JDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 JUBLJANA, NOVEMBER-DECEMBER 1986, LETNIK XXXV, STR. 205-232 [M D [RA H IN D U S T R IJ A N A R A V N E G A IN U M E T N E G A K A M N A 61110 LJUBLJANA, LETALIŠKA CESTA 5 H. c. 443-210,447-419 Tajništvo 443-210,447-419 Direktor DO 443-480 Pomočnik direktorja za tehnično koordinacijo in razvoj 441 -880 ORGANIZIRANOST DO Sektorji: Komercialno-tehnični sektor 443-081 Proizvodno-tehnični sektor 441-880 Gospodarsko-računovodski sektor h. c. 443-210,447-419 Kadrovsko-splošni sektor h. c. Proizvodnja: 443-210, 447-419 Obrat Naravni kamen h. c. 443-210 Obrat Umetni kamen h. c.447-419 Obrat Granit, Podpeč 766-045 Obrat Cezlak, Oplotnica 062/819-103 Obrat Kamnoseštvo in kiparstvo, Ljubljana, Tomačevska Obrat Montaža Obrat Kamnolomi - peskokop Škofljica - kamnolom Lesno brdo - kamnolom Drenov grič Obrat Vzdrževanje in energetika h. c. 443-210, 447-419 315-881 441-880 666-077 751-230 751-230 PROIZVODNI PROGRAM DO MINERALA: - pridobivanje in obdelava naravnega kamna, - pridobivanje in d rob ljen je gram oza in m arm orja (do lom iti in teraco pesek), - predelava m arm ornih in g ran itn ih plošč v stavbne in okrasne namene, - izdelava vseh vrst kam noseških izdelkov iz m arm orja in granita v stavbne in okrasne namene, - izdelava p lastičn ih ornam entov, fig u r in graviran je vseh vrst napisov v m arm orju in granitu, - industrijsko pridelovanje umetnega kamna (teraco plošč, betonskih plošč, marmin), - izdelovanje izdelkov iz kamna in betona, izdelovanje tip iz iran ih m ontažnih in drug ih gradbenih elementov, - izgradnja in montaža gradbenih e lem entov iz tip iz iran ih in drugih gradbenih elementov. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 11-12 • LETNIK 35 • 1986 • YU ISSN 0017-2774 V S f B I N A - C O K T i n i T S Članki, študije, razprave Ludvik Trauner, Stane Škrabi, Milica Skrbiš, Milan Jeler: Articles, Studies, Proceedings UPORABA PROSTORSKE STABILNOSTNE A N A LIZE .................. 206 APPLICABILITY OF THE SPACE STABILITY ANALYSIS Mirko Pšunder: ORGANIZACIJSKI PRIJEMI ZA PREPREČEVANJE VZROKOV SANACIJ, IZDELAVE SANACIJSKIH PROJEKTOV IN IZVEDBE S A N A C IJ ..................................................................................................... 209 AN ORGANIZATIONAL APROACH TO A REPARATION CAUSES, PREVENTION, REPARATION DESIGN AND IT’S REALISATION Marjan Vajcer: ZNANJE IN IZKUŠNJE SO POROK ZA NAPREDEK................213 Anka Oblak-Rosina: RADIESTEZIJA V GRADBENIŠTVU........................................... 219 Mnenje in kritika ZAKAJ SO GRADBENEMU TEHNIKU ODVZETE PRAVICE . . . 221 Opinions Vesti in informacije DRUGO JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O SANACIJI Informations Z G R A D B ............................................................................................... 223 SKLEPI JUGOSLOVANSKEGA POSVETOVANJA O SANACIJI Z G R A D B ............................................................................................. 224 STROKOVNA LITE R A T U R A .........................................................223 ZAPISNIK 7. SKUPNE SEJE PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA O D B O R A ............................................................................................. 225 Iz naše prakse RAZPOKANJE OJAČANEGA BETONA ZARADI TEMPERATUR­ NIH R A Z L I K ............................................................................................226 Informacije Zavoda za raziskavo Boris Pukl: materiala in konstrukcij v Ljubljani Proceedings of the Institute RAZISKAVA NERAVNIH CESTIŠČ Z MERITVAMI POSPEŠKOV . 225 for Material and Structure Research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: VIKTOR BLAZlC Lektor: ALENKA RAIČ Uredniški odbor: FRANC Ca COVIC, VLADIMIR C AD EZ, JO ZE ERŽEN, IV A N JECELJ, ANDREJ KOMEL, STAN E PAVLIN , JOŽE SCAVNICAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih Inženirjev In tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 1000 din, za upokojence in študente 500 din, za podjetja, zavode in ustanove 9000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Uporaba prostorske stabilnostne analize UDK 624.53:531.25 Povzetek Članek obravnava uporabo prostorske stabilnostne analize v gradbeni praksi. Najprej so podane teore­ tične osnove, ki upoštevajo metodo mejnih ravnoves­ nih stanj in uporabljeni so togi končni elementi — bloki. Postopek reševanja je grafoanalitičen ali nume­ ričen. Na zglednem primeru je prikazana uporaba programa TRISTA, ki je izdelan na temelju podanih rešitev in podana je uporabnost prostorske stabilnost­ ne analize. UVOD Pri mnogih praktičnih nalogah se ponavadi zani­ mamo le za oceno stabilitete varnosti pobočij in nasipov pri določenem obremenilnem stanju. Pri računanju takšnih nalog se običajno zadovoljimo z aproksimativnimi rešitvami, ki upoštevajo me­ todo mejnih ravnovesnih stanj (MMRS). Pričujoči članek obravnava prostorsko stabilnostno analizo, ki je zasnovana na osnovi MMRS z upo­ rabo togih prostorskih končnih elementov — blo­ kov. V predhodnih študijah (Trauner, 1984 in 1986) je bilo že opozorjeno na napake, ki se napravijo, če se pri izrazito prostorsko oblikovanih drsnih plo­ skvah zanemarijo sferne ukrivljenosti in upošte­ vajo le konstantne mobilizirane strižne karakteri­ stike zemljin (kot je to običajno pri tradicionalnih ravninskih stabilnostnih analizah). Zato bo tukaj podana le uporaba predlagane prostorske stabil­ nostne analize, ki daje kvalitativno in kvantitativ­ no boljše rezultate kot doslej znane konvencionalne ravninske stabilnostne analize. V tej študiji bodo najprej povzete teoretične osnove za grafoanalitično oziroma numerično reševanje prostorske stabilnosti (rešitve so primerne za inter­ aktivno delo z računalnikom), nato pa bo na zgled­ nem primeru z uporabo programa TRISTA prika­ zana uporabnost podane rešitve. OSNOVNE ENAČBE IN POTEK REŠEVANJA Izbrano školjkasto oblikovano drsno telo V se raz­ deli na poljubno število n prizmatičnih blokov. Vsak blok i mora biti v ravnotežju z izbranimi smermi, * A v t o r : T ra u n e r L u d v ik , Š k r a b i S ta n e , S k r b iš M ilic a , J e ler M ir a n I z r e d n i p r o fe s o r , a sisten t, a sis te n t , teh n ič n i s o d e la v e c T e h n iš k a fa k u lte ta U n iv e r z e v M a r ib o r u LUDVIK TRAUNER, STANE SKRABL, MILICA SKRBIS, MIRAN JELER APPLICABILITY OF THE SPACE STABILITY ANALYSIS Summary The paper presents an applicability of the space sta­ bility analysis in the construction practice. A theory, based on the method of limit equilibrium state is applied on a stiff finite elements — blocks. The method of solution is graphical-analytic or a numerical me­ thod. The computer program TRISTA based on this theory shows the applicability of the space stability analysis. prijemališči in velikosti neznanih mobiliziranih reaktivnih sil A;r in znanimi akcijskimi silami A;a. Rir = 2 1 Air = Ri* = 2 1 Aia (1) Mi1, = Rir . nr = Mja + d M = Ria • na + <5 M (2) kjer Rir, R;a in M;r, Mia pomenijo reaktivne ozi­ roma aktivne redukcijske rezultantne sile in mo­ mente, oziroma r,r in na predstavljajo rezultante ročice glede na izbrano točko O; in <5M predstavlja poljubno majhno vrednost. Običajno operiramo z naslednjimi aktivnimi silami Aia: lastna teža G;, zunanje sile P; (npr.: obreme­ nilne sile najrazličnejših objektov, sidrne sile, pod­ porne sile itd.), potresna sila H;, porni tlaki Ui in znani medelementni sili E,;a; reaktivne sile Air pa so: mobilizirana sila Qs; (delujoča na drsni ploskvi Sfi) in neznani medelementni sili Ejir. Reaktivno silo QSi razdelimo v komponenti TCSi in Q 0 si v odvisnosti od mobilizirane kohezije csi in strižnega kot &si : Qsi Sfi • asj • Tsi Tcsi Q 0si (3) Q 0 s i= T 0sl + Ni (4) tsi = Ui / F Csi + (7; • tg 0Si (5) ai — redukcijski faktor (O < a; < 1) Tfi — porušena strižna trdnost zemljine F — varnostni faktor Vsak blok i, ki je lahko tri ali štiristranična pri­ zma, je omejen s stranskimi medelementnimi plo­ skvami Sji (j označuje sosednji element), z zgornjo površinsko ploskvijo S0i in s spodnjo porušeno ozi­ roma drsno ploskvijo Sfi. V notranjosti bloka i so definirane ploskve Ski, ki določujejo konture zemljinskih slojev k ali ploskev precejajoče se podtalnice w (kadar je indeks k = w). Za vsak blok i ovrednotimo najprej geometrijske in topološke podatke, ki določujejo ploskve Ski v prostoru. Ploskve Ski podajamo bodisi: — grafično v sferni Lambret-Schmidtovi ekviva- letni projekciji (John, 1968) s trasami: dki = dki {(rd)ki> (- veliko število članov te organizacije. Tehnikov je nam­ reč 63 %> vsega članstva. Odgovorno vodenje del, projektiranje in gradbeni nad­ zor ne more biti primat samo ene izobrazbene sku­ pine gradbenikov oziroma tehničnih strokovnjakov. Tu gre za pomembnost, obseg, namen dn konstruk­ cije kot tudi za različne objekte od najmanjših do največjih. Nesmiselno je, da se za gradnjo enostavnih oziroma manjših objektov zahteva pri projektiranju, izvajanju in nadzoru osebo z visoko strokovno izo­ brazbo, ki je bila izšolana za pomembnejše naloge. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da je bila ta oseba izšo­ lana ob razmeroma visokih stroških, ki jih je družba vložila v njeno izobrazbo. Dosedanja praksa je poka­ zala, da so bili diplomirani inženirji kot odgovorni vodje gradbišč v glavnem na gradbiščih le kratko obdobje. Samo redki posamezniki so ostali daljši čas. Gradbeni tehniki pa so pri nas in v svetu tisti profil, ki je izšolan za operativno delo. V času svojega stro­ kovnega izobraževanja mora bodoči gradbeni tehnik spoznati vse gradbene materiale, izdelati analizo cene, projektirati objekte do enkrat statično nedoločene kon­ strukcije, spoznati ekonomijo in samoupravo, poslo­ vanje gradbišča in drugo. S tako pridobljenim zna­ njem je sposoben za samostojno vodenje objektov. Tako tudi piše v opisu njegovega izobraževanja. Ena­ ko velja za projektante in nadzorne organe. V veljavi je pravilo, da je dober nadzorni organ tisti, ki je bil uspešen vodja del. Posamezne vrline za opravljanje nadzora se ne morejo pridobiti samo s šolsko izobrazbo. Ce sedaj analiziramo, zakaj je v osnutku in predlogu zakona prišlo do eliminiranja gradbenih tehnikov, je treba povedati, da je bilo v zvezi z uvedbo profila inženir potrebno temu dati določena opravila. Po si­ stemu izobrazbenih skupin od I. do VIII. se delavski poklici zaključijo s IV. izobrazbeno skupino, tj. z grad­ benim delovodjem. Od V. izobrazbene skupine naprej pa gre za manj in bolj inteligenčne poklice, čeprav smo po novih teorijah vsi delavci. Fizičnega delavca pač niso mogli okrniti oziroma prizadeti pri njegovih pravicah ali ga celo izločiti v delovnem procesu. Zato je bilo potrebno izločiti oziroma okrniti pravice teh­ nika in na njegovo mesto postaviti z vsemi dosedanji­ mi pravicami novopečenega inženirja. To je kruta resnica, ki je prisotna pri obravnavanju te proble­ matike. Tudi izgovori, da sedanji absolventi srednjih strokovnih tehničnih šol niso več šolani oziroma spo­ sobni voditi gradbišče in projektirati objekte, ki so jih v šoli risali kot programe in vse to po uspešni praksi nadzorovati, je izvita iz trte. Pri uvajanju mladega diplomanta v prakso pri posameznih delih je potreben dober mentor tako tehniku kot inženirju in diplomi­ ranemu inženirju. Res pa je, da so današnje srednje strokovne šole peobremenjene s posameznimi nestro­ kovnimi predmeti, zato primanjkuje časa za strokovno izobrazbo. Podobno je na fakultetah. Tu je na primer tehnologija betona fakultativni predmet, čeprav je danes v gradbeništvu armirani beton alfa in omega sodobnega konstruiranja in izvajanja. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je dne 4. 4. 1986. poslala Republiškemu komiteju za indu­ strijo in gradbeništvo dopis z naslednjo vsebino: Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov je v zadnjem času obravnavalo na raznih seminarjih in sestankih razlago Zakona o graditvi objektov (Ur. 1. SRS št. 34/1984) čl. 63. Ta se nanaša na opravljanje strokovnega nadzorstva in ga tolmačite v nasprotju s stališči tako naše organizacije, tj. društev gradbenih inženirjev in tehnikov, kot tudi drugih gradbeniških institucij in organizacij, ki so aktivno sodelovale pri obrav­ navanju osnutkov in predloga navedenega zakona. Glede na izključevanje gradbenih tehnikov pri pro­ jektiranju kot tudi pri izvajanju in opravljanju grad­ benega nadzora v prvem osnutku, je bilo v predlogu zakona vneseno določilo v prehodne odločbe, da ta profil do leta 1995 opravlja samostojno vsa prej na­ vedena opravila. Gradbeniki smo sicer predlagali leto 2000, vendar je bilo pozneje dogovorjeno in uzakonjeno leto 1995. Glede te letnice je potrebno poudariti, da še sedaj prevladujejo v profilu gradbenega tehnika kadri, ki so bili izšolani pred sprejetjem usmerjenega izobraževanja, torej s solidno strokovno osnovo in brez pomanjkljive izobrazbe. Učni program usmerjenega izobraževanja ne zagotavlja popolne tehnične kadre samo na ravni srednje strokovne izobrazbe, temveč tudi navzgor, torej ni razloga, da se popolnoma izključi gradbenega tehnika kot aktivnega in tudi samostojne­ ga projektanta kot tudi pri nadzorovanju in izvajanju objektov in del. Naša družba ni tako bogata, da bi morala za sleherno, tudi najmanjše gradbišče potrebo­ vati tri inženirje (projektanta, nadzornika, izvajalca). Treba je upoštevati, da so gradbišča po zahtevnosti, strokovnosti in obsegu različnih kategorij. Ob obravnavi navedenega zakona je bilo dogovorjeno, da se v zakon za gradbene tehnike vnese določilo, da ti do leta 1995 opravljajo vsa opravila do sprejetja zakona. To je navedeno tudi v 104. členu zakona in v povezavi z 51. oziroma 63. členom. Zakaj sedaj republi­ ški komite tako tolmači, ko pa vemo, da je lahko dober nadzoni organ le dober odgovorni vodja del? Ne stri­ njamo se, da je lahko nadzorni organ samo inženir. To tudi v praksi ni mogoče glede na premajho število inženirskih kadrov v SR Sloveniji. Zaradi istega pro­ blema so v projektivnih dejavnostih že predvidene (vsaj po razgovorih) določene tolerance, ki jih na­ rekuje obstoječa struktura projektantov. Glede na prej navedeno prosimo, da izdate ustrezno navodilo, da do 1. 1995 opravljajo gradbeni tehniki vsa opravila, kot so jih opravljali na dan uveljavitve zakona. Tako je to problematiko rešil tudi zakon sosed­ nje republike Hrvatske. Menimo, da slovenski gradbeni tehniki niso manj usposobljeni kot naši kolegi iz so­ sednje bratske republike (glej čl. 129. Zakona o iz­ gradnji objekata — Sl. list SRH št. 52/1981). Na ta dopis je Republiški komite za industrijo in grad­ beništvo, dne 25. 6. 1986 odgovoril Zvezi društev GIT Slovenije z dopisom št. 351/01/86 naslednje: »Zadeva: Opravljanje nadzorstva pri gradnji objektov zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84) v 63. členu določa, da lahko strokovno nadzorstvo nad gradnjo objekta opravljajo osebe, ki izpolnjujejo po­ goje, predpisane za odgovornega vodjo del po 51. čl. tega zakona. Osebe, ki opravljajo torej strokovno nad­ zorstvo nad gradnjo objekta, morajo izpolnjevati po­ goje, ki so določeni za odgovornega vodjo del. Dolo­ čilo 104. čl. pa določa, da odgovorni vodje del, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 2. odstavka 51. člena lahko opravljajo ta dela in naloge do konca leta 1995. Ta prehodna določba velja le za odgovorne vodje del, ki so že sedaj opravljali ta dela dn naloge in se ne nanaša na delavce, ki so opravljali strokovno nadzorstvo. Namestnik predsednika: Saša Škulj 1. r. Iz predloženega izhaja, da pristojni organ vztraja pri tolmačenju zakona tako, da so pravice tehnikov okr­ njene, čeprav zakon tega ne navaja. Kako pa to problematiko rešuje hrvaški zakon o gra­ ditvi objektov (Narodne novine št. 52/1981) ? »Član 129.: »Radnici koji so prije stupanja na snagu ovoga zakona radili na poslovima nadzora nad izgrad­ njom objekata ili su rukovodili gradjenjem a završili su odgovarjajuču srednju tehničku školu mogu na­ staviti raditi na tim poslovima odnosno biti razpo- red jeni na radno mesto za obavljanje poslova ako imaju pet godina radnog izkustva na takvim poslovima. Radnici koji su prije stupanja na snagu ovog zakona radili na poslovima projektiranja a nemaju visoku stručnu spremu mogu nastaviti raditi na tim poslovima odnosno bdti razporedjeni za projektanta odnosno od­ govornog projektanta ako imaju položen stručni izpit, pet godina radnog izkustva na poslovima projektira­ nja.« Poseben komentar k temu členu hrvaškega zakona ver­ jetno ni potreben, je pa dokaz neusklajenosti zako­ nodaje med posameznimi republikami in kratenje ustavnih pravic državljanov v posameznih republikah. Zato je tudi upravičena prizadetost gradbenih tehnikov v Sloveniji. Če zakonodajalec ne bo spremenil spornih določb za­ kona o graditvi objektov, bo morala Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije sprožiti upravni spor ali pa podati predlog za ustrezno spre­ membo zakona. V tem primeru gre za pravno varnost določenih kategorij državljanov, ki so s prej navedeni­ mi tolmačenji prizadeti. Dejstvo je, da so mnogo velikih in specifičnih objektov v naši ožji in širši domovini projektirali, zgradili in nadzorovali gradbeni tehniki. Zaradi pomanjkanja kad­ rov po zahtevanih profilih strokovnjakov z uveljavit­ vijo novega zakona ta tudi ni izvedljiv. Da je navedena problematika akutna in življenjskega pomena za gradbeništvo, potrjuje dejstvo, da je bila obravnavana na XI. skupščini Zveze gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Jugoslavije v Skopju, dne 20. 5. 1986. Tema bo obravnavana tudi na medrepubliškem sestanku Zveze društev GIT, ki bo v Zagrebu spomladi 1987. leta. Iz navedenega je razvidno, da je zadeva resna in se mora najti rešitev ter povrniti tehnikom tisto mesto, ki jim v naši družbi pripada. Na koncu želim poudariti, da taki odnosi do posa­ meznih gradbenih strokovnjakov, ki so v praksi do­ kazali svoje sposobnosti, ni sprejemljiv. Prav tako v tem tudi ni iskati izhoda iz našega problematičnega gospodarskega položaja. Sposoben strokovni kader je potrebno na vseh nivojih ustrezno stimulirati, ne pa ga onemogočiti, če je pripravljen delati. Branko ROSINA viš. gr. teh. upokojeni gradbeni inšpektor Maribor VESTI IN INFORMACIJE Drugo jugoslovansko posvetovanje o sanaciji zgradb Na prvem jugoslovanskem posvetovanju o sanaciji zgradb, ki ga je organiziralo septembra 1983 maribor­ sko društvo gradbenih inženirjev In tehnikov, je bil med drugimi soglasno sprejet sklep, naj se tovrstna posvetovanja nadaljujejo ter da naj bo tudi v pri­ hodnje njihov organizator prav mariborsko društvo. V V dneh od 17. do 19. septembra so se že drugič zbrali strokovnjaki iz vse države in se v treh dneh preda­ vanj, razprav in strokovnih ogledov sanacij zgradb v Mariboru ter v sosednji Avstriji, v Gradcu in Rad­ goni seznanili z vrsto teoretičnih in praktičnih no­ vosti s področja sanacij zgradb. Udeležba strokovnjakov z referati je bila tolikšna, da so njihovi strokovni prispevki zahtevali izdajo kar treh zvezkov zbornika na skupno 623 straneh. S 30 stranmi dodatnih referatov sta sodelovala še dva av­ torja, ki sta se prijavila šele na samem posvetovanju. Na prvem posvetovanju leta 1983 je bilo natisnjenih 52 referatov na 660 straneh. Poročevalci, ki so predavali skrajšano o temah, ki so jih prijavili, so v dia in filmski tehniki ponazarjali svoja izvajanja. Skupno število referatov je bilo 67, poročevalci pa so bili strokovnjaki iz Jugoslavije, Madžarske, Italije in Zvezne republike Nemčije. Na posvetovanju je bilo 280 udeležencev, prišli pa so iz vse države in z zanimanjem sledili izvajanjem stro­ kovnjakov, univerzitetnih profesorjev vseh jugoslovan­ skih univerz, strokovnjakov z inštitutov, gradbenih delovnih organizacij ter delavcev iz vrst konzerva- torjev, sociologov in drugih, ki delujejo na zelo raz­ vejenih strokovnih področjih sanacij zgradb. Posvetovanje je dopolnjeval razstavni del, ki je vse­ boval številne domače in tuje materiale, potrebne pri sanacijah, ter vrsto načrtov in posnetkov sanacij v Mariboru in drugod. Da je posvetovanje lahko zadovoljilo številne in po stroki zelo različne profile udeležencev, je razvidno po bogati in raznoliki obdelavi strokovnih problemov, ki bi jih na kratko zvrstili v naslednje smeri: — urbanistični, arhitektonski in konzervatorski vidiki, — sanacija sakralnih objektov, — protipotresna zaščita objektov, — splošna metodologija sanacij, — problemi tal in vode, — mostovi, — ekonomski, sociološki in drugi vidiki ter — materiali in metode sanacij. Iz obilice kakovostnih referatov je težko izvzeti ka­ teregakoli, ki bi zaslužil posebno pozornost. Vsi so namreč enkratni, še ne objavljeni, ter imajo trajno vrednost. Zaradi celovitosti obravnave prenove ma­ riborskega Pristana pa zaslužijo posebno pozornost mariborski referenti: prenova starega mestnega jedra / prenova in varovanje kulturne dediščine / metodo­ loška izhodišča sanacije mestnega jedra skozi inter­ pretacijo prostora in funkcij / zamenjava komunalnih instalacij v splavarskem in mesarskem prehodu / sa­ nacija obokov / dileme o družbenoekonomski upravi­ čenosti investicij v prenovo starega mesta / arhitek­ tonski pristop k mariborski obdravski prenovi in pre­ nova je celovit proces. Tako so naši strokovnjaki po­ dali vrstni red znanstvenega pristopa k posameznim fazam prenove na praktičnem primeru mariborskega Pristana. Z ogledom filma o prenovi, z navedenimi te­ mami referatov in z ogledom na licu mesta so dobili udeleženci posvetovanja celovit vpogled v prenovo starega mestnega jedra od zasnove do izvedbe. So­ časno je bila dana pozitivna ocena mariborskim stro­ kovnjakom, ki so jo dali udeleženci posveta. Tudi ogled prenove mariborskega gledališča, strokovno predavanje glavnega projektanta prof. dipl. inž. Vu- kašina Ačanskega (in sprejem udeležencev, ki ga je pripravil Gradis, GE Visoke gradnje, je nudil ude­ ležencem praktičen prikaz izredno zahtevnega gradbe­ nega sanacijskega posega. Splošno pozitivno oceno posvetovanja, njegove kako­ vosti in koristnosti lahko sklenemo s pozdravom, ki ga je izrekel ob koncu posvetovanja mr. Radomir Mak­ simovič, dipl. inž. gradb. iz Instituta za raziskavo materiala SRS iz Beograda, ko je rekel: »Pozdravljam organizatorje tega zbora, ki je enkraten v naši deželi in jim čestitam k uspelemu posvetovanju.-« Sklepi 2. jugoslovanskega posvetovanja o 1. Saniranje zgradb je zahteven postopek, ki zahteva interdisciplinaren pristop, strokovno znanje in izkuš­ nje od snovanja do izvedbe. 2. Vzdrževanje zgradb in gradbenih objektov je slabo in premalo vestno, kar ima za posledico njihovo po­ spešeno propadanje. Da bi zavrli propadanje zlasti visokih zgradb, je treba izdelati tehnične norme, ki naj predpišejo me­ tode kontrole stanja, načine vzdrževanja ter odgovor­ nost za pravočasno in strokovno vzdrževanje objektov. Izdelati je treba enotno terminologijo in definicije sanacijskih pojmov. 3. Denarna sredstva za vzdrževanje stanovanjskih zgradb je treba zagotoviti z uvedbo ekonomskih sta­ narin ali z združevanjem sredstev iz gospodarstva. 4. Nujno je za nadzor vzdrževanja mostov izdelati kataster mostov in časovno nadzorovanje stanja ob­ jektov. Pozivamo vse samoupravne interesne skupno­ sti za ceste republik in pokrajin, da poizkusno uve­ dejo mostovni kataster po vzorcu 39. referata ter na prihodnjem posvetovanju o izkušnjah poročajo. 5. Za sanacijo spomenikov kulturnih in zgodovinskih zgradb ter starih mestnih jeder je treba predpisati normative in izdati ustrezen zakon. Osnove za pri- Strokovna literatura Univerza Maribor, Tehniška fakulteta VTO Gradbe­ ništvo je v 1. 1986 izdala dve novi knjigi, ki bosta študentom gradbeništva rabili kot skripta: 1. GRADBENO POSLOVANJE 2. ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL Avtor obeh knjig je prof. dr. Mirko PŠUNDER, dipl. gr. inž., ki je tudi predavatelj predmetov oziroma materije, ki jo obravnavata ti knjigi. V Gradbenem poslovanju nas avtor seznani s po­ sebnostmi gradbenega poslovanja, ki izhaja iz grad- beno-pravne regulative, standardov, gradbenih uzanc in z organizacijskimi posebnostmi gradbenih organi­ zacij združenega dela. Podrobno obravnava vsa po­ membna določila zakona o graditvi objektov, veljav­ nega v SR Sloveniji, s posebnim poudrakom osnov za optimalni investicijski program, izdelavo projektno- tehnične dokumentacije, kakovostno izvajanje del in nadzorovanje investicijskih del. Otvoritve posvetovanja so se udeležili tudi predstav­ niki mariborskega političnega in upravnega vrha, po­ zdravili so udeležence ter zaželeli posvetovanju obilo strokovnega uspeha. Udeležence sta med drugimi po­ zdravila tudi predsednik izvršnega odbora Zveze dru­ štev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Boris Pečenko in rektor mariborske Univerze Dane Melavc, odprla pa ga je predsednica mariborskega društva gradbenih inženirjev in tehnikov Milena Skorobrijin. Sredstva javnega obveščanja Radio Maribor, TV in številni novinarji pa so spremljali potek posvetovanja in o njem poročali. Adolf Derganc dipl. inž. gr., Maribor sanacijah zgradb pravo takšnih dokumentov so obdelane v referatih 3 in 60 ter v nemškem zakonu »Städtebauförderungs­ gesetz«. 6. V učne programe na vseh izobrazbenih stopnjah gradbene in arhitekturne smeri je treba k predmetom o konstrukcijah, materialih in izvedbenih tehnologijah vključiti poglavja o korozijskih procesih materialov, vzdrževanja in sanacijah. 7. Preveč denarja porabimo za začasno obnovo videza zgradb, ker ne odstranimo vzrokov nastanka poškodb. Zlasti so zanemarjeni problemi pri temeljenju, vlagi in toplotni zaščiti zgradb. 8. Ogromno škodo povzroča pomanjkanje jugoslovan­ skega standarda za izdelavo hidroizolacije od talne vlage pri novih in pri sanaciji starih zgradb. Pozivamo Zvezni zavod za standardizacijo, da sproži postopek za izdelavo takšnega standarda. Za prehodno obdobje predlagamo nostrifikacijo DIN 4117. 9. Posvetovanje na jugoslovanskem nivoju naj bo vsaka tri leta. 10. S sklepi je treba seznaniti javnost, odgovorne druž­ benopolitične organe in institucije, gradbeno opera­ tivo in vse delovne organizacije in strokovnjake, ki se ukvarjajo s sanacijami zgradb. Komisija za zaključke posvetovanja V Organizaciji gradbenih del je nazorno prikazan raz­ voj organizacije z razjasnitvami pojma in pomena te mlade znanstvene discipline, pomembne za uspešno vodenje vsake dejavnosti. Posebno je poudarjeno do­ bro vodenje organizacije in uspešna realizacija spre­ jetih nalog. S širokim znanjem je avtor obdelal zgo­ dovinski razvoj organizacije in znanstvena dognanja. Do potankosti je obdelal sheme sistema organizacijskih struktur v gradbeništvu na vseh nivojih dela in poslo­ vanja. Prikazani so vplivi glede stimulativnosti ozi­ roma destimulativndsti na delovnih mestih za posa­ mezne delavce kot tudi na proizvodnjo in na ukrepe za uspešno proizvodnjo. Knjigi je dodan veljavni pravilnik o varstvu pri delu v gradbeništvu. S to strokovno literaturo so študenti dobili dobra skripta, gradbeniki na vseh delovnih področjih pa dober priročnik. Branko Rosina viš. gr. teh. Maribor Zapisnik 7. skupne seje predsedstva in izvršilnega odbora ki je bila v sredo, 10. 12. 1986 ob 12. uri v prostorih Doma IT, Ljubljana, Erjavčeva 15. Navzoči: Matija Blaguš, Janez Bojc, Boris Pečenko, Feliks Str­ mole, Franc Hribernik, Milena Skorobrijin, Adolf Derganc, Janez Erjavec, Vida Jug, Sergej Bubnov, Franc Kržič, Darinka Omahen, Peter Mandeljc. znam, iz katerega bo razvidno stanje plačanih in ne­ plačanih naročnin po društvih; poleg tega naj bo tudi objavljeno, da naročniki, ki ne bodo do roka porav­ nali naročnine na Gradbeni vestnik, le-tega ne bodo več prejemali. Poleg tega pa je treba še pisno urgirati plačilo naročnin po društvih. Strmole meni, da naj za primorsko društvo, ki je tre­ nutno najbolj problematično, naročnino poravnata de­ lovni organizaciji SGP Primorje in SGP Gorica, z naročilnico za oglas v Gradbenem vestniku — seveda za nazaj, v prihodnje pa mora društvo normalno zbi­ rati sredstva. Dnevni red: Sklep: 1. Pregled sklepov zadnje seje 2. Program aktivnosti pri izdaji Pravilnika o betonu in armiranem betonu in organizaciji seminarjev 3. Organizacija predstavitve Pravilnika BAB na sejmu v Gornji Radgoni 4. Osnove plana dela Zveze v letu 1987 5. Razno Sejo je vodil predsednik IO Boris Pečenko. Na pred­ log Erjavca se v dnevnem redu zamenjata točki 1 in 3. Ad 3/ Poleg drugih akcij ob izdaji Pravilnika BAB v slo­ venščini je tudi predstavitev pravilnika. Po dose­ danjem poteku akcij lahko upravičeno sklepamo, da bo pravilnik tiskan v mesecu marcu. Tako kaže pravil­ nik predstaviti ob gradbeniškem sejmu v Gornji Rad­ goni na začetku aprila. Na sejmu bi pravilnik lahko že tudi prodajali. Sklep: Operativno izvedbo predstavitve prevzame ob pomoči ZDGITS DGIT Pomurje. Predstavitev bo trajala pri­ bližno 2 uri. Predavatelje in termin se določi po do­ govoru s Žnidaričem in Gospodarskim razstaviščem. Stroške predavateljev plača Gospodarsko razstavišče; prav tako tudi dvorano. Ad 1/ Ugotovljeno je, da kljub sklepom večina društev pri plačilu naročnine na Gradbeni vestnik in članarine ni poravnala svojih obveznosti, kar je razvidno iz priloge. Pri velikih podražitvah in inflaciji, tako že nizka, ne­ ekonomska naročnina še izgubi na vrednosti, poveču­ jemo pa na tak način tudi probleme pri izdajanju, ki jih že tako ni malo. Vsekakor bomo morali sprejeti sklepe, ki bodo v pri­ hodnje regulirali plačevanje naročnine in članarine. Pristop društev k temu problemu pa bi moral biti za naprej resnejši. Po diskusiji predstavniki društev menijo: Titovo Velenje: Ostanek naročnine bodo poravnali do konca januarja 1987. Pomurje: Poslali so opomine članom, ki še niso po­ ravnali svojih obveznosti in upajo, da bodo poravnali dolg do konca leta. Maribor: Preostanek bodo plačali do konca leta. V Celju in na Koroškem bo posredoval Blaguš. Glavni urednik Gradbenega vestnika inž. Bubnov predlaga, da naj se v Gradbenem vestniku objavi se- V letu 1987 znaša naročnina na Gradbeni vestnik: — gospodarska naročnina 20.000 din — individualna naročnina 1.900 din — članarina, ki jo društva odvajajo za posameznega člana Zvezi 100 din Naročnino s članarino za leto 1987 (2000 din) morajo društva poravnati do konca marca 1987. Seveda pa plačevanje naročnin ni edini problem Grad­ benega vestnika. Inž. Bubnov obrazloži vso problema­ tiko pridobivanja kvalitetnih člankov. Tudi problemov s tiskarno ni malo. Zlasti čas tiskanja posamezne šte­ vilke se včasih zelo podaljša. Tudi zato je v zadnjem času več dvojnih številk. Sicer pa se je, glede na velike podražitve tiska, pokazalo, da je bila pridobitev novih sofinancerjev v začetku leta in izdaja več jubilarnih številk pravilna. S starim načinom financiranja vse­ kakor danes Gradbeni vestnik v istem obsegu kot lani ne bi več izhajal. Seveda, ko ocenjujemo gibanja stroš­ kov v letu 1987, tudi ta način ne bo več zadoščal, kar je razvidno iz priloge Finančni plan Gradbenega vest­ nika za leto 1987. Zato predlagamo, da v akciji, ki bo tekla prek Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, vsa podjetja s področja gradbeništva SRS prispevajo kot sponzorji iz sredstev planiranih za raz­ voj ali propagando adekvatni del po ključu deleža do­ hodka v celotnem dohodku vseh podjetij. Na ta način bi si pridobili pravico do objave oglasa v Gradbenem vestniku po naslednjem ceniku: 1/1 barvni oglas 1/1 črno-beli oglas 1/2 črno-beli oglas 1/4 črno-beli oglas 250.000 din 100.000 din 50.000 din 25.000 din Poleg tega pričakujemo od dosedanjih sofinancerjev povišanje njihovega deleža za 100 °/o, razen RSS in PIS, za katere računamo povišanje 80 %. Z uvedbo stalne rubrike FAGG (po vzorcu Informacij ZRMK) pa bo nekaj sredstev prispevala tudi FAGG. Ad 2/ Pečenko poroča o vseh aktivnostih, ki potekajo okoli izdaje Pravilnika BAB in pripadajočih standardov: — Pravilnik je preveden, terminološko pregledan in lektoriran. — Standardi, ki še niso prevedeni v slovenščino, so v prevajanju. — Pridobljena so soglasja Zavoda za standardizacijo, Uradnega lista in SIV za izdajo pravilniki in pripada­ jočih standardov v slovenščini. — Januarja bomo pričeli z akcijo zbiranja prednaročil. — Organizirana bo predstavitev pravilnika (Ad 1). — Organizirani bodo trije seminarji z obrazlago no­ vega pravilnika v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V sezoni 1987—1988 pa bo izpeljan dodatni program se­ minarjev tudi v drugih regijah. Organizacijo semi­ narjev bodo nosila lokalna društva. Da bi vse akcije potekale uspešno, jih bo vodil založ­ niški svet, ki ga za to priložnost razširjamo še z naslednjimi člani: Žnidarič, Pečenko, Čačovič in Man­ deljc. Iz kotizacije bodo pokriti operativni stroški izvedbe seminarja, del sredstev pa se bo prelil v Zvezo, in ta bo ta sredstva po predhodnem dogovoru prenesla društvom, ki niso imela možnosti organizirati semi­ narja. Ad 4/ Članom predsedstva in izvršnega odbora je predložen osnutek programa dela ZDGITS za leto 1987. Pripombe na osnutek naj člani pripravijo do naslednje seje, ki bo v drugi polovici januarja. Ad 5/ Določi se inventurna komisija: 1. Ciril Stanič (predsednik) 2. Vida inž. Jug 3. Ilija Moškov, dipl. inž. — Do naslednje seje naj predsedniki komisij pri­ pravijo poročila o delu. IZ NAŠE PRAKSE (Nadaljevanje s str. 218) Okrogli rezervoar za toplo tekočino (okrog 30 do 40° C). Statična kontrola armature je izkazala popolnoma pra­ vilno armiranje proti vsebinskemu pritisku z zmernimi napetostmi jekla okrog 100 N/mm2. Ver rezervoar je popokal pozimi, ko je bil najhujši mraz. Rezervoar namreč ni bil od zunaj zasipan, kot je to navada pri vodnih rezervoarjih, ter je tako dobila zunanja plast armature izredne napetosti od pritiska notranjega sloja toplega betona. Sanacija bo zahtevala poleg injiciranja razpok še toplotno izoliranje rezervoarja. Pravilno bi seveda bilo, da bi investitor vnaprej zahteval tako gradnjo, da konstrukcija ne bo razpokala in nudil projektantu vse podatke o temperaturnih pojavih. Če bi projektant predvidel bistveno tanjše stene ter iz­ redno obilno armiranje, bi morda uspel prihraniti izoladijo rezervoarja. Balkoni in nadstreški zelo dolgi in neprekinjeni na večje dolžine morajo popokati. Vgrajeni so konzolno v ojačenobetonske stropove. Ti stropovi so pozimi ogrevani, balkoni in nadstreški izven stavbe pa močno hlajeni. Če bi bili nearmirani, bi popokali na razdalje enake dolžini previsa do največ dvojne dolžine konzole. Če pa jih vzdolžno armiramo, potem lahko predvidimo nedilatirane dolžine nekako do šestkratnega previsa konzole pri zelo močni razdelilni armaturi. Kjer di- — Predsedniki društev naj pripravijo poročila o delu društev. — Za srečanje predstavnikov naše Zveze in hrva­ ških GIT je vse organizirano. Srečanje bo na ZRMK 19. 12. 1986 ob 12. uri. Vabiti: predsednike DGITS, člane IO in Kerina s SCT. — Sprejet je naslednji cenik storitev za leto 1987: — Indeksi: posamezni izvod — 3500 din, letna naroč­ nina 10.000 din. — Oglasi v Gradbenem vestniku: barvni oglas 1/1 črno-beli 1/1 črno-beli 1/2 črno-beli 1/4 — Seminarji za strokovne izpite: gradbeništvo ekonomija honorarji predavateljem na uro Zapisnik sestavil: Peter inž. Mandeljc Predsednik predsedstva Matija Blaguš, 1. r. Predsednik Izvršnega odbora Boris Pečenko, dipl. inž., 1. r. latacijskih reg nismo predvideli, so taki nadstreški močno popokali. Če pa predvidimo v primernih raz­ daljah dilatacijske rege, potem se nam pojavi problem solidne izvedbe takih reg. Opornik za mostno ploščo s pomičnimi ležišči je bil dolg okrog 22 m brez prekinitve, visok pa le okrog 7 m. Zgoraj in spodaj je imel močno armaturo vezi, pa tudi zadnja stena je bila znatno armirana kot konzola iz temelja z obilno armaturo. Srednja stran sploh ni bila armirana, ker je bila tlačena ter tako tudi ni imela razdelilne armature. Ko je bil most dograjen, se je že po prvi zimi pojavila v sredini opornika vertikalna razpoka, ki pa je izginila proti armiranemu ležišču plošče in proti armiranemu temelju. Statično-var- nostno je razpoka brez vpliva, je le lepotni defekt. Za bodoče naslednji nasvet: smotrno je vnaprej predvideti ravno, vertikalno razpoko z eno ali dvema vertikalni­ ma zarezama do recimo 25 °/o celotne globine. To bo najenostavnejše in najcenejše: slepa rega. Seveda bi mogli tudi preračunavati temperaturne vplive in tako dobiti morda v istem elementu kar 100 % več arma­ ture, ki bi imela edino ta učinek, da bi namesto posa­ mezne širše razpoke nastopilo veliko število tankih, morda celo nevidnih razpok, vendar bi zahtevalo znat­ ne stroške. 250.000 din 100.000 din 50.000 din 25.000 din 50.000 din 40.000 din 4.000 din INFORMACIJE 274 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A LA I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXVII — 11-12 November-december 1986 Raziskava neravnih cestišč z meritvami pospeškov UDK 625.74.03 BORIS PUKL Povzetek Članek obravnava meritve vzdolžnih profilov cestišč. Opisana je merilna naprava, ki smo jo zasnovali in izdelali v ZRMK. Postopek temelji na meritvah ver­ tikalnih pospeškov kolesa merilne naprave. Z opisano napravo smo merili nekatere vzdolžne profile cestišč, rezultati pa so podani kot spektralne gostote amplitud neravnin. 1.0. UVOD Ravnost vozne površine je, poleg nekaterih drugih, ena najpomembnejših lastnosti cestišča. Neravnine voznih površin so odstopanja površine cestišča od kake ravnine. Presek površine cestišča z neko ver­ tikalno ravnino je njegov profil v tej ravnini. Vzdol­ žni profil je presek cestišča z vertikalno ravnino, ki poteka v smeri vožnje (vzdolž cestišča). Profil cestišča je naključna funkcija. Taka funk­ cija na videz ne kaže nobenih splošnih zakonitosti. Kljub temu pa je mogoče, če upoštevamo dolo­ čene predpostavke in matematične poenostavitve, take funkcije dovolj dobro analitično opisati. Pri obravnavi profila cestišča oziroma ocenjevanju nje­ gove kakovosti s stališča vpliva na vozilo se upo­ rabljajo metode matematične statistike, verjetnost­ nega računa in spektralne analize. A v t o r : m a g . B o r u t P u k l, d ip l. in ž ., v i š j i ra z isk o v a ln i s o d e la ­ v e c , Z R M K , L ju b lja n a , D im ič e v a 12 INVESTIGATION OF UNEVEN ROADS BY MEANS OF ACCELERATION MEASUREMENTS Summary The paper deals with measurements of longitudinal roadway profiles. New measuring equipment which was designed and constructed for this purpose at the Institute for Testing and Research in Materials and Structures Ljubljana (ZRMK), is described. Its use is based on measurements of the vertical acceleration of profile — measuring wheel. Using the described equipment, some measurements of longitudinal pro­ files were made. The results are presented as power spectral density functions. 2.0. ANALITIČNI OPIS PROFILA CESTIŠČA Proces, ki ga opisuje naključna funkcija profila cestišča, je stacionaren ergodičen proces [8]. Obe lastnosti (stacionamost in ergodičnost) sta zelo pomembni in omogočata razmeroma enostavno ob­ ravnavo naključne funkcije profila cestišča. Sta- cionarnost omogoča, da lahko proces analiziramo na nekem končnem, za praktične potrebe sprejem­ ljivo dolgem intervalu. Ergodičnost pa po drugi strani omogoča, da lahko sklepamo o splošnih last­ nostih procesa samo na podlagi ene od njegovih realizacij. Neravnine cestišč so popolnoma naključne in jih ni mogoče podati v obliki analitično določenih funk­ cij. Profil vozne površine je sestavljen iz množice elementarnih harmoničnih funkcij, pri katerih se amplitude in fazni koti spreminjajo naključno. Profil cestišča je kot naključni proces neperiodična funkcija oziroma lahko rečemo, da je periodična z neskončno periodo [4], Za praktične potrebe lahko vzamemo, da je ta funkcija na končnem intervalu periodična z zelo veliko periodo. Interval, na ka­ terem obravnavamo neravnine, mora biti dovolj dolg — vsaj 100 m in več [4], Prav tako velja predpostavka, da je profil cestišča na končnem intervalu enakomerno neregularna funkcija [9], [11]. To pomeni, da v obravnavanem področju ne sme biti posameznih vidnih vrednosti, kot so spremembe vrste obrabne plasti, križanje cestišča z železniško progo, različni delovni stiki (dilatacije pri mostovih oziroma nadvozih), udarne jame itd. Naključno funkcijo profila cestišča opisujemo z zna­ čilnostmi odstopanja amplitud neravnin od neke definirane vrednosti. Statistične značilnosti odsto­ panja amplitud neravnin opisujemo s funkcijo po­ razdelitve in avtokorelacijsko funkcijo. Funkcija porazdelitve opisuje verjetnost določenih amplitud. Številne raziskave so pokazale, da so na dovolj dolgem intervalu L amplitude neravnin porazde­ ljene po Gaussovem zakonu normalne porazdelitve [2], [3], [4], [8], [10], [11]. Avtokorelacijska funk­ cija opredeljuje korelacijo med ordinatami v od­ visnosti od njihove medsebojne razdalje. Pomembna so tudi različna povprečja potenc naključne spre­ menljivke oziroma momenti porazdelitve, ki opi­ sujejo značilnosti funkcije gostote porazdelitve. Od vseh momentov porazdelitve nas najbolj zani­ mata prvi moment ali povprečna vrednost, ki de­ finira lego funkcije gostote porazdelitve, in drugi, centralni moment ali varianca, ki karakterizira raz­ sipanje naključne spremenljivke. Dva profila vozne površine imata lahko podobne ali celo enake statistične značilnosti, kljub temu pa različno vplivata na nihanje vozila med vožnjo. Enake efektivne vrednosti amplitud imajo lahko profili cestišča z majhnim številom dolgih valov ali pa profili z velikim številom kratkih valov, ka­ kor tudi druge kombinacije različnih amplitud in valovnih dolžin. Statistične vrednosti opisujejo splo­ šne značilnosti odstopanja in verjetnost porazde­ litve amplitud, ne definirajo pa profila v celoti. Pomembne informacije o neravninah vozne povr­ šine kaže spektralna gostota amplitud profila. De­ finirana je kot razmerje med prirastkom efektivne vrednosti amplitud z2ef pri različnih valovnih dol­ žinah in prirastkom valovne dolžine neravnin 1 [1], [2] [3], [5], [8], [9], [10], [11]: d Z2ef G w = ~ T T (1)d k Gostoto amplitud neravnin lahko podamo tudi kot 2 n funkcijo krožne frekvence poti Q = - - - - - : G ( f l ) = — G(A) (2) 2 n ki je shematično prikazana na sliki 1. Gostoto ampli­ tud običajno prikazujemo v diagramu z dvojno logaritemsko mrežo. Razvidno je, da spektralna 9 o Slika 1. Spektralna gostota amplitud G (Q ) gostota amplitud pada z naraščanjem krožne frek­ vence poti Q. Cim večja je gostota moči amplitud pri določeni krožni frekvenci poti, tem večje so amplitude neravnin pri tej krožni frekvenci. Na podlagi številnih raziskav je bilo ugotovljeno, da lahko gostoto amplitud neravnin aproksimiramo s premico [1], [2], [3], [4], [8], [9], [10], Premica, s katero aproksimiramo spektralno gostoto amplitud neravnin, označuje kakovost vozne površine. Cim višje leži premica, tem slabša je kakovost cestišča. Enačba premice je definirana z izrazom [1], [4], [8], [9], [10]: ( n ) ~ m G (D) = G (D«) I— J (3) S spektralno gostoto amplitud G (D0) pri primer­ jalni krožni frekvenci poti Q0 — I m -1 in z ekspo­ nentom premice je mogoče opredeliti kakovost voz­ ne površine ter jo primerjati za posamezne vrste cestišč [1], [4]. 3.0. MERILNA NAPRAVA IN POSTOPEK MERITEV VZDOLŽNIH PROFILOV CESTlSC V okviru raziskovalnega dela smo na ZRM K zasno­ vali postopek in izdelali napravo za meritve vzdolž­ nih profilov voznih površin [6], [7], Postopek te­ melji na meritvah vertikalnih pospeškov kolesa merilne naprave. Merilno kolo naprave je pritisnje­ no na vozno površino in se giblje vzdolž cestišča s konstantno hitrostjo. Gibanje središča kolesa je naključno in opisuje vzdolžni profil vozne površine. Med vožnjo po neravnem cestišču so vertikalni pospeški središča merilnega kolesa odvisni od zna­ čilnosti vzdolžnega profila cestišča, hitrosti vožnje in nihajnih karakteristik merilne naprave. Z dva­ kratnim integriranjem vertikalnih pospeškov do­ bimo vertikalne pomike središča kolesa, ki opi­ sujejo profil cestišča. Merilna naprava (slika 2) je sestavljena iz meril­ nega kolesa (poz. 1), nihajne ročice (poz. 2), glav­ nega nosilca (poz. 3), vzmeti (poz. 4 a in 4 b) ter vijačnega mehanizma za aktiviranje naprave (poz. 5). S stališča dinamike je naprava nihajni sistem z eno prostostno stopnjo. Naprava deluje v podre- sonančnem področju, kjer so frekvence vzbujanja precej nižje od lastne frekvence sistema. V tem primeru so vertikalni pomiki merilnega kolesa pri­ bližno enaki amplitudam profila, fazni kot med vzbujanjem in odzivom pa je približno enak 0. Pri frekvencah vzbujanja, ki so precej nižje od lastne frekvence naprave, merilno kolo realno opisuje pro­ fil vozne površine; povečanja amplitud so neznatna, spremembe faznega kota pa so zanemarljivo maj­ hne. Poenostavljeni dinamični model merilne naprave je prikazan na sliki 3. Lastno frekvenco lahko izra­ čunamo iz znanih karakteristik naprave (kek — ek­ vivalentna vzmetna konstanta vzmeti, mred — re­ ducirana masa gibajočih se delov naprave, kg, a — dinamična vzmetna konstanta gumijastega obroča merilnega kolesa in D = c/ckr — stopnja dušenja gume) [6]: fa. d kek d~ kg, a Hired 1/1 - D2 (4) Za razmerje med koeficientom dušenja in kritičnim dušenjem gume D = 0,01— 0,15 bi bila dušena lastna frekvenca naprave f0l. d = 57,2— 57,9 Hz. Lastno frekvenco naprave smo določili tudi z meritvami in znaša približno 58 Hz. Prenosna funkcija naprave (modul frekvenčne ka­ rakteristike I H (a>) I) je podana z enačbo [6]: kjer je: n = ------------ = 096 (6) kg„ d P Kek Faktor povečanja amplitud merilnega kolesa je tem manjši, čim manjša je vsiljena frekvenca v pri­ merjavi z lastno frekvenco naprave oziroma čim manjše je razmerje co/w0. Ce naj bodo amplitude merilnega kolesa za največ 20 odstotkov večje od amplitud vzbujanja, kar imamo za še sprejemljivo vrednost (tudi v primerjavi s prenosnimi funkci­ jami drugih merilnih naprav), potem mora biti raz­ merje co/co0 < 0,448 (D = 0,15). Iz tega izhaja, da frekvence vzbujanja ne smejo biti večje od f = 25,5 do 26 Hz. Ce definiramo zgornjo mejo frekvenc vzbujanja pri f = 25 Hz, potem se faktor povečanja amplitud giblje med vrednostma 1,18 in 1,19, od­ visno pač od vrednosti koeficienta D. Fazni kot med vzbujanjem in odzivom pa je zanemarljivo majhen in znaša 0,09°— 1,44°. 1 3 5 2 4a 4b Slika 2. Merilna naprava kek=17,2 kN/m ^ d = 494,5 k N / m 2 { t ) mred = 3»87 k9 D = = r - = 0 ,0 1 - 0 . 1 5 c kr Slika 3. Dinamični model merilne naprave Frekvenčno karakteristiko merilne naprave smo izračunali ob predpostavki, da vzmetena masa vo­ zila miruje. Ta pa seveda ne drži, saj ta med vožnjo po neravnem cestišču niha. V področju lastne frek­ vence, ki znaša pri osebnih vozilih 1— 1,5 Hz [8], so pomiki vzmetene mase večji od amplitud ne­ ravnim Faktor povečanja amplitud pri resonanci lahko ocenimo na približno 1,5— 2 (upoštevamo di­ namični model vozila z dvema masama in karak­ teristike elementov vzmetenja, ki so značilne za osebna vozila) [10]. Relativni pomiki med šasijo in merilnim kolesom pri nizkih frekvencah vplivajo predvsem na večje spremembe sil v ravnini stika merilnega kolesa z vozno površino. Nad resonančno frekvenco vzmetene mase pa prenosna funkcija med pomiki šasije in amplitudami vzbujanja strmo pada, z majhnim povečanjem v okolici lastne frek­ vence nevzmetene mase. Pomiki šasije so v pri­ merjavi z amplitudami vzbujanja precej manjši. Za­ radi tega je mogoča poenostavitev dinamičnega mo­ dela, in sicer tako, da je merilna naprava pritrje­ na na šasijo, ki je nepremična glede na cestišče. Na sliki 4 je prikazana prenosna funkcija merilne naprave kot funkcija valovne dolžine neravnin ( I H (2) I) za tri različne hitrosti, v = 5 m/s, v = 10 m/s in v = 20 m/s. Na sliki so podane tudi prenosne funkcije nekaterih drugih merilnih na­ prav. Z zgornjo mejo frekvenc f = 25 Hz je ome­ njena najmanjša valovna dolžina neravnin /min, pri kateri je faktor povečanja amplitud merilnega ko­ lesa 1,18— 1,19. Pri valovnih dolžinah, manjših od Amin, so amplitude odziva za več kot 18— 19 od­ stotkov večje od amplitud vzbujanja. Valovna dol­ žina Amin je odvisna od hitrosti vožnje, in sicer, čim manjša je hitrost, tem manjša je valovna dol­ žina Amin* 4.0. MERITVE VZDOLŽNIH PROFILOV CESTlSC IN ANALIZA REZULTATOV Z opisano merilno napravo smo merili nekaj vzdolž­ nih profilov cestišč. Merilno napravo smo pritrdili na podvozje osebnega vozila Renault R 4 v osi desne kolesnice (gledano v smeri vožnje) med sprednjim in zadnjim kolesom vozila. Električne signale smo iz tipala za pospeške, ki je bilo pritrjeno na os merilnega kolesa naprave, vo­ dili prek merilnega ojačevalnika in nizkopasovnega filtra do merilnega magnetofona. Na magnetni trak smo beležili časovni potek signalov električne na­ petosti, ki so proporcionalni vertikalnim pospeš­ kom merilnega kolesa. Hitrost vozila smo merili z merilnikom hitrosti vrtenja, katerega fototipalo je bilo nameščeno na merilni napravi. Hitrost vrtenja merilnega kolesa smo merili z inštrumentom, hit­ rost vožnje pa kontrolirali tudi z merilnikom hi­ trosti v vozilu, ki smo ga umerili pri pooblaščeni ustanovi. Vzdolžne profile smo merili na nekaj kilometrov dolgih odsekih, in sicer tako, da smo imeli pri ob­ delavi meritev na voljo več minut trajajoče posnet­ ke, iz katerih smo za vrednotenje jemali posamezne krajše vzorce. Hitrost vožnje med meritvami je bila konstantna in prilagojena kakovosti profila ce­ stišča. Merili smo na avtocesti Ljubljana— Razdrto: asfalt, v = 16,76 m/s (oznaka cestišča A), severni ljubljan­ ski vpadnici: asfalt, v = 10,42 m/s (oznaka cestišča B) in na magistralni cesti Ljubljana— Zagreb: beton, v = 7,33 m/s (oznaka cestišča C). Posnete analogne zapise vertikalnih pospeškov smo vrednotili na elek­ tronskem računalniku. Z dvakratnim integriranjem signala pospeškov z (t) ter množenjem diskretnih vrednosti z ustreznimi konstantami smo dobili vzdolžni profil kot funkcijo časa z (t), kot funkcijo geometrijske koordinate z (x) pa, če smo upoštevali hitrost vožnje v. Iz vzdolžnega profila smo nato določali spektralno gostoto amplitud kot funkcijo krožne frekvence poti G (12). Za vsako posamezno cestišče (A, B in C) smo vred­ notili po 16 vzorcev. Iz izračunanih vrednosti kom­ ponent posameznih spektrov pri določenih diskret­ nih krožnih frekvencah poti smo nato računali pov­ prečne vrednosti komponent. Tako smo dobili pov­ prečno spektralno gostoto amplitud za določeno ce­ stišče, ki smo jo v diagramu z logaritemsko raz­ delitvijo na abscisi in ordinati aproksimirali s pre­ mico (enačba 3). HtA) v=5m/s v=K mi h * ir. ib t i u 4- 3 I l V * 2S Z 3 4 5 .6 8 10° 2 3 4 S 6 8 X)1 1.5 2 merilna naprava ZRMK 3 4 5 6 A tm 1 ( J ) -------- Winkelmesser ISETH, Zürich --------Neigungsmesser OGI, Stuttgart ------- Analyseur de profil en long L.C.P.C. (10 m/s) © --------Bump- Integrator, Delft (50 km/h) Slika 4. Prenosna funkcija merilne naprave ZRMK v primerjavi s prenosnimi funkcijami nekaterih drugih naprav [9] Slika 5. Rezultati meritev v primerjavi s tujimi izsledki [1] Na sliki 5 so prikazani linearizirani spektri ampli­ tud neravnin za cestišča z oznakami A, B in C v primerjavi z rezultati meritev, ki so jih dobili ne­ kateri tuji avtorji (po Braunu [1]). S tankima ne­ prekinjenima črtama 18 in 19 je označeno pod­ ročje, znotraj katerega so rezultati meritev H. Brauna. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da so izmerjeni spektri na različnih cestiščih v glavnem znotraj področja, ki ga omejujeta premici 18 in 19 (izjemi sta spektra 9 in 16). Nadalje lahko ugoto­ vimo, da so obravnavana področja valovnih dolžin pri posameznih avtorjih zelo različna: od razme­ roma ozkih — približno 0,15— 1,5 m (6) — do so­ razmerno širokih — približno 1,25— 90 m (1 in 2). Tudi eksponenti m lineariziranih spektrov so zelo različni in se gibljejo v razponu od 1,75— 2,3 (H. Braun [1] do približno 3,9 za cestišče, na katerem je meril Holtei s profilografom Koehler in Fuess (6). Rezultati naših meritev se glede naklona premice spektralne gostote amplitud precej dobro ujemajo z rezultati meritev, ki so jih dobili Kawai in M o- rizaki (9 in 17) ter Ent in Geissler (10 in 11). 5.0. SKLEP Merilno napravo, ki smo jo zasnovali in izdelali na ZRMK, lahko glede uporabnosti in funkcional­ nosti ocenimo kot razmeroma dobro. V primerjavi z drugimi napravami, ki jih uporabljajo v različnih državah, so njene prednosti predvsem: — zelo ugodna prenosna funkcija naprave v širo­ kem frekvenčnem območju (0— 25 Hz), — po velikosti je majhna, razmeroma lahka, pre­ nosna, enostavna in poceni, — pritrditev na vozilo omogoča enostavno mon­ tažo in demontažo, — meriti je mogoče razmeroma hitro. Hitrost vožnje smo pri opisanem postopku meritev kontrolirali z merilnikom hitrosti vrtenja merilnega kolesa in merilnikom hitrosti v vozilu. Tak način kontrole hitrosti pa se je pokazal kot manj pri­ meren in precej neudoben. Pri nadaljnjem izpopol­ njevanju prototipa bi bilo treba napravi vsekakor dodati elektromehanski merilnik hitrosti vrtenja kolesa, ki bi deloval po principu štetja električnih impulzov. Merilnik hitrosti naj bi imel posebno elektronsko vezje za digitalni način prikazovanja hitrosti, hkrati pa bi bil povezan z merilnim magne­ tofonom, kjer bi na magneni trak beležili hitrost vožnje. Postopek vrednotenja meritev, ki smo ga upo­ rabili pri obdelavi posnetih zapisov, je zamuden in ni primeren za vsakdanje hitre kontrole cestne mreže; diagrame spektralne gostote amplitud smo namreč risali ročno. Postopek obdelave meritev bi bilo treba izpopolniti, tako, da bi rezultate (diagra­ me) risali na pisalniku, ki bi bil povezan z raču­ nalnikom. Tak način obdelave in vrednotenja pa bi bil primeren tudi za rutinske meritve. Literatura 1. H: Braun: Untersuchungen über Fahrbahnuneben­ heiten, Deutsche Kraftfahrtforschung und Strassen- verkehrstechnik, Heft 186, 1966. 2. H. Brums: Zur Problematik der Bewertung von Strassenunebenheiten unter Berücksichtigung des Ein­ flusses auf das Schwingungsverhalten von Strassen- fahrzeugen, Strasse und Autobahn, 8/1970. 3. E. Fiala: Strassenwelligkeit, Fahrkomfort und Rad­ lastschwankungen, Strasse und Autobahn, 2/1967. 4. M. Mitsche: Dynamik der Kraftfahrzeuge, Springer- Verlag, Berlin, 1972. 5. M. Mitsche: Vertikale Strassenbeanspruchung, Zu­ sammenhänge zwischen Strasse-Kraftfahrzeuge-Fahr- geschwindigkeit, Strasse und Autobahn, 4/1976. 6. B. Pukl: Raziskava neravnih cestišč z meritvami pospeškov, Magistrska naloga, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1985. 7. B. Pukl in dr: Raziskave cestnih neravnin kot na­ ključnih funkcij ter meritve karakterističnih profilov vozišč. Raziskovalna naloga, Poročilo ZRMK DN 4-232/ 82, z dne 15. 12. 1982. 8. D. Simič: Dinamika motornih vozila, Naučna knjiga, Beograd, 1980. 9. P. Suiten: Möglichkeiten zur Erfassung von Stras­ senunebenheiten, Strassen und Tiefbau, 5/1977. 10. B. Wehner, P. Siedek, K.-H. Schulze: Handbuch des Strassenbaus, Band 1, Springer-Verlag, Berlin 1979. 11. J. Žmavc: Kriteriji za kvantitativno vrednotenje karakterističnih lastnosti sodobnih vozišč, Disertacija, Ljubljana, 1979. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS TOZD Gradbena enota Maribor TOZD Nizke gradnje Maribor TOZD Kovinski obrati Maribor TOZD Projektivni biro Maribor Projektiramo in gradimo industrijske objekte, mostove, hidroobjekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg Projektiramo, izdelujemo in montiramo vse vrste montažnih hal Izdelujemo gradbeno mehanizacijo, asfaltne baze, finišerje, betonske mešalce ter izvajamo ključavničarska, kleparska in krovska dela Izdelujemo gradbene elemente ter razne vrste betonskih elementov Izvajamo investicijska dela v tujini >G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS G R A D IS PROJEKT MR inženiring, p.o. Svetozarevska 10 62001 MARIBOR tel. 0 6 2 /2 9 161 tlx. 33279 YU PRO MR sektor PROJEKTIVA, Gregorčičeva 37 tel. 0 6 2 /2 9 581 POSLOVNI PREDMET: Izgradnja vsakovrstnih industrijskih in drugih investicijskih objektov, naprav in napeljav, po sistemu izvajalskega ali prodajnega in investitorskega inženiringa, vključno z: izdelavo investicijske in tehnične dokumentacije za kompleksne investicijske objekte, naprave, napeljave in opremo ter tehnološke postopke, izgradnjo objektov, nakupom naprav in opreme, investitorskim nadzorom, usposobitvijo kadrov za proizvodnjo oziroma izkoriščanja objekta, izročitvijo zgrajenega objekta v uporabo, vodenje celotne investicije. GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETO XXXV Revijo izdaja: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej Bubnov Lektor: Alenka Raič Tehnični urednik: Viktor Blažič Uredniški odbor: Negovan Božič, Vladimir Čadež, Jože Eržen, Ivan Jecelj, Andrej Komel, Stane Pavlin, Franc Cačovič, Branka Zatler Tisik: Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Ljubljana 1986 KAZALO ZA LETNIK XXXV, 1986 Čl a n k i , s t u d i j e , r a z p r a v e Abrahamsberg Andrej: Primerjava normalne Gaussove distribucije z distribucijo 28-dnevnih tlačnih trdnosti be­ tona ...........................................................................11 Belšak Danilo: Podvodna m in iran ja ............................................. 184 Bračko Slavko: Harmonika vrata in lesni opažni nosilci . . . 52 Bubnov Sergej: Informatika v gradbeništvu............................75_̂ _ Upravnopravni vidik sanacije zgradb zaradi p o t r e s a .................................................................... 106 Osmi kongres evropskega združenja za po­ tresno inženirstvo v L izbon i................................191 Čadež Vladimir: Vpliv državnih organov na graditev objektov . 20 116 Čebela Marjan, Kovačič Janez: Sistem prilagodljivih stanovanj v Celju . . 132 Čmak Henrik: Dejavnost društva DGIT Celje — od povoj­ nega obdobja do dan es.........................................131 Črepinšek Elza: Montažni sistem INGRAD iz ploskovnih ele­ mentov .................................................................... 135 Črnigoj Dušan: 40 let P r im orja .................................................. 3 Čurčič Savo: Uporaba cevi večjih premerov in polietilena . 163 Derlink Darko: Uporaba kombiniranega napenjanja pri grad­ nji m o s to v ........................................................... 42 Domitrovič-Uranjek Darka: Ekološka bilanca C e lja .....................................148 Durjava Matjaž: Tegola — kritina za vse letne čase . . . . 115 Faith Emil, Štern Ksenija: Uporaba trigonometričnih funkcij pri raču­ nanju nosilcev in plošč na elastičnem slojevi­ tem polprostoru.................................................. 102 Gabrijelčič Janez: Značilnosti organiziranosti GIP Pionir Novo m e s to .................................................................... 47 Gorišek Martin: Nekatere možnosti prefabrikacije instalacij v stanovanjski g ra d n ji........................................160 Grandovec Tone: Razvoj toplozračnega ogrevanja s kamini . . 48 Guštin Slavko: Pionirjevih 40 l e t .............................................39 Kovačič Janez, Čebela Marjan: Sistem prilagodljivih stanovanj v Celju . . 132 Lapajne Svetko: O uklonu elastično podprtih nosilcev . . . 178 Leskošek Milka: Proizvodnja instalacijskih komponent in plo­ čevinastih sklopov ...............................................50 Leskovšek Vladimir: čiščenje pitne vode v vodami Medlog pri C e l j u .................................................................... 150 Littera Leander: Izobraževanje v gradbeništvu celjske regije . 164 Malgaj Jože, Senič Danilo: Študija izvedbe del v pripravi dela za sana­ cijo osnovne nosilne konstrukcije pršišča — hladilni stolp v termoelektrarni Šoštanj . . 140 Medič Marjan: Stroji za drobljenje kamnin v drobilno-se- paracijskih obratih za pripravo gradbenih m ateria lov ........................................................... 66 Oblak-Rosina Anka: Radiestezija v gradbeništvu........................... Omersel Peter: Uvajanja računalniških grafičnih postopkov v celjski r e g i j i .................................................. Pevec Anton: Keramične o b lo g e ............................................. Pintar Franc: Prehojena pot P r im o r ja ................................ Brez inovatorstva ni napredka....................... Centrifugirani armiranobetonski izdelki . . Praprotnik Albert: Načrtovanje in spremljava izrabe kapacitet v gradbeništvu.................................................. Pšunder Mirko: Organizacijski prijemi za preprečevanje vzro­ kov sanacij, izdelave sanacijskih projektov in izvedbe s a n a c ij.................................................. Sečen Toni: Razvoj naprav za preizkus hidravličnih na­ prav in njihovih komponent........................... Senič Danilo, Malgaj Jože: Študija izvedbe del v pripravi dela za sana­ cijo osnovne nosilne konstrukcije pršišča — hladilni stolp III v termoelektrarni Šoštanj . Stern Ksenija, Faith Emil: Uporaba trigonometričnih funkcij pri raču­ nanju nosilcev plošč na elastičnem slojevitem polprostoru ....................................................... Sturm Robert, Vrabec Jože: Uvajanje informacijske tehnologije . . . . Trauner Ludvik, Škrabi Stane, Skrbiš Milica: Uporaba prostorske stabilnostne analize . . Urbanci Dare: Poliuretanske mase in premazi v gradbeni­ štvu ..................................................................... Vajcer Marjan: Znanje in izkušnje so porok za napredek . . Verhovc Norbert: Ogrevanje industrijskih hal in visokih pro­ storov .................................................................... Zupanc Tone: Gradnja armiranobetonskega vodnega stolpa z rezervoarjem iz prednapetega betona . . Židan Emil: Vermikulit in preventivna protipožarna za­ ščita ..................................................................... Zon tar Marko: Transportni napravi za paletiziran in palični material ........................................................... IZ INOZEMSTVA Domovi, kakršne zaslužimo (R. Matthews) . . 83 IZ GRADBENE ZAKONODAJE Seznam prepisov objavljenih v letu 1985, po­ membnih za gradbeništvo................................23 MNENJE IN KRITIKA Pripombe na način izdelave jugoslovanskih standardov in predpisov (Sergej Bubnov) . . Dopolnitev betonskega tlaka na Trgu osvo­ boditve v Ljubljani (Ciril Stanič) . . . . 87 Zakaj so gradbenemu tehniku odvzete pra­ vice .................................................................... 221 IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Kronika (Lojze C epu š).......................................... 26 Kronika (Lojze C ep u š).......................................... 58 Kronika (Lojze C ep u š).......................................... 89 Kronika (Lojze C epu š).........................................119 Kronika ............................................................167 IN MEMORIAM Bogdan MeJihar.................................................. 194 VESTI IN INFORMACIJE Drugo jugoslovansko posvetovanje o sanaciji z g r a d b .................................................................... 223 Sklepi drugega jugoslovanskega posvetovanja o sanaciji z g ra d b ..................................................223 Zapisnik 7. skupne seje predsedstva in izvrš­ nega o d b o r a ...........................................................225 IZ NAŠE PRAKSE Razpokanje ojačenega betona zaradi tempe­ raturnih r a z l ik .................................................. 226 INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI Št. 268 Janez Gjura, Andrej Flis in Tomo Gečev: Penobeton — novi material v jugoslovanskem p rostoru ................................................................ 31 Št. 269 Ivo Cerovšek, Andrej Gamberger: Novo na področju izdelave domače labora­ torijske opreme za preiskave v gradbeništvu in nekaterih drugih industrijskih področjih . 61 219 145 153 5 9 10 137 209 45 140 102 14 206 159 213 155 55 80 110 Andrej Gamberger: Novo na področju varovanja čistega okolja v proizvodnji hidriranega apn a .............................63 Št. 270 Smiljan Umek: Saniranje betonskih konstrukcij, izpostavlje­ nih vplivom soljenja in zmrzovanja z upo­ rabo tenkoslojnih cementnih malt v kom­ binaciji z umetnimi sn ovm i................................. 95 St. 271 Jakob Šušteršič, Tomo Gečev: Postopek projektiranja sestave kompaktnih b e to n o v .................................................................... 123 Št. 272 Jasna Badrljica, Mirko Koren: Tehnologija brizganega betona in njena upo­ rabnost pri obnavljanju in ojačevanju ob­ jektov ............................................................... Št. 273 Angela Lebar: Toplotna stabilnost obodnih konstrukcij z g r a d b e ............................................................... Št. 274 Boris Pukl: Raziskava neravnih cestišč z meritvami po­ speškov ...............................................................