•V y •

THE OLDEST and most popular slovenian newspaper IN united states of america.

ANS

■
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
i ~ . * * Geslo: Za vero in narod —- za pravico lik resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
državah
AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 17.
CHICAGO, ILL., TOREK, 25. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 25, 1927.
LETNIK XXXVI.
Anglija mobilizira.-EKsplozija v Wo; 1 oseb mrtvili.
COOLIDGE ZA PROTEKCIJO AMERIŠKEGA ŽIVLJA NA KITAJSKEM. —VELESILE BODO SKUPNO NASTOPILE PROTI BOLJŠEVIZMU NA KITAJSKEM. —V MANILA BODO AMERIŠKE BOJNE LADJE SKRBELE ZA 10,000 PRIPADNIKOV ZED. DRŽAV.
MLIN ZA DROBLJENJE SLADKORNEGA TRSA.
Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je uvidel potrebo, da se pošlje več bojnih ladij v kitajsko vodovje, kjer je življenje in lastnina pripadnikov Zed. drž. v nevarnosti. Mornariške čete so bile poslane iz Guam v Manila, kamor je priplula iz Fučow bojna ladja z begunci. V manila je vse preskrbljeno, da bodo dobili zavetja ameriški begunci, katerih bo vseh skupaj okrog 10,000.
Boljševiški teror se razširja po celej Kitajski; inozemci iz vseh krajev Kitajske bežijo pred sirovostjo domačinov.
Kiukiang, Kitajsko. — Semkaj je prispel Čiang Kajšek, poveljnik Kantoncev, z njim so prišli tudi njegovi ruski boljševiški svetovalci. Semkaj so prišli iz Hankow, kjer so svoje delo dokončali. Tukaj so se pa pomudili le malo časa, kajti delo jih čaka v Nančang, kjer nameravo istotako kakor J Hankow, s terorjem pregnati inozemce, ki že zapuščajo mesto.	.!
Hankow* Kitajsko. — Nevarnost je nastala tudi za inozemce v Kansu provinci, kjer vihra boljševiška zastava. Princi vseh rodov so se podali boljševikom; otresli so se, tako pravi poročilo, jarma nadvlade Jbelcev.
Domačini so tudi tukaj na-hujskani po. boljše viških agentih. Pp ulicah hodijo v skupinah in nosijo bandere, na katerih je napisano: "Smrt tujcem!" Morijo brez usmiljenja — ne ozirajo se na prošnje duhovnikov, da bi jim dali vsaj toliko časa, da bi se na smrt pripravili.
Sang ha jj Kitajsko. — Tukaj
STALIŠČE ¥ MEKSIKI.
Patriarh mehiške pravoslavne cerkve prosi vlado za katoliška svetišča. — Inozemci v Mehiki se registrirajo. — !n-vestacije Amerikancev v Mehiki cenijo na $1,500,000,-000 j
Mexico Cit^, Mehika. — Jo-| aquin Perez, patriarh takozva-j ne mehiške pravoslavne cerkve/ (razkolniki), je zaprosil pri( vladi, da bi mu izročila 50 od-1 stotkov katoliških cerkva po deželi. Patriarh zagotovlja vlado, da se bo pokoril vladnim naredbam. Patriarha pa neče-jo podpirati katoličani, kakor je mislil, da ga bodo. Katoličani trdijo, da so delavske organizacije napotile patriarha, da je zaprosil pri vladi za cerkve.
V Tierra Blanca v državi Vera Cruz, je prišlo do spopada med stavku j očimi železniškimi uslužbenci in stavkokazi. Ob življenje je prišla ena oseba, večje število je pa bilo ranjenih.
Okrog 10,000 inozemcev, ki se nahajajo v Meksiki, se je registriralo, kakor to zahteva postava. Inozemski delničarji denarnega zavoda — Banco de Mexico, ki so Španci, Francozi in Angleži, so se podali in postali Meksikanci, tako da sedaj nimajo gravice pritoževati se pri vladah kamor so doslej spadali.
Washington, D. C. — J. Wilbur Carr, pomožni državni taj-
Iz Jugoslavije*
SOCIJALISTI IN VOLITVE V JUGOSLAVIJI V OBLASTNE SKUPŠČINE. — SLOVENSKA SOC. DEMOKRACIJA JE BILA VEDNO PROTI CERKVI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Slovenska
Slika nam predstavlja primitivni način izdelovanja sladkorja na Filipinskih otokih. V teh krajih ima general Wood, ki je tamkaj guverner, mnogo sitnosti z domačini.
POSLOPJE UNIČENO PO EKSPLOZIJI.
se koncentrirajo bojne ladje .	. . ,
velesil. Anglija namerava z o- mm P°tom P™* ob svoje imet
rožjem intervinirati na Kitaj-
Kotel gasolina eksplodiral, poleg mrtvih večje število ranjenih. — Poslopje je bilo v trenutku v plamenu; pomoč je bila takoj pri rokah.
Toledo, O. — V-tukajšnem predmestju je pri George Leonhardt "dry cleaning" podjetju nastala eksplozija v kotlu, kjer je bila velika množina gasolina, razstrelba je bila strahovita; poslopje, ki je bilo leseno, je bilo mahoma v plamenu. Sedem oseb je prišlo ob življenje, mnogo je pa ranjenih. Nekatera trupla so bila tako nakažena, da jih ni bilo mogoče spoznati.
Policija, gasilci in prosto-nik, je pri neki priliki rekel, da yoljci g0 bm takoj pri roki in
pomagali kar so mogli in večim rešili življenje. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico, nekateri so tako poškodovani, da ni upanja, da bi okrevali. Tudi poleg stoječa hiša je poškodo
KRIŽEM SVETA.! VELIK OGENJ; GASILEC
MRTEV.
—	Pawhuska, Okla. — Howard F. Ogle ,oljni magnat iz Pawhuska, Okla., je bil v Chi-cagi aretiran na podlagi obdol-žbe, da je umoril svojo ženo, katere truplo je bilo najdeno v nekem grabnu. _
—	Chicago, 111. — Dr. W. Brown, star 27 let, dentist, Id se je vdeležil svetovne vojne,
V Hebart skladišču v Chicagi je izbruhnil ogenj; eden izmed gasilcev je prišel ob življenje, 12 je ranjenih; škoda $100,000.
velesile to dovolile. Na Balkanu ni ravnotežja — nadaljuje dr. Korošec. Mussolinijeva politika predstavlja permanentno nevarnost za Balkan. Mi pa ne smemo menjati smeri svoje zunanje politike, ampak moramo utrditi prijateljstvo z malo an-tanto in s Francijo in uravnati vse svoje prizadevanje za tem, da pride do prijateljske zveze tudi z Anglijo, Nemčijo in Rusijo.
-o-
Samomor v Zagrebu.
Na Maksimirski cesti je izvršil samomor 181etni brezposelni trgovski pomočnik Hinker, ki se je ustrelil z revolverjem v sence. Vzrok samomora je bila brezposelnost.
Smrtna kosa.
V Dolenji vasi pri Cerknici
socijalna demokracija.
Socialna demokracija v Sloveniji je proglašala in še danes proglaša, da ji je vera privatna stvar. S tem geslom poskuša pridobiti tiste delavske mase, ki so v srcu še globokoverne, katere pa omamljajo druga gesla socialne demokracije. Nikoli pa se socialna demokracija tega gesla, da je vera privatna stvar, ni držala. Pod vplivom židovstva in meščanskega liberalizma so njeni voditelji ob vsaki priliki napadali posamezne verske resnice, zlasti pa katoliško Cerkev.
Slovenska socialna demokracija je vedno hodila po stopinjah od judovstva vodene nem-ško-avstrijske socialne demokracije in se tudi še danes ni otresla teh vplivov. Že dolgo
časa pa ni ta odvisnost od svo- , ori , ,	,
. , .	,	. . je dne 30. decembra preminul
bodomiselstva stopila pri slo- i no i ,	i -
. . .. . .	v 78. letu starosti splosno pri-
venskih socialnih demokratih1,. , ,. . T , ,	, . _ ljubljeni g. Janez Znmsek. —
tako izrazito na dan, kaKor v „ . . . , , . ,
jRa.im se je po trudapomem de-
božičnih številkah socialistične "Delavske Politike" in "Delav-
ca." "Delavska Politika" obha-!
imajo Amerikanci v Meksiki investiranega nad en bilijon pet sto milijonov dolarjev. Rekel je tudi, da je mnogo Amerikancev, kateri so nepostav-
Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v Hebart skladišču na od koder je prinesel kal bolez- 623 S. Winchester Ave. Pri iz- Ja Proletarski božič s čisto na-ni, katera ga je gnala v obup, vrševanju težkega poklica je sadnimi lažmi o papežu m se je v kleti svoje hiše na 4627 prišel ob življenje gasilec John Mussolmiju. Delavcem pnpove-U. Drake ave. obesil. Truplo je Quinland, 12 tovarišev je palduJ'e> da Kristusovi nasledniki našla njegova mati.	j zadobilo poškodbe, nekateri!"povzdigujejo v mistično bo-
—- Lisbon, Portugalsko. — težke, katere so takoj odpeljali žanstv0	ki žali dan za
Guverner iz Macao, je naprosil v bolnišnico. Oče žrtve, Lieut.ldnem vse> kar J*e probujemm portugalsko vlado za pomoč, Michael Quinland, ki že 30 let vlada je poslala križarko Pa- izvršuje ta nevarni posel, je trio in kmalo nato tudi Repu- bil priča, ko se je podrla stre-blica v Šanghaj.	j ha, pod katero je našel smrt
— Madrid, Špansko. — Sem-' njegov sin. V bližini med mno-kaj je prišlo poročilo, da so ki- žico, sta pa stala njegova dva tajski dijaki pometali iz siro-^ brata stara li oziroma 14 let. tišnice vse tamkaj se nahajajo^ Truplo so dobili, ko so imeli že če in oplenili stanovanje špan- ogenj pod kontrolo.
Stotnik Cherny, ko je videl nesrečo, si je prizadeval Johnu
Rajni si je po trudapolnem de-svojo sedanjo kmetijo. Blag mu spomin!
skem, o čemer se pa bo še posvetovala z drugimi državami, zjasti z Ameriko. Po zadnjih poročilih posnemamo, da so v Sanghaju nastale velike nered-nosti. Stavkujoči uslužbenci poulične železnice, ki so na stavki, so na sredini mesta u-atavili kare, katere stavkokazi, vmes je posegla policija in* napravila red, pri čemer so pa bili trije policisti ranjeni in so jih prepeljali v bolnišnico.
Delavski nemiri v Šanghaju postajajo vedno hujši. Ni več dvoma, da so boljševiški agitatorji svoje delo dobro opravili. Tukajšne koncesije inozemcev so velikanske vrednosti. Zato pa bo tudi tukaj /lajveč odpora od strani tujerodcev. Anglija mobilizira — pripravljenih ima že več batalijonov, ki bodo odpotovali na Kitajsko. Tudi indijske čete se že pripravljajo na vojno. Začetkom tega tedna odpotujejo prve čete iz Kalkiute.
Washington, D. C. — V Sanghaju je ?krog 4000 pripadnikov Sed. drž. Kellogg si b«ll glavo, in študira situacijo, se ni gotovega, kfrj b6 na-vlada vlprenila, a n« tfb dolgo Ito bo izdala tozadevno izjavo.
je; nobenega slučaja pa ni, v katerem bi bili zato kaj dobili odškodnine. V Meksiki je sedaj
Carr se tudi zgraža nad posta- PARNIK SR JE POTOPIL; 27
vo, po kateri preganjajo v
skega škofa Fokien-a. Španska vlada je poslala tfojno ladjo Don Bias de Lezo v kitajsko
popolnoma uničeno.
-o-
Meksiki katoličane. Pravi, toliko je tam Amerikancev, a ne-smejo po svoje Boga častiti.
so vozili sPIoh se zgraža nad teroriz-1 mom, katerim so izpostavljeni tujerodci v Meksiki. Pravi da se mora nekaj ukreniti, da bodo interesi Amerikancev v Mehiki zavarvani.
-o-
HUDA ZIMA V RUSIJI; MNOGO OSEB ZMRZNILO.
Riga, Latvia. — V Rusiji vlada grozna zima, kakršne že dolgo ne pomnijo. Moskovska Pravda poroča, da je policija našla devetindvajset otrok, sirot, ki so zmrznile, ko so pre nočevali pod železniškimi vozovi. Ker je prebivalstvu v
[ vana po eksploziji. Poslopje je vodovje za protekcijo Špancev.
— Rim, Italija. — Angleži odobravajo Mussolinijevo politiko. Winston Churchhill se je zahvalil italijanskemu premi-erju Mussoliniju, ker je napravil svetu veliko dobroto, ker je uničil v Italiji "boljševiški
OSEB UTONILO.
— Parnik : strup."
1 — Chicago, 111.
ljudskim masam najsvetejše." Ves svet ve, da je prav letos pred božičem papež na dovolj jasen način obsodil fašizem in njegove metode. Slovenski delavski list pa ne ve boljega, kakor da svoje čitatelje za Božič nalaže in jim vliva za praznike miru na ta način sovraštvo do Cerkve in vere v srce. Ravno tako je tudi "Delavec," ki hoče
pomagati, pri čemer je pa za- biti glasilo Združene delavske dobil težke opekline. Mnogo strokovne zveze Jugoslavije,
gasilcev je bilo od dimu prevzetih, da so bili nekaj časa za delo nesposobni. Tako težkega
porabil Božič v to, da je Jezu sa predstavil delavcem kot navadnega človeka in anarho-ko-
-o-
Boston, Mass.
John Tracy se je v bližini Cape j —, Chicago, 111. Eugene Cod, v velikem viharju in sne- j Knaflewski, star 7 let, 4539 ženem metežu potopil. Ob živ- ; So. Ashland ave., je zadobil Ijenje je prišlo 27 mož posad-jtežke poškodbe, ko ga je podrl fce.	' na tla avto, ki ga jev vodil gasi-
lec Jess Seaman. Sodišče je prisodilo dečku $15,000 odškodnine.
—	Detroit, Mich. — Henry-Ford ni nikoli imel sitnosti s svojimi delavci. V teku štiriindvajsetih letih, od kar obstoji Fordova kompanija, ni bilo ene stavke.
—	Sterling, HI. —7 Wayne Thompson, star 23 iz Melvin, 111., je tako nesrečno padel, da
PISMONOŠA REŠIL OTROKE IZ GOREČE HIŠE.
Nenasha, Wis.—Sam Resch, pismonoša, je šel mimo hiše Edward Arft-a in slišal vpitje otrokv.Stopil je v hišo, kjer je bilo že vse polno dimu, v kuhinji so pa bili štirje mali otroci, okrog njih je pa gorelo. Odprli so namreč vratca pri štedilni-
sovjetski Rusiji prepovedano, ku, od koder so padla goreča
nositi orožje (ni težko uganiti zakaj), je volčja nadloga postala veliko gorje domačinom. Iz Samara poročajo, da so volkovi v ondotnih krajih požrli 'že okrog 30,000 glav domače živine. Tudi veliko ribičev pogrešajo, ki s6 prišli ob življenje v snežnih zametih«
Širite amer Slovenca i
dela pri gašenju gasilci že dol-,'munističnega revolucijonarja. go niso imeli.	'Ko Kristusa oropa božanstva,
Ogenj je napravil $100,000 [se seveda tudi čisto nič ne stra-gkode.	Iši pokvariti tudi sveto pismo in
-o--'podtikati Zveličarju, da je
spreminjal svoje nazore.
Taka je duševna hrana, ki jo deli za praznike socialna demokracija delavstvo. Njeni voditelji še vedno mislijo, da je višek vse socialistične modrosti duševna posurovelost, nasilje in hujskanje ljudskih mas proti Cerkvi.
(Isto velja tudi za takozvane socijaliste v Ameriki. Njih boj ni proti kapitalizmu, temveč proti Cerkvi. To pa je baš tista zapreka, da je v Ameriki socializem le na papirju — v resnici ga je pa bore malo.)
-o-
drva in premog na tla, ki so se vnela, tako tudi odeja na zibelki v kateri je ležalo eno dete. Pismonoša ni pomišljal, temveč hitro zagrabil otroke in jih rešil na varno. —"Ne puščajte brez varstva otrok!
-n-
Naročniki(ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem Usta "Am. Slovenca!"
VLAK ZADEL ¥ BUS; 11 DIJAKOV MRTVIH.
Round Rock, Tex. -1- Iz Waco so se z busom peljali proti Austin dijaki, v tukajšni bližini se je pa zgodila velika nesreča, vlak je zadel v bus, 11 dijakov je bilo na mestu mrtvih, štirje se borijo s smrtjo, pet jih je pa zadobilo težke poškodbe. Kdo je zakrivil nesrečo, poročilo ne pove.
o-
IZPOVED DR. NORRISA.
Austin, Texas. — Dr. J. Fr. si je zlomil hrbtenico, in kmalu Noriš, pastor, ki se zagovarja nato umrl.	pred tukajšnem? sodiščem radi
iumora Dexter E. Chipps-a, je
Smrt načelnika skladišč.
V	Mariboru je umrl načelnik skladišč državne železnice na glavnem kolodvoru g. Jakob Jančar. Rajni je bil rodom iz Laz pri Ljubljani in je umrl v mariborski splošni bolnici. Pogreb se je vršil na Novega leta Db pol 4. pop. iz bolniške mrtvašnice na Pobrežje.
-o-
Tatvina v vlaku.
Posetnici iz Kranjske gore Ivani Budinek je bila ukradena med vožnjo v brzovlaku od Kranjske gore do Ljubljane iz ročne torbice 1 zlata ženska žepna ura z dvema pokrovoma, vredna 2000 Din. Tatvino je o-pazila šele v Ljubljani. Ni izključena tudi izguba.
-o-
Aretacija špijona.
V	Subotici je bil te dni aretiran neki Toma Velič, ki je o-sumljen špijonaže v prilog Ma-djarski. Velič je bil finančni u-službenec v Nišu in Subotici.
POZOR!
novo zalogo
POZOR!
Dobili smo DRU2INSKE PRATIKE. -r-Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj!
. "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago
izpovedal jokaje, da je prišel Chipps k njemu v pisarno z namenom, da ga bo ustrelil, kajti roko je držal v žepu, kjer je imel revolver. Pa&tftr je dokazoval, da je ravnal v silobranu. Dr. Norris je pri slabem z&rat-ju, govoril je tiho in vmes po-kašljeval. Star je 49 let.
Dr. Korošec o ital.-albanaki pogodbi.
Zagreb. — "Obzor" je razpisal anketo o italijansko-al-banski pogodbi. Obzorovemu vabilu se je odzval tudi dr. Korošec, ki pravr, da je Albanija s Sklenitvijo te pogDdbe prišla pod protektorat Itplije. Ba-li bo mogla Italija vršiti svojo pravico intervencije v Albaniji, to je odvisno od tega, 5e bodo
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, a ko se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teb-le cenah:
500 Din----S 9.45
1,000 Din -J 18.60
2,500 Din -4 46.25
5.000 Din--$ 92.00
10,000 Din-----$133.00
100 lir 200 lir 500 lir 1000 Hr
J 5.20 .$10.10 .$24.25
__________$47.50
Pri veijih svotah poseben popust. Poštnina je ▼ teh cenah |e vraču-
Zaracfi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva« ko denar sprejmemo.
Nakaalla n izvršujejo po pošti aH pa bnojino.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVB IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pitna in pošiljke nastavite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK
STn NEW YORK. N.Y.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Torek, 25. januarja 1927.
AMERIKANSKI SL'OVENEC
Prvi in aajrtarejii slovenski Utft ▼ Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan rasna nedelj, pos-deljkov in dneror po vraanikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 164» W. 22nd St., Chicago, I!L Telefon: Canal 0098,
Za Za
celo leto pol leta
Naročnina:
.$5.00 . 2.50
Za ChicCgo* Kanado in Evropo:
Za celo leto -- 6-00
Za pol leta__3.00
The first mmd the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 189L
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office; 1849 W. 22nd St., Chicago, IN. Phone: Canal 0G9&
Subscriptions:
For one year ___
„$5.00 _ 2.50
For half a year--
Chicago, Canada and Europe:
For one year ..........« — 6.00
For half a year-— __ 3.00
in jo nosile naprej. Te nove sile so pa edino v naši mladini. Zato morajo naše slov. organizacije paziti posebno, da dobijo pod svoje zastave zadnjega izmed naših mladih. V tem oziru so sicer vse naše organizacije pridno na delu. Zavedajo se, da kdor ima mladino, ta ima bodočnost.
Edino to je rešitev za vse naše organizacije.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko ▼ tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov
uredništvo ne vrača.__
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Beseda o imigracijski postavi.
Glede strogega ameriškega zakona, ki strogo določuje, koliko tujezemcev sme v to deželo vsako leto, padajo besede zelo različno. Tisti, ki bi radi dobili svoje domače v Ameriko, se kajpada jezijo na to naredbo. Še celo kdor hoče dobiti semkaj svoje najbližje t. j. ženo in otroke, mora letati od Poncija do Pilata, predno jih dobi. To za take res ni prijetno.
Predno gremo na podrobnejše tolmačenje te postave, naj omenimo tudi, da je ta imigracijska postava zelo krivično določuje nekaterim narodom pri priseljevanju. Zlasti Slovani so grdo zapostavljeni z njo. Nordijski narodi pa imajo veliko prednost pred Slovani. To ostane in Slovani z njo ne morejo bili zadovoljni toliko časa, dokler se jim ne da iste proporci-jelne ravnopravnosti, kakor nordijskim narodom z tem- oziru.
Imigracijska postava pa ima drugače z ozirom na gospodarske razmere in splošno blagostanje v Združenih državah velik pomen. Ko je minula zadnja svetovna vojna, miljoni so se obrnili iz evropskega kontinenta proti "Ameriki. Samo mislimo, ko bi bilo priseljevanje prosto, koliko miljonov Evropejcev bi dosedaj že prišlo semkaj. V Ameriko iti je kajpada Evropejcem zelo idealno. A vprašanje nastane, kaj bi ti miljoni tukaj delali, ko pa ima Amerika sama zadnja leta slabe čase in so stotisoči brez dela. Kam bi se ti miljoni priseljencev dali? Iz tega vzroka, da se omeji revščina, da se ohrani za domače prebivalstvo, lastnim delavcem, kolikor jih je sedaj v Ameriki vsaj primerno blagostanje je namen imigracijske postave, ki omejuje priseljevanje kar tja vendan. Ameriško delavstvo mora biti za to modro ravnanje svoji vladi hvaležno. A ko bi ne bilo tega bi morda danes vladale v Ameriki slabše razmere, kakor pa v marsikateri evropski državi.
S tem pa ne mislimo trditi, da imajo ameriški delavci cvetoče razmere v Ameriki. Zadnje dve leti so bile prav slabe razmere po vseh industrijskih krajih. A koliko slabše bi še bilo, če bi bila nastežaj odprta naseljniška vrata. Miljoni priseljencev bi hoteli dela in kruha.
ČAROVNICA" V McKINLEY hčere pomožene, pripeljite jih McKinley, Minn. !k nam na sejo, da se bodo vpi-Cenjeni urednik in čitatelji sale in tako postale članice na-Amer. Slov.:—Ne hudujte se šega lepega društva, nad menoj, če bo ta dopis bolj | Tem potom izrekam v imenu neroden, ker resnici na ljubo 'društva zahvalo vsem člani-moram povedati, da sem dosti cam, ki so toliko darovale lepih bolj vajena sukati kuhalnico i potic, krofov in sploh vsega kot pa pero. Ker pa sem slišala jdrugega, kakor tudi pijače; za-nekaj novega, sem se namenila hvaljujemo se tudi vsem delav-ttidi drugim povedati, da bodo kam in možem, ki so delali za tudi drugi vedeli, da se tukaj baro. Hvala tudi Mr. Mike Zu-na McKinley nekaj pripravlja, 'pančič za tako lepe valčke in Govori se, da društvo Sloven- jpolke, pa tudi vsem, ki so se u-skih Žena namerava prirediti'deležih zabave. Naj Mati Ma-krasno igro "Čarovnica" v treh rija sedmerih žalosti, pod kate-dejanjih. To bo nekaj poseb- ro okrilje spada naše društvo,
Zabav imamo tukaj Vedno dovolj. Dr. Kraljica Miru št. 24 SDZ. nas bo žabavalo dne 13. februarja, na kateri dan bo vprizorilo igro "Čarovnica." — Igrala se bo popoldan in zvečer. Kar pa mladi ljudje najbolj ljubijo, naj bo povedano, da je izbran tudi muzikant, ki bo skrbel, da se nekaj podplatov- izrabi.
Delavski položaj je vedno na nizki stopinji. Nezaželjenih počitnic je vedno dovolj. - i
Pozdrav vsem čitateljem tega lista; listu pa obilo novih naročnikov in predplačnikov. Am, Slov. bi moral priti v vsako slovensko hišo!	J. Resnik.
-o-
GLAS IZ DETROITA.
nega, kar se ne vidi vsak dan. Zato ste vabljeni vsi McKinley-čani in drugi iz bližnjih naselbin, da pridete v nedeljo, 30. januarja ob 8. uri zvečer v dvorano Sigurd Moe School na McKinley. Čisti dobiček je namenjen cerkvi sv. Janeza Krst-nika na Biwabick. Torej vabljeni ste vsi, od blizu in daleč, pridite'polnoštevilno, da nam pomorete do boljšega uspeha. Ob priliki vam bomo vrnile. — Vstopnina je le 50 centov in sem prepričana, da se ne bo nihče pokesal za ta mali denar, ker program je bogat in nam obeta dosti užitka. Toraj pridite in pripeljite seboj svoje prijatelje.
Pozdravljam vse čitatelje — listu pa želim obilo naročnikov in predplačnikov,	J. L.
<	-o-
TUDI FORESTCITYSKI RO-
vsem stotero poplača.
Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem, zlasti pa društveni-cam Krščanskih Mater širom Amerik"e.	Jennie Keržič.
JAKI SE DOBRO ZABAVAJO Forest City, Pa.
Predpustna doba se je pričela in z njo so se začele vsako-Ti bi delali za vsako plačo vrstne veselice. Tudi tukajšnje
NEWBURŠKI ROJAKI ZA POPLAVLJENCE V STAREM KRAJU.
Cleveland-Newb-urg, O.
Ker večkrat čitamo po listih, kako je vodna sila razdejala in opustošila razne kraje v stari domovini, so se odborniki tukajšnjih društev sestali in se posvetovali, kako bi se dalo bednim rojakom vsaj nekoliko pomagati. Sklenilo se je, da se nabira po naselbini. Po daljši debati se je prišlo do zaključka, da se izvolijo za vsako cesto po dva moža. Čas za nabiranje naj bi bil do 31. jan.
Rojaki, kdor ima srce, naj u-vidi to gorje. Koliko družin je, ki nimajo ne hiše ne živeža v tem zimskem času. Rojaki, spo-
primorani radi slabega položaja in to bi bilo za ameriško de- društvo Krščanskih Žena
lavstvo nadvse katastrofalno.
Detroit, Mich.
Kakor vse druge slovenske naselbine, v katerih so se pobirali prostovoljni prispevki za ponesrečence v stari domovini, tako se je tudi tukaj v Detroitu ustanovil odbor" zavednih mož in žena, ki so šli na delo, da nekoliko pomagajo tem nesrečnežem, ki so res vredni vsega u-smiljenja. V tem odboru so bili sledeči: Frida Nagel, tajnica ; Anton Meyeri, blagajnik. Ta dva sta bila kot uradnika obenem pa tudi pooblaščena za pobiranje prostovoljnih prispevkov, kakor druga dva: Fr. Stular in John Ursich.
Kakor hitro je bil ta odbor skupaj, so pisali pisma do vseh slovenskih društev in klubov. Pisma pa niso prišla do društev ozir. klubov, ker so zastopniki pri Zvezi slovenskih društev na | seji z dne 2. decembra 1926 ] sklenili, da naj vsak zastopnik apelira pri svojemu društvu ali klubu, ako morejo ista kaj darovati iz svoje društvene blagajne. Lahko pa tudi društva izvolijo dva člana, katera lahko pobirata tozadevne prispevke. Denar, katerega bodo društva darovala iz svoje blagajne, ali pobirala po zato iz-j vol jenih zastopnikih, se mora poslati skozi tajnika, ki je obenem tudi blagajnik Zveze slo-jvenskih društev in klubov..
Kakor hitro je bilo to skle-' njeno, so se zastopniki obrnili
takoj naprej in sicer vse skupaj. — Ta odbor pa obstoji še nadalje in je pooblaščen, da še nadalje pobira prispevke.
Vsega denarja sem jaz prejel dosedaj $198.75. Društvom, katera so darovala, kakor tudi posameznim darovalcem, posebej pa še nabiralcem, ki so imeli mnogo truda, se zahvalim v imenu onih, kateri bodo deležni teh darov, in jim kličem v imenu teh nesrečnežev: Pomagajte še nadalje! Vsak še tako mali dar se z veseljem sprejme. Društva, ali klubi, kateri niso še nič darovali, in ako jim je mogoče kaj darovati, so naproše-na, da to storijo kakor jim je mogoče. Druga pošiljatev se bo odposlala kakor hitro bo zopet kaj nabranega.
Denar sem prejel kakor sledi: Pevsko in dram. dr. Ljubljanski vrh $10, dr. Triglav št. 144 KSKJ. $10, dr. Savinjska dolina št. 123 SSZ., dr. Marija Pomagaj št. 176 KSKJ.. nabral Rev. Bernard Ambrožič $60, društvo dalo iz blagajne $10, skupaj $70, dr. Daljnogled št. 518 SNPJ. $10. Od zgoraj imenovanega odbora prejel $88.75 Društvom, kakor posameznim darovalcem še enkrat lepa hvala, in Vas prosim, da ako bi se pripetila kaka pomota v seznamu Vaših imen, da isto takoj javite do osebe, kateri ste izročili denar.
Ta dopis bo priobčen v vseh slovenskih dnevnikih tukaj v Ameriki, ako ga bodo hoteli isti priobčiti, kakor je bilo sklenjeno na seji pri Zvezi z dne 2. decembra 1926.
DRUŽINSKA ŽALOIGRA.
Imena darovalcev.
Iz navedenih vzrokov je imigracijska postava modra odredba in z njo Amerika le zapira duri slabim razmeram in revščini, ki bi v nasprotnem slučaju gotovo zavzela svoje mesto med revnimi sloji v Ameriki v veliki meri.
-o-—
Bolniška podpora in slov. organizacije
Vprašanje bolniške podpore pri slov. organizacijah v Ameriki, katere imajo centralizacijo se zadnje čase z vso res-nobo spravlja v ospredje. O tem vprašanju razpravljajo v svojih uradnih glasilih na široko in dolgo. Slovenski zdravnik Dr. Kern iz Clevelanda, ki ima v tem oziru bogate skušnje, je pred nedolgim predaval javno v Clevelandu o tem vprašanju. Povedal je svoje misli in podal tudi primerne načrte, kako bi se to prašanje rešilo. On vidi potrebo, da se poviša prispevke, drugače je nemogoče. In prav ima, če več jemljemo iz sklede, več je treba dati v skledo. To je logično.
Ampak treba si je zapomniti pa tudi to le. Podpora ni sedaj nič večja za isti asesment, kakor je bila pred leti. Le slučaji bolezni so večji in s temi večje zahteve po podpori. Odkod to? Odtod, ker Ameriška Slovenija se stara, v starosti pa se pojavlja bolezen bolj pogosto, kot se je v mladosti.
To je en neprijeten znak za nas vse, da ameriški Slovenci se pomikamo naprej in se zraven polagoma staramo.
Zahteve pri naših organizacijah bodo vedno večje. Bolezen in za njo smrt se čez dalje bolj pogosto oglaša med nami \Tsemi. Ali pa tu ni pomoči za naše organizacije? Je, treba jim je močnega ozadja, novih sil, ki bodo to težo sprejele nase
m
Mater je imelo svojo veselico 15. in 17. januarja v dvorani pevskega društva Naprej. Prvi večer pa moram reči, da se ni- j smo nadejali tolike udeležbe. Mladina je plesala, da je bilo veselje, kar je bilo pa bolj starih, so se pa raje držali v base-mentu, kjer so spretne kuharice imele obilo dobrih jedi, bar-tendarji pa so postregli z vsem, kar se prileze po dobri večerji. Za piti in jesti je bilo vsega dovolj, za kar gre hvala vsem ženam, ki so vse to priredile in poleg tega še vse brezplačno.
2ene in matere, katere še niste pri društva, pristopite, ker za tistih 10 centov, ki jih plačate vsak mesec, ne bo nobena nič na slabšem, gotovo pa na boljšem. Vsak mesec se bere sv. maša za članice društva, če pa članica umrje, ji pa kupi društvo lep venec, plača za sv. mašo in vse članice darujejo za njo sv. obhajilo. Katoliško misleče žene in matere, nikar ne
minjajte se, če ste bili kedaj v potrebi, kako dobro se vam je ls prošnjo do svojih društev. Tu zdelo, če vam je priskočil kdo so nastale težkoče, ker je bilo na pomoč. Kako ste mu hvalež- 'to meseca decembra in so imela ni — ravno tako bodo hvaležni 1 društva volitve za nove uradni-rojaki v stari domovini, ako jim Ike in se ni moglo veliko raz v tem bednem stanju priskoči- motri vati o tej točki. Prvi demo na pomoč. Ne bo se vam to- inar„ katerega sem prejel od liko poznalo, ako malenkostno idruštev, je bilo pevsko in dram.
svoto v ta namen darujete. Nasprotno, Bog vam bo dal obile-ga blagoslova. Kar se revnim daruje, se Bogu posojuje!
Da bi pa bil uspeh tem bolji, sta pa iz prijaznosti obljubila dr. Zvon in Slovenija, da bosta priredila koncert v nedeljo, 6. februarja zvečer v Slov. Nar. Domu. Prijazno se vabi vse cenjeno občinstvo iz Newburga in okolice, da bi se te veselice udeležilo v polnem številu. —* Znano je vsem, če nastopita ta dva društva, je vredno udele-žitve, kajti oba sta nam že s svojimi nastopi dokazala, kaj znata. Če pa le je kateri, ki bi se ne mogel udeležiti koncerta, naj pa gotovo seže nekoliko v žep, ko ga bo obiskal nabiralec. Lahko pa tudi pusti dar v žup-odlašajte, temveč pristopite, jnišču ali pri blagajniku Ig. Go-Tiste matere pa, ki imate svoje dec, 3555 E. 80th St.
društvo Ljubljanski vrh, zatem Triglav št. 144 JSKJ., društvo Savinjska dolina št. 12-3 SSZ., dr. Marija Pomagaj št. 176 KS. KJ., dr. Daljnogled št. 518 SN. PJ. Med tem časom ko sem jaz dobil ta denar od teh društev, smo imeli zopet sejo pri Zvezi. Na tej seji sem jaz prosil zastopnike, če jaz lahko vstopim v Zvezo z onim odborom, ki je bil že poprej ustanovljen. Zastopniki so potem sklenili, da se jaz lahko pridružim temu odboru pod pogojem, da denar, ki ga jaz sprejmem od društev, da se pošlje, kakor je bilo sklenjeno na seji pri Zvezi.
Jaz sem šel do zgoraj omenjenega odbora in sem jim razložil, kako je bilo sklenjeno. Po kratkem posvetovanju smo sklenili, da ta denar, katerega
i imamo dosedaj, naj se pošlje'storili njemu dobrega.
Ana Gorshe $8.95. — l'u $5: Margareta Gazvoda, John Krajnz, Frank Link. — Toe G. Elenich $3. — Po $2: M. Balos. J. Cajzer,' M. Skoda. T. Ursich, Frank Rink. — Po $1: Karol Prazen, Frank Gornik, Joe Butala Leo Cnrhalek. Paul* D. Madrunicli. i. Medved, Leo Junko. Anton Mihelich Math Prebelich, Math Gorshe. Victor Kovaček, Frank Hreščak, Peter Kocjan. Mike Žagar. John Prebelich, Joe Cerne, T.ouis Srebrnak. John Škcrjanc. Frank Fader. George Kotze, John D. Judnich. — Rev. Bernard Ambrozich $5.50. — Po $5: Frank Našel, Frank Paulich, Anton Mayeri. — George Majerle $o. — Po $2: Louis Srebrnjak. Anton Jurca, John Vihtelich. Ciril Stular. Mary Kosftik. — Po $1: Mary Pu-hek. Ana Mišica, Frances Plauc, Agn. Rački. Agnes Sonc, Ana Kobe, Frances Skerjanc, Jeauette Kanich, Paul Muhavec, Steve Potočnik, Frank Kovaček, Jakob Kaucich. John Gazvoda, Anton Adamich, Anton Cedilnik, lohn Lazar. Louis Podobnikar. Cclzo Ron-zio> Frank Kastelc. Pet. Zunich. Chas. I Perušek. Louis I'han, Math Novak, George Brajdich. Louis Gorshe, Frank Stular, Joe Grubar, Frank Babut, L. Kraje, Anton Bradetich. Konrad Sha-fcr. Peter Vacin?.. Toe Dolentz, Anton Skofich, Chas. Gaber. Louise Bozich. Mary Knez. Ciril Rent. Filip Blatnik, Anton Janezich, John Plahter. Anton Semich, Jakob Gorup. Andy Sluga, Staiflev Marusich. John Stipar. John Spelich, Mike Klopcich. John Hafer, Rudolf Potočnik. Louise Bozich, Elizabeth Kajper. Mary Kovaček.—Mike Sokač 75c. — Po 50c: Joe Grum, Neimenovani, Frank Kleindienst. Elizabeth Plahter. Anton Zugar. Anton Ba-nuk. — Torn Kaucich 30c. — Mildred Kovaček 25c.
Skupaj ..........................................$148.75
Od društev prejel ........................ 50.00
Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se je vršila te dni zelo čudna razprava. Na zatožni klopi je sedel 121etni deček Milan Vlačo, ki se je moral zagovarjati radi lumora svojega lastnega očeta. Ko je izvršil dejanje, je bil star . komaj 11 let. Razprava je odkrila žalostno rodbinsko žaloigro, kakor se po bosanskih selih odigravajo dan za dnem, samo s to razliko, da ne končajo tako krvavo in žalostno. Oče pijanec, mati s kopico otrok v največji bedi. Mali deček je brez strahu priznal svoj zločin ter pripovedoval: "Moj pokojni oče, ki sem ga jaz ubil in za kar se sedaj pokorim, je bil strahovit pijanec. V vsej okolici ni minula niti ena krstna slava, kjer bi on ne bil zraven in se napil do nezavesti. Pozno zvečer je prihajal kakor svinja pijan in povaljan domov ter nas začel vse po vrsti pretepa-vati: mater, sestro, brata in mene, dasi smo bili vsi popolnoma mirni in ga nismo niti z besedico oštevali. Tako je bilo tudi usodepolne noči. Čim je vstopil pijan v sobo, je začel takoj kričati nad nami, nas nagnal vse troje bose in nage v sneg in hladno noč ter zaklenil pred nami hišna vrata. Šele čez dobre pol ure je uslišal naše prošnje ter nas spustil zopet v hišo. Mati ga je morala pri tem sleči in položiti v posteljo, kakor malega otroka. Ko smo se zopet zmuznili v sobo, da gremo k počitku, je začel ponovno kričati nad nami. Nato pa nas je vse po vrsti pošteno premlatil. Ko se je lotil še matere, je v meni zavrelo. Sklenil sem, da se mu maščujem. Ko je oče zaspal, sem smuknil tiho v kuhinjo, pograbil veliki kuhinjski nož, se splazil k očetovi postelji ter mu z vso silo zasadil nož v trebuh. Oče je le malo jeknil, pocedila se je kri in vse je bilo gotovo." Tiho je legel nato fant v posteljo ter bil zadovoljen s samim seboj, ker je tako rešil sebe, mater, brata in sestro pred nadaljnim preganjanjem s strani očeta. Naslednjega dne je bil oče mrtev. Prišli so orožniki in ga zaprli. "In sedaj sem tu, gospodje sodniki, da me obsodite kakor zločinca!" je končal mali svoje pripovedovanje. Porotnikom in občinstvu so stopile solze v oči, ko so poslušali nedolžno-naivno izpoved dečka. V svrho zaslišanja nadalj-nih prič je bila razprava preložena}
MONT-
PREDOR SKOZI BLANC.
Predor skozi Montblanc nameravajo v najkrajšem času napraviti. Saj gore so za današnje tehnike samo zato tu, j da jih morejo vrtati. S tem predorom bi se zahodna in vzhodna Evropa mnogo bolj zbližali, j a tudi promet med Francijo in Italijo bi se s tp progo zboljšal. Predor bo šel iz Chamonixa do Aoste ter bi pot med Parizom in Rimom skrajšal za 200 milj, u	ikakor tudi med Genuo in Du-
Kdor se venomer hvali, kaj najem. Železniškr*tarifi bi se je vse dobrega storil drugim— jznižali za 15 do 2-0 odstotkov, pogosto pozablja, kaj so drugi ,Stroški so preračunjeni na 800
milijonov frankov.
Vsega skupaj nreiel ....................$198.75
S pozdravom,
Frank Hreščak,
. tajnik Zv. SI. Dr. in KI. v Detroitu.
Rev. Fr. Pengov, prof.:	#
ŠKOF DR. JURIJ DOBRILA.
Škaf Jurij Dobriia kot narodni buditelj.
Narišimo si s- par potezami še sličico značaja našega apostolskega škofa! Za ljubeznijo do Boga je njegova najznačilnejša lastnost ljubezen do trpečega preprostega naroda. Minula so bila stoletja, odkar je slišal hrvatski narod istrski iz ust svojih višjih pastirjev zadnjikrat besedo v svojem domačem jeziku! Od 1. 1257 do 1. 1858 so bili v Istri samo štirje škofje, ki so znali hrvatski, vsi drugi pa so bili po krvi Lahi! — Zato je preprosto ljudstvo mislilo, da sploh škof postati ne more, kdor zna govoriti hrvatsko !
Ljudje so jokali veselja videč, kako se pogovarja ž njimi njihov nadpastir v domačem jeziku, kakor brat z bratom. Sredi
preprostega ljudstva se je čutil med svojci. Mrzil sicer ni nobenega naroda, vse je ob-mal v krščanski ljubezni; toda Hrvate je imel rad nad vse druge narode in je Večkrat rekel:
"Bog daj, da bi bil tudi v nebesih med Hrvati!"
Zato se je trudil vse življenje za izobrazbo tega naroda. Srce ga je bolelo, ko je videl, da kmalu ne bo imelo skoro nobenega duhovnika več. ki bi res tudi čutil ž njim. Varčeval je na vso moč, .da bi zbra^ potrebnega denarja za dijaški konvikt; najraje je imel dijake kmečkih .starišev. — Na birmovanjih je nagovarjal ljudstvo, naj si osnuje narodne šole, za katere je prispeval tudi sam z denarjem.
Ob vsaki priliki je nagovarjal dečke in deklice, naj se uče tudi sami, bodisi poleti na paši, bodisi pozimi doma ob dolgih večerih brati in pisati. Kot škof je pošiljal
vsako leto na tisoče knjig iz Poreča in Trsta med narod. Tudi duhovnike j'e vzpodbujal, naj zasebno uče ljudstvo branja in pisanja; in mnogi duhovniki so ubogali.
So župnije, v katerih ob prihodu novega župnika ni znal čitati in pisati niti en žup-Ijan; čez 4 ali 5 let pa si lahko videl v cerkvi na stotine mladih ljudi, ki so čitali pri sv. maši iz molitvenika, ki ga je bil napisal škof Dobriia. $amo v času, ko je biva! kot škof v Poreču je izdal v podporo učeče se mladine 35 do 40 tisoč goldinarjev! Na vse načine si je prizadeval, da bi prepričal mladino, da je potomstvo onega junaškega hrvatskega naroda, ki je skozi stoletja'prelival kri za "sv. križ in zlato svobodo," naroda, ki ga je sam papež imenoval "predzidje krščanstva." Pri vsaki priliki je vprašal otroka:
"Kako moliš?"
"Hrvatsko!"
"Dobro! Glej, mi smo torej Hrvatje, ki molimo in govorimo hrvatsko."
Škof Dobriia je visoko cenil dobre knjige in časopise; imenoval jih je angele-va-ruhe za istrsko ljudstvo. Ko so ustanovili 1. 1868 v Zagrebu družbo sv. Jeronima, jo je povsodi toplo priporočal in naročal svoji duhovščini, da naj nabira zanjo člane; po njegovem prizadevanju je imela družba v Istri tudi razmeroma največ udov. Podpiral je družbo tudi gmotno in z dobrimi sveti. On je vzpodbudil odbor, da se je lotil izdaje "Življenja svetnikov," poslal je 20 cekinov kot nagrado onemu, ki bi spisal prvo poljudno knjigo o kmetijstvu, obenem je pa obljubil po 10 napoleondorov za vsako nadaljno knjigo iz gospodarske stroke.
Pa tudi družbi sv. Mohorja v Celovec je pošiljal večje vsote za slovenske knjige.
Če je bil pa škof Dobriia goreč Slovan, pa ni bil zato nič manj žarovit apostelj duš.
V poreško-puljski škofiji je bilo za njegovega vladikovanja veliko pomanjkanje duhovnikov v dušnem pastirstvu; in Dobriia je hodil sam cele mesece maševat, pridigo-vat, krščevat, previdevat in izpovedovat v zapuščene župnije.
Blizu Vodnjan je majhna vas Jurčiči; ker so imeli ti ljudje za dušne pastirje vedno le Lahe, ki niso znali hrvaškega jezika, je ljudstvo grozno propalo, ne samo gospodarsko, ampak tudi nravno: bilo je
v veliki meri udano tatvini in roparstvu. In kaj stori Dobriia? Z lastnim denarjem kupi zemljišče za cerkev, župnišče in šolo ter poprosi tudi cesarja Franca Jožefa za pomoč. Cesar je imel gorečega škofa ;selo rad, zato mu takoj odgovori, da naj le sezida cerkev na cesarjeve stroške, za drugo naj pa poskrbi sam. Škof se takoj loti dela in sezida na svoje stroške tudi župnišče in šolo.	(Dalje prih.)
Torek", 25. januarja 1927.
"amerikanski slovenec"
■s
35
TEDENSKI KOLEDAR.
4. po razgl. Gosp, -— Vihar na morju. Mat. 8.
30	Nedelja — Martina, dev in muč.
31	Pondeljek — Peter Nol., spozn.
1	Torek — Ignacij, škof in muč., Brig.
2	Sreda — Svečnica. Kandid.
3	Četrtek — Blaž, škof in muč., Oskar.
1 Petek — Andrej Korzin, škof in spoz.
5 Sobota — Agata, dev. muč., 26 jap. muč.
——o-
Rev. J. A. Smoley:
ČETRTA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
In glej, velik vihar je nastal na morju.—Mat. 8, 24.
Kristus Gospod je pogosto učil množice iz čolna na Gene-zaretskem jezeru. To pot jih je učil ob neobičajnih okolšči-nah: Nastal je vihar na morju. Vstopil je v čoln, da bi prišel v pokrajino Gerazensko. Čoln je bil last Šimona, z Odrešeni-kom vstopili so še drugi apostoli v čoln. Tudi množice so ga spremljale k jezeru, ob bregu je bilo razun Simonovega še več drugih čolnov, in v te čolne, je vstopil, kdor je mogel, in šel za Gospodom.
"In glej, velik vihar je nastal na morju, da valovi za-grinjali čolnič," pravi evangelist.
Kako je moglo to biti, da je nastal vihar na jezeru, ko je po njem plul Gospodar vsemira? Ni li rekel psalmist Gospodov: "Videle so te vode, o Gospod, in so se te bale" (76, 17) ? Na drugi strani pa: Ni li vedel Gospod, da bo nastal vihar? In če je vedel, zakaj je vstopil z apostoli v čoln?
Da, Gospod je vedel, da nastane vihar, vsaj je bil vsega-veden; dopustil je to, ker je imel poseben namen. In kak je bil ta namen?
Ta vihar je moral biti v poučenje apostolov.
Tudi vašo pozornost hočem na to obrniti, premišljevati hočem z vami, kak pomen je imel ta vihar 1). za apostole in 2.) kak pomen ima za nas.
Utr-
Vihar na morju je bil velikega pomena za apostole, ciiti jih je imel v veri in v zaupanju v Gospoda.
Utrditi jih je imel v veri. Apostoli so imeli že vero v Gospoda; hodili so za njim,slišali njegove nauke,videli vse čudeže. Toda njihova vera še ni bila popolna; treba jo bilo utrditi, da bi poznali Kristusa kot Gospoda vesoljstva, kot gospodarja vse-mira — to vero so imeli pozneje oznanjati Judom in poganom, za to vero so imeli pozneje trpeti in darovati svoje življenje.
Zato je Gospod pripustil ta vihar, da bi jih utrdil v veri.
Bil je to grozen vihar. Romarji v Sveto Deželo opisujejo viharje na Genezaretskem jezeru kot nekaj groznega. Je pa to tudi razumljivo. Jezero leži nekako 250 čevljev pod morsko gladino, nad gladino je vedno jako suh, gorak zrak. Proti severu in severovzhodu je jezero obdano od visokega gorovja z mnogimi prelazi, na severu je gora Hermon, visoka nad 14,-000 čevljev; vrh gore Hermon pokriva običajno vedno sneg. liazloček med sneženim vrhom in tropično gorko gladino jezera je jako velik, in posledica so veliki vetrovi, ki brijejo skozi nizke prelaze. Ni torej čudno, da nastajajo na tem jezeru veliki viharji.
''Nastal je velik vihar, da so valovi zagrinjali čolnič," pravi evangelist. Čoln je plul proti jugovzhodu, vihar se je zaganjal ravno v široko stran ladije in ni čuda, da so se valovi gnali črez njo. Bil je res trenutek groze in strahu, vsak čas se je bilo bati, da se iadija potopi. "Gospod, reši nas, pogibljemo," so vpili apostoli in budili Gospoda, ki je mirno spal. In kaj je storil Gospod? Evangelist pravi: ''In je vstal, zapovedal vetrovom na morju, in nastala je velika iihota." Sv. 'Marka nam pove celo Gospodove besede: "Utihni, obmolkni!" (4, 39). In takoj je prenehal vihar} pa ne samo to, navadno se gibljejo po vsakem viharju velikanski valovi še dolgo po viharju, tu pa je naenkrat nastala velika tihota.
Bil je to velik, nenavaden čudež; na Gospodovo besedo se je vse pomfrilo.
Sedaj so spoznali apostoli Kristusa kot vsemogočnega Gospoda, gospodarja vsemira, sedaj je bila utrjena njihova vera.
Gospod je pa hotel apostole tudi utrditi v njihovem zaupanju.
Zaupali so sicer v njega, a njihovo zaupanje še ni bilo popolno. To vidimo ravno pri tem' viharju; zaupali so v Gospoda, da jih lahko reši, zato so prosili: "Gospod, reši nas,'pogibljemo," toda to zaupanje še ni doseglo te stopinje, da bi se bili čutili varne, če je Gospod pri njih, četudi je spal, četudi se je zdelo, da se ne briga za nič. Zato so rekli, kakor nam pripoveduje sv. Marka: "Ali ti ni nič mar, da pogibljemo?" (4,^8).
Ta nauk je bil za apostole zelo potreben. Pozneje, ko je Gospod odšel v nebesa, so morali poskušati še vse druge viharje, čakalo jih je, kakor jim je Gospod napovedal preganjanje od mesta do mesta, čakalo jih je bičanje in druge muke, čakala jih je mučeniška smrt. Ko bodo ti viharji prišli, so morali apostoli vedeti, da je Gospod pri njih, dasi ga ne vidijo, da čuva nad njimi. V tem zaupanju jih je Gospod na Genezaretskem jezeru z viharjem utrdil. Ko so potem prišli drugi viharji, so vedeli, da je Gospod pri njih, zaupali so v njega, kakor je napisal sv. Pavel: "Če je Bog z nami, kdo bo proti nam?"
Ta pomen je imel torej za apostole vihar na jezeru.
Je pa tudi velikega pomena za nas.
Za ladijo, v kateri se je nahajal Gospod, ^o plule še druge Jadijice z ljudstvom ; mnogo jih je še stalo ob bregu in zrlo za ladijami, hrepeneli so, da Gospoda kmalu zopet vidijo. Za vse te je bil ta vihar poučen, in če je bil poučen za nje, je poučen tudi za nas, ki smo Kristusovo Tjudstvo.
Kak nauk pa imamo mi iz tega viharja? Trojen:
V prvi vrsti moramo tudi mi biti utrjeni v veri. V veri, da je Kristus^Sin božji, in za to je,treba velike vere; za tako vero je treba velikih čudežev. Brez čudežev bi ljudje težko verovali Kristusu, vsaj je sam rekel: "Če ne verujete mojim bese dam, verujte mojim -delom, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni" (jam. lCf, 25). In eden takih čudežev je bilo pomirjenje viharja in jezera.
"Ljudje pa so se čudili, rekoč: "Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje V\ pravi evangelist.
a, v resnici: Kdo je ta Gospod ? Ta čudež pričuje, da ta Gospod, ki je ukazal viharju in iporju, ni kak navaden človek, da j^rgospodar vsemira, da je vsemogočen Bog.
brezvercem pripravlja ta čudež seveda velike težkoče. Vtajiti ga ne morejo, ker evangelisti pripovedujejo vsi soglasno o njem.« Razložiti, pojasniti si ga ne -morejo—človek ne more ukaaovati viharjem- in mopju.
;Tu, prijatelji, imamo potrjenje v veri.
Drugi nauk je, da smo potrjeni v zaupanju, da naše sv. cerkve ne bo konec, da je sovražniki ne bodo uničili. Ladija, v kateri se je nahajal Kristus, je podoba njegove cerkve. V katakombah najdemo že v 2. stoletju cerkev slikano kot ladijo na razburkanem morju.
In v resnici pluje cerkev kakor ladija na razburkanem morju. Koliko viharjev je že nastalo proti cerkvi od njenega početka, koliko jih nastaja še vedno! Sami smo temu priče. Gospod sam je napovedal: "Če so mene preganjali, preganjali bodo tudi vas" (Jan. 15, 20). Valovi preganjanja so že pogosto zagrinjali Cerkev, bili so krvavi valovi, da je bilo umorjenih na milijone kristjanov; dvigali so se valovi krivo verstva, p a bilo je se zastonj; dvigali so se valovi obrekovanj, a Cerkev je ostala in stoji, peklenska vrata je ne bodo premagala. In če vidimo divjati take viharje proti cerkvi, kaj naj si mislimo? Trajajo taki viharji mnogokrat dolgo, desetletja, stoletja, ali naj se ljudstvo boji, da bo cerkev uničena? Pri takih viharjih se iram zdi, kakor da bi Gospod spal, da se za Cerkev ne briga; ali naj kličemo z apostoli: "Gospod, reši nas, pogibljemo?" Ne, prijatelji! "Kaj se bojite, maloverni?", je rekel Gospod apostolom, :n tako.bi rekel nam. Ne obupajmo! Gospod ni pozabil svoje cerkve, če.pripušča viharje, bo tudi v teh viharjih pokazal, da je mogočen gospodar nad svetom, cerkve ne bo nikdo uničil. Storimo, kar je v naši moči, in kar je naša dolžnost, bodimo zvesti svoji cerkvi, imejmo trdno zaupanje v Gospoda!
Je pa še tretji nauk v tem viharju na morju. Tudi v našem zasebnem življenju nastajajo raznovrstni viharji: preganjanji, obrekovanja, sumničenja, pomanjkanje, bolezen itd. Ne bodimo maloverni, zaupajmo v Gospoda! Naj se zgodi, kar hoče, naj se zdi, kakor da bi bil Gospod na nas pozabil, vztrajajmo v urah križev in težav! Gospod ve za nas. "Vem, komu sem veroval," in dostavlja,: "Prepričan sem, da more on mojo zalogo ohraniti za tisti dan" (2. Tim. 1, 12). Takih mislij bodimo vsi! Zemlja ni kraj veselja, niso nebesa tu, te so nam pripravljena v večnosti.
Tak pomen, prijatelji, je imel vihar na morju za apostole, tak pomen ima za nas. Slavimo, častimo Boga, da nam je dal pouk na taik čudežen način. Oklenimo se Gospoda v globoki veri, s trdnim zaupanjem, pa ne bo pripustil, da bi poginili, da bi se pogubili. Amen.
ŠALJ1VEC.	[ $45,000 ZA PbŠKODBE, KO
Mejni grof Nikolaj Ferrara JO JE ZADEL AVTO. je imel izbornega šaljivca Go- Chicago, 111. — Štirinajst let-nella, katerega je nekoč vpra-!ni Jean O'Shawghnessy, 1247
šal, katere vrste umetnikov je | Hl.nmfnave ave- J*e sodišče največ v Ferrari. "Največ je j Prisodll° $45,000 odškodnine zdravnikov, posebno pa še 'zo- i fa	ki jih je zadobila,
bozdravnikovV' odvrne šalji- i ko Jo je povozil z avto neki lira dmk Northern Trust kompa-nije. Deklica je tako poškodovana, da ne bo več mogla hoditi.
vec.
"Norec," pravi grof na to, "v Ferrari sta samo dva taka. V znanstvenih stvareh pa nisi dobro poučen."
"Koliko velja stava, moj knez? Moja trditev je prava, vaša ne."
"Sto dukatov, ako mi do jutri doprineseš dokaz svoji trditvi." In udarila sta. Naslednji dan je bil praznik in tak dan ni nihče v Ferrari opustil službe božje. Gonella je vedel za to in se postavil pred cerkvena vrata ter milo stokal in vzdihoval. Vsakdo mimo idočih ga je sočutno spraševal, kaj mu je. On pa jim je odgovarjal, da ga zobje bole, strašno bole. In takoj je bil skoro vsak pripravljen z raznimi nasveti, vsak mu
PARME NA PRODAI
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE NA ČRODAJ.
PRODA KRASNO "Queen Anne" zid. bungalow lota 40x135, 5 vel. sob. Zajutrkvalnica, porč za spat v steklu, 1. nadstr. 3 sobe s pohištvom. Blizu "17' postaje, proda $1000 ceneje, kakor je vrednot Takoj $2200. 1817 S. 8th Ave., Maywood 1659.
42-t do t
$5000 POTREBA TAKOJ pa lahko pridete v hišo" kakor lastnik, ne kakor najemnik. Novo zid. posl.
5	---- 4902 Diversey Ave., 5 stan. in trf?ovi-
.FlblTE PO "FREE LISTS" farme na; dohodki $4380.00 letno, dolg spla-v vseh državah, razne cene in imena čujete lahko po malem; kurjava na lastnikov. Povejte kaj hočete in kje. olje pa tudi parna toplota. V stan. so HOME BUYER, Marshalltown, la.! plinove peči, omare za led in vse mo-
----- 56-č do č derne priv>rave, ki jih cenijo Rospodi-
"CALIFORNIA CALLS". Najboljše [ nje. Kar dobite najemnine, plačate vaš farme na prodaj. Od 5 akr, naprej v bogatem Mersed okraju, kjer vse raste. $15.00 za aker takoj za plačati, ostalo po malem. Prosta transpor-tacija za tiste, ki se v resnici inte-resirajo, pri tem se pa ne podvržejo nobeni obligaciji. — Vprašajte za podrobnosti, katere vam pošlje A. F. Rov. 1404 Franklin St. Rra. 717.
_Oakland, Calif.__78-t
PRODA LEP 10
dolg. Pokličite SpauMing 2648 __^.	60-č do č
! HIŠA 7 SOB. \\A lesena, 7 čevljev zid. klet. furnace lit. lota 25x125, cesta in alley tlakovana. Cena $9000. 3745 Lyndale St._ 7-J-p.s.t
ODDA ZA NIZKO CENO
trgovino z grocerijo in delika-tesami. Ker odhajam v Evropo, sem primorana prodati. — Pripravno za Slovenca ali Hrvata, ker je blizu slovenske cerkve in šole.	p,s,t
1842 W. 22nd St., Chicago, 111.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd* naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-deljavo.
1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
je povedal kako sredstvo proti ,	.
J y	PR lMORAX PRODATI fino farmo!
80 akr. 65 ak. pod pljngom, 4 akr. '
"SALESMEN"
dobijo službo, tudi taki, ki imajo le nekaj ur časa na dan. Predznanja ni treba. Pokažem kako lahko veliko denarja zaslužite. Jaz vas naučim delati. Tudi ako ne umete angleškega jezika. Pridite med 11. A. M. in 3. P. M. pondeljek, torek sredo. Vprašajte za
MR. MAGD1CK, manager Foreign Dept. Room 660 — 1st National Bank Bldg. 31 S. Clark St.	79-t,s,r
zobobolu. Gonella pa je nasvet 1 vsakogar zabeležil-ter pripisal ime dotičnega, ki mu je podaT nasvet. Od cerkve je šel še ni javne trge ter sprehajališča, tako da je imel listo kmalu pol no. Ko je prišla ura obeda,- jc šel z obvezanim licem na dvo] ter venomer vzdihoval in stokal. "Kaj pa ti je, Gonella," ga vpraša grof. — "Zobje, zobje,' pravi Gonella, "ah, ti zobje'.'
Takoj mu je grof povedal ne ko sredstvo in ta si ga je zabeležil na prvo mesto liste, katero je v ta namen že prazno pustil. Nato pa je listo izročil grofu, č^š, tu je lista zobozdravnikov* v Ferrari. Ko je mejni grof zagledal listo, na čelu katere jt bil vpisan on sam, nato pa vsi znani meščani Ferrare pa doli do grbaste beračice, se je prav od srca zasmejal, priznal da je premagan ter dal Gonellu sle dukatov.
-o-
DRAGOCENI DAR.
New. York, N. Y. — Jas. A.
Stillman in njegova žena sta so nedavno zopet sporazumela in živita skupaj. Pravijo, da se je ljubezen na novo vnela — kar bo menda resnica, kajti Still-man je v znak sprave podaril svoji ženi ovratnico, ki je vredT 11a pol milijona dolarjev.
NIZKA CENA poslop. 6 sob, garaža za 3 kare, nova, 35 čev. lota, blizu Austin Blvd., Oak Park, samo $8250, takoj $1500. Hitite, da vas kdo ne prehiti. C. H. Hanson & Son, 5942
_Chicago Ave.	_G3-č do č
. HIŠA 5 SOB in lota na prodaj, vse "up to date", pridite zvečer. 3408 S.
sadonosnik ft j Oakley Ave._70-p,s,t
bi.so. ki je zidana, ima 10 sob, slev orodje, rastcio lepa jabolka, hruške, i grozdje. Ceste dobre, "interurban",! blizu mesta. Zamenja tudi za 2 ali i 3 stan. Canavan Se Webster. St.	_ T
Joseph, Mich.	82-tsr,č REZIDENCA 7 SOB> 4 vel. spalne
sobe in podstresje. garaža za 2 kari, 1 blok do kare 7c fare, blizu šole in cerkve. lahko se rabi za Rooming house, ali pa za veliko družino. Zapuščam mesto, zato prodam. 431 So. Humphrey Ave., Oak Park. 111. Hi.
_Euc 1 id_2481_______ _72-p do p
PRI M O RAX PRODATI SKORO 1 NOVO 2 nadstr. posl. na Avers Ave., blizu 19. ceste, 6—7 sob. okna in tla hrastov les. 2 furnisa, rent ! SI 12.00. cena $12.000. 3500 O-den Ave. Lawndale 2606.	75-t,sr..č
PRODA ALI ODDA v najem krasno hišo v španskem slo^n 7 s>>b v Ropers Park. vse moderno imporiirana oprema, električni refrigator, kop. soba in kuhinja najlepše opremljena, tla s ploščami. Kuri se na o!ie .vse "graftax", zelo umetno izdelano. Haš doffotovljeno in odprto, da lahko ogledate. (>445 N. Irving ave. —
Rogers Park 2i79.___ 83-t
PRODA ALI ODDA \ najem poslopje, ki jc opremljeno za izdelovanje klobas, nobene kompcticije. D. Marks, 208 X. Wells St.. Main 2911.
Sl-t
Rozda, dobra zemlja in poslopja. O-rodje in vsa po priprava 11a farmi. Le milje do trgovine, "creamery" in le 40 milj do Minneapolis. To je ! ena izmed najboljših farm v tem o kraju .$4000 se dobi ceneje, kakor jc vredna. $2500 mora se takoj dati. — C has. A. Mantz, 230 Me Knight Bidg.. Minneapolis, Minn. _ 40 AKR. 5 hiš malih, hlev. $500.00, treba gotovine $50.00. State Bank, — Barronett, Wis. POM PANO LAND proda 20 akr. ' zemlje, 10 milj zap. od Pompano ob Cypress Creek prekopu, Fla. Cena $1000 za aker, polovice gotovine.' Mrs. j. L. Kirby. 119 North I5th| _ St., St. Joseph, Mo.	85-t,sr,č|
SOUTHERN MINN. Nizka cena za farmo 150 akr.. obdelane eno miljo do .mesta, (j milj do Albert. Lea, pri-moran prodati. $106.00 za aker, a je vredno $150.00. H. C. Al wood, 513 Youngcrman Bldg^, Des Moines, la.
____:__________________87-t
AVTOMOBILI NA PRODAJ. _ "DIAMOND T. 2Vi ton combination stake and express body." zelo nizka cena. potrebujem denar. 4028 Cry-
_stal St. Pli. Albany 10448. _76-t do t
25 ŽE RABLJENIH avtov zadnih modelov, različnih firm, od $40.00 naprej. 3018 Belmont Ave. 77-t do t .....S LUŽ B 5" _
potrebujem
0158 WlXTHROP AVE. Proda -derno 6 stan. poslopje 3—5 in 4—1 tudi sun parlor. "in a door bed" 4 ti ara že zid. Pilizu transportacije, i ■ nekoliko je treba takoj. La-mik \ 3 nadstr. vzh. Rogers Park. 77 1.
02-t d.. :
DELO IN
VSPORED UPORABE
Cerkvene dvorane v So. Chicago, III.
1.	DRUŠTVO VITEZI SV. FLORI J AN A K.S.K.J.
Prvo nedeljo vsakega meseca ob 2. uri._
2.	PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA.
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
3.	ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTE-
GA SPOČETJA K.S.K.J.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
4.	ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA
KRŠČANSKIH MATER.
Vsako četrto nedeljo v mesecu ob ^3. popoldne.
5.	DRUŠTVO MOŽ IN MLADENIČEV NAJSVETEJ-
ŠEGA IMENA (HOLY NAME SOCIETY).
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 5^8. uri.
6.	POLITIČNI KLUB.
Vsaki prvi pondeljek 'v mesecu olj uri.
T SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO "SLOGA."
Vsaki prvi torek v mesecu ob uri zvečer.
8. DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA.
Vsaki drugi pondeljek v mesecu ob uri zvečer.
S. CERKVENI PEVSKI ZBOR "ZARJA."
Ima vaje ob torkih in petkih.
10.	SEJE CERKVENEGA PEVSKEGA DRUŠTVA
"ZARJA."
Drugi četrtek vsakega meseca ob V28. uri zvečer.
11.	Z TOREK: ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SV.
NEŽE K.S.K.J.
_V mali ^vonmi »b 8. uri zvečer.
12.	4. TOREK: CERKVENA SEJA.
V mali dvorani ob 8. uri zvefeer.
DRUŠTVO SV. V1D> štev. 23, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Leto 1925.
Predsednik Anton Strniša, 1001 E. 73nd Place.
Podpredsednik, John Melle. Tajnik* Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St.
Zapisnikar, Joseph Ponikvar. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin. John Vider vol, John Zupan.. Zastavonoša, Anthony Gliha. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrir. 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr M. J. Oman in Dr. L. J. Pcrme.
Društvo zboruje vsako prvo nedt-Ijo v mesecu v Knausovi dvorani.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa 7.a do smrtno ^arovalnino in sicer za $250. $500 $1000, SI500 in $2!)l>0 posmrtnine,
V	društ\.*o se sprejemajo tudi otro ci od 1- do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 ir* ?I4.00 tedenske bolniške podpore, t slučaju bolezni, bolnik naj se naznani ot\ tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jedn« tinih pravilah stran 102 dn 1(19
Seie se vrše v stari šoli sv. Vida, vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pol>n se asesment tu-i; ni domu tajnice in 19-stega.
Asesmcnt se poL:r.-. na seji samo oti tO. dopoldne do 4. ure popoldne.
"TO EXCHAXtiK S42.WMI KQCITY" v modernem o<> stan. poslopju, samo belci v iackson I 'ark okraju, vzame v zameno prazni prostor .".li
__________dobro farmo. Vprašajte Scliop, 1457
DEKLE POTREBUJEM za domača j _ SpruccSt.___91-t do t
dela. dobi svojo sobo s kopeljo. 57221 PRODA TRGOVINA s <• sobami v
MLADO ŽENSKO potrebujem za hišna dela, cn mali otrok v družini. 431 S. Morgan St.	57-č do č
Kenmore Ave. Rav. 8098.
_73-p.s.t j
MILLINERY STRAW OPERA1 TORS ZA BOLJŠE DELO, NAj-! VIŠJE CENE. VPRAŠAJTE PRl! MR. A. HEIN, GAGE HAT WORKS, 2241 INDIANA AVE. !
84-tsr,č
prvem nadstr. Dobra kup>"ii:-. in prostor. 2706 W. 22nd St. 90-t.-r,č
KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC?
Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dvspepsijo, zaprtje, želodčni katar, riganje, težase okrog srca, kislino v želodcu, nervoz-nost, glavobol, slabo sapo in dr., kakor sem jaz. Ne pošljite enega centa Zagotavljam Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani da Vam je pomagalo, potem mi boste poslali $1.00. Ni li to zadovoljivo? Pišite takoj.
THEODORE H. JACKSON 106 C Stratford Bldg., Syracuse, N. Y.
Dr. ST. F. BON K dentist
Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do
S pop. in od 7 do 9 zvečer. 4221. Archsr Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544.
PROD \ 4221 WELLS STli. 3 uad-.tr. les zidana do 2. nadstr. Šesl 1 ■ ■ 4 sobe. Lep prostor in okolica. Dobra transportacija. Alley tlakovana. L' t-ni dohodki -S141M). Proda na lahka odplačila. Cena ?75<)(>. Popust za tistega, ki bi takoj plačal. Prekupčevalci dobijo - provizijo. Charle.' Mohr, 3. nadstr.
D. HENRICr, lastnik 6217 So. Asland Ave. Chicago, Tli.
J	89-t
UGODNA PRILIKA
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena M ally, 1105 F 63rd St.
Podpredsednica:* Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E 64. Street.
Blagajničarka: Frances Debevc, 6022 Class Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances sKas~dni£. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidariič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seiiškar, Dr. M. Oman in Dr. L. F. Perme.
POTREBUJEMO' INTELIGENTNE MLADE MOŠKE IN ŽENSKE
za eno izmed največjih tovrstnih tvrdk v Chicago, stalno delo dobra plača in prijetna služba. Znati morajo angleško Vprašajte Mr. V. Barston, ta ko j od 10. do 12. A. M. ali od 6. do 7 .zvečer. Soba 318 — 1(50 N. La salle St., Chicago, III.
is,t,sr
"BEAUTY SHOP & BARBER SHOP" 3 stoli opremljeno, dela •)-bilo, naselbina narašča, rent le S25.')U _S12 E. 81 st St._____41 -1 do_t
CANDY, cigar, ci^arett in notions store, dela dobre kupčije. 4 svetle sobe, lepo vrejenot 3223 N. Hovnc
Ave.______ 46-sr do sr
RESTAURANT odprt 6 dni. dolga pogodba, dohodki $1500; odda na lahke obroke. Delaware 077.S, 29. W. Kinzie St. " <">5-č do č
MALI RESTAURANT proda na prometnem kraju: pripravno za dva zakonska. 1539 N. Cicero .Ave. ^__68-p do P
GROCERY & DELICATESSEN vogal, na dobrem me*stu, pred leti u-stanovljeno, 956 N. Central Park
Ave._____ _ __69-p do p
DELICATESSEN STORE. " 7,'.'37 Blackstonc. dobra kupčija tudi pripravno za domačo kuhinjo. 3 vel. sobe, rent samo $50 mesečno. Odhajam iz mesta, moram prodati.
80-t.sr.č
V NAJEM SE ODDA
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom s? priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. — Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. *
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, 111
STANOVANJA s pohištvom ali brez po 6-3 in 4 sobe. !>lizu transportacija. Parna topfota. 68-18 Anthony vogal 69th.	47-sr do sr
V	NAJEM 4902 Diversey Ave. 4 .sobe $55.00, parna topi. peč za plin v stan. in vse druge udobnosti. Phone SpauidiiiK 2648___61-č do č
V	NAJEM ODDA stan. 6 sob, centr. kurj. na novo dckorirnno, vprašajte 2518 N. Marsh field Ave. _55-č do č
PRODAT
POHIŠTVO NA
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni Eet pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. /Prodajamo tudi po komadih. Dovr.žamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North ^edzie Ave.
FINE PREPROGE orientalske. 2 navadna, prodam ker odhajam iz mesta. sprejme vsako pametno ponudbo. 431 S. Humphrey Ave., Oak Park, III. Euclid 2481. 71-p do a
f •:
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Torelr, 26. Januarja 1927.
ROZA SVETA
SpUal A. R. Haggard.
Ako nevesta ne postane do-motožna po svojih domačih ko živi z možem že šesti teden v zakonu, je znamenje, da je poročila pravega moža.
VII. POGLAVJE. , Saladinov prapor.
Ni še utihnil glas Hasanove piščalke, pri-grmel je v sobo visok orjak, vihteč sekiro v zraku. Predno se je sir Andrej obrnil, da bi videl sovraga, zadela ga je sekira na pleča s tako silo, da mu je pretresla ves križ, dasi je ostal njegov oklep nepoškodovan. Padel je, in obležal na tleh; govoril je, čutil ni nobenih bolečin, a bil brez moči kakor otrok.
V tišini, ki je sledila temu udarcu, je iz-fcrjegovoril z globokim glasom upirajoč svoj pogled v moža, ki ga je bil pobil.
"Vfitežki udarec, zares; ni vreden kristjana, ki mori podkupljen od nevernikov! Izda-javec Boga in ljudi, jedel si moj kruh, zdaj me pa pobijaš kot vola ob mojem lastnem ognjišču. Tvoj konec bodi konec izdajavca!"
Romar Nikolaj — on je namreč bil, čeravno ni več nosil romarske halje — se je splazil mrmrajoč proč in se izgubil med množico. Tedaj je zletela Rozamunda z nenavadnim in bridkim vzklikom naprej, pobrala meč, ki ga njen oče ni mogel več dvigniti, postavila ročaj na tla in se vrgla naprej. Toda njegova ost se ni dotaknila njenih prsi, kajti emir je hitro priskočil in odbil jeklo v stran, njo pa je vjel v svoj naročaj.
"Gospica," je rekel in jo prijel na lahko. "Alah vas še ne potrebuje. Povedal sem vam že da še ni usojeno, Sedaj mi pa morate dati besedo — kajti ker ste iz krvi Saladinove in d'Arcyja, ne morete lagati — da ne poskusite niti zdaj niti pozneje kaj želega si storiti. Ako je na daste, Vas moram zvezati, kar bi jako nerad storil — bilo bi hudodelstvo, in prosim Vas, da me v to ne prisilite."
"Obljubi, Rozamunda," je dejal s slabim glasom oče," in pojdi ter izpolni svojo osodo. Samoumcr je greh, in ta človek ima prav; usojeno je."
"Pokorna obljubljam," je rekla Rozamunda. "Zdaj je vaš čas, gospod Hasan."
Ta pa se je globoko priklonil in odgovoril:
"Zadovoljen sem: odslej smo vaši služabniki. Princezinja, nočni zrak je oster. Tako ne morete potovati. V kteri sobi so vaša o-blačila ?"
Pokazala je s prstom. Eden izmed mož je yzel svečo in odšel z dvema drugima; vrnili so se takoj in nosili polne roke oblačil in drugih stvari. Prinesli so celo njeno mašno knjigo in srebrno razpelo, ki je viselo nad njeno posteljo, in usnjato skrinjico za nakit.
"Poiščite najtoplejši plašč," je rekel Ha-§an, "ostalo pa zavežite v one preproge."
Tako so morale odeje, ki jih je sir Andrej kupil onega dne od trgovca Georgiosa služiti jfcpt popotne torbe za opravo njegove hčere. CelQ v tej uri naglice in nevarnosti so mislili JB njeno udobnost.
"Princezinja," je rekel Hasan in se priklo-jtiU; "moj gospod, vaš stric, vam je poslal draguljev ne majhne vrednosti. Ali je vaša da Jih vzamete seboj ?"
Rozamunda ni odmaknila pogleda od o-braza umirajočega očeta in je odgovorila resnobno:
"Kjer so, tam naj bodo. Naj imam jaz po; jsla z dragulji?'1
^Vafia volja je meni ukaz," je rekel; "na-ee bodo dnugi za vas. Princezinja, vse je pripravljeno; čakamo vam na uslugo."
"Meni na uslugo? O Bog!' 'je vzkliknila Rozamunda z žalostnim glasom in še vedno strmela v svojega očeta, ki je ležal pred njo na tleh.
"Ne morem za to," je rekel Hasan, odgovarjajoč na vprašajoče njene oči, in žalost je bila v njegovem glasu. "Ni se hotel umakniti; sam je zakrivil; v resnici si pa želim, da oni prokleti Frank ne bi tako silno udaril. Ako zahtevate ga ponesemo z Vami; sicer pa je brez pomena, gospica, prikrivati resnico — oče umira!"
"Ne," se je oglasil sir Andrej s tal, "pusti me tukaj. Hči, ločiti se morava za nekaj časa. Kajtor sem jaz ukradel Ajubu otroka, vzel je Ajubov sin meni mojega otroka. — Hčerka, drži se svoje vere — da se zopet vidiva."
"Do smrti," je odgovorila.
"Bodite potolaženi," je dejal Hasan. "Ali ni Salah-ed-din zastavil svoje besede, da naj živi in umrje kot častilka križa, razun ako njena volja ali volja Alahova izpremeni njeno srce? Gospica, opravimo na kratko radi vas samih in radi nas. Pojdite, služabniki, in odnesite sedaj te mrtve in ranjence."
Poslušni so odšli in oni trije so ostali sami. Tedaj je Rozamunda pokleknila poleg svojega očeta, s kterim se je šepetaje razgovar-jala. Hasan se je obrnil v stran in si vrgel svoj plašč čez glavo in preko oči. Ni jih hotel motiti v bridki uri slovesa.
Ko je Rozamunda poslednjič poljubila o-četa, se je sir Andrej nasmehljal in rekel:
"Da, da, morda je tako za vse najboljše.« Bog te bo varoval in njegova volja naj se zgodi. Pa pozabil sem. Povej mi, hčer, kateri?"
Zopet mu je zašepetala na uho in ko je pomislil za trenutek, je odgovoril:
"Morda imaš prav. Mislim, da je najpa-metneje. Zdaj pa blagoslov nad vas tri — da, in na otrok otroke. Stopi semkaj, emir!"
Hasan ga je čul skozi svoj plašč; razkril se je in stopil k njemu.
"Povej Saladinu, svojemu gospodu, da je bil premočan zame in mi je poplačal s svojim lastnim denarjem. No, če bi bilo drugače, bi se morala moja hči in jaz itak kmalu ločiti, kajti moji dnevi so bili šteti. Tako je pač usojeno od Boga, ki pred njim vklonim svojo glavo v nadi, da je nekaj resnice v onih sanjah kraljevih in da prinese naša žalost na nepreviden način blagoslova našim bratom tam na Jutrovem. Saladinu pa povej tudi, da je onstran groba še en kraj, kjer se snidejo kristjani in neverniki. Povej mu, ako se zgodi kaj zalega tej devici, prisegam pri Bogu, ki naju je obadva ustvaril, da ga pozovem na odgovor. Sedaj jo pa vzemi, ker mora biti tako in pojdite svojo pot; vedite pa, da gre moj duh z vami in da najde tudi na tem svetu maščevalce."
"Pomnil bom vaše besede in jih sporočim," je odgovoril Hasan. "Verujem, da so resnične; glede ostalega pa imate prisego Saladi-novo in mojo, dokler je v mojem varstvu. Odpustite radi tega, sir d'Arcy, nam, ki smo zgolj orodje Alahovo in pmrite v miru."
"Jaz, ki mi je toliko treba odpustiti, vam odpuščam," je odgovoril stari vitez počasi.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, Šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Doatav-Ijam na dom.
Cene zmerne.
SL0YECI UMETNIŠKI
FOTOGRAFIST -® tr
Ne me celi
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!
0000000000000000000000-0000000000000000 PISANO POLJE
■0000000000000000000000-00-0000000-0-000000
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po naj zmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam •tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 0490.
1
S7ŠF-



Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi drufitev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
IM* W. 22tad ST., CHICAGO, ILL.
•---**- -
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko » Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izpla-Sala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih druntev sirom države.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društv a (8 članov zadostuje) pičite ta glavnega tajnika : Jo*. Zalarja, 1004 N. Chicago §t, Joliet, m. N.-i grada za ustanovitev znaša $20.00.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
Slabi papeži in veljava katoliške Cerkve.
Vzeti veljavo cerkvi in vzbuditi . dvome nad resničnostjo njenega nauka — to je namen nasprotnikov, ki neprestano ženejo obrabljeno pesem o slabih papežih.
Pustimo za enkrat vprašanje, koliko je bilo že slabih papežev in kakšne nerodnosti so počenjali. Že zadnjič smo pri-'znali, da brez njih ni bilo. Ko-jliko približno jih je bilo, o tem pa pozneje.
Danes se vprašajmo, kako je mogoče, da pride kedaj na pre-jstol sv. Petra tudi slab mož, ki sicer nosi ime "sveti oče,*' v resnici pa ni nič preveč "svet." — Vprašajmo se, če ni to nekaj takega, kar bije v obraz resničnosti in svetosti katoliške cerkve. Ce je ta Cerkev res od samega Kristusa, Boga-človeka, ustanovljena, ali ni pričakovati, da bo v njej vedno vse lepo, vse sveto, vse popolno?
Da, tako si vsak dober katoličan svojo mater Cerkev želi. Ali vsak dober katoličan mora biti tudi dobro poučen o tem, kaj prav za prav Cerkev je.
Kristus je ustanovitelj Cerkve. On je bil sicer tudi kot človek nedosegljivo popoln, ker je bila človeška narava v njem združena z božjo naravo v eno samo osebo. Ali kot človek je bil pa vendarle podvržen telesnim človeškim slabostim — torej po telesu cel človek. Dokler ljudje niso videli na njem pre-vzvišenih duševnih popolnosti, dokler niso culi njegovega nebeškega nauka, dokler niso o-pazili njegove nadnaravne moči, so ga imeli le za človeka. — Kristusovo življenje na zemlji je bilo torej: božje-človeško. Ker so pa ljudje prej spoznavali v njem človeka nego Boga, lahko rečemo tudi obratno: njegovo življenje na zemlji je bilo — človeško-božje.	,
Ta človek-Bog, ta Bog-člo-vek, je ustanovil Cerkev. Ni je ustanovil samo Bog, ne samo človek, ustanovil jo je Kristus: človek-Bog.
Že po naravnem zakonu nosi vsaka ustanova na sebi nekako (sliko svojega ustanovitelja. Že (iz tega splošnega pravila bi bi-|lo jasno, da bo tudi Kristusova i Cerkev nosila na sebi znake 'božje-človeške ustanove. Kot božja ustanova bo vzvišena nad slabostmi zemlje, kot je bil Kristus kot Bog ves nadze-meljski. Kot človeška ustanova bo podržena času in izpremem-bam v njem, kot je tudi Kristus kot človek živel v času in bil po telesu od njega odvisen.
Pa šje več! Kristus je večkrat .sam napovedal, kako se bo nje-jgovi Cerkvi godilo. Kot božja (ustanova bo ta Cerkev "kraljestvo nebeško," vrata, vodeča v večno življenje itd. To se pravi, kot božja ustanova bo Cerkev vsa nadzemeljska, večnost-no nedotakljiva, bliže nebesom nego zemlji.
Kot človeška ustanova bo pa Kristusova Cerkev obenem ladja, ki jo premetavajo valovi časa, poslopje, zidano sicer na skali, neporušljivo od valov časa in njegovih izprememb, toda nikakor ne tem valovom nedosegljivo. Zato se ima vedno in neprestano borili z zemljo in njenimi slabostmi. Vemo pa, da se na zemlji povsod javljajo težave od zunaj^in od znotraj, zato se tudi Cerkev vedno bori zoper sovražnike od zunaj, ob enem pa zoper slabosti, ki se pojavljajo v njej sami, na njenih udih, na njenem lastnem telesu. Nič ni Čudno, če kedaj o-boli celo najodličnejsi ud njenega telesa — glava ! Z d^ugo beBecUS nič ni čudnega, če je kedaj tudi glava Cerkve, papež v Rimu slab.
Tako umevanje Cerkve je eminentno katoliško in kdor misli, da je nemogoče ali da bi moralo biti nemogoče, da se pojavi kedaj kak slab papež, ne misli čisto katoliško, ker ni doumel nauka Kristusovega o njegovi Cerkvi.
Edpn, ki je ta nauk prav gotovo do dna razumel, je veliki apostol Pavel. In on piše, da je Cerkev, v kolikor je vidna družba pravovernih kristijanov — Kristusovo telo. Kristijani so pa udje tega telesa.
O telesu Kristusovem smo pa že rekli, da je bilo podvrženo človeškim slabostim: mrazu, vročini, trpljenju, lakoti, celo smrti. Taka telesna slabost ni prav nič vplivala na njegovo božanstvo, k večjemu, da je za človeški pogled to božanstvo •stopilo nekoliko v ozadje, dokler se ni zopet pokazalo in stopilo v ospredje z vso močjo in veličastvom.
Prav tako je s Kristusovim mističnim telesom, s katoliško Cerkvijo. Celo telo ali posamezen njen ud — celo glava! — utegne tu ali tam trpeti pod raznimi človeškimi slabostmi. Svetu, ki to gleda, se morda zazdi, da božje moči ni več v Cerkvi, da je ostala samo še človeška slabost, z drugo besedo, da je Cerkev samo delo človeških rok. Toda tako mišljenje je zmota. Božja moč, z drugo besedo: božji element v Cerkvi je stopil za moment samo malo Iv ozadje, pa se vselej zopet pokaže z vso silo in močjo.
Od tod prihaja, da je Cerkev nepremagljiva in neporušljiva, da je nobena sila ni uničila in je ne bo. Od tod prihaja, ila tudi slab mož, če pride do vladanja cerkve in postane papež, ne škoduje Cerkvi v njenem bistvu in je ne more spraviti na rob propada. Edino, kar utegne napraviti slabega, je to, da ji vzame ugled v posvetnih in nevednih očeh, ali da jo spravi v kake zunanje boje, ki ji lahko pretresajo tudi mozeg in o-bisti.
Tak je katoliški nauk o Cerkvi in nič drugačen. Kdor ta nauk pozna in sliši o slabih papežih, najde samo novo, zunanje potrdilo za svojo vero v Cerkev in njeno božje poslanstvo. Zato ponavljam: Zgodovinska resnica o papežih nikoli ni škodljiva veri, škodljiva je samo zgodovinska laž, pa tudi ta le tistim, ki po besedah svetega Janeza bolj ljubijo laž nego resnico.
—Rev. Bernard Ambrožič.
Katoličani na Angleškem najmočnejši.
Londonski časopis 'Universe' pravi v eni izmed letošnjih številk, da je izmed vseh veroizpovedi (konfesij) na Angleškem danes katoliška Cerkev najštevilnejša in najkrepkejša. Angleška državna cerkev ima vsega skupaj nad tri milijone udov; toda ti člani se dele na tri skupine, ki se med seboj bistveno razlikujejo in jih zato ne moremo smatrati za eno in edinstveno versko organizacijo. Katoliška cerkvena organizacija pa je edinstvena in tvori eno samo Cerkev ter šteje v ožji Angliji nad dva in pol milijona članov. Potemtakem je ona z ozirom na verske organizacije na' prvem mestu. Drugi mnogoštevilni Angleži se prištevajo k raznovrstnim frakcijam (strančicam) "nekonfor-mistov," to se pravi onih protestantov, ki se nočejo pridružit! 4ržavui cerkvi.—Fr. P.
-
NE ČAKAJ, da prid« kdo po naročamo ▼ hiio; ako ti j« potekla naročtema, poSlji jo wn čimprej morai na upravo Kita.