p.jjEDNIŠTV0 in UPRAVA v Gorici v ulici	mm	m	—	m±	m	m	m>	mm	m	v	■-	m	ma	m	mm	IZIDE	VSAKO	SREDO
Poitoi tek. račun it. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini — Spedlz. In abbonamento postale II Gruppo
Rtva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI	TEDNIK	Poitni" iek. ratun it. 9-i7768 - Pottnfna platana
Prto vsak delavnik od 10. — 12. ure	v gotovini — Spedlz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto III. štev. 53	GORICA	DNE	31.	DECEMBRA	1947.	Cena	L.	15
Bilanca leta 1947
Nocoj ob dvanajstih sc spet Prelije eno leto v večnost. Po* svetni ljudje se bodo poslavljali °d njega s popivanjem in lahko? Miselnim veseljačenjem.
Resni ljudje, ki se zavedajo, da bodo za preteklo leto Bogu odgovor dajali, si pa bodo iz* Prasevali vest, kako so ga upo* rabili Bogu v slavo, sebi in bli/* njemu pa v časni in večni prid.
Vsi pa bodo izrekali o prete* klem letu, ki je bilo ob novem letu 1947 za. vse zemljane velika skrivnost, take in take sodbe. Nekateri ga bodo hvalili, češ da Jim je prineslo, česar so si želeli morda še več. Drugi spet po* rečejo: Le zgini, zgini in ne vrni Se mi v drugo, ker jim je princ -slo prav tisto, česar so se naj ,°lj bali in morda v še večji me; r‘> kakor so se bali. Vsako leto n?si pač v naročju cvetje in t& včasih več cvetja, včasih Več trnja, temu več cvetja in onemu več trnja, a vsakomur eno in drugo. Krščanski ljudje ?o ob koncu leta Bogu za cvetje >n trnje hvaležni, kajti z obojim s° mogli svojemu Gospodu služiti: s trnjem često še bolj kot s cvetjem. Seveda je naša slabost, omejenost in neredko tudi hudobija kriva, da ne zna« mo prav uporabiti ne veselih no zalostnih dni — in tako moramo dvojega nebeškega Gospodarja °o koncu leta prositi odpušče* za zlorabljene ure, dneve, tedne in mesece.
Kdor socialno čuti, pa ne mo* re pri bilanci preteklega leta po* gabiti na življenje svojega naro* da in celokupne človeške druž* ta in zato si ob koncu leta stavi tudi vprašanje: Kakšno je bilo minulo leto za naš narod, kak* sno za svet v celoti ?
Kakšno je bilo leto 1947 za naš mali narod ?
Ali je bilo eno najbolj nesreč* nih, ker je pognalo nove tisoče naših ljudi v begunstvo; ker je toliko ljudi spravilo ob vse in jih raztreslo po vseh mogočih deželah in jim dalo okušati mr* zloto in nerazumevanje tujine : ker je toliko ljudi naše krvi vr* v ječe in taborišča ter v toli* ko drugega gorja, da je marši* kdo od obupa že zblaznel; ker je zdaj še toliko Primorcem, željnim svobode, pravice, blago* stanja, bratovske edinosti in lju* bežni, pripravilo take razmere, da je mogel pred kratkim napi* sati častitljiv duhovnik te bese* de; Ljudstvo trpi neizmerno in £a navdaja obup ob misli n:i bodočnost, ker se mu v gospo* darskem, moralnem in verskem Pogledu obeta najhujše.
Vkljub vsemu temu trpljenju m prav radi njega sodimo, da je bilo leto 1947 eno najboljših. Za* kaj? Mnogim našim ljudem so se odprle oči, da so spoznali po* Subnost nevere in modrosti brez poga ter nujnost, da se vrnejo) k Bogu, ako hočejo doživeti resnično dobre čase. To leto je Nadalje prineslo našemu narodu veliko mero naj dragocenejših vrednot:	molitve, vdanega tr*
Pij en j a, velikodušnega odpušče* *Vja najkrutejšim sovražnikom. Požrtvovalne ljubezni do naj* bolj prizadetih in od krivice do konca strtih bratov in sester, zaslug za ozdravljenje vsega Sve^ta, katere so sd jih nabrali s svojimi grenkimi izkušnjami. Ko gledamo po domovini, ki
jo je tako dolgo zagrinjala go* sta megla zmot, se nam zdi, kakor da se megle in oblaki tr* gajo in da skozi nje, čeprav še plaho, pošilja sonce prve žarke resnične svobode in miru v pra* vičnosti in ljubezni.
Mi smo še posebno veseli, ker so se oblaki začeli trgati tudi med Slovenci v Italiji in na STO, kjer ima nad številnimi ljudmi, ki še niso okušali velike nesreče slovenskega naroda, laž* niva, brezvestna ter brezsrčna propaganda še toliko nam nera* zuml ji ve moči.
Kakšno je bilo leto 1947 za svetovni položaj ?
Marsikaj bi lahko, navedli, kar bi predstavilo preteklo leto kot zelo nesrečno: Tu in tam vojna, pokolji, poskusi revolucij, mili* j on i beguncev in desetine mili* jonov svobodoljubnih ljudi v suženjstvu in v borbi na življe* nje in smrt z lakoto, nagoto in obupno žalostjo.
A tudi v svetu se jasni. S v c* tovna javnost vedno bolj spo* znava, odkod prihaja največ hu* dega. Spoznala je zlasti ob ne* uspehu londonske konference, da prihaja največ zla prav od
To nespametno, krivično, laž* nivo, zldbno trditev ponavlja do ogabnosti komunistična pro* paganda vsega sveta. Ostudno obrekljivost te trditve spozna kaj lahko vsakdo, ki prebere papeško okrožnico »Nad vse zaželeni mir«, ki jo je objavil sv. oče Pij XII. 18. XII. 1947.
Sv. oče ugotavlja z bridkostjo v srcu. da mir, ki ga ljudje tako želijo, po tako kruti vojni še da* nes ni zagotovljen in da nemiri po svetu, ki jih povzroča ostro sovraštvo, grozijo prevrniti dr* žave do samih temeljev.
»Zaradi pogleda na te zločeste in vsega obžalovanja vredne po* jave stiska Naše srce največja bridkost. Splošno očetovsko po* slanstvo, ki Smo ga prejeli od Boga, Nas ne naganja samo k temu, da spodbujamo vse naro*' de, naj opustijo skrito sovraštvo in srečno obnovijo slogo, ampak tudi k temu, da pozivamo vse tiste, ki so Naši sinovi v Kristu* su. naj pošiljajo v nebo bolj go* reče molitve, kajti dobro naj vedo, da vse, kar delamo brez božje naklonjenosti, ostane ne* popolno in nerodovitno...«
V nadaljnjem našteva sv. oče številna zla, katerim je treba cdpomoči, in dodaje: »Toda po* trebrio je, da končno vsi uvidi* jo, da izgubljenih dobrin ni mo* goče zopet pridobiti in da tistih, ki so v nevarnosti, ni mogoče ohraniti s prepiri, nemiri in bratomornim klanjem, ampak samo s slogo, z medsebojnim sodelovanjem in mirnim delom.«
Sv. oče pravi tudi, da tisti, ki
J V NOVO LETO NOVI LJUDJE! j
: Nihče nai trdovratno ne vztraja j : v zmotah prejšnjih dni. Priznaj- j : mo jih prav ponižno in začnimo j \ hoditi z najboljšo voljo po novi j | poti, ki nam jo kažeta Kristus, : | Luč sveta, in Njegova sv. nevesta j Cerkev.	{
\
tam, kjer je največ obljub in odkoder se glasijo po tisku in radiu najbolj sladke besede, a kjer ne najdeš niti malo dobre volje, da bi kateri koli narod dejansko osrečili.
In to spoznanje je naj drago* cenejši dar leta 1947, ker je na* šlo pot k narodom, za katere to Spoznanje še ni prepozno in ki morejo pomagati ne le sebi, da ne padejo v največjo nesrečo, ampak imajo številna moralno dovoljena sredstva na, razpola* go, da pomagajo tudi tistim na* rodom, katerim je prišlo to spo* znanje prepozno.
Kakšno je bilo leto za naš list?
Bilo je leto dela, bojev in ža* losti, a tudi leto velikega zado* ščenja, kajti od vseh strani pri* bajajo glasovi: »Kako prav nas je učil »Slovenski Primorec«, niti ene besede mu ni treba ob* žalovati. Marsikoga je s svojim pisanjem rešil in marsikoga dru* gega je pripravil na hude udar* ce, da ga razočaranje ni strlo kakor marsikoga, ki je lansko leto psoval naš list in njegove sotrudnike kot nekake izdajalce narodnih in ljudskih koristi.«
Bogu bodi hvala za vse — tudi za bridkosti in spoznanja leta Gospodovega obiskovanja 1947.
dobro premišljeno hujskajo ljudstvo k sovraštvu in riemi* rom, ne pomagajo s tem ljud* stvu, ampak mu pripravljajo le naj večjo nesrečo, »kajti stran* karski boji so bili in bodo«, ka= kor pravi Livij, »za mnoge na* rode večja nesreča kot vojna sama, lakota in nalezljive bo* lezni«.	|
Ob koncu pravi pastir vesolj* ne Cerkve, da posebno zaupa v molitev nedolžnih otrok pri jaslicah.
Molimo tudi mi po namenu sv. očeta in delajmo za pomir* jenje sovraštva zlasti z dobro* delnostjo napram vsem stiska* nim. Bodimo pa tudi pravi kr* ščanski apostoli, kajti, kakor pravi sv. oče, vse sedanje ne* sreče so prišle na svet, ker so ljudje vzeli Kristusovi veri, tej največji mirotvorni sili, vpliv na zasebno, družinsko in javno življenje.
Vojno pripravljajo in k njej hujskajo vsi tisti, ki napadajo kot vojnega hujskača sv. očeta, namestnika Kralja miru. Papež pa zbira armado pobožnih mo* lil cev za mir.
 «»—•
Božična poslanica sv. očeta vsemu svetu
Na Božič ob enajstih jo sv. oče govo* ril po radiu svojo božično poslanico. V uvodu pravi, da sta Evropa in ves svet od pravega miru bolj oddaljena kot kdaj koli. Pospeševalci razkroja so ve* selijo ob misli’, da se je njihova ura pri* bližala. Prijatelji miru pa so zelo za* skrbljeiii.
V prvem delu govora pravi, da nosi sedanja doba na čelu žig »neiskrenosti«. Razdiralci miru na svetu sc poslužujejo laži kot posebnega sistema in glavnega orožja v borbi za oblast. Ko pa pridejo na oblast, vržejo krinko laži z obraza in začnejo zatirati tiste, ki so jih zvabili z lažjo v svojo službo.
V drugem delu govori sv. oče o veli« kodušnosti in požrtvovalnosti, s katero moramo delati za pravi mir. Predvsem
se morajo narodi odpovedati maščeva* nju nad nedolžnimi radi krivic, ki so jih zagrešili nasilneži njihovega naroda. Tu omenja zlasti prisilno odvažanje, ob* sodbe na prisilno delo in nasilno preše« Ijevanje narodov.
V	tretjem delu poziva svet, naj zavira sile razdora in pospešuje z vsemi sred* stvi duha krščanskega bratovstva med narodi. ■— Vsi katoličani naj delajo za zmago krščanskih načel in naj vedo, d a bi bili izdajalci krščanske stvari, ako bi kakor koli podpirali stranke, ki ogroža/o pravice Boga, duš in človeškega dostojanstvu.
Ob koncu je sv. oče podelil svoj bla* goslov vsem sinovom, posebno pa ti* stim, ki najbolj trpijo. Prav posebno se je spomnil duhovnikov, ki trpijo v ječah in v izgnanstvu ter žive V strahu pred mučenjem in smrtjo, ker so izpol* njevali svojo dušnopastirsko dolžnost.
*
lz te okrožnice bomo v naslednjih številkah objavili nekatere posebno zna« čilne odlomke.
—<V>—
„Romanje“ Matere božje
Češčenje Matere božje, ki so se ga tudi naši verniki udeleževali v stolnici, smo zaključili na božično vili jo zvečer,
ITALIJA IMA NOVO USTAVO. Po 18*mcscčnem delu je italijanska usta* vodajna zbornica izdala osnutek nove ustave italijanske republike. Osnutek je prišel 22. dec. na glasovanje in je bil odobren s 453 glasovi proti 62. Po odo* britvi so predložili osnutek v podpis predsedniku De Nikoli, ki je ustavo tudi podpisal. Določili so, da stopi v veljavo na dan novega leta 1948, ki bo tudi dr* žavni praznik. Ta dan se bodo po vsej državi vršile velike proslave.
Prejšnjo ustavo je Italija dobila pred sto leti, t. j. 1. 1848. Dal jo je piemont« ski kralj Karel Albert. Sedaj je Italija spremenila državno obliko ter. iz kral je* vino postala republika. Zato si je dala tudi novo ustavo. Ta je stala sicer ve* liko truda, saj 18 mesecev zasedanj ni malenkost; zato pa so sc mogli tem bolj temeljito razgovoriti o njenih členih. No* va ustava nima enotnega značaja, kot n. pr. jugoslovanska, ki je vsa komuni* stična; ali angleška, ki je vsa liberalna, temveč večkrat predstavlja neko sred* njo pot med nasprotujočimi si nazori raznih skupin, ki so se v zbornici med sabo včasih prav resno sprle. V neka« torih stvareh je nova ital. ustava zelo napredna, posebno velja to za določila o delu in socialnem skrbstvu. Najtežji parlamentarni boji so se bili, ko je šlo Ka to, da se določi razmerje med Cer* kvijo in državo. Tedaj so se vnele hude debate med demokristjani ter levičarji. Tako tudi takrat, ko je šlo za ureditev šolstva, poroke itd. Na splošno pa lahko z zadovoljstvom priznamo, da jo nova ustava glede na zahteve katoliškega sve« tovnega nazora precej zadovoljiva. Za to se moramo zahvaliti v največji meri demokristjanom, ki so kot najmočnejša stranka v zbornici častno zastopali ka* toliške zahteve. Če bi katoličani ne bili imeli tako močnega zastopstva v usta* vodajni zbornici, hi bila verjetno ital. ustava zelo podobna jugoslovanski in sovjetski. Pri tem pa moramo ohžalo* vati, da ustavodajna zbornica ni izvedla tudi svojega sklepa, ki ga je bila že sprejela, da bosta Furlanija in Julijska Benečija dobili svoj posebni statut. Iz« vedbo tega sklepa je zbornica odložila ter 9 tem močno prizadela pravice tako Furlanov kot Slovencev v Italiji. Zato mora biti naloga bodočih goriških in furlanskih poslancev v Rimu ta, da čimprej dosežejo izvedbo posebnega de» želnega statuta za Goriško in Furlanijo.
Volitve v prvo postavodajno zbornico (parlament) bodo spomladi pred 20. aprilom.	,
ko smo električno razsvetljeni kip spremili v procesiji skozi ulico Rabatta do meje župnije sv. Roka. Tam se je zbralo vse polno vernikov obeh sosed* nih župnij. Marijo je pozdravil z zelo dostojnim govorom g. podžupan dr. Verbič, ki jo izrazil prepričanje vseh vernikov župnije sv. Roka, da se bo na svet vrnil pravi mir le tedaj, ako bo po Marijinem posredovanju spet uveljavil krščanska načela pravice in ljubezni v zasebnem in javnem življenju.
Po govoru so pevci in vse ljudstvo zapeli lepo pesem in prevzvišeni g. nad* škof je podelil zbrani množici svoj bla« goslov.
POBOŽNOSTI
PBVEOi PETRA IS PRVE SOBOTE
bosta t stolnici kakor vsak mesec, la prvi petek bomo premišljevali ln peli na]-lepše naše božične pesmi v zvezi z naj-svetejšim Zakramentom. Pobožnost bo ob osmih. Staro In mlado na] prihiti k tel pobožnosti. V cerkvi pri Jezusu lSčlmo luči, moti, svetega veselja In oddiha ter praveoa srčnega miru.
SV. OČE POSREDUJE ZA KOMU« NISTA. Papeška nunciatura v Parizu je izjavila, da je sv. oče posredoval pri ge« neralu Franku za pomiloščenje voditelja španskih komunistov Zorca. Za posre* dovanje sc je s\'. oče odločil, potem ko so ga bili za to telefonično zaprosili. Mlorda bo ta mož v zahvalo pozneje sv. očeta sramotil kot sovražnika delavcev in njihovih pravic.
FRANCIJA IMA Tl Dl SVOJ PLAN. Novi francoski finančni minister Maver je predložil parlamentu načrt, kako po« magati francoskemu gospodarstvu do ravnovesja. V načrtu so predvideni zelo visoki novi davki v vrednosti 150 mi« lijard frankov. Načrt je prišel pred zbor* nico pretekli teden in je bil z majhno večino po zelo ostrih debatiPh tudi ode« bron. Sedaj pa grozijo davkoplačevalci, da novih davkov ne sprejmejo; posebno mali in srednji trgovci se čutijo zelo prizadete. Bomo videli, če bosta Sehu« man in njegov finančni minister ukro« tila tudi trgovce, kakor sta ukrotila komunistične stavkujočo delavce.
V	GRČIJI SE STVARI VEDNO BOLJ ZAPLETAJO. Tik pred prazniki je prišla vest, da je poveljnik grških gveriljcev general Markos osnoval po« sebno grško »vlado v hribih« /a tisti del Grčije, ki ga ima sam zasedenega. Markos jo seveda predsednik nove vlade, ki se proglaša za edino resnično demokratič« no vlado grškega ljudstva, dočim je'pro« glasila atensko vlado liberalca Sofoulisa za 'reakcionarno. Stvar bi sama na sebi ne bila tako nevarna, če bi ne bilo zna« no, du stoje /a obema vladama velesile in da sta ti dve samo lutki, s katerima so igrata na eni strani sovjetska Rusija, na drugi pa Združene države. Sedaj se govori, da bodo Markosovo vlado pri* znale sosedno države Jugoslavija, Bolga« rija, Albanija in tudi Rusjja ter ji takoj začele pomagati z orožjem in hrano, ne samo skrivaj kot do sedaj, temveč kar očitno. ZDA pa so izjavile, da bodo prav tako tudi one pomnožile svojo p :* moč Grčiji. Sedaj imajo tam že skoro eno divizijo vojaštva in večje število opazovalcev. — Če pojdejo stvari tako naprej, je jasno, da bo nastala iz tega druga Španija iz leta 1936. Na grških tleh se bosta kakor takrat v Španiji ho* rila dva sovražna bloka, kri bodo pa prelivali Grki v bratomorni vojni. Na« zadnje se pa iz tega lahko razvije sp.;* pad med Amerikanci in Rusi na grških tleh.	'	*
AZIJSKI KOMINFORM. Resen je položaj tudi v Aziji. Tam so sovjeti sklicali ustanovno konferenco azijskega
„Papež pripraulja uojno..
OKNO d SUET
\
Stran 2
kominforma v I larbinu v Mandžuriji. Na konferenco so prispeli zastopniki vseh azijskih komunističnih strank in sklenili, da ustanovijo lastno skupno in* formacijsko centralo za Azijo (azijski kominform). Tudi to je odgovor na pri* zadevanja Severne Amerike, da priskoči bolj izdatno na pomoč Čankajškovi Ki* tajski. — Povsod se torej že jasno vidi tekmovanje med ZDA in sovjetsko 8u< si jo. Za sedaj tekmujejo še eni z dolarji, drugi s propagando, a stvari se lahko zasukajo tudi na hujše.
Umetnik ,.Primorski dnevnik" in mi
Da se »Prim. dn.« ali primorski zapc* ljivčc lahkovernih ljudi poslužuje v svo* jo. malopridne namene vseh umetnosti in peklenskih umetnij, je vsem znano. Morda pa niti sam ne ve, koliko p ros pagando dela za naše glasilo, ko upp* rablja vse umetnosti, da seznanja svo* je bralce z njim.
Dne 17. 12. nas je razveselil že zato. ker je bralcem povedal pravi naslov nas šega lista. Da bi podčrtal važnost katos liškega tednika, je poleg tega razodel vsem Primorcem, kako ga sam vestno prebira, premišljuje, ilustrira in njego« vim člankom daje pesniško obliko. Zdaj pričakujemo, da bo postavil v službo propagande za naš list tudi glasbeno umetnost. Torej »Primorski dnevnik« v naše dobro piše v prozi, kuje pesmi, riše m kmalu .bo tudi pel, -— a vedno se je predvsem lagal, se laže in se bo lagal, dokler ne bo v blagor slovenskega na* roda izdihnil svoje grešne duše in se preselil v tako zaželeni komunistični raj. In to bodi naše novoletno voščilo za tega našega prijatelja.
. —«» -
Sladkor v čaši žolča
Neki »cattolico italijano« ali bržkone le »signor ali celo don italianissimo« je 22. t. m. izlil iz »Lunedi«*ja 23 unč (t. j. vrstic) žolča na slovenske duhovnike. Svoji pisariji je dal naslov:	»1'na ri*
chiesta sospetta tli saccrdoti -loveni« (sumljiva zahteva slovenskih duhovno kov). Ko smo brali ta naslov, smo se prestrašili, ker smo mislili, da se je kak slovenski duhovnik tako spozabil, da je zahteval priključitev Gorice k Titovi Jugoslaviji. Kar oddahnili smo se, ko smo brali, da slovenski duhovniki zahte* vajo ali prosijo, naj bi za .Slovence šob kanske župnije, ki so ostali pod Gorico, ustanovili majhno duhovnijo ali vika* riat, ki bi skrbel za njihove duše. V Ju* goslaviji jc politikant vsak slovenski duhovnik, ki noče biti komunist, za mnogo Italijane pa je politikant vsak slovenski duhovnik, ki želi postreči svo* jim vernikom \ njih jeziku, kakor se to godi po vsem katoliškem svetu. — Uho* gi »katoliški Italijan« vidi v omenjeni želji slovenskih duhovnikov, ki jo je odobril sum prevzv. g. goriški nadškof, »uri chiaro seppo politico« (jasen poli* tičen namen): ustvariti od škofijstva neodvisno slovensko versko zbirališče.
V	to čašo krivičnega sumničenja na račun slovenskih duhovnikov je pa ho* tel položiti nekaj sladkorja. Pravi nam* reč, da se slovenski verniki lahko zbi* rajo pri uršulinkah, kjer da bivajo za* časno nekateri frančiškani s Kostanje* vice. V njih kapeli bi mogli dati eno sv. mašo Slovencem. Pri tej sv. maši bi bila lahko tudi slovenska pridiga, »kajti Slovenci imajo pravico, posluževati se svojega jezika.«
Po tem 'slovesnem priznanju pravice slovenskih vernikov do postrežbe v slo* venskem jeziku res ne vemo, kaj prav za prav hoče ta »katoliški Italijan«. Ali hi rad dal pp. frančiškanom malo večji de*
Hlapec Ferjan
Osem tednov pozneje, na dan sv. Blaža, sta imela Ferjan in Milka poroko, m sicer prav tiho pri Materi božji ria Brezjah. Poročil ju je Bregarjev sin go* spod Stanko. Kot priči sta bila Valentin, Milkin po poli brat, in Dolinarjev sin Janez. Razen njih so bili prisotni samo, še stari Bregar, Ančka, njegova hči, in dekla Jerica. Milka je bila v svoji beli poročni obleki, z zlato verižico okrog vratu in bisernim križcem na njej — kar ji je poklonil v dar Ferjan — in z žele. riim venčkom v laseh tako ljubka in pri* kupna kot rožica, ki se jc oh prvem sončnem žarku ravnokar sveže razcvete* la. Brhka postava. Ferjanova v črni pražnji obleki jc bila podoba moške le* pote. S trdno sklenjenimi rokami sta si pred oltarjem z vso dušo in srcem oblju* bila, da bosta zvesto skupaj držala v veselju in bridkosti, dokler ju smrt ne loči. Ko ju jc duhovnik blagoslovil, sta t . _ _	:	.
lokrog z vsem, kar je s tem v zvozi? Ali si misli, da imajo slovenski verniki več zaupanja do italijanskih kot do lastil h duhovnikov? Ali je morda mnenja, da slovenski duhovniki niso zmožni, svoje vernike v pravem krščanskem duhu po* učevati jri vzgajati? Ali s ,di, da si uršu* lihke same želijo naših vernikov?*) Ali je morda rega mnenja, da bo Sh.vence ob danem trenutku laže izgnati iz zasebne uršulinške, kapele, kakor iz posebne ka* pele', ki bi si jo prizadeti verniki sami zgradili? Vse kaže, da ima člankar s svojim pisanjem veliko bolj »političen namen« kakor slovenski duhovniki s svojo dušnopastirsko željo. Morda so jra njegovi nameni tudi gospodarskega značaja- —• »Katoliški Italijan« naj ne obrekuje slovenskih duhovnikov in naj ne dela sramote svojemu katolištvu in itali jamstvu.
*
*) Zvedeli smo, da so bile eč. mm. uršulinke že naprošenc, naj bi dale svo* jo kapelo Slovencem za eno sv. mašo na razpolago. Iz razumljivih razlogov so to odklonile.
DOMAČE NOVICE
Krščanske žene
Pobožnost za žene bi morala biti nocoj. Ker so pa današnji večer družine rade polnoštevilno zbrane okrog domačega ognjišča, se to sredo ne bo vršila.
Zato bo pa jutri na novega leta dan popoldne ob štirih za vse goriške žene slovesna pridigana ura češčenja pri Svetem Antonu.
Pri tej uri bomo, sledeč povabilu sv. očeta, molili predvsem za mir v naših družinah, o našem narodu in med narodi vsega sveta.
Pridite prav vse!
mOŽJE IH FHtlTJE!
Ne pozabite na svoj lepi sestanek, ki bo to soboto kot vsak mesec ob sedmih zvečer pri Svetem Antonu, in na vašo mašo, ki bo v nedeljo ob osmih pri Svetem Ivanu. Povabite vse prijatelje in znance! Šolska božičnica
v nedeljo 21. in v ponedeljek 22. t. m. je zelo lepo uspela. Udeležba jc bila obilna, v ponedeljek so prišli tudi otroci iz goriške okolice. Prireditev je zbrala okrog šolskih otrok vse slovensko za* vedno občinstvo ne glede na politično prepričanje. Spored jc bil srečno izbran in otroci so vse točke lepo podali.
Na koncu je .lezušček vse otroke ob* daroval, tako da so vsi zadovoljni od* šli domov.
Zapora stanovanj
ostane v veljavi še za nadaljnjih 6 me* secev, najemnina sc pa sme povišati za 20 odstotkov, ako ne presega mesečnih 500 lir, za 30 odstotkov do višine 1000 lir, za 40 odstotkov, ako ne presega vi* šine 2000 lir, in za 50 odstotkov pri na* daljnjih višinah.
B a r n a s
Kakor smo že poročali, se je obisk, ki ga je napravil prevzv. gospod goriški nadškof slovenskim beguncem v Bar* nasu, lepo izvršil. V nedeljo 21. 12. zju* traj so bili heguncom na razpolago štirje spovedniki, tako da so vsi lahko opra*
občutila oba v prekipevajoči radosti sve* tost in nerazdružnost zakonske zveze.
Pozneje so se zbrali vsi svatje okrog bogato obložene mize v gostilni. Tu je prišla zdaj do veljave dobra volja in živahnost. Posebno obe deklici, Ančka in Jerica, ki sta znali pripovedovati celo vrsto šal in dovtipov iz Tihega dola in z Dobravc, sta spravili vse-v veselo raz* položenje. Tudi Bregar je bil danes izredno dobre volje. Proti koncu obedu jc napravil gospod Stanko ganljivo zdra« vico na podlagi tegale izreka:
»Mož in žena vidno skupaj gresta, koder pelje ju življenjska cesta, v ljubezni združena in zvesta , v kateretn koli položaju; ko pa to življenje je pri kraju, končni cilj je gori v svetem raju.« Ferjan sc je zahvalil v. ganjenimi he* sedami, Milka pa je sedela tiho, zami* šljcna sama vase in je le tu pa tam dvig* pila pogled z blaženim, toplim smehlja* jem proti možu.
V	prijetni domačnosti in radosti se jc
SLOVENSKI PRIMOREC
Plemenita hčerka daruje življenje za spreobrnjenje zašle
matere. ■	■	■■	■	■■■■--	j
To je misel ganljive žaloigre v štirih dejanjih
„Goslariea naše ljube Gr o sp e*
ki jo priredi naša dekliška Marijina družba v zavodu Notre Dame v Gorici v nedeljo , 4. januarja 1948 ob štirih.-
Vsi prijatelji Marijine družbe ste toplo vabljeni, da se udeležite te njene domače prireditve. — Med odmori bo srečkanje v dobrodelne namene.
N	>$<>&<>»<>$<>$<>£<	>W
vili sv. spoved in prejeli sv, obhajilo.
Ob desetih jc prišel g. nadškof v spremstvu msgr.*ja Kjačiča, goriškega kanonika iz Benečije. Pri sv. maši je bila cerkev polna in vsi so .pod vod* stvom organistov in pevcev iz Kobari* škega kota navdušeno prepevali. Med sv. mašo je Prcvzvišeni poudarjal oče* tovska čustva, ki jih goji do svojih bc* guncev, in jim vlil v srce novega pogu* ma in tolažbe.
Po sv. maši se je goriški nadpastir po* mudil med množico beguncev in vsake* mu izmed njih daroval spomin na ta sestanek. Mnogi begunci so bili ganjeni do solz", ker jih je g. nadškof obiskal in jim spregovoril v domačem jeziku, česar še ni storil na tej slovenski zemlji še noben drug škof.
Ob dveh popoldan so se begunci zo* pet zbrali v cerkvi k blagoslovu, pri ka* rerem je g. nadškof spet govoril. To pot je govoril v italijanščini, ker jc hotel domačemu ljudstvu in zlasti oblastem zelo priporočiti usmiljenje do »bratov Slovencev«. Poudaril je, da ni ne krščan* sko ne človeško, če se beguncem odte* gujejo živilske izkaznice in če jim kdo kakor koli greni mimo življenje med do* brim beneškim ljudstvom, ki je svoje brate tako rado sprejelo in jim želi stati ob vstrani v sedanji težki preizkušnji.
Ob slovesu svojega nadpastirja so se begunci zbrali okrog avtomobila in mu z vzkliki in ploskanjem izražali zvesto* bo ter hvaležnost.
Zu uspeh tega sestanka gre posebna zahvala domačemu g. župniku Petru Hvalici, ki ga je organiziral in kril vse stroške. —■ Tudi g. dekan iz Sv. Petra ob Nadiži je prišel k slovesnosti in po* kazal tako zanimanje za slovenske h e* gunce.
Ob tej priliki so prosili begunci, naj bi naši listi ne pisali o narodnih razme* rah v Benečiji, češ da morajo radi tega < ni trpeti, ker jim tamkajšnji šovinisti oči* tajo, da oni netijo med domačim ljud* stvom nezadovoljnost nad zapostavlja* njem njihovega domačega jezika.1 — Slo* venskim beguncem radi verjamemo, da se v sedanjem težkem položaju nika* kor ne morejo zanimati za narodna in politična vprašanja, ker si želijo pred* vsem mirnega življenja in dela med ljudstvom, ki jih jc sprejelo v svoje do* move.
Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi mo* gli ostali Slovenci opustiti skrb in zani* manjc za Beneške Slovenec. Čim bolj jih bodo proti vsem božjim in človc* škim zakonom tlačili, tem bolj se bodo vsi njihovi bratje po vsem svetu zanje zanimali.
Kdor si želi mirnega življenja v Be* nečiji in med sosedi ter zvestobe tam* kajšnjih Slovencev do Italije, naj skrbi, da se ne bodo mogli ne danes ne jutri pritoževati radi nobene krivice.
končala gostija. Vsi skupaj so se odpe* ljali potem s prvim večernim vlakom proti domu. Na Dobravi so zavili še skupno v gostilno pri Grozdu. Novopo* ročenca pa sta odšla, ko sta se vsem še prisrčno zahvalila, prav kmalu domov.
Ro je Ferjan doma stopil prvikrat v družinsko sobo, je kar obstal na pragu od začudenja. — Na rdeče pregrajeni mizi je svetila pod zelenim senčnikom velika, jasna luč, na oknih so visele snežnobele zavese, ob stenah se je ble* ščalo novo pohištvo, široke čipke so ob* krežalc pregrinjalo na kipečih posteljah, lična steklena omara s svetlim porcela* nastiin posodjem je napolnjevala kot, izrezljan kip Matere božje je stal na pol* krožnem podstavku na steni in pred njim je brlela majhna rdeča svetilka, skriv* nostno tiho je tiktakala nova stenska ura z nihalom in prijetna toplota je obje* mala sobni prostor.
»Milka, Milka!« je zaklical Ferjan z a v* zet; »ali si mi ti pripravila vse to tako čudovito lepo? — Saj to je krasota in
Naši begunci v Belgiji
voščijo vsem sorodnikom in znancem ter vsem Primorcem srečno novo leto. Vse dobro in zlasti zmago .njegovih na* čel voščijo našemu listu, o katerem pra* vijo, da »ni vreden slovenskega imena, kdor ga ne pozna in ne ceni.«
URH in ŽEF
Razpravi med Urhom in duhovnikoma don Giovannijem in don Ferrucciom so prisluškovali pred kupejem nekateri mladeniči. Po poslovitvi duhovnikov so se vsuli noter in takoj začeli razgovor. Bili so zelo živahni in eden se je prav močno zabaval in tovarišem mežikal ob l Ifhovi italijanščini, ki prav gotovo ni bila pristno toskanska.
Starejši med njimi ga je enkrat prav pošteno sunil v rebra in mu dejal: »Kaj bi se norčeval iz italijanščine tega slo* venskega kmeta! Če bi ti znal toliko slovenski kot on italijanski, bi se pona* šal kot kak poliglot. Slovenci so prav za prav zelo nadarjeni ljudje in med njimi ni skoro nobenega nepismenega človeka; govorijo ti hrvatski, nemški, italijanski in zadnje čase se je naučila vsaka punčara v Primorju že cejo kopico angleških be* sed.«
Urh:	»Pustite ga, naj se norčuje in
zabava ob mojem govorjenju. Meni je v veselje, ako se kdo na moj račun raz* veseljuje, posebno pa taki mladi fantje, katerim se vidi, da jih ne razjeda pe* klensko sovraštvo in ne kazi bogokletje, ki ga je toliko po tej vaši prelepi deželi, katera se tako ponaša s krščansko kul* turo. Biroč no, kuražo, oreo, avanti kon rižo ! !« »
Vsa družba jc planila v smeh. Urh seje smejal najlepše in je povabil vse, naj ta stavek prevedejo v slovenščino, če znajo kaj več kot on.
Ro so se malo oddahnili, je povzel Dino: »Nehajmo s smehom, jaz bi rad od tega moža marsikaj zvedel. Torej Slovenci niste vsi komunisti, kakor se med nami tolikokrat govori?«
Urh: »Raj- boste tako žaljivo govorili, ko ves svet ve, da je največ komunistov v Rusiji, nato v Italiji in potem v Fran* ciji; največ od komunizma, temeljito ozdravljenih pa v Rusiji in vseh drža* vah, ki so prišle pod rdečo diktaturo. Če v Italiji zmaga komunizem, ho moje mnenje, da je vaš narod najbolj nespa* meten in otročji, ker se ni mogel niče* sar pametnega naučiti ne med vojno v Rusiji in ne po vojni iz prebridkih izku* šenj toliko narodov, ki so okhšali rdeči bič. In begunci, katerim tako težko da* jete drobtinice, ki padajo z mize, katero vam neprestano pogrinjajo Američani, so po božji Previdnosti vaši največji do* brotniki; saj vam pomagajo, da ohranite krščansko • civilizacijo in ne padete v žrelo rdečega zmaja.«
Dino: »Vemo, vemo vse to, zato pa smo se oklenili Krščanske demokracije. Mi vsi smo v tej stranki in upamo, da bo prav ona rešila Italijo propasti, v ka* tero vlečejo naš narod levičarske in de* sničarske diktature.«
Urh: »Ali je več demokracij?«
Dino: »Tudi pri vas je več demokra* cij. Saj tudi komunisti govorijo o demo* krači ji in hočejo, da bi samo njihova veljala za pravo demokracijo. In vendar to ni nobena demokracija. Kakor sami pravite, tam ljudstvo nič ne odloča. Diktatura in demokracija sta kot ogenj in voda; kjer je ena, ne more biti druge.«
Urh: »Rdeča demokracija sc" kaže v veliki svobodi, da ljudstvo na ukaz lahko več ali manj vpije, da lahko dva* krat ali desetkrat vzklika govorniku ali kričaču na odru, da lahko več ali manj trepeta.«
Dino; »Torej vidite, to ni demokra* cija. Neka »demokracija« je pa taka,
lepota kot v nebesih. Kaj takega nisem zaslužil.«
»Še stokrat boljše bi zaslpžil«, je od* vrnila smehljaje se mlada žena. Tedaj jo je objel in jo poljubil na čelo, nežno in spoštljivo, kot bi poljubil svetniško podobo. Pri tem je rekel:
»Ti moja ljuba Milka!«
Poljubila ga je rahlo tudi ona na lice in dahnila:
»Ti moj ljubljenj Ferjan!«
To je bil prvi poljub, ki sta si ga dala. Nato ga je peljala žena k vratom, kjer je Visel prav ličen porcelanast kropilček. Pomočila je vanj svoj prst in pokropila moža z blagoslovljeno vodo. Nato je po* kazala z roko na stekleno tablico v zla* tem okviru, visečo nad vrati. Na njej je bil napis, v lepo okrašenih barvanih črkah:
»Kjer je vera, tam ljubezen, kjer ljubezen, tam je mir, kjer je mir, je tudi Bog. kjer pa je Bog, tam ni nadlog.«
(Konce).
StCV. 53 ■' "" ‘ "" - "
da priznava Bogu in hudiču enako veljavo. Ta »demokracija« zagovarja tak« svobodo, da človek sme prav vse, kar hoče, da sme n. pr. tudi po časopisih lagati in obrekovati in tudi sicer dajati katero koli javno pohujšanje.«
Urh: »Koklja brcni tako demokracijo.
V	njej uživajo svobodo predvsem malo* pridneži in lažnivci, kar se v veliki meri godi v Tržaškem svobodnem ozemlju, kjer hudobneži hodijo z glavo pokonci, a pošteni še danes nimajo svobode, da bi mogli brez strahu povedati, kaj jc belo in kaj črno, ker tamkajšnji gospo* darji hočejo biti »demokratični«.
Dino: »In zato smo mi za Krščansko demokracijo, to je za tisto svobodo m enakopravnost vseh ljudi, ki je zgrajena na krščanskih načelih in tako zavarova* na pred zlorabo od strani brezvestnih ljudi.«
Dino: »Lepo govorite in jaz bi se kar rad pridružil taki stranki. Pa ne zame* rite, če vam povem, da vaša demokracija ne uživa pri Slovencih najboljšega s!0” vesa. Stvar je taka, da so napram slo* venski manjšini pri nas demokristjani le malo boljši od fašistov, kakor da bi se od fašistovske polomije prav ničesaf ali le slabe stvari naučili. — Slovencem bi radi kratili vse pravice v javnem življenju in celo v cerkvi. — V tem poglc* du so komunisti v toliko boljši, da vsaj pravično glede nas govorijo in tako na* še ljudi zavajajo. Demokristjani se mo* rato v tem poboljšati.«
Pino: »Naša postaja je tu. Naj povem še jaz kratko besedo. Krščanska demo* kracija želi biti v vsem to, kar pomeni njeno ime. Ni pa tako z demokristjani, kajti med demokristjani so iz političnih razlogov tudi taki, ki so še obsedeni od nekrščanskega duha in včasih nimajo prav nobene krščanske kulture in vZgo* je.' Kakor vlečejo komunistični voz tudi nekomunisti, tako porivajo demokrščan* ski voz tudi nekristjani.«
Urh: »Fantje, dobro se držite in p** šite demokristjanom v Gorici in Vidmu, naj se poboljšajo, ako nočejo delati pr0* pagande za komunizem.«
Dino: »Dobro, ne bomo pozabili!«
Urh: »Da ne ostanete po navadi mno* gib Italijanov le prj lepih besedah!«
Vsa družba se jo glasno porinila >■ vlaka na zadnji postaji pred predorom skozi Apenine. Burkač jo pozdravil Urha, ki se je v jezikovnih stiskah p ra* skal po pleši in ponavljal besedico »or* co«, z glasnim pozdravom; »Addio, caro Oreo!«	\
»Ti pobalinček!« je z nasmehom na ustnah dejal Urh, ko se je napravljal, da malo zadremlje.
IZJAVA
Neka Pavla Klanjšček iz Pcvme nam piše, da jo neki domačini sramotijo, češ da dobiva od nas neka navodila. Bajc so jo celo opljuvali, ker da je z nami v zvezi. — Izjavljamo, da to gospe ali go* spodične sploh ne poznamo. — Radi bi jo pa spoznali, če je tako srčna oseba, da se ne boji prenesti iz. ljubezni do Boga in naroda tudi kako zaničevanje. — Svoje nasprotnike, ki so še danes pi* jani od preobilice brica in dobrih jedi. naj pa pošlje tja preko, kjer bodo do* bili za največje praznike par krompirč* kov in vrč hladne vode ter se bodo tako mogli strezniti in zdemokratizirati.
Uredništvo
1 ■ ! " ■ Kavarna Bratuž
oošči cenjenim gostom in osemu go niškemu oGčinstou
scečno no o o lelo
DAROVI:
Gospodična pri Sv. Antonu v Trstu božično darilo Primorcu 500; N. N. od Sv. Antona v Trstu 1000; nabirka pe* Novem Sv. Antonu v Trstu 2000; gospa Štefančič Frančiška za Slov. Primorca 5000; obmorski prijatelj 200; N. N. 500; zbirka pri Novem Sv. Antonu v Trstu 706; N. N. od istotam za piškote na Ferjanovi ohceti 100; N. N. iz Trsta 900; N. N. iz Gorice 500; N. N. v čast Ma* teri božji 100; N. N. iz Gorice v čast sv. rojstvu, da bi ne bilo za pomočnike komunistov zastonj, 100; F. G. iz Šte* verjana Ferjanu 1000; Sokol Rina iz Mi* lana 500; J. B. iz Gorice 200; A. M. za okrasitev mize pri Ferjanovi svatbi 200 L. — Bog povrniI
ZA »SLOV. S1ROTIŠČE«;
N. N. 1000; Bric iz Krmina 600; N. N-z Vrha 50; J. B. 300 L. — Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica