričarajo lepoto naše pokrajine. Kot velik ljubitelj narave nam v kakšni pesmi žuga, kaj počnemo z naravo. Vsi, ki smo na predstavitvi slišali recitacije g. Vnuka, kot tudi tisti, ki smo knjigo kupili in jo že prebrali, se lahko strinjamo z mnenjem ga. Granduč, ki pravi, da so te pesmi pravo cvetenje in da dokazujejo, da je v našem prleškem narečju moč pisati poezijo in da za pesnjenje ni nikoli prepozno. Vse, ki se niste uspeli udeležiti predstavitve knjige v Miklavžu, lepo vabimo, da se je udeležite v Knjižnici Franca Ksavra Meška v Ormožu, ki bo v mesecu oktobru in kjer bo knjige možno tudi »kupiti«. Do knjige je možno priti tudi preko KTD Miklavž pri Ormožu, kjer je na voljo še nekaj izvodov. V kolikor želite, nas lahko za naročilo in dostavo kontaktirate na e-naslov društva (ktd.miklavz@ gmail.com), ali na tel. št.: 031 734 079 (Lidija) ali na 051 420 753 (Šime). Veseli bomo vašega klica in prostovoljnega prispevka. G. Vnuku ob izdaji prve pesniške zbirke čestitamo! 8 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Predstavitev pesniške zbirke Anje Lazar z naslovom Prostor za pesem Besedilo: Anja Lazar Foto: Anja Lazar Če sanjaš, dobiš moč, da sanje tudi uresničiš Na literarnem večeru v četrtek, 6. junija 2019, je potekala predstavitev pesniške zbirke Prostor za pesem v OŠ Ivanjkovci. Prostor za pesem. V tem naslovu se skriva veliko, med drugim je pa na zadnji strani prostor za tvojo lastno pesem. Namen celotnega večera je bil, da vsaj nekoga napolnim s pozitivno energijo, da vsaj nekomu dam navdih za pisanje pesmi in da me ljudje bolje spoznajo. Z učiteljico Marjetko sva se pogovarjali o tem, kako vidim svet, o mojih začetkih pisanja pesmi, o tem, kaj zame pomenijo ljudje, ki so okrog mene. Pogovarjali sva se o sanjah, o pravičnosti, resnici ... Literarni večer je bil nekaj posebnega, moji sošolci so recitirali pesmi in jih tudi peli, saj je dve uglasbil učitelj glasbe Leon Lah. Zbirka je sestavljena iz 40 pesmi, ki so razdeljene v pet poglavij, od najbolj preprostih do najbolj razmišljujočih. Govorijo o šoli, naravi, prvih poljubih, ljubezni, praznini, bolečini . Vsebujejo pa tudi fotografije, katere ne bi nastale brez učiteljice Saše Veler. Skupaj sva poskrbeli, da so trenutki ujeti v večnost. Recenzijo zbirke je napisal Tone Partljič in dejal, da so moje pesmi na ravni najbolj talentiranih najstniških pesnikov. Verjamem, da sem na pravi poti. Med predstavitvijo pesniške zbirke so me obiskovalci, ki so me množično podprli, bolje spoznali z zelo preprostimi vprašanji, na katera včasih niti odrasli ne bi znali odgovoriti. Prav tako so skozi recitacije vstopili v moj svet, kot je zapisala učiteljica Brigita: »Odprla je svoje srce in dušo ter izlila svoja čustva skozi pesmi. Bile so del nje, zdaj jih je pokazala nam. Dala nam je priložnost, da vstopimo v njen svet, v njeno srce in razum. Da skozi pesmi najdemo delček Anje, morda tudi sebe.« Med prireditvijo je bilo veliko solz in smeha in vsi so bili ponosni na mojo iskrenost. Velikokrat so me prekinili z aplavzom. Sledilo je podpisovanje knjig v knjižnici in takšne vrste še nisem imela nikoli. Uživala sem v vsakem trenutku posebej. Moja pot se je sicer šele začela, ampak to mi ne bi uspelo brez učiteljice Brigite Fridl, ki je z mano prehodila največji del poti. Hvaležna sem ji, da je verjela vame. Hkrati hvala staršem, ki so mi ves čas stali ob strani. Hvala ravnateljici OŠ Ivanjkovci Nadi Pignar za vso podporo in spodbude ter županu Občine Ormož gospodu Danijelu Vrbnjaku za sofinanciranje pesniške zbirke. V življenju moraš spoznati prave ljudi, ki so do tebe prijazni. Ljudi, ki ti pustijo na svet pogledati z dobre strani. Ljudi, ki ti ne strejo srca. Ljudi, ki ti dajo vedeti, da si poseben človek . Glasbeni tabor Mamma Mia Besedilo: Aleš Lubi, prof. glas. Foto: Arhiv GO V Gimnaziji Ormož so med 28. in 30. avgustom organizirali tridnevni glasbeni tabor z naslovom Mamma Mia. Na njem je pod mentorstvom gimnazijskega profesorja glasbe Aleša Lubija sodelovalo 24 otrok iz Gimnazije Ormož in okoliških osnovnih šol. Udeleženci tabora so svoje postelje za tri dni zamenjali s telovadnimi blazinami. Šolske učilnice so preuredili v prostore za vaje. Zajtrkovali in večerjali so v šolski jedilnici, obedovali pa v vrtcu Ormož in Osnovni šoli Ormož. Zvečer so si pripravili taborni ogenj, ob katerem so peli in igrali. Ogledali so si tudi film in skupaj zaplesali. Privoščili so si kopanje na ormoškem bazenu in igrali speedminton. Dobre volje ni manjkalo niti zadnji dan, ko so se intenzivno pripravljali na večerni koncert na ormoškem kopališču. Za piko na i so na zadnje vaje prišli člani Recesija banda, ki so vzdušje še dodatno razgibali in obogatili. Predstavitveni zaključni koncert je minil v znamenju Abbe, popestrili so ga pa še z nekaterimi drugimi skladbami. Udeleženci so bili nad taborom zelo navdušeni in obljubili so, da naslednje leto zopet pridejo. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 9 Ormoške novice • - • v ■ • naravoslovni teden 2019 Besedilo: Maja Botolin Vaupotič Foto: Maja Botolin Vaupotič Prvi teden v juliju se je končal 17. počitniški naravoslovni teden, ki je potekal v organizaciji Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož. Skupina mlajših osnovnošolcev je s pomočjo literature, ekskurzij in delavnic preživela prijeten in poučen teden v skupini sovrstnikov. Prvi dan so se odpravili v ormoški grajski park, kjer jim je so-avtorica knjižice Skrivnosti grajskega parka, Katarina Vaupotič, prebrala zgodbico o grofici Irmi, njeni ljubezni do parka in nenavadnih ljubljenčkih, nato pa se je z njimi sprehodila do grajske grobnice. Po poti nazaj so si ogledali nekatera zanimiva drevesa ter v hladu prostorov RKS OZ Ormož likovno ustvarjali na temo dneva. Drugi dan tabora so se otroci družili s strokovnimi delavci ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Na ustvarjalen način so spoznali, kako se prepletajo narava, zgodovina in etnologija. Delavnico je vodila Nevenka Korpič. Sreda je bila namenjena ogledu Ormoških lagun, ki so leta 2017 postale naravni rezervat, razglašen z vladno uredbo. Ornitolog Dominik Bombek iz DOPPS je skupino popeljal po učni poti skozi gozd, kjer je mladim predstavil bogato rastlinstvo in živalstvo, poseben poudarek pa je posvetil ptičjemu petju in oglašanju ter opazovanju z daljnogledom. Otroke so pa najbolj navdušili vodni bivoli, poni Robida, koze in mlaka na končni postaji. In če so v sredo z občudovanjem opazovali let ptic, so odgovor na vprašanje, ali bi lahko tudi človek poletel kot ptica, iskali četrti dan na letališču v Moškanjcih, kamor so se popeljali z vlakom. Ogledali so si motorni in jadralni hangar ter opazovali vzletanje in pristajanje letala Cessna. Posebno pozornost otrok je pritegnil tudi mačji mladiček Čarli, ki jih je spremljal na vsakem koraku. Zadnji dan tabora je bil posvečen pogovoru o metuljih. Spoznali so razvojni krog metulja, različne vrste so si ogledali v literaturi, v živo so se pa srečali z gosenicami sviloprejke. Za zaključek so izdelali krmilnico za žuželke ter pogumno odgovarjali na novinarska vprašanja novinarke Urške Maučič. Modro o zelenem v ormoški knjižnici Besedilo: Martina Janežič Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Prišlo je poletje in z njim tradicionalni Četrtkovi zeliščarski popoldnevi oziroma, kot smo jih to leto preimenovali, Četrtkovi zeleni popoldnevi. Tako smo se ponovno vsak četrtek, od 4. julija in vse do 29. avgusta, srečevali na terasi knjižnice ali v njenih notranjih prostorih in uživali v pestrem programu. Prisluhnili smo lahko predavanju Minke Gantar, ki nam je predstavila dve svoji knjižni uspešnici Ko imajo hormoni žur in Ko ima življenje žur ter nas opomnila, kako pomembno je, da uživamo zdravo hrano in se zdravo prehranjujemo. O modrostih narave za odgovorne ljudi nas je podučil Zvonko Pukšič, ki je v svojem predavanju poudaril, kako pomembna je za nas narava in da jo moramo negovati, saj smo tudi mi del narave ter smo, ne nazadnje, od nje odvisni. Sprehodili smo se lahko po zeliščni njivi v Čukovi grabi, kjer smo z Iztokom Luskovičem postali zeliščarji za en dan ter od bliže spoznali delo zeliščarja. Veronika in Uroš Plantan sta nas popeljala v skoraj že pozabljeno lekarno svete Hildegarde, Dominik Bombek pa nam je pobližje predstavil biotsko raznovrstnost v Ormoških lagunah in nam zaupal svoje načrte za v prihodnje. V knjižnici je zadišalo po sprostitvi s pomočjo eteričnih olj Nuše Topolovec ter zašumelo ob zvokih sviloprejk, ki jih goji Maja Botolin Vaupotič. Zelene popoldneve smo sklenili z izletom v Sveto Ano, kjer smo obiskali Zelišča Kolarič. Knjižnica Ormož je ena izmed prvih «zelenih" knjižnic v Sloveniji. Zelena knjižnica je projekt, ki so ga pred petnajstimi leti pričele vedno pogosteje izvajati knjižnice po svetu, pred nekaj leti pa tudi v sosednji Hrvaški, od koder se je preselil k nam. Da se lahko knjižnica okliče za zeleno, mora izpolnjevati nekatere pogoje, kot na primer, da se nahaja v zgradbi, ki je energetsko varčna, ima v okolici zelene površine ter v svojem programu dogodkov pokriva predavanja z zeleno, se pravi okoljevarstveno, vsebino. Ob sodelovanju s ponudniki storitev, ki spodbujajo zdrav življenjski slog in naravne pristope, v okolici, smo v ormoški knjižnici priskrbeli kvalitetno in privlačno ponudbo, ki koristi tako knjižnici kot okolju, in bistveno prispeva k ekonomskemu razvoju, kakor tudi ponudi obliko neformalnega učenja in prispeva velik delež k vseživljenjskemu učenju odraslih. Povezali smo lokalne strokovnjake in uporabnike storitev naše knjižnice, ki so izmenjali mnoga raznolika znanja, spoznali različne vidike zdravega življenjskega sloga ter se seznanili s pomembnostjo vloge sodelovanja. Projekt, ki smo ga 10. maja 2019 predstavili tudi na Dnevu dobrih praks v Kopru, pomembno vpliva na dojemanje knjižnice kot dejavnika osveščanja in pridobivanja novih, predvsem praktičnih znanj, in ne le kot kulturne ustanove. Veščine, ki se ob izvajanju projekta pridobijo, so trajnostne in uporabnike vedno znova 10 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice vabijo k obiskovanju novih podobnih in drugačnih zanje namenjenih vsebin, k izposoji s projektom povezanega gradiva, predavatelje pa vabijo k poglobljenemu sodelovanju z ustanovo, hkrati pa promovira občino Ormož ter občini soustanoviteljici, Središče ob Dravi ter Sveti Tomaž, tako v Sloveniji kot v tujini. Tako so se v mesecu juniju z našim primerom dobre prakse ob obisku Ormoža ter okolice seznanili knjižničarji Mestne knjižnice Kranj in Knjižnice Mozirje. Ena izmed zelenih knjižnic na Hrvaškem, s katero smo v tesnem sodelovanju, je Gradska knjižnica »Juraj Šižgoric« v Šibeniku, kjer smo v mesecu avgustu priredili razstavo z naslovom »Ljepote ormoškoga kraja.« Na razstavi smo izobesili fotografije lokalnih fotografov (Denis Žuran, Marko Zabavnik, Ciril Ambrož) in z njimi predstavili lepote našega kraja, od vinogradov v Jeruzalemu, Naravnega rezervata Ormoške lagune, do biotske raznovrstnosti v naravnem parku v Središču ob Dravi. Naše sodelovanje s šibeniško knjižnico s tem še ni končano, saj načrtujemo že novi projekt Avtohtone rastline našega kraja, v katerem bomo sodelovali z osnovnimi in srednjimi šolami. Namen projekta je, da mladi spoznajo, katere so avtohtone rastline našega kraja in kaj je za njih značilno ter se naučili pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti, predvsem pa ohranjanja obstoja rastlin, ki so značilne za naše okolje. Če čemo kak lidje živeti, te za naravo, red vsi moremo skrbeti! Besedilo: Lidija Mlinarič Foto: Lidija Mlinarič Ce čemo kak lidje živeti, te za naravo, red vsi moremo skrbeti! S temi besedami nas g. Ciril Vnuk nagovarja v svoji pesmi Keri le. Nemalokrat g. Vnuk pešači mimo marsikaterega eko otoka v KS Miklavž pri Ormožu, pa tudi mimo Kajžarskega, mimo katerega se dnevno vozimo tudi drugi. Tisti, ki nas nered in na eko otok pripeljane stvari, ki tja ne sodijo, motijo, žalostijo, velikokrat jezijo, se strinjamo, da bi bilo potrebno marsikaterega občana naše občine, ki krši pravila na eko otokih, kaznovati. Upravičeno! V lanskem šolskem letu smo se z učenci 2. razreda učili o naravi in varovanju le-te. Raziskali smo eko otoke in na žalost ugotovili, da na njih ni vzpostavljen red, da ljudje nanje privlečejo odslužene predmete in jih ob kontejnerjih pustijo kar na tleh. Kaj res ne vedo, da se tja odloži samo papir in steklo? In da papir in steklo, če je kontejner poln, pustijo na tleh, namesto da bi ga odpeljali nazaj domov in ga pripeljali takrat, ko je v kontejnerju zopet prostor ... Učenci so bili nad stanjem, predvsem nad Kajžarskim eko otokom, zgroženi! Izdelali smo plakate, na katerih so učenci opozarjali, da je potrebno naravo varovati in odpadke odlagati na za to dogovorjenih mestih. Plakate smo pritrdili na lesene panoje in jih zabili na eko otokih ob kontejnerjih. Veselje otrok je bilo neizmerno, ko so v šoli dnevno poročali, da naši plakati delujejo, saj na eko otokih ni bilo nastavljenih novih vreč z navlako! A kaj, ko so delovali le kratek čas! Kaj bi bilo potrebno, da bi se ljudje držali reda? Res skrite kamere in denarne kazni? Kaj res ljudje ne premoremo niti malo čuta? Kaj res nimamo smisla za lepo? Nam res mora vsa tista navlečena nesnaga kvariti podobo našega kraja? Vse tote »invalide«, prikrajšane za vzgojo, bilo bi treba v šolo vzeti, jin toto lekcijo odpeti: Če čemo kak lidje živeti, te za naravo, red vsi moremo skrbeti! Če totih čudnih tipov z besedoj neda se spremeniti, te tak bi moglo biti, kak negda, ke vsaki z gožvoj dobjo bi po goli riti! (C.Vnuk, Pocvetaje, 2019) Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 11 Ormoške novice Čez Kajžar se dnevno pelje ogromno turistov. Ko kolesarji premagajo Kajžarski breg, na vrhu, na klopci avtobusne postaje, tik ob eko otoku marsikateri kolesar naredi postanek ... Ob katastrofalnem stanju na eko otoku? To je pa res užitek! Zaradi tega, ker nas je nekatere domačine sram in si želimo tega, da bi Prleki dali tujcem vtis, da imamo radi lepo in čisto, se nemalokrat lotimo čiščenja in pospravljanja nereda na Kajžarskem eko otoku in prosimo Komunalno podjetje Ormož in zbirni center za odvoz, a se ob tem sprašujemo, le kaj o nas razmišljajo tisti, ki so za nered odgovorni? Se nam smejijo, posmehujejo? Katastrofalen izgled Kajžarskega eko otoka Na tekmovanju v oranju s starodobnimi traktorji na Krčevini je tekmovalo kar 23 oračev Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Društvo starodobnikov Miklavž pri Ormožu z Vinkom Mikložičem na čelu je prvo nedeljo v avgustu na Kr-čevini pripravilo tekmovanje v oranju s starodobnimi traktorji. Zbrala se je vrsta lastnikov starodobnih traktorjev, a za tekmovanje se jih je odločilo 23. Razen domačinov, ki se ponašajo s starodobnimi traktorji in plugi, je na tekmovanju bila prisotna tudi vrsta gostov, ki so na kraj dogodka prispeli od blizu in daleč. Tako so se v tekmovanju pomerili tudi člani Steyr kluba Središče ob Dravi, Kluba Janez Puch iz Ljutomera, iz kluba Vitezi iz Pesnice ter drugi: Miran Brenholc, Gorazd Mikložič, Janez Veselič, Miran Rajh, Jože Šef, Branko Rakuša, Gabrijel Vel-din, Maks Majhen, Janko Klemenčič, Dominik Trstenjak, Emil Trstenjak, Marjan Stepišnik, Tomaž Stepišnik, Simon Stepišnik, Franc Šek, Jan Lah, Marjan Plavec, Robi Mikložič, Rok Kocjan, Roman Mašek, Slavko Tarča, Primož Šek in Janko Avguštin. Med navijači in vsemi tistimi, ki so spodbujali tekmovalce, so bili tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, podžupanja Irma Murad in poslanka Mojca Znidarič, gotovo so si pa vsi obiskovalci z veseljem, predvsem pa z nemalo nostalgije, ogledali oranje s starinskimi plugi. S takšnimi, ki so jih včasih vlekli konji, voli ali krave, le da so jih tokrat vlekli traktorji. Oranje »peš« (kot se reče po domače) so prikazali Stanko Viher, Pepi Borko, Karl Pavšner in Mirko Tramšek, ki so na koncu za svoj etnološki prispevek k prireditvi prav tako prejeli medalje, kot vsi ostali tekmovalci. Tako kot prvo in drugo tekmovanje je tudi minulo na Krče-vini potekalo pod budnim očesom Franca Škrjanca, predsednika Slovenske veteranske avto-moto zveze. Franc Škr-janec je pa imel tudi nalogo, da »zaštarta« tekmovanje. Potek oranja je sicer ocenjevala tričlanska komisija poznavalcev in strokovnjakov. Komisija pa ni ocenjevala časa oziroma hitrosti, pač pa predvsem čistost in globino brazde ter stanje agregata oziroma starost traktorja in pluga, a tudi urejenost traktorista. 12 Ormoške novice ga do EU Tekmovalci so imeli 2 uri časa, da so zorali (vsak) parcelo dolgo 40 metrov in široko 6 metrov. Komisijo so prepričali: Slavko Tarča iz Vidanovcev, ki je osvojil 3. mesto; 2 .mesto je osvojil Primož Šek iz Kluba starodobnikov Miklavž pri Ormožu, 1. mesto pa Janko Avguštin iz Cirkovcev, ki je zraven pokala prejel tudi prehodni pokal Kluba starodobnikov Miklavž pri Ormožu. Medalje in pokale sta tekmovalcem podelila župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak in predsednik Kluba starodobnikov Miklavž pri Ormožu Vinko Mikložič. Letošnje tekmovanje v oranju, ki ga na Krčevini organizira Društvo starodobniki iz Miklavža pri Ormožu je bilo tret- je po vrsti. Člani verjamejo, da ga bodo uspeli organizirati tudi prihodnje leto in ne skrivajo želje, da bi tekmovanje postalo vseslovensko oz. da bi orači tekmovali za pokal Slovenije. A v bistvu gre za prikaz bogate tehnične dediščine, ki glede na požrtvovalne ljubitelje starodobnikov ne bo zamrla; gotovo pa gre za še eno prijetno druženje in priložnost za izmenjavo izkušenj s področja ohranjanja starodobne kmetijske mehanizacije. V Osluševcih blagoslovili obnovljeno več kot 120 let staro Komahejevo kapelico Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V Osluševcih so drugo soboto v avgustu pripravili blagoslov obnovljene kapele, bolj znane pod imenom Komahejeva kapela, ki stoji ob hiši družine Kokol (po domače Koma-hejevih) v Osluševcih 22. Kapelica ima dolgo zgodovino, saj naj bi bila zgrajena davnega leta 1895 in sicer v zahvalo, ko se ob nesreči pri prevozu mošta s konjsko vprego ljudem ni zgodilo nič hujšega, poginila je le ena kobila. Po ustnem izročilu, naj bi kapelo dal postaviti Jožef Kovačec, takratni lastnik Komahejeve domačije. »Dogodki zaznamujejo naša življenja in v nas puščajo različne spomine sledi. Eden izmed teh dogodkov je tudi danes, ko se je našemu očetu uresničila dolgoletna želja, da ponosno stoji ob obnovljeni Komahejevi kapeli, ki so jo zgradili naši predniki in je že dolga leta ponos nam domačim in bližnjim vaščanom,« je v uvodnem govoru dejal Rudi Kokol, potomec Komaheje-vih, ter dodal: »Današnji dogodek je še eden med mnogimi, katerim je priča ta kapela. Bili so lepi in bili so tudi zelo težki. Še posebej v težkih trenutkih so ljudje iskali uteho pri Sveti Mariji, kateri je posvečena kapela. Že samo bežen pogled na njen kip in verno srce sta naredila marsikateri korak lažji, marsikateri trenutek trpljenja krajši, marsikatero upanje je ostalo in živelo naprej.« »Vsa ta leta kapela nemo izraža, da v teh krajih živijo verni, delovni in ponosni ljudje, ki jim ni vseeno za kraj in soljudi. To se je pokazalo tudi ob obnovi kapele, saj je očetovim željam prisluhnila Občina Ormož in uspešno zagotovila obnovo kapele, katera bo še naprej v ponos tako kraju, kot občini,« je Rudi Kokol zaključil svoj govor. Občina Ormož je za obnovo kapele v Osluševcih prispevala blizu 9 tisoč evrov in sicer iz sredstev, ki so jih za obnovo vaških kapelic, tako v Osluševcih kot v Ritmerku, Podgorcih, Mihov-cih in v Cvetkovcih iz proračuna namenili v zadnjih treh letih. Blagoslov Komahejeve kapele v Osluševcih je opravil dekan Jože Šipoš, sicer dolgoletni župnik v Podgorcih in častni občan občine Ormož. Zapeli so domači pevci. In kot je v Osluševcih navada, je k organizaciji slovesnosti pristopila cela vas. Skupaj so poskrbeli za pogostitev in za še eno prijetno druženje. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 13 Ormoške novice V Trgovišču postavili temeljni kamen za novi gasilsko-vaški dom Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Prostovoljno gasilsko društvo Trgovišče bo gradilo novi ga-silsko-vaški dom. Temeljni kamen so položili v drugi polovici junija. Šlo je za velik dogodek, ki so ga popestrili s popoldanskim tekmovanjem v kuhanju kisle juhe in veliko večerno gasilsko veselico. S položitvijo temeljnega kamna za gasilsko-vaški dom se je trgo-viškim gasilcem izpolnila dolgoletna želja, da si za svoje delovanje zagotovijo zadovoljive prostore. Kulturni program na otvoritveni slovesnosti so pripravile gasilke pionirke, med govorniki so se pa zvrstili najprej predsednik domačega PGD Marjan Anderlič, ki je predstavil napovedano investicijo, nato predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, ki je pa napovedal, da bodo na slovesnosti v nadaljevanju vsem gasilskim društvom v ormoški gasilski zvezi predali tudi opremo, ki jo bodo potrebovali kot »prvi posredovalci« pri nudenju prve pomoči na terenu. Zbrane je na svečanem dogodku pozdravil tudi župan Danijel Vrbnjak, ki je skupaj s predsednikom položil temeljni kamen. Novi gasilski dom naj bi bil dokončan leta 2024/2025, ko bodo praznovali 130-letnico PGD Trgovišče. Investicija znaša nekaj več kot petsto tisoč evrov, a stroške bodo poskušali prepoloviti z lastnim delom. Tekmovali v kuhanju kisle juhe V Trgovišču je bilo pestro že od 14. ure naprej. Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna so popestrili še s tekmovanjem v kuhanju kisle juhe. Tekmovalo je šest ekip, ocenjevala jih je pa komisija v sestavi: predsednik PGD Trgovišče Marjan Anderlič, moderatorka in novinarka Natalija Škrlec ter učiteljica Metka Lešničar, ki je bila predsednica komisije. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 1. mesto za najbolj urejeno delovno površino in dekoracijo na mizi: ekipa Seneški kuharji; 1. mesto za najbolj usklajeno ekipo in delovni proces: 1. ekipa Kuhar PGD Trgovišče; 1. mesto za najboljšo urejenost kuharskega osebja: ekipa PGD Senešci; 1. mesto za najboljšo in najbolj izvirno postrežbo: ekipa Danijela Vrbnjaka; 1. mesto za najbolj okusno juho: 2. ekipa PGD Trgovišče; in 1. mesto za najbolj okusno juho: Vroče kuharice. Ta ekipa je imela tudi skupno največ točk v seštevku vseh kategorij v pravilniku. V Ormožu gostili prvi Warhammer age of sigmar turnir Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Wargaming Club OK (Ormož-Kungota) je v začetku junija v prostorih KOŠ-a v Ormožu organiziral prvi slovenski turnir v »wargamingu«, ki so ga, kot pravijo člani, zaradi povezave s tradicijo in krajem dogodka poimenovali Bitka za Prleški Hammer. Sodelovalo je 10 igralcev iz Slovenije. Ormož je tako bilo prvo mesto v Sloveniji, ki je bilo gostitelj Warhammer Age of Sigmar turnirja. Gre za namizno igro, kjer potekajo bitke s fantazijskimi vojskami hrabrih ljudi, plemenitih vilincev, divjih orkov ali različnih pošastnih bitij z vseh koncev domišljijske galaksije. Osnova za igro so skrbno sestavljene in natančno pobarvane figurice. Tako je treba najprej svojo vojsko »osmisliti«. To pomeni, da jo je potrebno skrbno izrezati iz plastične mreže, kamor so uliti posamezni plastični delci. Te je potrebno zlepiti in po lastni domišljiji tudi pobarvati. Igralec sam izdela tudi bojno polje. Iz prav tako plastičnih delov, ki jih dobi v kompletu, je možno po lastni domišljiji sestaviti tako vojake, kot tanke, demone, pošasti, letala, plovila vseh vrst, stavbe, ruševine, ovire in drugo ... Za pripravo bojnih ovir se upora- 14 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice bijo odpadni in naravni materiali. Domišljija tukaj ne pozna meja. Šele ko ima igralec sestavljene vse potrebe elemente, se igra lahko prične. Na turnirju se dogovorijo začetni pogoji in nato se pričnejo metati kocke, ki predstavljajo mere za premike vojske, moč napadov, zanesljivost obrambe, polje vidnosti in še vse drugo, kar sodi v strategijo ali taktiko posamezne bitke ali vojske. Mogoče je igra Warhammer med namiznimi igrami nekoliko manj znana, a za seboj ima že več kakor 35-letno zgodovino. Igralci Warhammer iger so povezani v klube, ti pa v zvezo. V Ormožu se je na turnirju pomerilo 10 igralcev: Žiga Smodiš (Ljutomer), Vito Dorojevič (Maribor), Marko Knehtl (Zgornja Kungota), Andrej Hren (Zgornja Kungota), Miha Ljubek (Ljubljana), Peter Kic (Ljubljana), Andrej Talajič (Ljubljana), Rok Klemen-čič, Kristjan Skorjanec in Nino Mi-ličic (Ormož). V bitki za Prleški Hammer so bili najboljši in s tem osvojili pokale: Vito Dorojevič iz Maribora, ki je bil prvi; drugi je bil Nino Miličic iz Ormoža, tretji pa Žiga Smodiš iz Ljutomera. Zveza Wargaming klubov Slovenije je ormoško-kungoškemu klubu podelila odlično AA oceno, s čimer so dobili zeleno luč za organizacijo mednarodnega Warhammer turnirja, ki bo jeseni v Ormožu. »Predvidoma se ga bo udeležilo 32 igralcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije ter iz Poljske,« je povedal glavni organizator wargaminga v Ormožu Nino Miličic. NOVI PRIHRANKI Električni energiji dodajte še zemeljski plin in s paketom DVOJNI PLUS dodatno prihranite. Prinesite račun za električno energijo in zemeljski plin. Na podlagi računa vam izračunamo prihranek in pripravimo pogodbo. Vse aktivnosti, ki so potrebne za spremembo dobavitelja električne energije in/ali zemeljskega plina, vam brezplačno uredimo mi. tO Paket Dvojni plus i. \2_ m Energija plus, d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor www.energijaplus.si ( 080 21 15 02 22 00 115 S 1 ENERGIJA PLUS Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 15 g¡a m Ora Ormoške novice 20-letna Eva Leskovar postala IV. vinska kraljica Jeruzalemsko-ormoških goric Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek 20-letna Eva Leskovar postala IV. vinska kraljica Jeruza- lemsko-ormoških goric V krajevni skupnosti Ivanjkovci so v okviru svojega praznika tudi letos pripravili praznik trgatve. V okviru praznika so postavili klopotec in, tako kot vsako drugo leto, okronali vinsko kraljico Jeruzalemsko-ormoških goric. Praznik trgatve Turistično kulturno društvo Ivanjkovci tradicionalno prireja na veliko mašo, 15. avgusta, ko običajno povsod naokrog postavljajo klopotce. Sončni praznični dan je tako na jeruzalemsko--ormoške griče zvabil številne goste od blizu in daleč, številni so se pa ustavili tudi v Cerovcu Stanka Vraza ob domačiji Stanka Vraza oziroma pri kapelici za hišo. Običajno so praznik trgatve prirejali na Svetinjah, že lani so pa lokacijo prireditve zamenjali, kar obiskovalcev ne moti; nič manj jih ni kot vsa leta nazaj, je povedal predsednik TKD Ivanjkovci Mihael Črešnjevec. Vse skupaj se je začelo s praznično mašo, ki jo je daroval svetinjski župnik Jožef Rainer, takoj potem je sledil uradni del prireditve. V pozdrav zbranim je zaigrala Ljudska godba Ivanjkovci. Sledili so pozdravni nagovori: najprej je zbrane pozdravil predsednik TKD Ivanjkovci Mihael Črešnjevec, ki je vsem izrekel dobrodošlico in zaželel dobro počutje sredi Jeruzalemsko-ormoških goric, nato je spregovoril župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je spomnil na pomen takšnih druženj in sodelovanje med krajani, kar vedno, v smislu lepo urejenih domačih krajev, prinese pozitivne učinke. Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Ivanjkovci Anton Zadra-vec, ki je pa spregovoril o kulturi pitja oziroma o vinogradništvu in vinu, ki pač tod okrog predstavlja način življenja. Okronali IV. vinsko kraljico Jeruzalemsko-ormoških goric Višek dogajanja je predstavljalo kronanje IV. vinske kraljice Je-ruzalemsko-ormoških goric. Kronanje je spremljalo 9 kraljic Slovenskega vinskega kraljestva, ki jih je gostila dosedanja vinska kraljica Jeruzalemsko-ormoških goric Katja Kolarič. Ta je krono letos predala Evi Leskovar, 20-letni študentki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, smer vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, ki prihaja z vinogradniške kmetije Leskovar na Lešnici. Krono sta ji nadela predsednik TKD Ivanjkovci Mihael Črešnjevec in župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak. Kot vsaka vinska kraljica se Eva Leskovar ponaša tudi s svojim »kraljičinim vinom«. Gre za sorto šipon, ki ga je poimenovala Viktor. Kot pravi Eva, po dedku Viktorju, ki ji je privzgojil še največ ljubezni do vinogradov in vinogradništva. Nič manj pa seveda za Evino ljubezen ni zaslužen oče Igor, ki v tem času obdeluje kar 15 hektarjev vinogradov. Eva pa nikoli ni pomislila na noben drug poklic, kot da bo družinsko tradicijo peljala naprej. Postavili klopotec in kuhali juhe Kmalu po kronanju nove vinske kraljice je napočil čas za postavitev klopotca. Letos sta glavno vlogo pri postavi klopotca imela mlada člana TKD Ivanjkovci Žiga Potočnik in Niko Ve-ber. Med ostalimi dogajanji v Cerovcu Stanka Vraza pa je bilo še tradicionalno tekmovanje v kuhanju juh. Letos je v kuhanju juh tekmovalo 12 ekip, ki jih je ocenjevala tričlanska komisija. Ne glede na končne ocene komisije, so lonci kmalu ostali prazni. Po uradnem delu je sledilo še veselo druženje ob zvokih domačega ansambla Legende in seveda ob zvokih klopotca, ki ga je veter kar kmalu zagnal novim jesenskim dogodivščinam med vinogradi naproti... Ormoški mestni vinograd krasi klopotec Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Tako kot po vinogradih vse naokrog od 15. avgusta klo-potec stoji tudi na vrhu mestnega vinograda. Postavitev klopotca je bilo svečano dejanje, ki ga je spremljala vrsta obiskovalcev. Na brežini ob Ljutomerski cesti za zgradbo na Vrazovi ulici 12, kjer domuje Ljudska univerza Ormož, se nahaja mestni vinograd. Ob zasaditvi 220 trt šipona lansko leto v maju je bivši župan Alojz Sok povedal, da je ideja, da bi v Ormožu imeli mestni vinograd, tlela že nekaj let. Najprej so ga nameravali zasaditi ob Grajski pristavi, a se na Zavodu za spomeniško varstvo niso strinjali. Tako so iskali drugo primerno lokacijo. In kot je videti danes, je brežina ob vhodu v center mesta idealna za vinograd. Seveda pa vinograd potrebuje tudi klopotec! Tako se na Občini, natančneje na Oddelku za upravljanje z občinskim premoženjem, kjer za vinograd tudi skrbijo, niso obotavljali in se odločili, da 16 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice klopotec postavijo. Kmalu je dozorela ideja, da bi postavitev klo-potca lahko bil družabni dogodek. In tako je tudi bilo. Postavitev klopotca si je ogledalo nepričakovano veliko občanov. V kulturnem programu je zapel kvartet Ma-cleki, sicer so pa običaj postavitve klopotca prikazali člani TKD Miklavž pri Ormožu. Tehničnih del z dvigalom in ostalo potrebno opremo so se pa lotili člani PGD Ormož. Potrebno delo, da se klopotec postavi, ter njegove dele je sproti opisoval Mirko Fekonja. »Stol, gredelj oziroma osovina, macleki in križ morajo biti iz hrastovega lesa, vetrnice iz smrekovine, metla iz brezovih vej, postavljen pa mora biti na sohi iz kostanja,« je povedal Fekonja in dodal, da je pa v bistvu najpomembnejši pravzaprav veter, da ga požene. Za konec pa domača južina. Pa kaj najboljšega iz vinogradnikove kleti, da se poplakne grlo ... Vsi, ki so pomagali pri postavitvi, so si jo zaslužili, ravno tako pa vsi obiskovalci, ki so jih organizatorji prireditve pogostili s kislo juho in pijačo. Tudi glasbe ni manjkalo; zbranim je zapel ormoški glasbenik Ivan Švajgl. V tem času pa že veselo zapoje tudi klopotec, če je le kaj vetra. Jesen ga bo gotovo prinesla dovolj, da bo opravil svoje poslanstvo. Dokaj ponosno stoji na vhodu v mesto in pozdravlja prišleke ter čaka privlačno šiponovo zgodbo, ki bo pritegnila kakšnega gosta več v naše malo mesto. Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, bi že prihodnje leto naj imenovali viteza mestnega vinograda, kmalu naj bi v čast šiponu začela delovati mestna vinoteka in vino-gradniško-vinarski muzej. Verjetno bo pa največ veselja prinesla prva trgatev v mestnem vinogradu in prvo vino, ki bo županu oziroma občini služilo v protokolarne namene. Že desetič postavili največji klopotec na svetu Besedilo: Lidija Mlinarič, predsednica KTD Miklavž pri Ormožu Foto: Lidija Mlinarič V soboto, 17. avgusta 2019, je v Hermancih, na meji med Ljutomerom in Ormožem, na griču, ki mu domačini rečejo Strmec, potekalo že deseto postavljanje največjega klopotca na svetu. Klopotec je izdelal Stanko Habjanič, poklicni zidar, ki v svojem prostem času nadaljuje družinsko tradicijo. Stanko se je z največjim klopotcem na svetu vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, katerega certifikat je prejel v januarju 2016. Premer vetrnic znaša 20,58 metra, vsak »ma-clek« tehta po 20 kg, cel klopotec pa tehta okrog 850 kg. Kljub temu, da velikan kljubuje prleškemu vetru, je le-ta včasih zanj le premočan. Klopotec je tako decembra 2018 doživel »klopo-tom«, ki je bil že četrti po vrsti. Kljub klopotčevim nesrečam Stanku volje ne zmanjka in ga vsakič znova popravi. Pri tem, da so stroški nekoliko manjši, mu vedno priskoči na pomoč Dejan Vnuk v sodelovanju s priorjem g. Jankom Štamparjem. Klopotec je v soboto Stanko Habjanič postavil s pomočjo PGD Ormož in prijateljev ter svoje družine. Na prireditvi so zraven ostalih obiskovalcev bili prisotni podžupanja Občine Ormož ga. Irma Murad, direktorica občinske uprave Ormož ga. Milena Debeljak, predstavnica Zavoda za turizem, kulturo in šport ga. Mojca Gorjak in predsednik KS Miklavž pri Ormožu g. Boštjan Kosajnč. Prireditev so s svojim obiskom tudi letos počastili člani KUD Lipa iz Spodnje Kungote s svojo princeso klopotca, izdelovalcem klopotcev g. Jankom Vujico in avtorjem knjige Klopotec g. Dragom Koradetom, ki je med samim postavljanjem povedal marsikatero zanimivost o zgodovini klopot-ca, viničarjih, običajih . Za povezovalni in kulturni program ob postavitvi klopotca so poskrbeli člani KTD Miklavž pri Ormožu, Miklavški oktet in violinistka Eva Pesrl. Za veselje in rajanje po postavitvi in veselo druženje so pa poskrbeli člani etno skupine Kunštni Prleki. Potomka več kot 400 let stare vinske trte, ki je najstarejša trta na svetu in so jo ob klopotcu posadili v lanskem letu, ob klopotcu velikanu odlično uspeva. 17 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Z letošnjega srečanja braniteljev meje leta 1991 v Ormožu Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Območno združenje veteranov vojne za Slovenije (OZVVS), Policijsko veteransko društvo Sever Maribor ter Občina Ormož so v začetku julija pripravili tradicionalno srečanje braniteljev meje, ki služi spominu na dogodke v času osamosvojitvene vojne leta 1991 v Ormožu in bližnji okolici. »Letos tako mineva 28 let od tistih junijskih dni, ki so za vedno zaznamovali zgodovino Ormoža oziroma Slovenije. Podatek, da je pripadnikom Teritorialne obrambe Slovenije in slovenski policiji na pomoč priskočilo oziroma se z izjemno pripravljenostjo odzvalo »klicu domovine« kar 93,5 odstotkov vojaških obveznikov, še danes fascinira in kaže na veliko mero domoljubja. Naj ne bo pozabljeno! In takšna srečanja služijo prav temu,« je uvodoma na slovesnosti povedal moderator Stane Kocutar, novinar Radia Maribor in veteran PVD Sever Maribor. Veterani so se zbrali na grajskem dvorišču v nedeljo, 7. julija, ob ll.uri. Srečanje se je ob zvokih Trobilnega kvinteta Ormož pod vodstvom Slavka Petka, natančneje na koračnico Vinka Štru-cla, začelo z mimohodom praporščakov in slovensko himno. Sledilo je častno veteransko dejanje, ki sta ga izvedla Franc Pukla-vec in Tonček Munda. »To, na trdni mizi, pokriti z belim prtom, na kateri so določeni simboli, ponazarja mir, svobodo, neuklon-ljivost, zmago, ponos, določene vrednote, ki so pomembne, ko se bori za domovino in spomin na tiste, ki so se borili za domovino, a jim danes ni dano, da bi bili zraven,« je v napovedi častnega dejanja pojasnil Stane Kocutar. Zbrane je nato pozdravil župan Občine Ormož Danijel Vrb-njak, ki je poudaril, da je Ormož odigral veliko vlogo v času osamosvojitvene vojne in da je spomin na prispevek vsake- ga sodelujočega posameznika vreden velikega spoštovanja. Slavnostni govornik na srečanju je bil brigadir Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, veteran vojne za Slovenijo, nosilec mnogih odlikovanj za svoje zasluge pri osamosvojitvi Slovenije. V prelomnih časih je bil zaposlen v Teritorialni obrambi v Mariboru in soodločal o poteku operacij zoper nasprotnika JLA, ki si je neuspešno prizadevala zasesti Šentilj in druge mejne prehode z Avstrijo na širšem območju Maribora. Po vojni je bil načelnik Šole za častnike in direktor Urada za vojaške zadeve pri generalštabu Slovenske vojske. Ta je v svojem govoru obudil spomine na dogodke v Ormožu in okolici ter med drugim dejal, da so to bili časi, ko ni šlo za nobeno politiko, pač pa za zanos, ko ni bilo trohice dvoma, da v vojni za Slovenijo ne bi uspeli ... Zaslužnim so v nadaljevanju podelili zahvale, ki jih podeljuje OZVVS Ormož ter znake in plakete, ki jih podeljuje Policijsko veteransko društvo Sever Maribor. Predsednik OZVVS Ormož Miran Fišer in sekretar OZVVS Ormož Ivan Puklavec sta podelila 4 zahvale, katere so prejeli: Jože Rakuša, Stanko Belšak, Mirko Jurkovič in Jožef Kosi. Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Darko Šorli je pa podelil bronasti in zlati znak ter plaketo PVD Sever, katere so prejeli: bronasti znak Zvonko Žalar, zlatega Slavko Žalar, plaketo pa Janko Zadravec. V kulturnem programu, ki j e sledil, so nastopile dij akinj e Gimnazij e Ormož: harmonikar ka Katja Strelec in recitatorki Sandra Kumer in Kaja Horvat, ter Obreške ljudske pevke in Trobilni kvintet Ormož. Po uradnem delu so si zbrani lahko ogledali priložnostno razstavo ter se družili ob pogostitvi. 18 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice 2. golažijada pri Veliki Nedelji Besedilo: Janko Meško Foto: Janko Meško Člani PGD Velika Nedelja so letos nadaljevali s tradicijo kuhanja golaža. Po zelo uspešni golažijadi lansko leto je padla odločitev, da bo prireditev postala tradicionalna. Letos se je prijavilo sedem ekip iz bližnje in daljne okolice. Priče-tek kuhanja je bil ob 15. uri. Vse ekipe so dobile 3 kg mesa, 1 kg kruha, pijačo dobrodošlice in mesto za kuho. Čeprav je kuhalo manj ekip, vzdušje ni bilo nič manj veselo. Kmalu po 15. uri je že zadišalo po praženi čebuli kot osnovi za dober golaž. Vsaka ekipa je imela »skrivne« sestavine, s katerimi je poskušala svoj golaž izboljšati in prepričati komisijo, da je njihov najboljši. Do 18. ure so kuharski mojstri skuhali jed, ki je bila pripravljena za ocenjevanje. Stroga komisija, katero so sestavljali trije ocenjevalci, predsednik Janez Horvat in člana Stanko Sever in Branko Cajnko, je imela težko delo. Organizator je imel pripravljena priznanja za ekipe od četrtega mesta naprej in privlačne nagrade v obliki kotla za najboljše tri ekipe. Vsaka ekipa je prejela tudi buteljko vrhunskega vina. Po strokovnem ocenjevanju so golaže razvrstili po naslednjem vrstnem redu: 7.-4. mesto: Naselje Mihovci, Koranti Poetovio Ptuj, Lovska družina Velika Nedelja, Mc,Donalds Ptuj; 3. mesto: Bar Zvezdica Velika Nedelja; 2. mesto: Sveta krava iz Mihovcev; 1. mesto: Vinogradništvo in sadjarstvo Hržič iz Velike Nedelje. Organizator je prav tako pripravil nagrado za najlepše urejeno delovno okolje. Tudi v tej kategoriji so bili zmagovalci Vinogra- dništvo in sadjarstvo Hržič Velika Nedelja. Po golažijadi so veli-konedeljski gasilci pripravili še pravo gasilsko veselico, ki ji je bilo letos naklonjeno tudi vreme. Gostje so lahko zaplesali in zapeli ob zvokih odličnega ansambla Opoj in uživali ob odpiranju srečk, ki so jih ponujali najmlajši člani PGD Velika Nedelja. Ker se na takšnih prireditvah pojavijo tudi osebe, ki lahko povzročajo razne »težave«, so domačini poskrbeli za varnost obiskovalcev tako, da so odprli zapor, ki je značilen za veselice pri Veliki Nedelji. Zelo dobro je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, kar je še pripomoglo k odličnemu vzdušju na prireditvi, ki je bila letos res rekordno obiskana. Pregled gasilskih domov GZ Ormož Besedilo: Mirko Fekonja Foto: Mirko Fekonja Komisija za zgodovino požarnega varstva in kulturno dejavnost pri GZ Ormož je v nedeljo, 30. 6. 2019, izvedla ocenjevanje gasilskih domov. Petčlanska komisija je obiskala vse gasilske domove v občini Ormož, tudi v smislu prijateljskega obiska. Pri ocenjevanju se je kot merilo upošteval odnos do doma, kar se izraža v izgledu stavbe in okolice. Komisija je pregledala zunanjo podobo gasilskega doma z okolico, notranjo podobo, funkcionalnost in splošni videz, tudi čistočo zgradb, njihovo vzdrževanje in kako se negujeta inventar ter oprema. Posebno pozornost smo pri ogledu namenili zgodovinskim eksponatom, fotografijam in arhivskemu gradivu, ki jih imajo društva v lasti in hrambi. Predvsem, ali jih hranijo v primernih prostorih in na primernem mestu. Tukaj smo ugotovili kar nekaj nepravilnosti, na kar smo predsednike društev opozorili. V vseh petnajstih gasilskih društvih je bila komisija prijazno sprejeta in na razpolago za pregled so bili vsi prostori in oprema. V večini gasilskih domov so na oknih cvetoče rože, okolica urejena z gredicam, na katerih je okrasno cvetje, trava lepo pokošena. Fasade pobeljene in notranjost čista in urejena. Nekaj domov je v dograditvi ali adaptaciji prostorov, vendar tudi tam vlada red. Splošna ugotovitev je, da so vsi gasilski domovi že lepo in primerno vzdrževani. Nenehno se obnavljajo in dograjujejo po potrebah in zmožnostih. Oprema je v primernih prostorih, lepo negovana, očiščena in vedno na razpolago. Za najlepše vzdrževan gasilski dom v letu 2019 je proglašen gasilski dom Hardek, drugo mesto je bilo dodeljeno gasilskemu domu Vitan-Kog, tretje mesto pa prejel dom v Ivanjkovcih. Nagrade so bile podeljene na dnevu gasilcev v Ivanjkovcih. Komisija pred lanskim najlepše urejenim domom v Hermancih Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 19 gja oq Ormoške novice Predstavitev Prlekije, DKŽ Ormož v oddaji Dobro jutro Slovenija, v Domžalah na tržnici in v Zadru na mednarodnem dnevu kulturne raznolikosti Besedilo: Hinka Hržič, ing. agr. svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Foto: Hinka Hržič Društvo kmečkih žena Ormož (v nadaljevanju DKŽ Ormož) je bilo ustanovljeno leta 1995, pred tem letom so pa na območju UE Ormož delovali posamezni aktivi kmečkih žena; teh je bilo osem že od leta 1975. Društvo kmečkih žena občine Ormož povezuje kmečke žene na območju UE Ormož (treh občin: Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) še danes. V društvo je včlanjenih 272 kmečkih gospodinj, izmed katerih večina dela doma na kmetiji, manjši del gospodinj je pa zaposlenih. Tudi predsednica Milena Rajh dela doma na kmetiji, ki je usmerjena v rejo krav molznic. Cilj DKŽ Ormož je izobraževanje kmečkih gospodinj, medsebojno povezovanje, organiziranje strokovnih ekskurzij, kulinaričnih razstav, ocenjevanj potic in sodelovanj na prireditvah ... Kmetijska svetovalna služba Ormož (v nadaljevanju KSS Ormož) KGZ Ptuj skupaj z DKŽ Ormož organizira številne delavnice domače obrti: tkanja, predenja, pletenja, kvačkanja, vezenja, kuharske tečaje in ohranjanje tradicije prleške kulinarike. Z veseljem se vedno odzovejo povabilom na različne turistične prireditve (državna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, Praznik buč v Središču ob Dravi, krajevni in občinski prazniki, martinovanje v Ormožu in Središču ob Dravi, turistični dnevi na Kogu ...), kar pomeni, da skoraj nobena lokalna prireditev ne poteka brez udeležbe DKŽ Ormož in lokalnih aktivov kmečkih žena. Dvakrat letno KSS Ormož in DKŽ Ormož organiziramo družabno srečanje, ki ga popestrimo z različnimi zanimivimi predavanji. Teh predavanj se udeleži največ članic, in sicer med 110 in 130. 25. marca smo organizirali zanimivo predavanje o balkonskih zasaditvah. Predavala je ga. Loreta Vlahovic iz revije Gaia. Oddaja Dobro jutro Slovenija 5. 4. 2019 v Ormožu v Grajski pristavi Ga. Marija Merljak nas je povabila k sodelovanju v oddaji Dobro jutro Slovenija RTV Slovenija. Veliko smo spekle in pripravile velikonočni zajtrk kot pogrinjek. S svojimi izdelki so se predstavile posamezne kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji in so prejele certifikat Destinacija Jeruzalem. Predstavile smo jedi, ki jih nesemo k žegnu: domačo šunko, klobase, pi-sanke (pobarvane v čebulnih olupkih in okrašene), domači kruh iz krušne peči ter hren. Na mizi je vsekakor kraljevala orehova potica, pečena v potičniku, in pa biskvitna ovčka, natančno okrašena. Tudi pecivo je bilo skrbno praznično izbrano. Z ga. Merljak sva se dogovorili, da predstavimo naše prleške jedi za veliko noč ter izdamo skrivne recepte za pripravo kuhane pogače in skutne palačinke, pripravljene kot pogača. Žal nam je v oddaji zmanjkalo časa. Prav tako so izstopali mlečni izdelki, kot so suhi »sireki« in kuhani sir z dodatki - danes imenovani sir za žar, skutni namazi, bučno olje, sok, vino, jabolka, zelenjava in tudi sadike vrtnin ter dišavnic, ki jih same pridelamo. Na skrbno pripravljeno mizo ob veliki noči smo dodale ročna dela - ročno izvezene prte, kvač-kane pisanke in zajčke, ki so nam res dodali piko na i. Prleki v Domžalah na tržnici 11. 5. 2019 je bila že četrta predstavitev Prlekije, DKŽ Ormož, občine Ormož in Destinacije Jeruzalem Ormož na Dobrotah slovenskih kmetij v Domžalah na tržnici. Povabil nas je g. Vido Repanšek iz občine Domžale. S finančno pomočjo Občine Ormož (avtobusni prevoz) smo organizirali celotni dogodek. Tako se je predstavilo deset kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji s svojimi pridelki, izdelki ter prleško kulina-riko. Na stojnicah smo predstavili prleško tunko, zaseko, mesne izdelke, bučno olje, med, gibanice, prleško kislo juho, vino, peni-no . Tudi vinska kraljica Nives Plemenič je imela svojo stojnico z vinom in obiskovalcem predstavila svoje izkušnje iz vinorodne Prlekije. Večina teh kmetij vsako leto sodeluje na državni razstavi DSK na Ptuju in prejemajo visoka priznanja. Prav tako so za svoje izdelke v letu 2018 prejele certifikat Destinacije Jeruzalem. Posamezne članice DKŽ Ormož so se predstavile z unikatnimi ročnimi deli ter prikazi ročnih del: rož iz papirja, prikaz izdelave unikatnih izdelkov iz ličja, izdelki iz volne in prikaz filcanja. Celotno prireditev so popestrili s kulturnim programom učenci OŠ Ormož, skupina Gudalo z domačimi instrumenti in harmoniko, pod vodstvom ga. Metke Lešničar. Za prleške pesmi so poskrbeli pevci Mešanega pevskega zbora upokojencev iz Velike Nedelje pod mentorstvom Lizike Krabonja. Večina pevk je članic DKŽ Ormož. Z diatonično harmoniko je za veselo vzdušje poskrbel Denis Janžek. Kulturni program je povezovala Tanja Vidic Goršak, novinarka radia Veseljak. Čeprav je bilo napovedano slabo vreme, smo Prleki v Domžale prinesli sonce in odlično prleško vzdušje, saj smo bili res najštevilčnejši; avtobus je bil poln, štiri kmetije so pa prišle s svojimi prevoznimi sredstvi . Prleki v Zadru na mednarodnem dnevu kulturne raznoličnosti Med 7. in 9. 6. 2019 smo si privoščili daljši izlet v Zadar. Udeležilo se ga nas je kar 41. Pot nas je vodila po stari cesti skozi Slunj, kjer smo si ogledali znamenitosti in uživali ob enkratnih lepotah mesta. Ustavili smo se v Korenici in si ogledali medvede. V popoldanskih urah smo prispeli v Zadar, kjer smo se osvežili v morju. V soboto, 8. 6. 2019, smo se udeležili mednarodnega dneva kulturne raznoličnosti. Na to prireditev nas je povabila ga. Darja Justup, predsednica društva Lipa iz Zadra. Kot edini predstavniki Slovenije smo na stojnici predstavili značilno slovensko in prleško kulinariko: od značilne slovenske potice oz. »prleške povitice«, potratne potice, pogač, sadnega kruha, različnega peciva, značilnega za naše kraje, do obloženih kruhkov, narejenih iz domačega kruha iz krušne peči, obloženega s prleško zaseko, prleško tunko, salame, ptujskim lukom, pa tudi domačega naravnega jabolčnega soka in seveda najboljše, naše vrhunsko vino iz Jeruzalemsko-ormoških goric. Na posebni stojnici je Romana Ozmec predstavila izdelke Oljarne Središče ob Dravi: bučno olje z različnimi namazi in bučnice z različnimi dodatki. Vsi obisko- 20 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice valci so lahko vse te dobrote poskusili brezplačno. Delili smo tudi zloženke Destinacije Jeruzalem. Posebno vzdušje smo naredili s kulturnim programom: z našo značilno slovensko glasbo in plesom. Članice društva so bile oblečene v značilno prleško narodno nošo; delovno, ena je pa imela praznično. Igrali smo na domača glasbila. Z diatonično harmoniko nas je spremljal Viktor Kajzba, s kitaro pa Stanko Prigl. Prav tako se je pridružil vodič Uroš Vi-dovič. Naredili smo takšno vzdušje, da so tudi Slovenci, ki živijo v Zadru, z nami zaplesali na melodijo Slovenija od kod lepote tvoje. Tudi hrvaški mediji so bili nad nami tako navdušeni, da so nam naslednji dan, v nedeljo 9. 6. 2019, namenili kar dve veliki fotografiji, na naslovnici in prvi strani Zadarskega lista. Puljenje lana - kuhanje kisle juhe v prleškem piskru in izdelava prleške gibanice Članice društva DKŽ Ormož dajemo velik poudarek skrbi za ohranitev tradicionalnih opravil. Tako smo že dvanajstič zapored 1. 8. 2019 ob 10. uri pri » teti Marti », Marti Gregorc, v Cerovcu Stanka Vraza, pripravili zanimivo družabno prireditev predstavitev lanu od semena do tkanine. Nobeno delo na kmetijah ne mine brez skrbne kmečke »južine« in brez skrbne kmečke gospodinje. Zato so članice DKŽ Ormož skuhale značilno prleško kislo župo v prleškem piskru in izvedle delavnico izdelave prleške gibanice. Udeleženci so lahko pomagali pri puljenju lana in si ogledali prikaz, kako so nekoč trli lan in kako so predice predle nit. Saj pregovor pravi: le tisto dekle kaj velja, ki iz domače preje obleko ima. Med večje projekte sodi tudi vsakoletna priprava razstave ob Martinovanju v Ormožu. Organizacija ocenjevanja potic, kulinarične razstave in razstave ročnih del se uvršča med najbolj obiskani del prireditev v sklopu Martinovanja v Ormožu. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 21 Ormoške novice PGD Ivanjkovci se ponaša z novim gasilskim vozilom GVC 16/25 S svečanosti ob 110-letnici PGD Ivanjkovci in 48. dneva gasilcev GZ Ormož Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Sredi julija je v Ivanjkovcih potekal 48. dan gasilcev GZ Ormož, ki so ga gasilci proslavili skupaj s 110. obletnico delovanja PGD Ivanjkovci, višek slovesnosti je pa bil prevzem novega gasilskega vozila GVC 16/25. Slovesnosti, ki se je začela s parado udeležencev in predstavitvijo gasilske tehnike, so se udeležili predstavniki in vodstva vseh 15 gasilskih društev, ki delujejo znotraj GZ Ormož ter številni gostje: predstavniki Gasilskih zvez Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter gasilskih zvez Ljutomer, Ptuj, Videm, Gorišnica, Dornava, Zavrč in Kočevje, ter predstavniki prostovoljnih gasilskih društev Ravne na Koroškem, Prevalje, Radomerje, Stara cesta -Mekotnjak, Gresovščak in Desjak. Med posebnimi gosti so bili tudi predstavniki GZ Cestica in poveljnika dveh združenj gasilcev iz Poljske (Prezesiadlowa in Suho Goro-Bitom). Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili tudi namestnik predsednika GZS Milan Antolin, Dragomir Murko, tajnik CZ Ptuj, podžu-panja Občine Ormož Irma Murad, direktorica OU Ormož Milena Debeljak, poslanka Mojca Žnidarič, državni svetnik Branko Šumenjak, svetnice in svetniki Občinskega sveta Ormož. Po paradi se je slovesnost nadaljevala v šotoru, kjer so zapele članice Ženskega pevskega zbora GZ Ormož pod vodstvom Lucije Pocrnja, potem je zbrane pozdravila predsednica PGD Ivanjkovci Natalija Fajfar, ki je na kratko predstavila zgodovino PGD Ivanjkovci, sledil je govor predsednika GZ Ormož mag. Dejana Jurko-viča, ki je predstavil aktivnosti GZ Ormož, slavnostni govornik je pa bil namestnik predsedstva GZS Milan Antolin, ki je izpostavil, kako pomembno je, da so gasilci dobro opremljeni. Zbrane je pozdravila še podžupanja Irma Murad, ki je jubilantom ob obletnici in ob prevzemu novega gasilskega vozila GVC 16/25 čestitala ter zaželela, da naj ga čim manjkrat uporabljajo, čeprav je prav, da so v odlični pripravljenosti, kar jim bo novo vozilo tudi omogočalo. Sledila je podelitev priznanj, častnih gasilskih sekiric gasilske zveze ter odlikovanj za leto 2018, ki jih zaslužnim gasilcem namenja GZ Ormož, ter podelitev plamenic, odlikovanj in plaket Gasilske zveze Slovenije. Višek slovesnost je predstavljal trenutek prevzema novega gasilskega vozila. Ključe novega gasilskega vozila je poveljniku Gasilske zveze Ormož Tončeku Lisjaku predala podžupanja Irma Murad, ključi so se predali poveljniku PGD Ivanjkovci Jožetu Plavcu, ta pa jih izročil vozniku Denisu Zavcu. Novo gasilsko vozilo in vse gasilce je blagoslovil domači župnik Jožef Rajner, ki se je v pridigi navezal na besede podžupanje, da naj ga čim manjkrat uporabljajo; če bo pa že potrebno, naj jim dobro služi. Priznanja za lepo urejene gasilske domove Gasilska zveza Ormož je podelila tudi priznanja za urejenost gasilskih domov. Letos je komisija odločila, da je najlepše urejen gasilski dom v GZ Ormož gasilski dom PGD Hardek, drugo mesto je prejelo PGD Vitan in tretje PGD Ivanjkovci. Novo gasilsko vozilo GVC 16/25 je za PGD Ivanjkovci velika pridobitev Vozilo je skupaj z opremo stalo 251 tisoč evrov. Pri nakupu je gasilcem pomagala Občina Ormož, veliko so pa pripomogli donatorji (botri), ki so za svoj prispevek prejeli priznanja. Vozilo s cisterno GVC 16/25 je gasilsko vozilo z vgrajeno visokotlačno gasilsko črpalko, ki jo poganja motor vozila, ima vgrajen rezervoar za 2500 l vode in eno ali dve hitro napadalni napravi ter gasilsko tehnično opremo. Gasilno vozilo s cisterno GVC 16/25 se uporablja za gašenje in reševanje ob požarih. Prednost vozila je količina vode v rezervoarju in možnost izvedbe hitrega »napada«. Vozilo se lahko uporablja tudi za oskrbo po-žarišča z gasilno vodo. Namenjeno je večjim gasilskim enotam. 22 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice ga do EU 9. srečanje starodobnih vozil Tomos Besedilo: Slavko Lah Foto: Jerneja Lesjak V Gornjih Ključarovcih smo na zadnji počitniški dan pripravili že 9. srečanje starodobnih vozil Tomos. Mopedisti od blizu in daleč so se zbrali okrog 12. ure, se malce okrepčali in nato odpravili na prijetno panoramsko vožnjo z lepo in skrbno urejenimi Tomosi. Na vožnjo se je odpravilo 46 mopedi-stov in mopedistk. Po Belem bregu smo se odpeljali proti Veliki Nedelji in si ogledali muzejsko zbirko v gradu in cerkvi, nato nas je pot vodila skozi Senešce, Sodince in Podgorce na Larin stolp. Tam nas je pričakala družina Hanželič in nas postregla z dobro kapljico in prigrizkom. Malce smo se družili in ohladili v senci, nato smo se pa podali naprej na pot, čez Ritmerk proti Savcem in Svetemu Tomaž nazaj proti našemu zbirnemu mestu v Gornjih Ključarovcih. Ko smo si malce odpočili, so bile na vrsti igre z mopedi. Pomerili so se tako moški kot ženske. Veseli smo, da se je v prijetnem sobotnem dnevu zbralo toliko ljubiteljev starodobnih vozil Tomos. Vseh vozil, ki so bila postavljena na ogled, je bilo kar 46 od tega je iz domačega Kluba prekrasnih bilo kar 18 mopedov. Najbolj veseli smo pa bili naših udeležencev, ki so se k nam pripeljali od najdlje - iz Laporja pri Slovenski Bistrici. V naše kraje se je namreč pripeljalo kar 11 članov Moped kluba Čmrlji Original. Najstarejši moped na srečanju je bil iz leta 1956 in je dopolni že kar 63 let. Skratka v prijetnem druženju smo preživeli lepo zadnjo počitniško soboto in v Klubu prekrasnih v Gornjih Ključarovcih se že veselimo naslednjega, 10. srečanja starodobnih vozil Tomos. Sanjska potniška ladja .»Vas lahko spremljam?" Se pogovarjata soseda: „Polno kapo imam; že dvakrat so mi spraznili rezervoar za kurilno olje, pa sem pokrov dobro zamaskiral s težkimi cvetličnimi lonci!" „Jaz sem svoj problem dobro rešil. Kupil sem debel rdeč pokrov, nanj pa z velikimi belimi črkami napisal KURILNO OLJE." „A si nor ? ... Pa je pomagalo in te tatovi pustijo na miru?" „Jaaaaa, samo cev ni povezana z rezervoarjem za kurilno olje, ampak je priključena na greznico. V šestih mesecih so mi jo že trikrat ZASTONJ izpraznili!!!" Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 23 Ormoške novice Novice iz Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Besedilo: Andreja Brglez Foto: JZ TKŠ Ormož Z TKŠ Ormož je eden izmed glavnih nosilcev in organizator-I jev različnih dogodkov in akcij, povezanih z našo Destinacijo ■ Jeruzalem Slovenija, ki so jo oblikovale tri občine - zraven Ormoža še Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Konec pomladi smo zaključili obsežen skupni LAS projekt PPPT LAS UE Ormož, v okviru katerega smo izdelali brošure - image kataloge, zraven slovenskega še v angleškem in nemškem jeziku, velik napredek pa pomeni nova spletna stran www.jeruzalem--slovenija.si, kjer si lahko v več jezikih ogledate bogate vsebine in ponudnike na naši destinaciji. Posneli smo čudovite promocijske filme, ki skozi različne zgodbe, od lepote narave do kulinarike, vina, martinovanja ... pričarajo naše kraje in tudi ljudi, saj so vsi nastopajoči domačini, za kar se jim tudi zahvaljujemo; svoje delo so opravili čudovito in avtentično. Novost predstavljajo tudi krasno izdelani zemljevidi, ki so najboljša opora turistom, ko nas obiščejo, zraven tega smo pa nabavili še veliko stojnico in še nekaj drugega promocijskega materiala, da bodo predstavitve doma in v tujini bolj prijetne. Skupaj s ponudniki smo tudi oblikovali, prevedli, natisnili in distribuirali 25.000 izvodov kataloga ponudnikov Weinregion Jeruzalem Slovenija za avstrijsko Štajersko in avstrijsko Koroško. V tem času smo gostili tudi oddajo Dobro jutro z Marijo Merljak RTV SLO, izdelali prvi TV oglas, ki je bil emitiran v pomladanskem času, okrog 25-krat, in upamo, da ste ga zasledili tudi vi. Gostili smo veliko novinarjev in oblikovali oglase, ki vabijo v naše kraje. Ugotavljamo namreč, da imamo mnogo več tujih kot domačih turistov ter da je potrebno veliko delati tudi na promociji v Sloveniji. Tako smo oblikovali kampanjo na Facebooku, pa tudi na kanalu YouTube so naši filmi dosegli skoraj 500.000 ogledov, kar je odličen rezultat! V aprilu smo organizirali prvi Vikend odprtih vrat, ki ga je zelo skazilo vreme, a kljub temu smo z različno promocijo in seveda ob angažiranju ponudnikov privabili kar okrog 1.000 obiskovalcev. Odzivi so bili mešani; nekateri so pričakovali mnogo večji obisk, a kot vemo, začetki so težki. Vsekakor bomo vztrajali, saj je to tudi način, da se naši ponudniki motivirajo, kako biti odprt kar največ dni v letu oziroma vsaj v vrhuncu turistične sezone. Letos nas je ponovno obiskala Turistična patrulja, ki je v naših krajih preprosto uživala, kar se vidi tudi po ocenah. Med vsem sodelujočimi kraji smo z 92 točkami zaenkrat na 3. mestu, kar je seveda tudi odraz premikov v turizmu na celotni destinaciji (leta 2016 leta smo prejeli 75 točk). Ormož je že povabljen, da se konec septembra udeleži slavnostne podelitve na Bledu. Kot že lani se tudi letos predstavljamo na Odprti kuhni v Ljubljani, kjer skupaj z našimi ponudniki vina in kulinarike (med, bučno olje ...) predstavljamo svojo destinacijo in dobrote tudi tržimo. Zanimivo je videti, kako ljudje z vsega sveta, ki še nas niso nikoli obiskali, poskusijo naše odlične pridelke in z navdušenjem marsikaj od tega tudi kupijo, pa čeprav - npr. bučno olje - poskusijo prvič v življenju! Zaenkrat se Odprte Kuhne radi udeležijo vinogradniki, čebelarji in pridelovalci olja, želimo si in se tudi trudimo v smeri, da se za obisk odločijo tudi ponudniki z drugačnim naborom izdelkov. Naše predstavitve so se odvijale tudi na AGRA v Radgoni, kjer smo se predstavljali v okviru projekta mest City Cooperation. V septembru odhajamo pod pokroviteljstvom in s pomočjo Obrtne zbornice Ormož na mednarodni obrtni sejem MOS v Celje, pred nami je promocija na stojnicah Slovenske turistične organizacije Graz Aufsteirern in Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu Ljubljana. Uvedli smo prijeten družinski dogodek Lov na zaklad po grajskem parku in v Ormoškem gradu, ki ga želimo izpeljati vsaj enkrat mesečno. Udeleženci so navdušeni, grajske dame pa prav tako, vedno znova smo pa hvaležni našim sponzorjem za vodo, 24 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice sokove in Francu Škorjancu za kopanje v ormoškem bazenu in pice. Imeli smo celo grajskega chefa in na zadnji lov smo povabili tudi društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Čaka nas dobrodelni tek za Male viteze, katerega organizira Bogomir Dolenc in bo potekal skozi Ormož, pridružili se mu bodo pa naši kolesarji, tekači, Športna Šola DADA ter OŠ Ivanjkovci. Konec oktobra bo čas za jesenski Vikend odprtih vrat, čaka nas pa še največja prireditev - Martinovanje v Ormožu, kjer smo se letos povezali z domačimi gostinci, kar je velik napredek v primerjavi z leti poprej. Tako bo gostinsko delo v šotoru prevzela Gostilna Ozmec z mladim chefom Denisom, po mestu bo pa cel dan dišalo po dobrotah Gostilne Prosnik, Gostilne Črni ribič, PIZZA Fabrika - By Glowen in Zavoda NA. Špricer bomo izbrali na posebni tekmi, da ne bo zamer in pritožb, pa tudi prleški pisker se bo kuhal, a tokrat brez predvolilnih začimb. Tudi na najmlajše smo pomislili - razstava živali, delavnice in še kaj. Glavno besedo bodo imele tudi godbe in le upamo lahko, da nam bo vreme naklonjeno. Z avtobusi bomo krožili po destinaciji, kar bo omogočilo, da bo marsikdo lahko prišel v Ormož ali se tudi odpeljal k vinarjem. V šotoru bodo igrali: čez dan Trubadurji, v petek zvečer Poskočni muzikanti, v soboto čez dan Trubadurji, sledi pa rock večer s Selotejpom in legendarno skupino Zabranjeno pušenje. Za vse okuse torej! Naj omenimo, da bo letos šotor stal na travniku za Petrolom v podaljšku parkirišča pred Grajsko pristavo. Tudi o drsališču že razmišljamo in postavitvi pravljičnega adven-tnega Ormoža s Severolandijo, tako da bo do konca leta še kar živahno. Želimo si lepega obiska v mestu in na destinaciji, kar lahko v ve- liki meri s povabilom prijateljem in sorodnikom naredimo tudi domačini sami, za kar se tudi priporočamo. Vsekakor pa na JZ TKŠ radi pomagamo organizirati izlete za zaključene družbe, društva ipd. Zdaj ko upravljamo še Hostel Ormož, bo tudi prenočitev bližje. Hostel je lepo urejen, cene so ugodne in veseli nas, da imamo že kar nekaj gostov, preko vzpostavitve sistema booking jih bo pa še več. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 25 g¡a m Ora Ormoške novice Intervju s prostovoljko Društva Šola zdravja - Nives Štefančič iz Ormoža Besedilo: Mimi Šegina Foto: arhiv Društva Šola zdravja Cilj Društva Šola zdravja je spodbujanje prebivalstva Slovenije k redni telesni dejavnosti, to je gibanju na svežem zraku vsaj 30 minut na dan. Vizija in cilj društva je pripeljati redno telesno telovadbo v vsak slovenski kraj, vas, naselje in občino. To pa ne bi bilo izvedljivo brez požrtvovalnega dela prostovoljk. Spoznajmo eno izmed njih. Nives Štefančič iz Ormoža je članica Društva Šola Zdravja in voditeljica vadbe od 23. 10. 2015, oziroma od ustanovitve skupine v Ormožu. Kot skupina sodelujejo z različnimi ormoškimi društvi, na skupnih prireditvah predstavijo delovanje društva , predvsem pa vadbo 1000 gibov. Nives pravi, da k jutranji vadbi povabi svoje znance in prijatelje, a so izgovori, zakaj se le-te ne morejo udeležiti, zelo domiselni. Kljub temu se je njihova skupina v štirih letih delovanja podvojila s številke 13 na 27 aktivnih članov. V skupini je 22 žensk in 5 moških. V svojem okolju so prepoznavni in njihovo dejavnost podpirajo. Ker se interes za zdravo vadbo širi, je tudi nekaj predlogov, da bi poskusili z vadbo v večernih urah, za zaposlene. Z organizacijo poskusnih popoldanskih oz. večernih vadb Šole zdravja bi se ocenila upravičenost (ali ne) uvedbe novega termina. Društvo Šola zdravja bo v oktobru praznovalo deseto obletnico uradnega obstoja. Danes društvo šteje več kot 4000 članic in članov, ki izvajajo jutranjo vadbo v 76 slovenskih občinah. Zaradi pozitivnih učinkov vadbe in druženja se njihovo število vsakodnevno povečuje. »Vsak trenutek je lahko nov začetek,« pravi idejni vodja in avtor vadbe 1000 gibov Nikolay Grishin, ruski specialist nevrologije in manualne terapije. Predsednica društva Zdenka Katkič bo obiskala Ormož konec avgusta in to bo priložnost, da o delovanju društva izveste kaj več. Izognite se izgovorom in se lotite izziva - vsakodnevne telesne vadbe! V družbi neporočenih znancev Janezu predstavijo Marto. Po nekaj minutnem klepetu Marta vpraša Janeza: „Koliko let bi mi prisodili?" „Veste, tega pa resnično ne morem reči. Nisem nikakršen ekspert na tem področju. Lahko bi rekel preveč in vas užalil." „Nič hudega. Le recite, kar mislite. Da vam pomagam, vam povem, da imam hčerko v vrtcu." „A je vzgojiteljica?" Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 26 26 Ormoške novice Pozdravljeni, Ormožani! Besedilo: Marjana Kelenc, dipl. med. sestra Foto: Arhiv ZD Poletni meseci so mimo. Upam, da ste si odpočili, se sprostili, naužili sončka in poletnih radosti. Polni energije in pozitive smo z vami znova tudi ekipa Centra za krepitev zdravja Ormož. V jesenskem času pričnemo s ponovnim izvajanjem delavnic: Zdravo hujšanje, Gibam se, Tehnike sproščanja, Spoprijemanje s tesnobo, depresijo, stresom, S sladkorno boleznijo skozi življenje, Zdravo jem, Testiranje telesne pripravljenosti, Opuščanje kajenja ter opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, Varna vadba v nosečnosti, Priprava na porod in starševstvo in Družinska obravnava za zdrav življenjski slog. V jesenskem času še bomo izvedli: 1. Preizkus hoje na 2 km z Osnovno šolo Ivanjkovci na stadionu Ivanjkovci, dne 13. 9. 2019 ob 15.30. 2. Preizkus hoje na 2 km na stadionu v Mestni grabi Ormož, dne 17. 10. 2019 ob 15.30 v sodelovanju z društvom za osteopo-rozo. 3. S svojimi aktivnostmi in promocijo Programa za krepitev zdravja bomo sodelovali tudi na Prazniku buč v Središču ob Dravi, dne 7. 9. 2019. V Centru za krepitev zdravja smo vam vsakodnevno zraven delavnic na voljo tudi z ostalimi aktivnostmi: 1. Individualni posveti z diplomirano medicinsko sestro, psihologinjo, dietetičarko, fizioterapevtko, kineziologinjo. 2. Kadarkoli po predhodni najavi nudimo merjenje krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka. 3. Merjenje telesne sestave. 4. Svetovanje o presejalnem programu SVIT, DORA ter ZORA, 5. Promocija zdravja na delovnem mestu. 6. Učenje samopregledovanja dojk in testisov na modelih. 7. Prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED aparata. Vse naše delavnice in aktivnosti, ki jih izvajamo, so brezplačne. Za udeležbo potrebujete le urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Vseh, ki boste želeli narediti korak do boljšega zdravja ter počutja in boste pomoč ter nasvete poiskali pri nas, bomo zelo veseli. Težko je narediti prvi korak, ampak mi bomo z vami in s skupnimi močmi nam bo uspelo. Zato pogumno, do novega znanja in boljšega počutja ... Vsekakor se pa celotni tim, prav tako pa tudi patronažne sestre vključujemo v lokalno skupnost, udeležujemo se dogodkov v njej, povezujemo z zavodi, društvi ter vladnimi in nevladnimi organizacijami. Tako bodo patronažne sestre z mesecem septembrom nadaljevale z izvajanjem Lokalnih posvetovalnic. Patronažna služba Zdravstvenega doma Ormož je organizirana kot samostojna služba osnovnega zdravstvenega varstva. Izvajamo tako preventivne dejavnosti na domu kot tudi posebne oblike dela zdravstvene nege. Je edina zdravstvena služba, katere osnovna dejavnost je zaznava zdravstvenih razmer v lokalni skupnosti, v okolju, kjer ljudje živijo, in pravočasno usmerjanje bolnikov v zdravstveni sistem. Področje našega dela obsega preventivno dejavnost in kurativna dejavnost, zdravstveno nego bolnika na domu. Da bi se približali našim uporabnikom v lokalni skupnosti in bili čimbolj dostopni vsem, so v okviru projekta MOST, mesečno v vsaki krajevni skupnosti organizirana krajša predavanja, meritve in svetovanja. Za vse občane smo tudi dnevno dosegljivi med 14. in 15. uro natelefonu (02) 741 09 17. Kraj Čas Datumi Ormož: Rdrči križ 8.00-9.00 28 9. 26. 10 , 23.11 , 21. 12. 2019 Središče (b Dravi: ambulanta 15.00-16.00 18 9. 9. 10., 13. 11., 11. 12. 2019 Vrlika Nedelja: Krajevna skupnost 11.00.-12.00 17 9. 8. 10., 12. 11., 10. 12. 2019 Podgorci: Krajevna skupnost 12.00-13.00 11 9. 9. 10., 13. 11., 11. 12. 2019 Ivanjkovci: ambulanta 9.00-10.00 12 9. 10. 10 , 14. 11 , 12. 12. 2019 Miklavž pri Ormožu: Krajevna skupnost 9.00-10.00 17 9. 22. 10 , 19.11 , 17. 12. 2019 Kog: Krajevna skupnost 13.00-14.00 19 9. 21. 10 , 18.11 , 16. 12. 2019 TEME PREDAVANJ: Mesec Tema september Sladkorna bolezen in življenje z njo, svetovanje oktober Znaki akutnega miokardnega infarkta, svetovanj e november Mesec boja proti odvisnostim, svetovanje december Holesterol v krvi, svetovanje Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 27 Ormoške novice Rožmarinkin festival 2019 v znamenju gibanja Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Rožmarinkin festival je tudi letos bil eno samo gibanje, ki je potekalo pod mogočnimi drevesi ormoškega parka. Šlo je za 6. Rožmarinkin festival, ki ga je JZ za turizem, kulturo in šport organiziral v sodelovanju s Športno šolo DADA. Zraven Športne šole DADA so sodelovali še RK Jeruzalem Ormož, NK Ormož, Atletski klub Ormož, Klub borilnih veščin Ormož, Strelska zveza Ormož, Tenis klub Ormož, Judo klub Prle-kija, Košarkarski klub Ljutomer, Ormoške mažoretke, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Gasilska zveza Ormož. In seveda brhka Rožmarinka, ki se je trudila biti povsod naokrog, kjer so potekala različna dogajanja. Tudi sama je pa poskrbela za dovolj gibanja in dobro počutje. Tega ji seveda ni zmanjkalo ob gruči dobro razpoloženih nadobudnežev in njihovih staršev. Vse skupaj se je začelo ob 14. uri z nastopom mažoretk in skupnim ogrevanjem. Vse do 16. ure so nato potekale atraktivne športne dejavnosti, po 16. uri se je pa gibanje veselo nadaljevalo ob zvokih nastopa skupine Čuki, ki ga je organiziral JZ za turizem, kulturo in šport. Zavod je obenem poskrbel še za dodatno ponudbo na stojnicah, za poslikavo malih obrazov ter za nagrado, ki jo je prejel vsak, ki se je spopadel s poligonom. Športna šola DADA pod vodstvom njenega ustanovitelja Damjana Rajha je poskrbela za poligon in da je na njem vse potekalo gladko. Pripravljen je bil motorični poligon, v katerega so se vključili številni športni klubi in športna društva iz Ormoža. Gre tudi za povezovanje domačih športnih in drugih klubov ter skupno predstavitev javnosti, rad poudari Damjan Rajh. Zraven izjemno zabavnega motoričnega poligona, so obiskovalci lahko prejeli še informacije o vpisih otrok v športno treniranje na našem območju. Na poligonu so tako lahko najmlajši, kakor tudi starejši otroci preizkusili svoje motorične sposobnosti. Vse aktivnosti, ki so jih ponujali pa niso bile namenjene tekmovanju, ampak zabavi. Športna šola DADA se sicer ukvarja s treniranjem mlajših otrok starostnega obdobja od 3. do 9. leta v različnih športnih veščinah, predvsem pa s temeljno motorično vadbo. S ponudbo aktivnosti na letošnjem Rožmarinkinem festivalu je šola zaključila že drugo sezono svojega delovanja. Tradicionalni prleški Jakobov sejem in lokalna Tržnica Ormož 2019 Besedilo: Anita Bolčevič Foto: Anita Bolčevič Leta minevajo, tradicija ostaja. Tako smo tudi letos organizirali tradicionalni prleški Jakobov sejem. Jakobov sejem privabi številne obiskovalce. Vsako leto se ga udeleži več lokalnih ponudnikov s svojimi prehranskimi in rokodelskimi izdelki in tako nam je omogočeno nakupovanje lokalnih pridelkov in izdelkov na enem mestu. Ponosni smo, da ima več kot polovica lokalnih ponudnikov zaščitene pridelke in izdelke z lokalno kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija. Na sejmih in Tržnici Ormož je priložnost večje izbire med lokalnimi pridelki in izdelki, posladkamo se lahko z domačimi dobrotami: postružjačo, pr-leško gibanico, kvasenico, "klobosami", „sireki" idr. Sejem ne pomeni samo nakup sejemskih reči, na sejmih običajno srečamo znance, s katerimi poklepetamo in obudimo stare spomine. Tržnica Ormož obratuje: vsak petek med 8.00 in 12.00; vsako sredo med 15.00 in 18.00. Bliža se Martinovanje v Ormožu in Martinov sejem 2019. Vabljeni, da nas obiščete. Več informacij: http://www.martinovanje. si/program/ 28 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Izdelki in pridelki KBZ Jeruzalem Slovenija Ste vedeli, da certificirani pridelki in izdelki vsebujejo najmanj 60 % prleških sestavin? Z nakupom prispevate tudi k ohranjanju tradicionalnih pridelkov in izdelkov. Naj bo vaša prva odločitev pri nakupu, pridelki in izdelki s potrjeno kakovostjo in sestavinami KBZ Jeruzalem Slovenija. JERUZALEM SLOVENIJA PRIPELJI PRIJATELJA Pripeljite prijatelja k Energiji plus in oba prejmita dobropis v višini 40 EUR. Prijateljem priporočite Energijo plus. Ob sklenitvi pogodbe bosta oba prejela dobropis v višini 40 EUR za plačilo blaga in storitev pri Energiji plus. Povabite neomejeno število prijateljev in prihranite tudi v naslednjih mesecih. Akcija traja do vključno 30. 9. 2019. Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor ^ www.energijaplus.si 080 21 15 t= ENERGIJA PLUS 02 22 00 115 z.b.o. Gozdarska zadruga Ormož z.6.o. VCica heroja Megle 4, 2270 Ormož TEL: 02 / 79 80 400 GSM: 051 600 717 Elektronska pošta: gozdarska. ormoz@gzormoz.si gozdarska. ormoz@gmaiC.com P Odkup gozdnih lesnih sortimentov 041 869 669 Marko Maučič 041 505 527 ALlojz Horvat P Posekin spravilo Česa P Prodaja oblega lesa P Kamionski in traktorski prevozi lesa P NegovaCna dela v gozdovih P Obrezovanje dreves iz dvigaCa in zahtevna podiranja dreves P Zastopanje lastnikov gozdov Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 29 Ormoške novice „o, mlada gospodična! Vedno, kadar vas vidim, kako se smejite, vas želim povabiti k sebi.» „Ste samski?" <( , „Ne, zobozdravnik sem.' (; Policist je na mostu zaustavil kmeta, ki je s seboj vodil bika. „Na začetku mosta je prometni znak, ki dovoljuje promet samo za pešce!" je rekel policist. „Ja, in? Se mar moj bik pelje?" »Vse d0 2adnjega stot;ngaI?od? vpraša bančni uslužfc »Ali boste zaprli račun?« »Ne, rad bi ga ]e preštel, da bi videl če ip . aei' ce)eves še tukaj!" enec. DeseBI ^ T„ ¡e težnosti. Če vržete kamen v zrak, pau „Kaj pa „To pa ni ce pade t vodo?" več naša stvar; s tem naj se ukvarjajo pn i mornarici il" Jure: „Vrni mi 50 evrov!" Franci: „Kdaj si mi jih pa posodil?" „Zadnjič, ko si bil pijan." „Saj sem ti jih že vrnil!" „Kdaj?" „Ko si bil totalno pijan!" 30 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice 4 'PU eâ JOŽE BORKO HRVAŠKO LETOVIŠKO MESTO V ISTRI PREBIVALEC IRSKE SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA NONI ŽUNEC ESKIMI MERJENJE V CILJ VRHUEC VROČINE •jeni, pa» ¡a f. Picerija ob parku MESTO OB CESTI LJUBLJANA - KOČEVJE m "ranc Škorjanec s.p. Vinarska ulica 2 2270 Ormož Tel. št. 031 301 339 ŽANDAR TANČICA, PAJČOLAN MESTO V JUŽNI NEMČIJI Delovni čas: ponedeljek - četrtek: 8 - 22 h petek - sobota: 8 - 23 h nedelja: 8 - 22 h PREBIVALEC PRLEKIJE DEL PLOČNIKA Občina Ormož LAKOTA PODPIS MEDDRŽAVNIH POGODB ISLANDSKI PLAVALEC (IZ ČRK: RON) GLASBENI ZNAK VEK, DOBA, VEČNOST AMERICIJ NAŠ HOKEJIST KASTELIC ORODJE ZA GRAB-LJANJE ALBIN (LJUBKOVALNO) PREBIVALKE AMANA SLOVENSKI PISATELJ (EVGEN, 1874 - 1918) DEL TEDNA JOŽE OLAJ TOK, TULEC EKVATOR, POLUTNIK ANTON TROST URADNI SPIS KRAJ NA GORIŠKEM VRTINČAST TROPSKI VIHAR RAZKOŠJE, SIJAJ FRANCOSKI MODNI KREATOR (CHRISTIAN) HRIB NAD LOŠKO DOLINO ZNAČILNOST REJENEGA, DEBELEGA SOGLAS-NIKA V BESEDI HURA MORSKI PRELIV PREDRZEN NEDORASEL FANT, FRKAVEC NAJVIŠJA TOČKA GORE TISOČLETJE FINO-MEHANIK SLOVENSKI ZGODOVINAR (METOD, 1909 - 1982) LADJA ŠKUNA JEZERO IN DRŽAVA V AFRIKI HRVAŠKO LETOVIŠČE PRI OPATIJI CARSTVO VRČ Z ROČAJEM KOZJA VRBA, MAČKOVEC LANENI IZDELKI DENARV BANGLADEŠU (IZ ČRK: KATA) ANGLEŠKA PLOŠČIN-SKA MERA POLET, VNEMA EMILIJAN CEVC POLAVTOMATSKA PIŠTOLA NOBELIJ VNETJE KOŽE SLOVENSKA PEVKA SIRK VDOLBINA V ZIDU ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) LOČEK, ŠAR ALBERTO COVA ŽENSKA, KI GOVORI IJEKAV-ŠČINO REKA NA JUGU ŠKOTSKE (IZ ČRK: KES) SLOVENSKI PEVEC PLESTEN-JAK ZELO STRUPEN PLIN OČE Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do ponedeljka 30.9.2019, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je Pi-cerija ob parku, Franc Škrorjanec s.p. 1. nagrada: vražja pizza 2. nagrada: vražja pizza 3. nagrada: vražja pizza Rešitev križanke JUNIJ 2019 Vodoravno: STARINA, LOMILEC, ANA, IME, KMETIJA, MAN, KARP, KOMUNIST, NE, ADEN, KRETNIK, ORADA, NORICE, MEDALJA, ITAL, AD, ŠMARČAN, SPAK, OSINA, SER, ALK, CAR, FINANCE, ŠARH, EPOHA, SUK, CI, LIV, SI, NALIV, ANORAK, ELISA, HA, ODA, CEKAR. GESLO KRIŽANKE: KMETIJA MUNDA ŠPRAH Nagrajenci: 1. nagrada: Suzana Kokot, Svetinje 7, 2259 Ivanjkovci , 2. nagrada: Martin Kociper, Šardinje 11, 2274 Velika Nedelja, 3. nagrada: Marija Bombek, Hardek 11a, 2270 Ormož Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 31 PRIPRAVLJAMO PESTER PROGRAM: • Odlična prleška kulinarika z lokalnimi gostinci • Izbrana vina za vse okuse sveta • Razglasitev naj špricarja in naj potic • Tekmovanje v kuhanju prleškega piskra • Martinova tržnica z lokalnimi ponudniki in Martinov sejem (11.11.2019) • Prikazi običajev in šaljivi krst mošta • Tekmovanje pihalnih godb • Delavnice za otroke • Ogledi vinskih kleti in spoznavanje z vinarji ter v odeni ogledi kulturnih in naravnih lepot • Martinov pohod po vinskih gričih • Razstava malih pasemskih živali • Dnevna zabava v Martinovem šotoru s Trubadurji (samo v soboto) • Ob večerih zabava v Martinovem šotoru petek 8. 11. POSKOČNI MUZIKANTJE sobota 9. 11. ZABRANJENO PUŠENJE Vabljeni! JERUZALEM SLOVÉNUA JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM. KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ, TIC Ormož 02 741 53 56, 051 634 311, www.martinovanje.sl,www.Jeruzalem-slovenija.st