List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v-. 8© JSTo^nt- Yox^, S. rLO^remlDra 1899. Leto "XTIX- Volitve. Ob uri ko list sklepamo uemore-m<> že naznaniti izid včerejšnjih volitev a popolno natančnostjo v vseh krajih kjer so se volitve vršile. VTt»udar pa bode izid volitev približno tak: V mestu New Yorku iu Brookly-uu so zmagali trabantje Crokerja to j« Tammany Hall; v postavo-dajalestvo so pa odločno zmagali republikanci 111 c«do dnni-ikratom odvzeli dva sedeža. V Nhw Jersey so v postavodajal-stvo zmagali z veliko večino republikanci. V Ohio so zmagali r^ublikanci popolnoma. Euako v Musiiachuttsettou Penu-sylvauuiji in Kausasu. I i Nebraske še ni nič gotovega, demokratje zag 'tavljajo zmago, a tudi republikanci si jo pripisujejo V Maryland in Mississippi so zmagali demokratje. Cried* lowe zagotavljajo republikanci, da so odločno zmagali. h. K'lntuckya naznanjajo, da je izvoljen republikanski governor. Natanč :eje l>ode nam mogoče poročati v prihodnji številki. Traosvaalski korzarsu listi. Minolo soboto je pariški list f,Eclair'* priobčil poročilo, češ da je transvaalska vlada izdala kozarčke liete in se za nje oglasilo več tujih lastuikov ladij, med tem več iz Zjed. držav. Drugi dan je to poročilo potrdil tudi list ,,Tempa". Razumljivo je, da goji trausvaaleka vlada željo Anglijo zagrabiti na najbolj občutnem kraju, to je pri njeuej pomorskej kupčiji. Nebroj angleških parnikov z vojaki in vojno potrebščino je na potu iz. Anglije, Indije, Kanade, Avstralije in luk slednjega morja proti južnej Afriki in kakor kaže zuhteva korist samoobrambe Transvaala, da se polasti tega sredstva, kteri opravičuje slabejega proti mnogo močnejšemu napadalcu. Na vsak način pravi pariška deklaracija od leta 1856: „Korzarstvo je iu ostane prepovedano". Zjed. države in Španija pa niso pristopile k ouej deklaraciji, Transvaal je bila pa takrat še tako uezuatna vlada in državica, da pri parižskej obravnavi niti zastopan ni bil. Uprav Zjed. države z svojimi velikimi obali in mnogimi lukami so že od nekdaj korzar-etvo prav vspešno gojile in tako na primer v vojni proti Angliji 1812 d.o 1815 razposlale na stotine kur-zarakih ladij. letina je, da boerske ljudovlade ne maj o nobene luke iu parnikov, ali to ne ovira izdajo korzarskih listov, ker te mnogokrat dajo tudi podanikom tujih vlad. Seveda v prvej vrsti je dobiti lastnike ladij, ali njih vodij, kteri imajo v to po-trebui podjetni duh, namreč da prevzamejo tudi nevarnosti korzar-stva, ker to nese zelo dober dobiček, pri ponesrečenej operaciji pa gotovo smrt. Ako povemo, da na vseh morjih pljuje 25.000 angleških trgovskih ladij s prostorom za 9 milijonov ton, potem je tudi lahko računati na vspešeu plen. Vpraša-šanje glede korzarskih listov je 7a Anglijo zelo važno, ker varnost prometa na morju je pač vprašanje življenja za angleško trgovino; posebno je v tej vojni veliko odvisen prosti, sigurni pomorski promet med južno Afriko iu Anglijo. Zadeva s korzarskimi listi ima pa tudi avoje ovire iu sicer ljudsko pravue. Po pravici se zamore s korzarsko ladijo, ktera je najeta od ptuje vlade, postopati kakor s pomorskimi tolovaji. Glede velike po- morske vojne moči Anglije se pač De bode kmalu kdo izpostavil nevar-n >st', da bi ga angleške vojne ladije vjeli-i in bi bil ttrogo kaznovan po angleškem pravu. K temu pride .pa še nekaj druzega v p' štev. Nobena obeh boerskih ljudovlad pa nema lastne luk<'; toraj bi morali vse angleške ladije, ktere bi bile od ptujih korzarjev zaplenjene, prepeljati v kako nepristransko iuko in tam postavljena pred soduijo korzarjev. NepristrauHke vlade &e pa pač ne b do podale v to, ker ne bodo hitele pri ti v sovraštvo z Anglijo. Koii -čuo pa naj še omenimo, da bode angb ška mornarica tudi kaj lahko varoi ala svoje kupčijske ladije pred korzari, poseino ker se nema v južnoafrikariskem vodovju z nobeno sovražno mornarico bojevati K-irzaistvo v tem slučaju pač ui nevarno angleškej pomorskej mornarici. Da se pa tudi v t^j deželi naha-jnjo pogoltni podjetniki, kteri bi se 1 • t i 1 i koizarstva pa kaj radi verujemo, saj so itak pravi korzari pri laatioh pomorščakih iu služabnikih na ladijah; saj lustne državljaue od i raj- > in ož^majo, si lijo v dolgi de-lalni čas in p'ačo znižujejo, kako ne bi lull korzarji proti tujci? Da se s plenenjem najhitreje obogati, o tem imajo dobre skušnje sleherni dan ko plenijo delavce za njih de leže pri produkciji, samo razloček ta, da dela\ce smejo pleniti ii jih v tem varuje vlada in nje vojaki, med tem ko bi pri korzarstvu na angleške ladije vtaknili svoj vrat v zanjko, pa tudi gospodje kapitalisti ne, ampak po njih najeti in od njih plačani korzarji. Iz naših novili kolonij. Nove šolske uredbe na Kubi. Havana, nov. Tukajšnja ,,Gazeta Oflicial" naznanja imenovanje Alexis Frya iz Boston a šolskim nadzornikom za ves otok. V t^ku tedna bode glavni governej Brooke uvedel popolne šolske ured be in sicer kolikor mogoče po arne-rikatiskem načinu. Otroci od sedmega do štirinajstega leta so pri-morani obiskati šolo. Učitelji bodo Kubanci iu dobivali od $45 do SGo mesečne plače. Za sedaj je urejeno za 100.000 otrok, akoravno je morda na vsem otoku 250.000 za šolo godnih otrok. Knjige in šolsko I orodje bodo dajali učencem brezplačno. Po preteku prvega leta, ! morajo učitelji, kteri hočejo biti stalno nastanjeni, imeti certifikat od šolskega nadzornika. Glavno pozornost bodo obračali na dosedaj zanemarjene prvotne šole. V Zjed. državah tiskane knjige bodo izdali naj preje v španskem, pozneje pa v angleškem in španskem jeziku. Preduo bodo šole odprli, utegne še preteči mesec dni. Kako potrebne so šole, je razvidno iz tega, da na vsem otoku sedaj samo 22.000 otrok obiskuje šolo. OJ 7. julija do 31. oktobra se je tukaj vpisalo 9736 Špancev, da ob-drže svojo narodnost, kakor je v pariški mirovni pogodbi zagotovljeno. Pomikanje proti Tarlac Manila, 3. nov. Polkovnik Bel lov polk se je pomaknil včeraj tz Guagua v Florida Blanco, ktero so prebivalci zapustili in Bishopov bataljon je zasedel ta kraj. ' Tudi jroti Porac se je Bell pomaknil, preganjal Filipiuce do gorovja in vplenil njihove konje, kar se je v poročilu tako glasilo, kakor bi bil vso konjico VBtašev v isti okol;ci razpršil Ameri kanci so zguuili Ijednega mrtvega iu dva ra.jana. Med Santiago in Saragossa so pre-žali Filipinci na amerikanske ogle-duhe, kteri so pa vstaše pognali v beg UBmrtivši sedem mož. Na amerikanski strani je bil jeden poročnik usmrten in jeden vojak ranjen. Amerikanski vojaki so pričeli živeti kakor je v deželi običajno, in nadomeBtujejo pomaujkujoči živež z bivolovim mesom in rižom. Pri osvojitvi orožnice v Telaveri ao Amerikanci uplenili trinajst malih topov in 800 krogelj po funtu. London, 3. nov. Od visoke filipinske avtoritete v Evropi se je baje izvedelo, da bo Filipinci pripravljeni, pod gotovimi pogoji, položiti orožje in pripoznati ameri-kansko višjo oblast. Plača filipinskih vojakov. Man i 1 a, 4. uov. Pri pomikanju proti Tarlac so danes Amerikanci zopet pregnali vstaše na več krajih iz njihove pozicije, pri Bogaboug, Saliga, Aliaga in Saragossa gori do Hacienda de Valle pet milj od Talavera oddaljeno. Pri Marilao, kakih 12 milj severno od Manile so napadli Filipinci železnični vlak, toda Amerikanci so jih razpršili. Za Amerikauce je zanimivo izvedeti kake plače imajo Filipinci. kajti v denarnih zadevah je Yankee zelo radoveden. Prosti vojak v Aguinaldovi armadi dobi $1.75 na mesec in se do naddesetnika povi ^a mesečna plača na S7.35. Od poročnika do brigade generala znaša plača od $19 do S20 na mesec. Ra-zun tega dobivajo vojaki po poldrugi nut riža na dan, iu ako i dobit'" primerne porcije rib in žab, med tem ko častniki dobe tudi perutnino in jajca. Magalaug osvojili. Washington, 6. nov. Po oficijelnih poročilih generala Otisa ao se pred osvojitvijo Magalauga vršili krvavi boji. Filipincev je bilo kakih 1000 mož, kteri so bili postavljeni na raznih krajih. Amerikanci so obkolili sovražnika in ga pognali proti Magalauga, kjer so ga zopet 8 hudim streljanjem sprejeli. Filipinci so pustili 10C mrtvih in ranjenih i a bojišču, poleg tega pa je bilo 50 mož vjetih. Na amerikanski strani je bilo kakor Otis poroča 12 ranjenih. Kmalu bode amenkansko topni-čarstvo na Filipinah z novim stre-'jivom Thorit oskrbljeno, s kterim je priredil vojni oddelek uspešne poskuse. Thorit je jednak francoskemu Melinitu in močnejši nego Lvddit, kt^rega sedaj rabijo Angleži v jUgo-afrikansK.1 vojsai. Strategičen načrt. Manila, o. nov. Tisti, kteri so se nadejali v jeseni velikanskega vojevanja na Filipinah, so se hudo varali. S prihajajočimi novimi oddelki le pologoma izvršujejo operacije iu se takorekoč pripravljajo za izvršitev novega strategičnega načrta. K temu je storil general Lawton prvi korak, ko se je pomaknil naprej. Jutri zjutraj bode Bledil general Wheaton z 13. iu 33. polkom in primernem številom topov. Na krovu treh prevožuih ladij bodo njegov vojni oddelek prepeljali v zaliv pri Lingayeu od koder se bodo lahko podali na vsak severozatočni kraj, kjer se sedaj vrše glavne operacije. Topničarka „Helena" bode spremljala ekspe-dicijo. Križarka ,,Charleston" je že v zalivu. Ko se bodo vojaki izkrcali, napotili se bodo oddelki iztočno proti Caraballo gorovju. Med tem časom se bodo general Lawtouovi oddelki pomaknili proti Beverozatoku, da zadenejo na general Wheatonove krdela. S tem bodo škušali preprečiti, da sovražnik ne bode mogel ubežati preko gorovja v Beverue pokrajine. General Arthurjeva kolona se pomika vedno bolj prot: severu in sicer po pokrajini, ktora je med general Lawtonovo in Whea-tejevo kolonama. Vsled deževja so zelo slaba pota in ovirajo pomikanje. V nedavno od Amerikancev osvo-jeniu mestu Aliaga so imeli vstaši veliko skladišče. To je središče riževega okraja ima toraj obsežne trgovinske zveze. Minolo leto bo od tam 43 000 ton riža izvozili. Vstaši delajo nasipe ob dvajset milj dolgi črti od Aiiaga v Tarlac, kakor tudi ob druž il črtah proti Tarlac. Vsekako čaka Amerikance pri Tarlac, sedežu filipinske viade, uepovoljen sprejem. Tuli pri Bum-bam, 17 milj od Tarlac ob Dagu-pau železuici so vstaši močno utrjeni in pripravljeni z a boj. Amerikanski ogleduhi so prišli daleč severno od Cabanatuan, kjer se prične cesta v Tayug in Bfe-ga sprevoda za kakim Slovencem ali Hrvatom, ali sploh Avstrijauom kakoršuega je imela pokojnica. Dru-štvenice v obilnem številu so je spremile in šest njih je neslo pokoj nico iz hiše na voz in ravno iz vvm v cerkev, sprevoda je udeležilo tudi mnogo članov društva sv. Rojstva, slovensko društvo sv. Jožefa in mnogo druzega naroda, na čelu sprevoda pa je igrala žah>stinke naša slovenska godba. Pokopal je blago pokoj nico naš slovenski duhovuik čast. Ciril Zupan. Po prerauo umrlej soprogi žalujoči mož, kteremu je ostavila tudi 12 dni staro dete. Vsem znancem in prijateljem, kteri so blago pokojnico v tako obilnem številu spremili k poslednjemu počitku izrekam srčno zahvalo. Daniel Berdar. Razne vesti. Sramotno ožemanje. L. L. Ferguson predsednik Optical Society je prišel na sled sramotnemu načinu ožemanja v mestu New Yorku. Isto obstoji v tem, da zdravniki v takozvanih prostih bolnišnicah iu ,,dispenbarijah" za bolnike na očeh iu ušesih z gotovimi optikarji in izdelovalci instrumentov tičfe pod jedno odejo, da od bolnikov zahtevajo za očale in druge reči od tri do desetkrat višjo ceno, npgo računajo drugi prodajalci, kteri nis > pri ,,zadrugi". Gospa Turner je Fergusonu tožila, da jej je Manhattan Eye & Ear Infirmary vsilila očale, ktere so bile veliko dražji, nego pri kteremkoli drugem optikarju in ta žena je tako ubožna, da si je morala denar za očala od ust odtrgati. Goepa Bertha N". Guerth je pustila svoje oči v Ce ntral Homeopathic bolnišnici preiskati in dotični zdravnik jej je dal listek b skrivno pisavo. Listek je morala dati optikerju Heifingerju v Brooklynu, kteri je ženi računal za le S 1.25 vredna očala $4 50. Zdravniki bolnišnic si samoumevno z optikarji d l«jo denar, kterega bo od ubožuih ljudi na ta način priciganili, skrivna pisava pa služi, da ljudje ne morpjo iti kupovat drugam. In to se godi v dobrodelnih zavodih, ktere mesto vsako leto z velikimi Bvotami podpira, zato bi tudi moralo mesto pro.i tako sramotnemu lzžemauju energično postopati in pred vsem skrivno pisavo prepovedati iu bolnikom prepustiti, da kupijo od zdravnikov nasvetovane stvari kjer hočejo. Špekulaiite oskubili. Na delniški borzi v New Yorkti so že nekaj dni delnice United States Leather Co. počasi šle kvišku od 5 do 6 pointov. Tolpa špekulantov je z raznovrstnimi sumljivimi mahinacijami tako daleč pripravila, da je mnogo abotnih te delnice pokupilo. Te dni so 15 minut pred sklepom borze cene na 35 poskočile in potem neakrat 12 pointov padle. Isti, kteri so s< dali zapeljati in kupili delnice ns. špekulacijo, zgubili so skupno nad $1,000.000. Postelj provzročila smrt. Te dni je umrl v New York Tomaž Daw vsled poškodovanja, ktera je provzročila njegova postelj. Daw je bil 58 let star 20 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnejo. Denar uaj se blagovoli poslati po Mod Order. Pi i Bpremembi kraja naročnikov r.rosuno, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom in pošiljatvam naredita uaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. lastnino, ravnokar od svojega strica George Smitha podedoval lepo svoto 50 milijonov dolarjev. Srečni d> dič je bankir na Wall St., in ljudje zagotavljajo, da je v pisarni tako natančen kakor ura. Bogati stric* je pred nekaj dni umrl v Londonu in bil eden ustanoviteljev Chicago, Milwaukee in St. Paul železnice. Podmorska ladija .Hoiand1 je dobra. Kontreadmiral Roges in drugi Višji častniki ter vladna komisija so danes prisostvovali pri poskuš-nej vožnji „JIolland" v Pecouic zalivu pri Greenpoint, L. I., in seje ta dobro obnesla. Ta ladija namreč pluje pod vodo in je njen namen izstreljati torpede na sovražne la-dije. Truplo oropali. Pred dvema tednoma seje nastanil Armenec z imenom L. Balioziam iz Smvrne v hotelu Bristol, na 42. ulici. Mož je zahteval najboljše sobe in imel seboj več kovčegov. Mož je bil bogat trgovec in člen armenskega odbora, v Ameriko je prišel kot armenski zastopnik za razstavo v Philadelphiji. Kmalu po njegovem dohodu v hotel Bristol je mož zbolel in poklicali so zdravnika. Poleg t*ga je bolnika obiskal tudi sorodnik. V soboto teden je natakar nesel bolniku juho v sobo in to je bilo poslednjekrat, kar jw Batioziutna živega našel. Drugi dan bo našli Armenca mrtvega v postelji. Zdravniki so mnenja, daje Armenc umrl vsled kapa. Ko bo preiskali obleko mrtvega, so našli v žepu 30 ct. Ura, zlatnina in kreditno pismo za 2, prvič radi umora Mihaela K^arneva in drugič radi umora John Len-harta Obesili ga bodo 11. januarja Zasuti in zadušeni. Hannover Plains, Pa., 5. nov. V premogokopu lastnina Lawrence tfc Brown se je danes do godila nesreča, ktera je zahtevala grozno smrt štirih delavcev, dva sta težko ranjena, več jih je pa odšlo nesreči le s težavo. Ti delavci so imeli nalogo iz jednega dela premogokopa odstraniti veliko blata, kteri je skozi odprtino tja vhajal, in družba je zato imela povod ta nedostatek odstraniti. K so bili delavci pri delu se je zemlja udrla in na stotine ton zemlje se je na nje udrlo, predno so imeli čas oteti se v varno zavetje. M^d usmr-tenimi je samo Drabek bolj slovenskemu podobno. Dva težko ranjena so le z velikim naporom rešili in imela polomljene ude. Štiri usmr-tene pa niso š« zamogli odkopati. Veliko naročilo iz Mexike. Pittsburg, Pa-, 7. novembra. Schultz Bridge and Iron Co. je dobila naročilo za železje potrebn pri zgradbi pristanišča za meksi-kansko južno železnico v Tehuacan, država Pueblo. Za vse naročilo bode družba dobila $600.000. Tolovajska ekspedicija. Washington, 5. nov. V predelih krajevnega časopisa išče Gust. TheilkuM fizično zmožne mlade ljudi z vojaškimi skušnjami za Transvaal. Theilkuhl je avstrij sk^ga pokolenja iu pravi, da je 1 New Yorku njegov dom. Sedaj dela pri uradu za patente. O nje govi minolosti se ve samo, da je bil na glasu, kot najboljši fotograf v Washingtonu. Omenjeni Theil kuhi je, kakor sam pravi, agent za newyorške, fia,ncoske in holandske kapitaliste in nabira v Washingtonu ljudi iz District of Columbia Virginia iu Maryland, kteri bi naj-prvo šli v New York, od tam na Francosko in potem v južuo Afriko — ne kakor vojaki, ampak kakor tolovaji, da posedejo dragocene rudarske okraje, ktere upajo, da jim bodo po mnenju podjetnikov zmagovalni Boerci nekrvavo odstopili. Tacih pustolovcev namerava dobiti 7000. Pomorščake potrebujejo. Washington, 7. nov. Naša vojua mornarica potrebuje 4000 mož, da popolni moštvo svojih vojnih ladij. Uradniki vojue mor-u a rice Be pritožujejo, da trgovska mornaric« odjemIje izvežbane pomorščake. V obče zatrjujejo, da je potreba celo leto predno se mladenič izuri za dobrega pomorščaka. Pijani vojaki. Cincinnati, O., 4. novembra. Včeraj večer so dobili zamorski vojaki v Fort Thomas svojo plačo. Izplačevanje —skupno $20.000 — je trajalo do 7. ure danes zjutraj. V saloonih bližn^ga mesteca Midway je prišlo do raznovrstnih izgredov, ktere je prouzročila pijana vojaška tolpa, in proti polunoči je pijanost in besnost vojakov pri-kipela do vrhunca in pričel se je spošen pretep. Kakih 100 popolnoma pijanih prostovoljcev je poskušale Atlantic Garden v Cincinnati izprazniti, posluživši se britev in nožov. Toda za take slučaje je bilo preskrbljeno in zaprli so 87 izgrednikov. Razstrelita smodnika in dinamita. C h i c a g o, III., 4. nov. V po-slopju za mešanje dinamita Aetna Powder Co. v Aetna, Iud., se je včeraj večer pripetila razstrelba, pri kteri sta bila dva moža usmrte-na, trije pa smrtno ranjeni Ma-terijelne škode je S 15.000. Poslopje je stalo osamljeno od druzih stavb. Tovarne zaprli. Chicago, 111., 5. nov. Ko bo ; več nego teden dni tovarnarji ;lasovirjev in njihovi delavci pogajali za plačo, sklenilo je včeraj zvečer osem tvrdk svoje tovarne za nedoločen čas zapreti. Radi tega je nad S'J0 delavcev brez dela. Dve tvrdki sti podpisali od delavcev predlagano unijsko plačo. alujoč pri „Simon Hardware Co.11 je svojo ženo umoril, tasta smrtno, taščo pa hudo ranil, potem pa sam sebi po življenju segel. Barthel j« bil ločen od žene, in bil nespametno ljubosumen, ter večkrat grdo ž njo ravnal. Pred štirimi leti se je ločila od njega in seboj vzela 14letno hčer, 171etni deček je pa ostal pri očetu. Minoli petek jn Barthel svojo ženo srečal na Lafayette Ave. in grdo ž njo ravnal. Danes dopoludue se je pa pustil obriti, popoludue okolu 5. ure pa stopil v hišo starišev žene z dvema revolverjema v rokah. Nezgovoriv ši nijedne besede je pričel streljati uajprvo na ženo, potem na tasta in taščo. Upitje in streljanje je pri vabilo sosede; Barthel je bežal ako je videl, da ne more ubežati, si je v glavo pognal dve kroglje. Nemiri pri Bevier, Mo. Mason, Mo., 5. nov. Več zamorskih skabov je danes od rova štev. 61 marčalo proti megtn, pri rovu štev. 7 so obstali in pričeli streljati na bližnje hiše. Hiša D. Gamblea je bila zelo preluknana, prebivalci so se morale vleči na tla, da jih ni kaka kroglja zadela. Več druzih hiš je bilo tudi od strelov zamorcev preluknanih in nekaj družin je moralo bpžati. Včeraj, ko začasno ni bilo tukaj šerifa, so zamorci tudi napravili izgrede. Današnji drugi izgred zamorcev je prebivalce Beviera zelo razburil. Več mož je sem dospelo, da si omislijo orožje, tudi v vojaškej akademiji bo prosili puške, toda niso imeli nabojev za nje. Potreba bode odločno postopati in zamorce pri siliti, da oddajo orožje, ker preje ne bode miru. Dobiti je dosti prosto voljcev, kteri bi šerifu pomagali Šerif je daues mnogo zamorcev prijel in odpeljal v zapor. Piše s peresom v zobeh. C h i c a g u, G, nov. Charles L. Borg, m; »ž br°z rok p pri poznal, da je na poštni nakaznici za S6 prav dobro ponaredil podpis E. C. Ro-g^rsa in j« P^daj v zaporu. Mož vmibp pero med zobe in baje prav spretno piše. Detektivom je dal pravilno predstavo. Cestna ropariea. I ndianapolis, Iud., 4. nov. Nedavno je tukaj ropariea oropala več oaob pod običajnim pretenjem z revolverjem. Danes se je posrečilo zasačiti roparico zamorko Jennie Beuuett. Imela j« pri sebi dolgo svileno mošnjo napolnjeno sčajein, kavo in drugimi malimi rečmi, med t^mi v sukno zašito in z dišavami pokrito d^setico. To je imenovala svojo „IIoobootl mošnjo. Izgredi pri volitvah v Kentuckvju. Lexington, Ky., 7. nov. Tukaj jo vladala včeraj večer velika razburjenost in tudi iz druzih krajev v Kentuckyju se poroča, da so se na volilni dan po vsej državi vršili divji prizori. Med zamorci in policaji se je pojavil pretep in le malo je manjkalo, da niso zamorci linčali policaja. Zvečer se je skoraj v j^dnomer čulo streljanje. V Newcastle sta dva moža z noži skočila skupaj in se medsebojuo smrtno ranila. V Olympia Bath Co. je bil John Adkins ustreljen in v Covington policijski načelnik Pugh zaprt, ker se je mešal v volilne obravnave. V mesticu Athens je bila volilna skrinjica ukradena in niso mogli voliti. V mnogih krajih so volice z Bilo iztirali iz volilnega prostora. Obsodba strajkarjev- M ose o n, Idaho, 6. nov. Devet rudarjev in udeležencev štrajka v Coeur d Alene, obdolženih zarote z namenom zabraniti poštni promet je sodišče krivim spoznalo, tri pa oprostilo. Med porotno obravnavo so priče trdile, da so se ljudje udeležili vstaje v Wardnerju ter šiloma zadržali železniški vlak, med tem ko so drugi rudarji razdjali rudniške naprave. Prestopek zamo rejo kaznovati s §1000 do S 10.000 globe in zaporom do dveh let. Umor in samon m or. St. Louis, Mo., 5. nov. Gojfe &eu umor in samoumor je danes več^r razburil južni del meBta 36-letni služabnik Gerge Barthel po- Velik požar v Kansas City, Mo. Kansas City, Mo., 5. nov Minolo noč je nastal ogenj v de partement prodajalnici bratov Jo nes na vogalu Maine in 6. St. in s« zelo hitro razširil na soBednja po slopja ter napravil škode za pol milijona. Največjo škodo imajo bratje Jones, namreč S300.000 Sestnadstropno poslopje je v teku štirih ur ogenj popolnoma uničil videti je le še temelj. Porušivše zi dovje je tudi del Humboldt Build inga hudo poškodovalo. Bližnj St. James hotel je le razvalina enako poslopje, v kterem je imel Emerich svojo prodajalnico. zadušenje požara so morali napro siti gasilce tudi iz Kansas City Kans. Gasilci bo bili vedno v ve likej nevarnosti vsled porušnvauj zidovja. Vrli deček. St. Louis, Mo., 6. nov. Vsled razstrelbe rubber cementa v Čev Ijarski tovarni Roberts, Johnson Rand, so bili št;rje možje smrtno ranjeni. V mali sobi v pritličju to varne, ktera je služila za skladišče so poslovali štirje možje, ko se j najbrže vsled proč vržene užigalice pripetila razstrelba. Delavci so bil strašno poškodovani. Njihova ob leka je visela v ožganih cunjah od telesa, lasje so bili osmojeni in m so na rokah tako ožgano da so se videle kosti. V sobi je bil tudi na vzoč deček, kteri je ostal nepošku dovan in ae že rešil, toda pr«d vrati se še enkrat podal skozi pia men in dim v skladišče in potegnil dva nezavestno ležeča moža iz sobe Vspenjača padla v globino. M inneapolis, Minn., 6. nov Z ljudmi napolnjena vspenjača je padla danes opoludne v Phoeni bloku, velikem poslopju, kjer nahajajo večinoma same pisarne i petega nadstropja v globino. 10 osob je bilo poškodovanih, med te mi znani odvetnik Talmadge vodja vspenjače Freudenburg d kaj hudo. V raznih nadstropji na vspenjačo čaknjoče oso be so v dele nekaj temnega šiniti v gl< bino, hteremu je sledil ropot in vwa hiša se je stresla. Vrv iz žice se j v visočini odtrgala. Že več d i vspenjača ni gladko vozila in lj dj kteri bo to opazovali, bo se b«< 1 nesreče. Obešanje za zabavo. Albuquerque, N. M., 7. nov. Serif Wraton iz Navajo Coun- ty, Ariz., je razposlal okrožnico z astopno vsebino: ,,Prijazno Vas povabim k usmrtenju morilca Geo. Smilpya v Holbrook. Njeg..va duša se bode dne 8. dec. 1S99 točno ob 2. uri popoludne kvišku vzdignila. Uporabil bodem novi zbolj-šani način obešanja in skrbel, da se vse zadeve izvrše v zabavo gledal c»'v in vspešno izvrši". Smil^v je usmrtil delovodja Sweeueya na Santa Fe železnici, ker ga je ta iz službe odpustil. Zviti Kitajci. Austin, Tex., 6. nov. Zvezuej oblasti se je sumljivo dozdevalo kako je to, da tako mnogo Kitajcev pride čez Rio Grande iz Meksike Texas, odkoder jih potem vsled postave, ktera prepoveduje naseljevanje Kitajcev zopet na stroške stric Sama pošljejo v njih domovino. To so namreč oni Kitajci, kteri so pri gradenju železnic v Meksiki iskali svojo srečo, a je niso našli in prišli na gorej omenjeni način na našo ozemlje in potem bili domov poslani. Ker je tacih potnikov na stotine in so potni stroški za vsacega z spremstvom vred 8500, je ta ,,špas" precej drag. Evropejske in druge vesti- Dun a j, 4. nov. Kakor pravijo, nadvojvoda Franc Ferdinand n« odjenja od svojega namena vzeti v zakon grofi njo Chotek, istočasno pa se uoče odpovedati prestolona-sledništvu. Z grofi njo se bode tem slučaju morganatično poročil. Petro g ra d, 4. uov. Finančni minister De Wit te je sedaj oficijelno objavil, da vse vesti o slabem stanju ruskih financ niso opravičene, in da so slednje celo v izjemno ugodnem stanu. P a r i z, 4. nov. V Nimes, okraj Gard in Privas, v okraju Arbčche so povodnje prouzročile veliko ško do. Voda je podkopala ceste in odnesla mostove in hiše. Rhona hitro narašča; pri Avignou okraj Vancluse, kjer se Durence izliva v prvo imenovano reko, je isto že preplavila strugo. Vojna med Boerci in Anglijo. L o n d o n, 4. nov. Nekaj mora vlada konečno povedati občin stvu glede porazov v Natalu, da isto polagoma pripravi na polno resnico. Zato je danes kolonijaln urad ravno tako plašljivo, kakor previdno naznanil, da so se Angle ži iz Colenso umakuili, to je: t( važno pozicijo pri mostu prepustili Boercem, da je slednjem sedaj pot v Pietermaritzburg odprta. V tolažilo dostavlja urad, da glede Lady-smitha niso dospela nikaka vznemirljiva poročila. S tem pa je lahko ljudi slepiti, ker je telegra-lična zveza še vedno pretrgana. Drugi oficijelni brzojav iz Kapstad-ta poroča, da so Boerci zasedli Co-lesberg v Kap koloniji iu jeduako, kakor pri Ladysmith vse zveze pretrgali. Ako pomislimo, da je Co-lesberg za Kap kolonijo iste važnosti, kakor Colenso za Natal, namreč ključ vojnih operacij angleške armade, ktera se zbira proti De Aar 100 milj proti zatoku, in aRo vpo-števamo kritični položaj v Mafkin-gu in Kimberley, potem lahko uvi dimo v kakošno zagato je zašla britiška armada. Tu nič ne pomaga zvaliti krivdo na generala Whita, istinitost je, da so si Boerci osvojili mnogo važuih krajev v Natalu, in da mora biti vlada pri vseh okoliščinah poučena o nepričakovani katastrofi. Liverpool, 4. nov. Prevožni parnik „Rapidau", kteri je minolo sredo, odrinil z vojaki v južno Afriko, je zgubil v hudem viharju več svojih čolnov, kakor tudi število konj in se je danes povrnil radi potrebnih poprav. Kakor hitro bodo iste izvršene, odplul bode parnik zopet na morje. Southampton, 4. nov. Pre-vožna ladija ,,Castle" je danes odjadrala z 3000 vojaki v južno Afriko. London, 5. nov. Ob 8. uri zvečer je doBpel iz Kapstadta brzojav, kterega je vojni oddelek objavil malu pred polunočjo. „Poveljnik v Dur banu poroča da- nes po golobih pismonoših. V petek je gpneral French s konjico in top-ničarstvom napadel boerski tabor pri Laysmith. Na naši strani ni bi bilo nikake zgube. Poročnik Egerton, ranjeni pomorski Častnik, kteremu so morali odrezati obe nogi, je umrl. General Juubert je zamenjal devet ranjenih vojnih vjetnikov, za 09pm Boercuv. Daues je nadlegoval general Brocklehurst konjico, topničarstvom in pe-tvom sovražnika več ur jugo iztočno od Ladysmith. Naše izgube so male. Bombardiranje je trajalo včeraj in danes in mnogo krogel j je priletelo do nas. Vojaki so dobre volje in zanjeni imajo dobro postrežbo1 Stormberg Junction, 2. nov. Tukaj je ustavljen navadni železnični promet med De Aar Junction in Oranje reko, kjer je meja med Kap kolonijo i: Oranje državo. Na 70 milj dolgi železnični progi patrulira oklopni vlak. Močni boerski oddelki varujejo most preko Oranje reki. Most pri Hopetowu so Angleži razdjali, da ne bi mogli Boerci čez reko. 18 milj južno od Bethulie, kjer tabo-ruje 4000 Boercev, je železnica raz-djana. Tukaj kroži nepotrjena vest, da je *ronje, poveljnik oblegalne armade pri Mafekingu, vjet. L o 11 d on, 7. nov. Slednja poročila od vojnega pozorišča v južni Afriki segajo dominolega petka, ko se je britiška posadka umaknila iz Colenso. Da bi zgubi Colpsberga in Stormberg Junction ne sledila tudi ona Rosmeada in Nagupoorta, bi morala slednja mesta imeti veliko večjo posadko. Tretja divizija pod generalom Gatacre seje z svojimi zalogami umaknila 60 milj proti jugu. To umikanje je napravilo zelo slab utis, ako so stra-tegični oziri še tako nujni. Pri vsem tem pa jn vojni oddelek popolnoma nem — ,,nič novega", je njihovo navamino oznanilo. Skeptiki imajo radi t< ga svoje lastne misli o novejših dogodkih pri L:tdy-smith iu časopisi poročajo vsak dan drugačne vesti. Feldmaršal Lord Wolseley je rekel včeraj večer v svojemu govoru v Authors klubu, da je vlada izuenadena glede moči Boercev, toda ta ovira bode kmalu pozabljena. L o n d o n, 6. nov. V kljub poročilu generala Bullerja, da Lady-smith še vedno vstraja, vendar to vest o podaji mesta ne more ovreči. Vest, da so Boerci osvojili Colenso in Colesberg Be potrjuje, istotako, da so se Angleži umaknili iz Stormberg Junction, ker jo niso mogli več vzdržati. Pred Kimberley stoji 5000 Boercev z močnim topništvom. Belscliuanen Boerci so se k njim pridružili. Kakor se izAliwal North poroča, so se Oranje Boerci pomaknili proti Herschelu, 20 milj iztočno od Aliwal North. Iz Mafekinga bo dospele sedaj slednja poročila čez Vrvburg od 28. oktobra, ktera pravijo, da veliki Pretoria top zelo uničevalno deluje. L o 11 d o n, 7. nov. Iz Estcourt v Natalu, južn o od Coleuso ob črti v Pietermaritzlmrg se „Daily News" brzojavlja, da je bilo izpraznenje Colensosa absolutno potrebno, ker bi drugače Angleže uničila 5000 mož močna sovražna sila. Boerci so napadli Wylie Fort, toda Au-gleži so jih pognali nazaj. Ob svitu bo bombardirali Boerci angleški tabor, ker niso vedeli, da so se njihovi nasprotuiki umaknili. Pozneje so korakali y mesto iu plenili. Most čez Tugela rek^ niso razdjali, ker hočejo se sami v porabiti železniško zvezo. V bitki pri Tathame farmi blizu Ladysmith bo Boprci baje zgubili 800 mrtvih, ranjenih iu vjetih. Samotar v Pocono. (Povest z amer. življenja, po P. Immergrunn.) (Dalje.) Potem sem hitel proti domu. Tem bolj ko sem ne mu bližal, bolj so mi silile v glavo vsakovrstne čudne misli, kmalu vesele, kmalu zopet žalostne. Premišljeval sem vse mogoče nasledke, ki bi zamogli nastopiti po mojej domnevane j j II II I Jugoslovanska Katoliška Jednota. I Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13 th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVAL.CI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Go v že t a, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPIL: K društvu Marije Pomagaj štev. 6, Lorain, O., je pristopil 27. okt. Josip Medal. Društvo šteje 7 udov. Dne .'». avg. 1S99 je umrla soproga Margareta Vidmar, nje soprog je Anton Vidmar, ud društva sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa. Uzrok smrti bolezen v žalodcu. Ivan Gorže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"' smrti. Najbolj sem se bavil z vprašanjem, kako se je moja mlada žena obnašala. Ali mi je ostala zvwBta? Ali je ostala tako trdna, kakor nekdaj Penelope, ki je vsh nadležne snubilce odslovila? Ali še vedno žaluje za njenim domnevano mrtvim junakom? Odgovarjal gem ua vsa ta vprašanja se zanesljivim ,,da4i; spominjal sem so, kako težko se je od mene nekoč ločila, kako mi je obljubovala, da se kljubu njenej mladosti ne bode več domu vrnila, ako me ne bode našla med povračujočimi vojuiki. Sedaj pa naj bode njeno veselje tem večje. Nepopisno veselje se mi je doz levalo, ktero bodeva občutila pri zopetnem svidanju ; tembolj bi imela naju sreča nadvladati, ko se jej bodem tako napričakovano od mrtvih povrnil. Skrbno sem se ogibal, da me nobeden znancev nebi videl. Ona, ktera me več let bol«Btno pogreša, in ki je zopet več let za menoj kot za mrtvim žalovala, ona naj me prva pozdravi; njene oči naj me prve vidijo. Zato nisem šel v mesto pred večerom, šel Bkozi najbolj samotne ulice, dokler nisem stal pred hišo, v kterej sem pred šestimi leti ostavil mojo posvetno srečo. Le še nekaj korakov me je ločilo od prizora, kterega sem si na potovanju proti domu z vsemi v go rečej domišljiji na razpolago danih barvah slikal. In vendar kako obotavljajo sem tukaj stal; jaz, kteri sem brez vsacega strahu vse grozovitosti vojne poskusil, ki sem stal nepremakljiv v marsikakem vsipanju krogelj, jaz sem se sedaj tresel na vsem životu ; noge so mi odrekle pokorščino napraviti poslednjih par korakov. Tako nikakor nemorem pred njo stopiti; potreba je bilo preje zbrati moje misli; glasuo bijoče srce se mora preje umiriti. Zato sem šel k zadnjim vratom hiše, da bi skozi razsvitljena okna v pritličju po gledal v jedilno sobo, kaj se tam godi. Od daleč in nevidjen sem hotel najpreje videti nje ljubi obraz, po kterem sem tako dolgo hrepenel; hotel sem se po malem privadili bližajoče se preče, da ne bi hkrati bil preveč preseneten. Tudi mojo ženo sem hotel počasi pripraviti na moj prihod, da se sirota ne bi preveč ustrašila. Nameraval sem potrkati ua duri; mogoče bi potem prišla služkinja ua vrata in tej sem hotel reči — saj v treuotku uiti vedel nisem kaj sem hotel reči. Je pa davi sla ne a padla, Na urlcse travnik.? I'red lajjvišni) je pomorila V* ta ilahme r«>žice, Mrni pa ni za ruljc moje. Če jih »Unca pomori. Meni je le za dekle mojo, če me ona zapusti. Tako se glasi narodna pesem. In marsikdaj ta pesem prav dobro izraža dušno čustvo človeka. Taka uničujoča slana j* padla na mojo dušo v istej noči, ktera bi imeh same pomeniti novo spomlad. Po gled skozi okno iu vse lepe cvetk*-moje fantazije so otrpnele iu izmrle. Kar sem videl, je uničilo vse moj«-u pa nje iu nade, peklo se je odprlo v mojej d oš i. / Moja ženka je namreč sedela polng mladega moža in sicer poleg onega Millerja, kteremu sem izročil moje poslednje sporočilo pri moj* m ranenju; kramljala sta in skupaj večerjala. Zadržanje obeh mi je določno kazalo, da sta ali že oženjena, ali pa saj blizo poroke. Tako naj moja Odyssea zame prav sramotno konča. V mojih sanjah sem pozabil, da moja Penelopa ni nikaka Grkinja starega veka, temveč popolnoma novošegna Ameri-kanka koncem devetnajstega stoletja. „ Ko sem moje začudenje prestal, se me je lotila huda razkačenost. Klel sem tiho in rotil osodo, ktera je igrala z menoj tako žalostno igro, v mojej jezi sem nameraval s pestjo pobiti okna, ker nisem zamogel prikrivati sramote. Ako bi imel revolver pri sebi, bi v tem trenotku uajbrže segel po troje človeških življenj. Nato sem se zopet pomiril. Razburjena kri se je polegla, in vroče čelo ohladilo; iu ko sem zadevo mirno premislil, moral sem Bi očitati, da sem prav za prav jaz za-početnik svoje OBode. Zakaj sem se pa udal bedastim miBlim ! Zakaj nisem tudi jaz kakor drugi po kon-čauej vojni, to je po mojem okrevanju hitel domu. Ker sem se kot zdravnik sam smatral blizo Bmrti, ni zamogel mladi mož imeti o meni nobenega druzegp vtisa, nego da sem potem res umrl. Ker nisem tudi leto nato dal nikakega znaka o mojem življenju, je bila moja žena pač opravičena me smatrati mrtvim in vsako njeno nadaljno čakanje name hrezvspešnim. Moja nejevolja se je obrnila proti meni samemu, tolkel sem se ua čelo in Be imenoval starega, sanjaškega osla, kteri vedno tava za ideali, ki se v sedanjem stoletju nemorejo izpolniti. Zopet bo se pojavile prav neprijetne misli, da ti mladi ljudje gospodarijo z mojo težko pridobljeno imovino iu so bo vgujezdili v gnezdo, ktero sem sam napravil. Imel Bern veudar pravico jih vun pognati iu zopet nadaljevati moj zdravniški poklic ter živeti brez žene kakor preje. In vendar kako jednostavno se mi je dozdevalo tako življenje. Brez sreče, brez ljubezni ubijati dneve, zato nisem bil pripraven človek. In ako bi že moralo biti, potem ne tukaj, ker sem bil uekdaj tako srečen. Toda kako potem, ako me žena kjubu temu ljubi; ako seje le vsled žensk« slabosti vdala vsiljevanju uovemu snubilcu, ali pa željam njenih še živečih starišev ! Njene zveste obljube pri slovesu so se vselile v mojo dušo Iu ako je tako bilo, potem me ne more nič ovirati zahtevati moje zakonske pravice; po postavi bi bil drugi zakon zavržen uičev, kakor hitro bi se pokazal na pozorišču. Ta posleduja misel me ni več hotela zapustiti. Trdno sem bil od-ločen vstopiti v mojo hišo in moj prostor zavzeti. Potem sem še enkrat pogledal skozi okno, da se zag< tovim, ako sem prvič prav videl, gledal sem pa daJj časa skozi okno. Toda kaj sem videl? Vrata drusi« sohe so se odprla in prišla je v jedilnico mlada služkinja z do-jei čkom v naročju. Dala je dete materi, ktero je ljubkovala in po-Ijubovala in_v isti namen tudi izročila očetu, njenemu možu. To je bilo dovolj. Pričelo se mi je gabiti pred srečo, za ktero sem hodil in nisem imel več poželjenja po njej. Mož, kteri čisla prrktično, novoš<-gno življenje, bi svoje zadoščenje iskal v sovraštvu in maščevanju, tembolj bi zahteval svojo pravico, da ker sam ne bi zamogel srečen biti, isto tudi drugemu raz djal; jaz idealistični osel sem pa ravno tako odšel b po vodi splava-nem upanjem, kakor sem dospel z goljufivimi slikami moje domišljavosti. Zaradi otroka — je nadaljeval samotar in si z rokavom obrisal solzo raz obraz — le zaradi otroka sem odšel; zaradi otroka sem prišel sem v goščavo in pričel iskati novo srečo, iskal sem jo tukaj, kjer jo drugi ljudje ne iščejo in kjer ne bode nikdar ukradena. Vi toraj sedaj veste zakaj živim tukaj v tej gozduej samoti; sedaj me pa ne vprašajte nič več iu ohra-uite mojo skrivnost dokler ne umrjem." Stari je molčal in se vzdignol. Na njegovem obrazu se je pokazal prijazen nasmeh, kteri me je naredil zaupljivega. Namignol mi je iti ž njim pred vrata. Tam je njegov najljubši prostor, ako ni imel dru-zega opravka. Bi.o je precej pozno popoludne. Solnce se je že precej nagibalo ro-bovju Pocono gorovja. To me je opominjalo, da se vzdignem k po-vratku in pridem pred mrakom v Tobyhanno. ,,Povabil bi Vas, da tukaj ostanete in greste jutri zjutraj zgodaj domu, ako bi Vam zamogel prijetno noč obljubiti,4' tako mi je rekel starec zunaj. (Konec prihodnjič.) Drobnosti- Naglo m a u m r 1 je 17. okt. v konferenčni sobi celjske gimnazije ondotni katehet g. dr. Fran Ja- nežič. * * * U m r 1 je v Radovljici g. Friderik Homan, bivši načelnik gasilnega društva v Radovljici. Pokopali so ga 19. okt. popoludne ob polu 4. uri. * * * V Ameriko. ,,Slov. Narod" poroča: Število izseljencev iz kranjske dežele vedno bolj narašča. Ni dneva, da bi se kdo izselil. Včasih se odpelje kar po 50—100 osob skupaj. Pred malo dnevi je bilo baje v Bremenu 80 osob zavrnjenih, ki so se hotele odpeljati s parobro-dom „Severo-Nemškega Lloyda". Morali bo nazaj. * * * Nova stanova gospe H-itschevarjeve. Veledušna dobrotnica gospa Josipina Hotsche-var v Krškem je za vzdrževanje krške bolnice, ki je prav za prav njeno delo, darovala 5000 gld. Obresti te s vote bodo popolnoma zadoščale za vzdrževanje poslopja. * * * Roparski napad na poti naDrenikov vrh. 20. okt. po-poludue zgodil se je v Rožniškem g<"zdu na poti iz mesta ua Dreni-kov vrh čin, ki bodo spet dal raznim listom povod, da bodejo napadali Ljubljano in ljubljansko okolico zaradi premale varnosti. Roparski napad, če se nastopni dogodek sploh more tako imenovati izvršil se je blizu Drenikovega vrha na prostoru, kjer je kratek ali zelo hud strmec. Napadeni dami Frid. Burger in Evg. Bamberg šli sta po poti mimo Šricarije iu „Razgleda1' na Rožnik. V kotu, ko se pride po omenjenemu strmcu, je prišel za njima neki mlad fantaliu, ki je šel nekoliko korakov naprej, potem pa ko je videl, da nikdo ne pride nasproti se je obrnil nazaj in šel proti damama ter njima rekel, da mu morati dati denarja, ker je v takem položaju, da mora imeti denar. Segel je tudi pod suknjo in dejal, da bode streljal, če mu ne dasti denarja. Dami sta na to vzeli svoji denarnici iz žepa in sami dali denar napadalcu, opozorivšega, dane bode mnogo dobil. Dobil je od obeh le 1 gld. 50 kr. Dasi je napadalec videl, da iraat' damr'uri in uhane, ni teh zahteval Bil je toli prijazen, pa je eni dami pobral naočnik, kateri jej je bil pri štetji drobiža padel na tla. Na to se je še odstre, nil po poti, po kateri je prišel. Ko se je še grozil, da bode streljal, če bodeta dami vpili, mu je še ena dejala, kaj bode streljal, ker nima revolverja. Napadovalec je 20 — 25 let star, srednje velikosti, vitke poBtave, bledega obraza in uajbrže tudi škrofulozen brez brk iu napravi utis bolnega, jetičnega človeka. Imel je rujavo sacco-obleko iu mr-hak klobuk. Ljudje, ki bo ga morda med 3. ali 4. uro kje videli v Rožniškem gozdu, naj bi se oglasili pri žaudarmeriji v Šiški ali pa pri mestni policiji. * * * Ubegel slepar. Jakob Virk, posestnik na Trati, je bil že vse, črevljar in trgovec, meš«-tar .in kmetovalec, a do denarja vendar ni prišel. Naposled seje odloči I, da odrine v Ameriko. Sklep je bil hitro storjen, toda kako ga izvršiti. Naj je Jakob Virk še tako preiskoval vse svoje žepe, za potovanje čez veliko mlako potrebnega drobiža vendar ni našel. V tej stiski se je mož spomnil raznih trgovcev s sadjem, s katerim je že prej kup-čeval. Obiskal jih je in vsakem povedal, da ima v Krauju dva vagona sadja na prodaj. Ker je letos malo sadja, bo bili trgovci seveda koj pripravljeni, kupiti ta dva vagona, in so dali Virku, s katerim so že večkrat imeli take kupčije, primerne svote zadatja. Virk je ta ko 380 gold, skupaj spravil iu j*-odrinil v Ameriko, trgovci pa so v Kranju seveda zaman povpraševali po Virku in njegovih dveh vagonih sadja. * * * U t o n i 1 je 16 meseciv star otrok hčerka poseBtnice Terezije Ber-goč v Brezovici pri Št. Petru, v neki mlaki pred domačo hišo. * * * Nesreča. V Podkraju pri Arži-šah se je 15. okt. 51etni hčerki Neže Vozel n'* ognjišči vnela obleka. Otrok se je tako opekel, daje neknj ur potem umrl, * * * Za slovenski „Tukaj" pet dni zapora. 18. okt. se je vršil v šeut-peterski vojašnici v Ljubljani kon-trolui shod. Vodil ga je nadporoč-nik g. Malcher. Razložil je rezervi stom mej drugim tudi to, da se ne smejo slovenski javiti, a to v jeziku katerega ni nihče razumel. Ko se je na to rezervist Podboršek iz Smartna pri Litiji oglasil s slovenskim ,,Tukaj" gotovo Isker ni uiče-Bar razumel, kffr je nadporočnik razlagal —dobil je najprej psovko ^smrkovec" in potem pet dni zapora. * * * „Lovec je zajčka ustre-1 i I". V stanovanju gozduarja Antona Jedličke na graščini Herber-st^in pri Sv. Ivanu na Štajerskem sta se igrala gozdnarjev deček in hčerka ueke sosedo ,,lovec i u zajček". Nakrat je počil strel. Ko sta prihiteli materi v sobo, je ležala deklica s prestreljeno glavo sredi sobe mrtva, 71etui deček pa je držal v roki še kadečo se puško. „Lo- vec" je UBtrelil ,,zajčka" 1 * * * Vojaški beguni. V Borov niči so orožniki dne 8. okt. prijeli tri fante, ki so hoteli odriniti v Ameriko, ne da bi bili prej deležni največje radosti tega življenja, vi -jaškega službovanja. Orožniki so fante izročili ljubljanskemu sodišču. Kje je? ŠTEFAN ŠLO SAR, za njegov naslov bi rada zvedela Marija Podre-beršek. Mojemu otroku je bil krstni bv t-r na Nemškem Zeche Helena pri Essnu, a od onega časa nič ne vem o njem ; v Ameriko sem prišla z mojim možem pred petimi meseci. Ako kdo rojakov kaj o njem vč, naj to blagovoli naznaniti: Peregrin G a r č a r, P. O. Kangley, III. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarua pošiljatev registrirana. Na naš naslov dospel je s parni-kom ,,La Gascogne'4 dne 7. oktobra velik zaboj za rodbino Prevc ali Perue, kar je zelo pokvarjeno pisano. Pisali smo pismo Ant. Preveč, 9000 Straus St., Chicago, 111., ali pošta ga je nam vrnila. Kdor rojakov v Chicagi ali kje drug^j kaj vč o tej rodbini naj jej povč zadevo in se obrne na nas. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se j"e tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 96U (Catholic Order of Fore-sters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa S8 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od 6500 do 83000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž-ili kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G regoriz, 764 AllportSt, Chicago, 111., ali pri tajuiitu: John Stephanich. 655 Throop St , Chicago, III. Svoji k svojim ! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojatce in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj 31 naroči razuovrstno blago in brzo bode postrežeu. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Ciair St., Cleveland, O. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKK. ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt. Wif., Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., \ Cleveland, O, terse priporočam za nadaljua naročila, ker ravno s^daj sem dobil mnogo povestuili iu krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knj'ge naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem debil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., (i listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. Iz proste roke v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Strun -beljuu, Btara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 189u. je bila VBa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajaluieo poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinj. , kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj io pod, 2 Benici, 2 konjska hleva, S svinjake, drvarnico, shrambo ?a vozove, listnico, velik vrt pri hi&i za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe bo pr-krite z opeko. Cena 12.000 gold. k. tiri dele h ob te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo poseb^. kakor je kupcu na voljo. UzroK prodaje je ker sem sam . ?u uemam dedičev. Naslov je naret.iti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mest« , Kranjsko, Avstria. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. predaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino- Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so 23T kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Francoska parobrodna družba Compapie Generale Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PAR 18 ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). ^JF"* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champague La Gascogue L' Aquitaine La Normandie La Bretague La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Normandie La Bretague 9. uov. 16. „ 23. „ 30. „ 7. dec. 14. „ 21. „ 2S. „ 4. jaii. 1900. 11. „ 1900. Prvi razred kujite do Havre veljajo $60 iu višje Glavna agencija za Zjed. države in Cauado: 32 BROADWAY, NEW YORK D ® i) V D I I) t s ® ® 5 « f S! i I 9 NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (čik). pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi t< baki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perju rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevujte povsodi: Austrian Hung- Model Tobacco JSsiy Razprodajalci dobe popust, JOHN VENZEL izdelovalec KKANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primemo nizke, delodohro in trpežno. Najnižja cena trovr«tuilj harmonik je t IS do S35 in naprej. Izvršuein tudi na 6 in 8 glas »v. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio^ k fee re imamo v naši zalogi in jih odpnš'j m^d Indijanci, 20 c t. Audrej Hofer. nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom 1 in II. z v., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljul i tr -*kih pisem, 30 ct. Mati B žja d-' P.l-jskem jezeru, lOct Ave M iriji. 10 ct. Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi nove3 ali M »n»-y Order. NIK. RADOVICH, 702 Verno- nt Stre' t Sa ■ F rančiSC "* Cal. F I Druge si »v. knjige:. Zgodbe sv. pisma. 4n_ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, b zvezkov, $5- „„ Sta: i testa m u . i>-~> ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 'Jo ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček uciii--. - .»venski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angW < \ (Pau n), 35 ct. Hitri računar, t. Bleiweis Slovenska kuharicami Hubad pripovedke I , II., in j H zvezek po 20 ct. Cvetina Borograj^ka 35 ct. P .sa. ■ irocani vsem j jv ; . .a ai v Omahi ir- ok^ i c . d p. j prvi slovenski OOJ\ io; m: ha, Neb. .! \ - - com n , p " a č o. n : i sv ; - tnim. i T ? de 3Z. . < S.--1-z v ni. M. j d j ostaje IRTZ, 1 i. .St.. Omaha, Neb * * ^ ^ i ^_^ ^ ^ ^ .___ Vsem " ■ m - / i _zs urgu in okolici se toplo priporoča sip .c j sou ;ta 3 11 V JC A, 13 ^ luno. R. 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. t Ta banka ZAVARUJ K P l ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v iznla-a ; ima svojega KOTARY PU- a. ku ne p< godne, preskrbu-dajoče zad-ve. Pošii ja DE-n hitro. Prodaja PREVOŽ-e črte. ■iS SLOVENSKI. '■..•''i.ljlii^ujiuiu^ f BLIC, kteri napravica: n je dedščine in vse v ta post NARJE v staro domovin > c NJE LISTKE za vse pa; b t&* GOVORI IN I ■V'nipi".^- T 1 "T—T"r T T" T ION. TANCIG / slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno pri p' -f-n \ - m in bratom Hrvatom za izdelovanje v < , . - K, za mal i in ve: ke; za svoje df-lo jamčim, da zad ' tn vsakega. Izdelujem tudi raznovrstne 1 > . ! a i ž- - e, ravno tak-J > *.E za možke vse z slikami, .ar je z-tio pripravno darila cb raznih prilikah. Tudi p: noro am !- ■ ■ »m r1 ;" tvu v Calumetu in okolici SV. .j . 7.1 - O i... i: T (Frames) za slike od ^o centov nap: Poi ^ z - t re : m r ie, pošljite mi sliko Vašo, ij denem na eno sliko, ali Vaš»h ubth d.>n- ravno tako kak ir bi . i o Z sor-štovnn^ n n m ■ i twUlll. f c ai i; > Eb-fS^a5 ir --- IGN.MsUS TANCIG, Ivi ICHIGAN. Ustanovljena 1884! TJJE CARNIOLIA G1GAR FACTORY, F. A. Duschek lastnik. Priporoma posestnikom Beer S ilonov in grocerijskih prodajalni( vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iuko nizkej ceni. Edini izd« j^vatelj : FLOR DE CARiv iOLIA ali »Kranjska lepoti Cigare" z barvano sliko. Zaloga izvrstnin dolgih virzink z slamo. Na zahtevanje poeiljam cenik (iJriC" ist). Naročila se v-atno in točno izvršu o. Uzorce (Samples) tiakor tudi v-čja ar čila pošiljam po Expresi prosto in se pr* sprejemu nič m ako se mi gotovi novci. Money Ord« r aii eh k pošlje z aaročno vr d. XVovci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda44. Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. fevoji k Bvojim! Spretni R£«*ntj« sr sprt jio , i u li^outiim pogojen. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih org-elj T>ri p<>roča z a izd v o vanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena tiajcenjšim 3 glas nim od 825 n*ipi>j in treha dati 85 „are" R -ljAe vrstp t d ^45 do $100. Pri naročilih od -?50 do 81(H) je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Df*lo garant rsim in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bri lge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potriuiem da harmonike izdelane po John Golobu imajo tiste, pravilne glasove in se zamorejo upor -biti pri vsakej godbi na iice, trobente ali piščali. , ^ a I r čam vsem Slo- ve<.,'=- i i i ca m v Dollar Bayt M ""! . 1 k' \c. sv j lepo na nove UM' i S A LOOJy, m c. 9 1. januarja m t čil razno ' ; fii d DOMA > VINO: d .bar kt r ] - IZ • NA I V\ i r :.2 I.ItxERE, ter pr Jaj:ii re fc MCDKE. Z spoži t.:.j m John Barich, DOLAR J3AY, MICH. JLiilflti'ii.- -i. uit- Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago ^akortudi OBLEKO, OBUVALA ta. mržk^, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD^E in ŽGANJE in K L" H1NJSKO OPRAVO. V-^e pr .'dajam po najnižji ceni. £ o vencem in Hrvatom v Lead-ville, C »lo., in okolici, kakoronim, kteri s^m pridejo priporočam svoj ^saloon^ 40U EIui Str., Leadvilie, Colo- \ "^dt. > t"čim fino, s v že PIVO d v ' a \ NA, i z. vrst n i \VH i i? KEY. t- r p: ::n line : KE. Pr' 5 , ' v •. .i in H rva' je shaja-j n cl ! vsako druščino med nji-mi. Za < ' i oiisk se priporočan z veležtovaiijem IGNAC 3IIKLICH Edino slovensko podjetje! ^ Slovenci! ^ t ^ -p t- Klapscli J na ELY, ------ ^ priporoča Slovencem svojo ' i f i imovino z MINNESOTA, ]; f il 1 m , o ^ kakor ob -ko za moške in o t r o k p, Cev i j.-, škornje ^ in druge stvari, kak r lua: ziatnino \sake vrste. ^ Vse blago je d biti ]m i :zkej ceni. ^ v« _ . « saiooaa. i J v Obilni p «et. ker to." m i/V HS i;o 8 v e ž e i>iv<>, li a vina J ^ in wh o y ter iun. i v.^. v > .; d — d k •. ^ Rojak naj podpira rojaka ! ^ y j- ^ - ■ ' ■ Dalje priporočam &v j iyj o ur j.tni SAKSEE & Oo. i,,GLAS NARODA-- 109 GREENWICH STR., NEW YORK. ^ !'• 'sr.jduje rojak, -m prevožnje I i s t k e za n;ri .iljše pamike ]"> n a i i ž i i h ce 11 a h. Dobro pouHmo potnjo£e,imamo izvrstno rvezov fit ropi. A k »sekalcem« potnika pripeti kaka nepriiika. l..,iJ1si v Evr •• • v i1.".;, - i ■ « , ; len srr.hi- jemo. tla ga poste naprej potovati, kar drogi agent j t- na zapado ne morejo storiti in so potniki mm gokrat vrnjeni. Na to run p.- ."p. ■,<». , kt a -k .. — Dalje preskrbimo in prodajamo ro;.ik..m \ me • v l.vr ■ li za vse pa rob rod ne dražbe in železnice po Z k . vnih v." •• h najceneje. — 1'ošiljamo v staro d. mi vino denarje bodisi za zasolrie i hranil:-;, dobre, solidne zveze. - ni t. Vrl , ,, , , množina stori, da al . . Vsak, potujoč »■ staro domovino, naj kopi vožnji listek pri ker premnog«.krat se . i. t t : - l , železnične zamude ali . ^ ■ s;.: ti ljudje nn>taiii j .*eni •... ~v. pomrgaju. hr, kij s i ;rii. i, •• k'' :»l ;-■ : * j v New '-. . i n:l . i t<. i . ko n nazaj ] - -lan. t<.re-j i » i um »! brez : . - -ga posredo*.mja iu cjs, » nam <- o zna: t. t . "J, predi v — Naše denarno p. in vsako poii.jctev -i-.i: ;n jako hi t r. i".000 cc ker imamo lin riev in . v• .-KT, -ie i kake sliko ! t r. n ' t- v ■ prvim 1 iti in , - |X)tUJt'iO . iver čas . i :i - ]vxllagi pa /.e rojakom nad 3 mili;one goidm~r'e avs" volj. Toraj vse prednosti guv.ire v vscl. .1 : F11. S A T S 1 P & CO (..< .1 VS N A K • \") iog Green\ ich Street, New York. i v N \ k in po Vte-: , > " ■ ■ \. C nit . a. L< • • ■ ie v i .... ; u:.... -.v . 1 > si do- i o . : e e n w h Street '"' Kdor pc>tuje v star«, dom. vir. r rej železnici p: . e. i;s e •!;, I \ ; itd., ker iz teh krajev \ o • o \ V, \ V Ni-:\v VokK in t o kte- • , j L-; larje prihrani. Vedno 1 1 a/l ' • v i ^ 1C9 (j ; e e i v. CS ri. ^ C. s*. it ■■AiliH, NiiSHOO 4 ilUEHNE 1! Uii . u Street. Prodaj* in fos 'ji ^s. 4 drimrne uskaz ier. ^uji :, B il' t! Ž-Tt H |i! Up«i<(iaje :■■'i-M ;•» /.apu^čij o » •>» ^ : - 1 - ^ Suka predstavlja srebrno uro r j p d n i m po k r o v < vijai ' ■ t/ » zlr ta podo';"- h.d si: ; Iva i' '—m aii kou ;. in »taue z i i rim. Elgin kolas .viem HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik ua 7 1 amiiov - iuo. 13-50 'Ok^xr 1. V - G mo ^ X 5 . 0 0 ; ITa zahteval.se rs- -i>\- > c-Dik trank^va;.-. P'-št'-■* ^ t • -ž ;a " . mstvo z- robo i*3 mojf^ geslo Z " i iroč^e 0 priporočani 7 vsšrm poš: varijem : Jakob Sion eh. M g. > > IIIS TL V^T b A <4«» ILI ^ ' ~ ^ -m. P ■ iripur.^a v--m irniic^m «v i kraa- g^daj nastanjeni zdravnik i:a So. East corner 10. Ws'nut Str., KANSAS CITY, 10. kateri je predsednik viir -ga iu •• -:! ura šra ter predsednik zdravniškega društva i o j^ci i naji-nlju^ijen i ?d av ik zaradi svojih zmožnosti pri t8:noši;j'-m ijudot a, priporoma se siovrnskemu občinstvu za ztopaje vsako v rstnili not /anjiii Mor tudi lanjil lolfizoii. ' L. UO VT H! BI M m m m si H m m H M S! t i o tel Floreuco 177 Atlantic Ave. Brooklyn, N. Y. ' ju. >djtu ■ rar.no izvrstuo sveže piv - - -ii'.'St ra - o i i o p o r t.i r & ^ o p i z e n-skop vi f u a v ■ d a izvrstne smodke in o k u k j ~ ' - -•« dajal vs»m gostom proti zm>,r: c- : a - idgh je jt- iepo isiegl^isce. Posebno =e pnp ročara rojakom za razn^ svečanosti, veselic-, porok« itd., ker storil hodom kj.r je v moji moči. Slovenci obiščete me < bilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlan-ic ^ve., Brooklvn, N. Y. Mestna tiranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge s po 4% | brez odbitja novega rentnega davka. jj| Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- g nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". jg .... _______ . S HMMKMMMMMMMWMaaaBHSHHH Glasoviti in proslavljeni zdrav-uik, ki se je učil i i i prejel d! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila poral.il, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemor^m boljega počutiti. Zahvaljujpm se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemerem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. I VAN POHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je n-doa gljiv. kateri nemorejo os-bno k njemu pr ti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, m on c-;, š j- ;ai> zciraviio i'i navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bc . a neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker ntče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar, NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.