SpedMane (n ebboeemente postale — PoStnhn plačana ▼ fotorlnl Leto XXIII«, št* 97 LJubljana, petek 30, aprila 1943'XX1 Cena cent. SO UfiiifDikio: Ljubljana. Pocamiera ulica 5. Telefoo k. 11-22, 31-23. 31-24 htseracna oddelek: Ljubljana. Puccinijeva gfi- ca 5 — Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Raifnal: za Ljubljanske pokrajino pri poStno-čekovoeco zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Serrnoo Cona. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ca oglase b Kr. Italije io inozemstva ima Uoiooe Pubblicttž Italiana MILANO lakaja vsak dao razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, M inozemstvo vključno i »Ponedeliskim Io-crom« Lii 36.30. Uredoiitvo: Pucaaijeva ulici 4te». 5. fcev. 31-22. 31-23. 31-24. telefoi- _Rokopisi »e nt viadajo. CONOBSSIONARJLA ESCLUSIVA pet la pub- blicrta di provenienza italiana ad estera • Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILAM, Vigorosi contrattacchi di reparti dell'Asse Un piroscafo colpito nella rada dl Phffippeville, una moto-silurante affondata nel Mediterraneo centrale — 13 vefi- voli nemici distruttl n Qiiar er Generale delle forze armate comnnica in data di 29 aprile 1943-XXI il segmente bollettino di guerra No. 1069: Proseguono i combattimenti sul fronte tunisino: Vigorosi eontrattaechi locail di reparti italiani e germanici hanno avuto osito foirtnnato. Dne apparoce.hi venivano distrutti duran-te la giornata dalla caccia tedesca e ouattro allrri da bat*erie eontraeree. Nostri velivoli colpivano con siluro un pi-roscafo nella ra'3a di Philippeville, incen-diavano e affondavano una motosiiurante nel Medlterraneo centrale, abbattevano finattro »Curtis« nel cielo del Canale di Si-eflia. Živahni protinapadi V sidrišču Philfppevilla zadet parnik, remiju p c topljena metoma letal uničenih Azioni di bombardieri avversari eausava-no ieri perdite e danni a Napoli, Messina, Siracusa e Lampedusa; sette quadrimotori precipitavano a seguito di duelli con nostri cacciatori: quattro a Napoli, due a Messina, uno sul litorale di Agrigento. NOTA AL BOLLETTINO No. 1069: A seguito delle incursioni segnalate dal Bollettino odierno si deplorano tra le po-polazioni civili: quarantun morti e ottan-totto feriti finora accertati a Napoli, tre morti e dodici feriti a Messina, cinque feriti complessivamente tra Siracusa e Lampedusa. osnih oddelkov v srednjem Sred 3-— 13 sovražnih Glavni stan italijanskih Oboroženih 3il je objavil 29. aprila naslednje 1069. vojno pcax>čik>: Nadaljujejo se boji na tuniškem bojišču: 'živahni krajevni protinapadi italijanskih in nemškfii oddelkov so se srečno kcnčaii. Nemški lovri s^ uničili včeraj 2 letali, l>rc»tiletalske baarije pa 4. Naša letala so s torpedom zadela neki paraik v sidrišču Philipevi-lla, zažgala in potopilfi neko motorni torpedovko v srednjem Sredozemlju in sestrelila 4 letala tipa »Curtfefc« v zraku nad Sicilskim kanalom. Delovanje sovrainih bombnikov je včeraj povzročilo izgube in škodi v Neaplju, Me-sini, Siracusi ;n Lampedusi; 7 štirimotoi-nife letal je treščilo na tla po dvobojih z našimi lovci: 4 v Neaplju, 2 v Mesini to 1 ob , obali Agrigenta. Pripomba k porečju št. 1069: ISaradi letalskih napadov, ki jih omenja današnje poročilo, je beležiti med civilnim prebivalstvom: 41 mrtvih in 88 doslej ugotovljenih ranjencev v Neaplju, 3 mrtvi in 12 ranjenih v Mesini in skupno 5 ranjenih v Stracusi in Lampedrasi, Angleško priznanje četam Osi v Tunisu Rim, 28. apr. s. Londor^ka radijska postaja se je. govoreč davi o vojaških operacijah na tuniški fronti, takole izrazila: »Bitka krvavo besni na vsej fronti. Naši imajo mnogo opravka z odličnimi četami, ki so odločene pasti do zadnjega moža na dobro utrjenih postojankah. Morala ujetnikov je odlična.« Američani streljajo na civilno prebivalstvo Rim, 28. aprila, s. število mrtvih med civilnim prebivalstvom v Grosseti po nedavnem sovražnem napadu, se je zvišalo, kakor izhaja iz nadaljnih u geto vi te v na 145. število ranjenih pa na 268, od teh 100 lahko ranjen h. žrtve, večinoma žene in otroci, so bile ranjene s streli iz strojnic, s katerimi so sovražniki streiiali iz zelo mzko letečih letal v središče mesta in v mestne ul ce. Sovražn: ameriški štirimotorniki so prišli z morja. Eden izmed štirimotornikov, katerega je protiletalska obramba sestrelila, je imel 10 mož posadke, od katerih so se samo štirje poslužili padala ter so jih pobrali hudo ranjene. Sestanku v Hitlerjevem glavnem stanu sta prisostvovala tudi oba zunanja sssiMstra — Razgovori so potekli v duhu prijateljstva ln prisrčnega sodelovanja 11 Hitlerjevega glavnega stana, 28. aprila s. Hitler je sprejel 27. aprila v svojem glavnem stanu Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske dr. Ante Paveliča. Hitler se je razgovarjal s Poglavnikom o vprašanjih, kd se tičejo skupnega vojevanja sil Osi proti boljševizmu in angloameriški plutokracdji. Razgovori, katerih so se udeležili nemški zunanji minister von Pdb-bentrop, hrvatski zunanji minister dr. Bu-dak, kakor tudi maršal Keitel in general Bučič, so potekli v duhu prijateljskega in prisrčnega sodelovanja in ki veže Nemčijo z mlado hrvatsko državo in njenim hrabrim narodom. Dr. Pavel i č je izrazil sklep hrvatskega naroda, da se hoče ob strani sil Osi najodločneje boriti za svobodo Nezavisne Države Hrvatske in zastaviti vse sile za dosego brezkompromisne zmage rad skupnima sovražniki narodov trojnega pakta. Sestanka v Hitlerjevem glavnem stanu sta se udeležila tudi opolnomočeni minister Nemčije v Zagrebu in po- veljujoča general nemških edinic na Hrvatskem von Gleise Berlin, 28. aprila s. Večerni tisk poudarja obisk Poglavnika v Hitlerjevem glavnem stanu in objavlja glede tega obiska izražena mnenja tukajšnjih političnih krogov. »Borsen-Zeitung« piše. da se je Hrvatska, odkar je pred dvema letoma dosegla svojo neodvisnost, vedno izkazala vredno novega položaja, tako glede svojega prispevka k oboroženi borbi proti skupnemu sovražniku, kakor glede odločne volje po stvarnem sodelovanju pri uvajanju novega evropskega reda List nadalje omenja, da so se v Stalingradu hrvatski oddelki upirali ob strani nemških čet do skrajne žrtve. List zaključuje, da opravlja mlada hrvatska država čudovito veliko delo obnavljanja in odpravlja velike pomanjkljivosti, katere je na področju notranje državne organizacije zagrešila bivša jugoslovanska vlada. Nezaupanja In nasprotstva med Ameriko, Anglijo in cangkajškovo Kitajsko j, 29. apržla, s. Odkritja tukajšnjega. tiska prikazujejo v novi luči spore med Angloameričani in čungkingom ter čungkingom .to ostalimi zavezniki. Ti spori izhajajo, kakor poudarjajo šanghajski listi, iz izjalovljen ja čungkinške vojaške misije t Washingtonu, kakor tudd iz dejstva, da sta ae čangkajškova žena in angleški zunanji minister, čeprav sta ce oba nahajala v Ameriki, drug drugemu izognila. Nekateri Usti postavljajo naravnost podmeno, da je Irilo potovanje angleškega zunanjega ministra v Ameriko odloženo zaradi navzočnost' CangkajSkove žene, Naj bo kaicrrkoli. dejstvo je, da sta se drug drugemu izognila, čeprav sta bila istočasno v Ameriki. V ostalem iti bil priporočljiv njim sestanek, ker W samo poslabšal nasprotja med Kitajci ter Angleži in Američani. Čangkajškova žena je odpotovala v Ame-rfkfcs kakor je znano, na Willkiejevo pova-biito. Njena priporočila so pa spravila wa-shingtonske kroge v zadrego. Izjave čang-kajškove žene so Američanom odkrile resnico katero je Roosevelt prikrival, da je Čungking, ki se bori že nad 5 let preti Japonski, dobil samo polovico odstotka dobav, ki so jih Zedtmjene države poslale svojim zaveznikom. Ta odlomek je pestal še manjgi po izgubi Birme ter zaradi neučinkovitosti letalskih transportov, čungkingu primanjkuje zdravil in živeža ter vojnih potrebščin in njegovi zastopniki močno dvomijo, da se bo. lahko še dolgo upiral. Američani pripsujejo Rooseveltovi upravi Jrr+vcfo za to stanje, zaradi katerega tv»-gajo, da se bodo znašli sami nasproti Ja-pnnsfel, katero večina Američanov anatia za poglavitnega sovražnika. čungkinška Kitajska pa s svoje strani poudarja, da prav Anglija zahteva od Amerike na-večji prispevek k borbi na evropskem prizorišču, sama pa ne more pomagati K tajski. Nedavni wa,wellov poraz na indijski meji je razblinil vse upanje za pomoč po kopnem. Amerika ne more odpustiti Angliji poraza v Vzhodni Aziji, kjer si je obetala najbolj donosnih tržišč za uvoz in izvoz, ter smatra, da je borba v Evropi, ki zahteva tudi amerške žrtve, v prid samo angleškemu imperiju, katerega smatra-jo v Ameriki že za mrtvega in pokopanega.. Kakor poudarjajo šanghajski tisti, proglašajo vodilni krogi v Čungkingu javno, da je uporniška Kitajska preveč utrujena, da bi mogla skoraj sama prenašati borbo na kopnem z Japonske, in da je obžalovati smešno majhno pomoč zaveznik:v. Londonu, ki 4 robi o neodsvojitvi slehernega britanskega ozemlja, odgovarja črangkajšek, da se je anglc ameriška in nizozemska oblast nad narodi Pacifika nehala in da se mora končati tudi angleška oblast nad Indijo. Nj se čuditi, pravijo v tukajšnjih političnih krogih, da se je spričo takega stanja stvari angleški zunanji minister izogibal sestanka s Cangkajškovo ženo med svojim potovanjem po Ameriki.. ♦ Anglosasi spet toarpedtrafi japonsko bolniško ladjo Tokio, 28. aprila., s. Nadaljnji izdajalski napad, ki ponovno kaže nečloveške borbene metode Angloamecfetepo«; p UB izveden, na Ostra pomorska bitka v Rokavskem prelivu V spopadu so Angleži izgubili dva topniška čolna, dva nadaljnja in en rušilec pa so bili težko poškodovani — Izjalovljeni sovjetski napadi ob kubanskem predmostju in pri Petrogradu Iz Hitlerjevega glavnega Hana, 29. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojake je objavilo danes naslednje poroč lo: 'Ob kubanskem mostišču in jugovzhodno od Petrograda so bili sovražnikovi napadi brezuspešni. Na ostalih odsekih vzhdne fronte .je dan potekel mirno. Letalstvo je uničilo brez lastnih izgub 52 sovjetskih letal. V Tunisu je bil se vem o vz h odi i o od Me-džes eJ Baba premočni sovražni oddelek oklepnih voz, ki mu je uspelo vdreti v naše postojanke, zapleten v borbo z nemškimi rezerv;!mi, poražen jn v protinapadu s hudimi fzgubami vržt u preko lastnih izhodiščnih postojank. Na ostali fronti so bili krajevni napadi zavrnjeni deloma v protinapadih. Oddelki letalstva so v vseh odsekih tuniške fronte podpirali kopno vojsko. Lovci so z bombami zažgali sovražni hitri čoln pred rtom Bcno. V noči na 28. aprila je prišlo v Rokavskem prelivu do bitke med zaščitnimi oddelki nekega nemškega konvoja in oddelkom angleških rušilcev, ki so b>li v spremstvu več hitrih čolnov. V bitki sta bila dva sovražna topniška hitra čolna potopljena, dva nadaljnja in en rušilec pa težko poškodovani. V teku kratke, toda ostre borbe, v katero so pozneje posegli tndi sovražni bombniki, sta bili izgubljeni dve lastni enoti. Sestreljeni »c bili trije bombniki. Preteklo noč so prodrla sovražna letala do severnozapadnega nemškega obalnega ozemlja in na prostor nad Vzhodnim morjem kakor tudi na vzhodno Prusijo. Z bombami, ki so jih metala brez »očrta, je bila povzročena neznatna škoda. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 18 sovražnih bombnikov, 4 nada'jnjj pa še »ad zasedenim za-padnim ozemljem. Nemška bojna letala so v noči na 29. aprila metala bombe težkega kalibra na nekatere kraje v južni Angliji. * Angleški letalski poraz nad Nizozemsko Berlin, 29. aprila, s. Iz vojaškega vira se deznava, da so včeraj v prvih urah trije sovražni bombniki tipa »Mustang« leteli nad Zuiderseejem. Odvržene rušilne bombe in ogenj letalskega orožja so povzročile lahko škodo. Čeprav je bilo nebo pokrito z gostimi oblaki je nekaj nemških lovcev tipa »Foker Wulf« zasledovalo sovražna letala Nemškim lovcem je uspelo sestreliti dve napadajoči letali, tretje pa je bilo ponovno zadeto s streli iz nemških topov. Uspehi slovaških lovcev Berlin, 29. apr. s. Iz vojaškega vira se do-znava. da je eskadra slovaških lovskih letal, ki operira v južnem odseku vzhodnega bojišča, dosegla te dni svojo 202. letalsko zmago. Hrabri slovaški lovci so dosegli ta uspeh v petih mesecih. V zadnjih štirih tednih je slovaška eskadra pod poveljstvom majorja Dunbale se« strelila 50 sovjetskih letal. Izgubljena švedska motorna ladja Stockho'm, 28. aprila s. Švedsko poslaništvo v Londonu je sporočilo tukajšnjemu zunanjemu ministrstvu, da se 6.000-ton-ska »Valeri« motorna ladja že dolgo ni iavila in velja za izgubljeno. Na krovu ndje je bilo 38 mož posadke, ki so bili skoraj vsi Švedi, in neki švedski novinar. Bržkone so vsi utonili. kCJtiP f mvzztfikl1 Ofmevi fsrsSoma med Moskvo ln poffsko emigrantsko vlsdo — k&^inelj s svojsm shs-sJ cparjcia prsznava krivdo za katynski pokol Berlin, 29. apr. s. Globoko nasprotje, ki se je pojavilo med tako imenovanimi »Združeni* mi narodi« zaradi pokola pri Katynu in prekinitve d plomatskih stikov med Sovjetsko Rusijo in tako imenovano poljsko vlado, je še nadalje predmet komentarjev tukajšnjih listov, ki se tudi danes vračajo na ta predmet in prikazujejo stališča tukajšnjih pol.tičnih in diplo« matskih krogov. V glavnem se dotikajo nedvoumne in sedaj že uradne dokumentacije o sovjetski odgovornosti tako glede strašnega zločina kakor glede podobnih množičnih umorov poljskih državljanov po moskovskih em sarjih. Dejstvo, da Kremelj ni našel ene same besede, s katero bi vsaj skušal oprati svojo krivdo, in da je namesto tega otročje obrnil obtožbo proti Nemcem, meneč, da bo s tem zmedel javno mnenje, je najboljši dokaz, da so nemške cb= tožbe zadele v živo. Razni listi, med njimi »Volkischer Beobach-ter«, »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Bor-sen Zeitung« obsojajo tudi cinično zadržanje anglosaških velesil nasproti Poljski, za katere »rešitev in svobodo« so Angleži in Američani napovedali vojno. Listi poudarjajo, da fa novi mednarodni incident ponovno dokazuje pred vsem svetom ne le podrejenost, temveč popolno podvrženost anglosaških velesil Kremlju. kakor tudi podlost plutokratsko-boljševiškega komplota na škodo evropskih narodov. Berlin, 29. apr. 6. Niti najmanj ni mogoče vzdrževati dvomov, ki so jih imeli najbolj trdovratni zanikovalci očitnosti dejstev glede raziogov, ki so napotili Stalina, da je končal z namišljeno poljsko vlado, piše sodelavec nemške peluradne agencije. Nemška trditev, da je hotela vlada v Moskvi s to naglo odločitvijo odkriti jasno lastne namere Angloameričanov, so danes popolnoma dokazane. Prav tedaj, ko je vlada v Moskvi prekinila stike s poljsko imensko vlado, ki velja v mednarodnem pogledu za ščitenko Anglije, veruje Moskva in zaupa poljski komunistki Vasiljevski, ki deluje, kakor je znano, pod pokroviteljstvom Sovjet= ske zveze. Ta je objavila v »Izvestjih«, glasilu moskovske vlade. Članek, v katerem obtožuje poljsko vlado v Londonu ter javno izjavlja, da ta nima pravice imenovati se zastopnico poljskega naroda. Razlog teh obtožb ni zanimiv, nadaljuje politični dopisnik DNB; kar je pa nadvse važno, je to, da si poljska agitatorica dovoljuje obtožbe na naslov vlade Sikorikega, ki je pod varuštvom Londona. Očitno je, aa hoče Moskva preko Sikorskega napasti tudi London sam. V zaključku trdi nolitični sodelavec DNB, da nima nobene vrednosti dejstvo, da si Va-siljevska in drugi lastijo vlogo resničnih zastopnikov poljskega naroda, važno pa ie. da je Moskva jasno dala razumeti, da se hoče osvoboditi nezaželjenega Sikorskega in da za« hteva istočasno od svojih angloameriških zaveznikov svobodne roke na evropskem vzhodu. O istem vprašanju piše Politično-diplomat-ska korespondenca in zatrjuje, da Sikorskemu poslana nota dejansko kaže, da se je sovjetska vlada odrekla poizkusu zanikanja odgovornosti za pokol v Katynu. Če bi obstojal tudi naj« japonsko bolniško ladjo, ki je vozila v domovino številne ranjene vojake. Dne 25. aprila je neka sovražna podmornica torpo-diraia pri belem dnevu v morju južne Kitajske bolniško ladjo »Buenos Aires Mary«, ki je bila označena vidno z znaki Rdečega križa. Napad na to ladjo je že šesti napad na bolniške ladje v zadnjih meeecab. manjši dvom c tej odgovornosti, ne bi sovjetska vlada oklevala sprejeti predlog mednarodnega Rdečega križa. Glede sovjetske trditve o tajnem sporazumu med Nemčijo in poljsko viado navaja korespondenca ugotovitve, da je edini razlog, zaradi katerega drži Anglija Sikorskega in njegovo londonske sodelavce, njih S' vraštvo dc Nemčije. Razvoj poljsko-sovjetskega preloma Lizbona, 28. aprila s. Reuterjev dopisnik iz Moskve pravi v poročilu o sovjetsko-poljskih odnosih, da so se ti naglo slabšali od februarja tega leta, kmalu po po-vratku poljskega veleposlanika z obiska v Londonu v Sovjetsko zvezo, ko je izšel članek Korneruka, enega izmed podkomi- I X Vladar med ranjenci v Grosettu Rim, 28. aprila, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je prišel včeraj v spremstvu prvega adju-tanta v Grosseto, kjer je obiskal ranjcnce Ob sovražnem napadu in se pomudil dolgo ob njih ter jih bcJažil. Nato se je poklonil žrtvam barbarskega napada in obiskal prizadete kraje. Ob prihodu Vzvišenega Via-darja je prebivalstvo priredilo goreče pa-triotične in udanostne manifestacije Savoj-ski hiši. Duce predseduje seji medministrskega vzporeje-valnega odbora za oskrbo Rim. 28. aprila s. Danes se je pod Dir; cejevim predsedstvom sestal ob 17. uri vzporejevalni medministrski odbor za oskrbovanje, cene in razdeljevanje. Seja je bila prekinjena ob 19.10 in se bo nadaljevala 30. aprila ob 17. uri. General Grassi v Španiji Madrid, 28. apr. s. Izredni komisar za počastitev padlih general Augusto Grassi je bil sprejet pri generalnemu kapitanu madridskega področja Saliquetu, pri šefu vojaške hiše kav dila generalu Munozu Grandeju in pri vojvodu Sevillskem, poveljniku XI. divizije. Vsi so se z generalom Grassajem prisrčno razgovar-jali. Danes je general Grassi v Toledu obiskal Alcazar in akademijo za telesno vzgojo. Proslava praznika dela v Dresdenu Dre^en. 28. apr. s Ob navzočnosti Kr. ge* neralnega konzula, tajnika krajevnega fašija. italijanske zajednice in italijanskih delavcev v Dresdenu so včeraj proslavili praznik dela. Na zborovanju so bili govori o ustanovitvi Rima m današnjem pomenu za italijansko delo. Krajevni Dopolavoro je priredil nato zabavo za naše delavce, ki so tako radostno prebili velikonočne praznike v prisrčnem tovarištvu z italijanskimi in nemškimi oblastmi in s člani naše kolonije. sarjev za zunanje zadeve, ki je energično protestiral proti zadržanju nekega poljskega publicista v Londonu glede teritorialnega vprašanja. Ta spor bi se lahko smatral za preprosto razpravo o povojnem vprašanju, čeprav sovjetski zastopniki niso dopustili nobenega dvoma glede svojih zahtev Po priključitvi dela zapadne Ukrajine. Bele Rusije in Litve k Sovjetski zvezi. Kritična točka je biia dosežena, ko se je Poljska vlada obrnila do nemškega Rdečega križa zaradi nemških poročil o grozotnih najdbah pri Katynu, kjer je pokopanih mnogo umorjenih poljskih oficirjev. Ker se poljska vlada ni odpovedala temu postopanju, pravi dopisnik, je bila prekinitev odnosov, ali bolje odložitev potrebna Poudarja pa se tu, nadaljuje dopisnik, da pušča odložitev odprta vrata za zopetno vzpostavo odnosov rekonstruirane poljske emigrantske vlade, če ta vlada seveda naj prvo in brezpogojno umakne v Ženevi postavljeno zahtevo. Ce bi bili od-nosj zopet normalno vzpostavljeni, na dvor ma. da bi morala biti nova vlada priprav«-ljena pogajati se glede teritorialnih vprar šanj na popolnoma stvarni podlagi. V Mor skvj splošno pričakujejo, da bo Anglija žrtvovala boljševiškemu zavezništvu vlado Sikorskega in interese Poljske in zatajila zločin, ki je spravil v grozo ves omikani svet. Ozadje poljsko-sovjetskega spora Moskovski udarec Sikorskemu je namenjen tudi Anglip Berlin, 29. apr. Zanimanje nemške javnosti je še vedno osredotočeno na sovjetsko poljski prelom. V tej zvezi navajajo listi razne izjave britanskega tiska. Razen »Timesa« so tudi drugi britanski listi mnenja, da se diplomatski odnošaji lahko zopet obnove, ker je poljska vlada pripravljena na izvestne koncesije in celo na to, da bi se stvorila nova vlala, ki bi bila bolj povšeč Moskvi. Kdo je spravil v javnost to zanimivost, ni znano. Nekateri berlinski listi ne izključujejo, da je vest o poljskih koncesijah izš'a iz krogov sovjetske propagande. Gotovo je namreč, da bi se z novo poljsko vlado uresničili tajni Stalinovi nameni, ki hoče namesto Sikorskega postaviti vlado iz izrazitih prijateljev Moskve, po možnosti iz poljskih- komunistov. Morda ni daleč dan, pravijo v Berlinu, ko bo Stalin zunanjemu ministru Velike Britanije predložil nadomestilo za Sikorskega in tudi ni gotovo, da bi morala taka pojska vlala stoiovati ravno v Londonu. Nekateri viri celo trdijo, da si hočejo tudi v Moskvi omisliti krožek svojih begunskih vlad. Prva v tem nizu bi bila menda poljska vlada. Po poročilu »Nachtausgabe« je treba tudi pričakovati, da bo Stslin izkoristil to priliko ter si bo dal dobro plaičati pomirjenje. To plačilo bi bilo angleško priznanje ruskih zahtev po ozemlju v Evropi, katerih priznanje je londonska vlada iz propagandnih in prestižnih ozirov vedno odlašala. V Berlinu ne dvomijo, da je Anglija pripravljena- žrtvovati Sikorskega i, dasi je slednji kot. zastopnik vojaških krogov mnogo pripomogel k temu, da je naščuval poljsko javno mnenje proti Nemčiji in so njegove govore r, velikim navdušenjem prinašali vsi britanski listi. V Berlinu naglašarjo, da je britanska vlada podpirala Sikorskega, mu dajala vsa potrebna sredstva ter njegovi vladi tako ustvarila možnost obstoja. Sikorskega vlada r tedaj po mnenju Berlina z vso pravico " ko smatra za podružnico angleške di-omaclje. S tega vidika je moskovski ko-■ak očitno naperjen proti britanski vladi. \ngleški tisk med vrsticami to priznava in se čudi temu dejstvu, V Nemčiji pa niso p:av nič presenečeni, ker imajo obilno izkustvo, kako boljševiki spoštujejo sklenjene sporazume. Iz krogov nemškega zunanjega ministrstva namreč naglsšajo, da, ima Stalin za primerne trenutke pripravljenih še več takih ularcev, s katerimi bo brezobzirno nastopil, kadar mu bo to kEsal«. Moskva vodi vojno za svoj račun ter na sprejema nikakih kompromisov in nima ozira do nikogar. Po zadnjih vesteh je Churchill sprejel y navzočnosti Edena generala Sikorskega i* njegovega zunanjega minMra. London nar glaša, da je predsednik britanske vlulp stalno v tesnem stiku z Washingtono- i ia Moskvo in da je na ta način prevzel nalogi posredovalca. Poljska vlada je včeraj o*v javila izjavo, ki naj bi bila nekak odgovor na noto Moiotova. Oigovor je bil očividn® sestavljen v teku razgovorov, ki jih je im€f Sikoreki s Churchillom in Edenom. Sikor-aki odbija obtožbo, da bi se Ml predai nenv-ški igri, in ugotavlja, da se je takoj v začetku obrnil na sovjetskega poslanika, proseč točnih podatkov za razjasnitev te.tyn-skih dogodkov. Nota nadalje pravi, da poljska vlada ni pokazala nikakih zahtev p» sovjetskerm ozemlju, ter naposled pr sJ, naj moskovska vlada dovoii desefctisočora Poljakov, med kaiterimi je mnogo žen- i* obrok, da zapuste Rusijo ter da se i in omogoči pomnožiti vrste onih, ki ae bojujejo za skupno stvar. V Beriinu še niso zavzeli nikakega stv lišča k dosedanjemu razvoju zadeve. V p» litičnih krogih samo ugotavljajo, da si SV korski samo prizadeva priti iz zaga te. vendar da pa ima še vedno pogum statvi ti zahtevo, da se Poljakom dovoli oditi iz Ru-sije. (Piccolo). Carigrad, 28. aprila a Ves tisk se nadalje bavi s prekinitvij diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Poljsko. Usti poudarjajo, da se je prvič v zgodovini zgtdilo, da sta dve mvezniški vladi preki nfli diplomatske onose med tem. ko imat?, nasproti skupnega sovražnika. »Sen Telegraf« prikazuje dejstva pred prekinitvijo odnosov med vlado v Kremlju in imen? io* poljsko vlado ter smatra, da so Sovjeti kinih odnose v prepričanju, da angle&sk vlada ne bo podpirala vlade Sikor^kega^ ker ne bo botela aprasiU boljševilie t imh Silen razmah Dopolavora Kratek pregled cb 18. obletnici ustanovitve /Dtocs, dne 30. aprila, bo minilo 18 let, odkar je Duce ustanovil Narodno ustanovo Do-pofavoro (OND). Nova ustanova je takoj raz-vib vsestransko delavnost in je zlasti sedaj, ko se nahajamo v tako težkem času, njen po-»en silno naraatel. Zakonski dekret o ustanovitvi Dopolavora je bil izdan maja meseca 1. 1925 Pravo delo* V4nje je ustanova po končanem pripravljalnem d utvar, kajti podmorniška nevarnost je še nadalje zelo rčsna in bi celo utegnila postati kar najhujša, če že ne usodna, ako bi se ne posrečilo omejiti jzgub na minimum. Omejiti izgube na minimum pa pomeni, da bi bilo treba ustaviti prevoz vsega tistega gradiva, ki v poletnem času ni nujno potrebno; kjpr bi pa to ne bilo mogoče, bi se bilo treba odločiti za daljše po» morske poti V tej zvezi je treba opozoriti na vesti iz Moskve, po katerih je plovba ob sibirski obali Severnega Ledenega morja, od Medvedjega otoka do polotoka Kola mogoča kar tri- mesece zaporedoma. To pa pomeni, da bi ameriški material lahko prispel na cilj po tej poti brez podmomiškega ogrožanja.« V Moskvi pa o čem podobnem niso poročali. Nasprotno, na pristojnem mestu (Sovjetski obveščevalni urad) so celo izjavili, da se ni mogoče preveč zanašati na pomorski promet Pacifik—Sibirija v smeri od vzhoda proti zapadu. Morda je Knox slišal kaj govoriti o dramatični plovbi ki jo je poleti leta 1940. izvršila nemška pomožna križarka »Komet« v Severnem Ledenem morju, pri čemer so na Svojevrsten način pomagale tudi sovjetske oblasti. Menda je hotel Knox prav na to opo« koriti, kakor da bi s tem odgovoril na ironične opazke Majskega. . O »Kcmetovi« zgodbi je prav te dni poročal -Mm poveljnik križarke kontreadmral Eyssen. Slo je za to, je dejal Evssen, da bi dosegli Pacifik, in sicer nekatera morska področja. ,kjer bi megla križarka »Komet« izvršiti vrsto jlccij proti britanski in francoski plovbi. Sovražna brodovja so tedaj že preveč nadzirala ^Atlantik in je bilo zato sklenjeno naj bi kri-aaika dosegla Pacifik preko Severnega Lede« nega morja. - »Križarka, ki je bila pod mojim povelj« gtvotn _ je pripovedoval kentreadmiral Eys- *en —, je izpodrivala 3300 ton. bila je zelo tnlno zgrajena in lahko premakljiva. Razen tifi je imela poseben propeler, ki so mi ga stavili na razpolago. Sovjeti. Odpluli smo dne 3- julija iz neke balfške luke in lu fliii nato smo se ustavili ob Novi Zemlji Ktr sem bil obveščen od neke vremenske postaje, da se je stalitev ledu nekoliko zakasnila, smo se v pristanišču ustavili še nekaj dn: in smo ta odmor izrabili za nadaljnjo kamuflažo ladje, posadko pa primerno izvežbali. Dogovoril« smo se s sovjetsko vlado, da bi se smela naša križarka prirepiti k trem parnikom pied katerimi je vozil ledolomilec »Lenin«. Razen tega nam je bilo zagotovljeno stalno vremensko nbvešče-vanje. Kmalu pa smo spoznali, da so nam Sovjeti obljubili vso pomoč samo zato, da bi nas vrgli v past ledu in nas tako za nekaj mesecev ali celo za vselej prepustili usodi v oddaljenosti več tisoč kilometrov od našega oporišča in naše nevtralne luke. v katero smo bili namenjeni. Dejstvo je. da sem začel sumiti v po* ročila, dokler se nisem odločil, da ne bom več čakal na označeni mi konvoj in da sam opravim težavno podjetje, ker sem upal da bomo tu in tam naleteli na kak ledolomilec, ki med avgustom in septembrom vedno delujejo ob določenih obalnih odsekih. Sreča je bila. da smo tako naleteli na ledolomilec »Kaganovič«, ki še ni bil obveščen o navodilih »Leninu« in se nam je stavil na razpolago.- Naša križarka je plula kamuflirana kot parnik »Do-nau«. Toda ta pomoč ni dolgo trajala kajti nekega dne mi je poveljnik sovjetskega ledo-lomilca sporočil, da je prejel obvestilo iz M o* ske, po katerem se mora takoj vrniti in opozoriti Nemce, da so v Benngovem prelivu opazili britanske podmornice in ameriške ladje in da se Moskva nikakoT ne želi zposta-viti morebitnim protestom Anglije. Zedmjenih držav in Japonske. Takoj sem razumel to latinščino in sem sklenil, da se požvižgam na vsa »dragocena opozorila«. Odpovedal sem se spremstvu in pomoči in izjavil. d3 bo križarka zadnji del plovbe opravila sama. Dne 5. septembra je »Komet« prispe! v Berngov preliv, potem ko je preplul nad 3300 milj. Dva tedna kasneje je prispel na svoj cilj m je takoj za čel z izpolnjevanjem svoje posebne misije. V mesecih in letih, ki so nato sledili je nemška pomožna križarka preplula 100000 mij m se naposled v redu vrnila v Hamburg. Misija je bila izvršena in nekoč bodo o njej objavljene tudi podrobnosti.« Medtem se doznava. da je kontreadmiral Eyssen od Hitlerja odlikovan z visokim odli* kovanjem viteškega križa reda železnega križa. (II Piccolo.) Podmorniška borba |e največja skrb Američanov Lizbona, 28. aprila, s. Ponosna borba podmornic Osi a sovražnim trgovinskim brodovjem je največja skrb ameriških političnih in novinarskih krogov. »New York Herald Tribune« navaja v nekem članku trditve znanega demokratskega senatorja Wheilerja, ki je izjavil, V so podmornice Osi tako zmedle zavezniško plovbo, da vojni minister Amerike ne bo mogel posuti preko morja predvidenega. števi'a čet. Iz toga sledi, komentira list, da letos ne bo potrebno poklicati pod orožje nadaljnjih obveznikov ker ni sredstev, bi jih odposlali na razne fronte. Novinarski dom Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski župan general Leon Rupnik je v sredo popoldne obiskal slovenske novinarje v njihovem domu v Gosposki ulici. Novinarji so ga pozdravili v svoji sredi in se mu po predsedniku zahvalili za razumevanje, ki ga je do njihovega stanu pokazal, posebno pa za dar, ki ga je namenil za podpiranje brezposelnih članov, župan Rupnik se je v prijetnem neprisiljenem razgovoru pozanimal za težnje, delo in potrebe društva, da bi tako dobil pravo sliko o organizaciji slovenskih novinarjev. Obljubil je, da bo mestna občina z razumevanjem zasledovala socialno delo novinarske stanovske organizacije in jo bo tudi podprla, kjer koli in kadar koli bo mjgla. Zahvalil se je novinarjem za njihovo tvorno delo in zvestobo poklicu, vse v korist ljudstva Ljubljanske pokrajine. Prodaja mesa na odrezek „C" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 1- maja t L potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih uroti odvzemu odrezka »C« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 70 gr svežega govejega mesa in 30 gr prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo Lir 25.— za kg. . . Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrboval-nega urada. Maroški sultan prispel v Španijo Algesiras, 28. apr. s. Iz Tetuana je semkaj prispel sultan španskega Maroka Mulej Asam. Spremljal ga je njegov adjutant. Krajevne španske oblasti so ga pozdravne, nakar je sultan nadaljeval pot v Sevillo, kjer se bo predvidoma sestal z generalom Francom. Sevilla, 29. apr. s. Semkaj je prispel kalif iz španskega Maroka Mulej Asan, ki bo ostal v mestu nekaj dni in se bo udeležil tudi slovesne otvoritve živinorejske razstave. V Sevilli se mude tudi minister za javna dela, finančni minister in bivši zun. minster Serrano Suncr. Novi finski poslanik na švedskem Stockholm, 29. apr. s. V Stockhoim je prispel novi finski minister George Gribenberg, ki je bil pred kratkim imenovan za poslanika na Švedskem. Rscusvelt skriva resnico preS ameriško javnsstjo Buenos Aires, 28. apr. s. Ameriški predsed* nik je odredil, kakor se doznava iz VVashing-tona, fir.ančn;m oblastem, naj spremene številka b lance in naj prenesejo vse stroške, izhajajoče iz sistema najemanj in posojevanj, na druge postavke. Ta bremena naj bi prevzela vojna ministrstva skupno s stroški za vojno ter na ta način ne bodo več staia v posebni bilanci in ne bodo več podpihovala nenaklonjenosti ameriške javnosti, ki očita vladi, da zapravlja javne fonde. FočaEsrš tent^o ameriškega obiroževanja Lizbona, 29. apr. s. Ameriški general Som-mcrvvell je govoril na skupščini newyorške tr* govske zbornice in je izjavil, da bo ameriška proizvodnja lahko popolnoma opremila ameriško vojsko, ki se sedaj tvori, šele meseca decembra 1944. Dodal je, da se le z največjimi žrtvami lahko trenutno ustreza potrebam pre-kemorskih cborožen h sil, da pa ameriška vojska, ki se tvori v domovini, potrebuje še prav vse. Sommervvel! je dodal, da bo treba prema-magati velike težave pri prevozu prekomorskih ekspedic:j zaradi znatnega pomanjkanja brodovja. Pomanjkanje zdravil v Egiptu Lizbona, 29. apr s. V Egiptu močno primanjkuje zdravil, ker Angleži nso ugodili prošnji egiptske vlade po dobavah zdravil Zdravnikom so bila izdana navodila, naj izstavljajo recepte samo v nujn'h primerih. Gospodarstvo Pomen topola za lesno gospodarstvo Včeraj smo na tem poročali o gojitvi topola v Italiji, ki se je zelo razvila in se sedaj potroši na leto že 10 do 12 milijonov stotov tega lesa. medtem ko je znašala potrošnja leta 1920. komaj par milijonov stotov. Za razvoj posebno naglo rastočih vrst topola ima velike zasluge italijanski zavod za proučevanje topola, ki je bil ustanovljen po zaslugi senatorja Burga, predsednika največjega italijanskega koncema papirnic. Ker je račungti. da bo po vojn; potrošnja lesa v vsej Evropi izredno velika predvsem zaradi dodatne potrebe lesa pr; obnovitvenih delih, ki se bodo vlekle dolgo vrsto let, je razumljivo, da bo vprašanje oskrbe z lesom v povojni dobi zelo aktualno. Treba bo nadomestiti vsa one objekte, ki so bib porušeni v teku vojne, v gradbeni stroki pa se potroši vedno največ lesa. Pri tem je treba upoštevati še drugo okolnost. Vedno večji del lesa se uporablja za izdelovanje celuloze.^ k; ni potrebna samo papirnicam, temveč v rastoči meri tudi industriji umetnih tekstilnih vlaken. Tako bo treba na eni strani skrbeti za čim boljše izkoriščanje prirastka lesa v gozdovih, obenem pa tudi za to, da se že danes s saditvijo naglo rastočih dreves omogoči večja proizvodnja lesa v povojnih letih. Za boljše izkoriščanje razpoložljivega lesa so bili v zadnjem času v Italiji izdani številni ukrepi, ki se tičejo tud: ogljar-stva. Znano je, da se v Italiji drva ne uporabljajo neposredno za kurjavo, kakor je to v navadi v severnih deželah, temveč se uporablja oglje, ki ga izdelujejo še po starem načinu ogljarji v gozdovih. Letna proizvodnja oglja v Italiji znaša okrog 5 milijonov meterskih stotov, za kar je potrebno okrog 30 milijonov meterskih stotov lesa. Pri tem načinu pridobivanja oglja pa se izgube važni postranski proizvod; suhe destlacije. Ce bi se vse oglje v Italiji izdelalo v modernih tehničnih napravah za suho destilizacijo, bi na leto pridobili en milijon meterskih stotov katrana. vrhu tega pa bi iz enake količine lesa "pridobili mnogo več oglja, kajti v modernih napravah se od prvotne teže lesa pridobi 26°/« oglja, pri običajnem oglar j en ju pa le 17®/«. Zato bodo zgradili v raznih krajih Italije moderne industrijske naprave za pridobivanje oglja, kar bo omogočilo znatno boljše izkoriščanje lesa. Vzporedno pa gre prizadevanje za tem, da se poveča gojitev topola, ki daje za vse potrebe uporaben les, pri čemer drevo izredno hitro raste. Poizkusi z novim* hitro rastočimi vrstami topola so pokazali, da da topol po dvanajstih letih enako količino lesa kakor smreka po 45 letih. Na vsak hektar topolovega gozda odpade letni prirastek 10 prostornih metrov lesa. Topolov les ni uporaben samo za kurjavo, temveč tud; kot gradbeni les, za pohištveno industrijo in tudi za pridobivanje celuloze, predvsem one vrste celuloze, ki je potrebna za izdelovanje umetne svile jn celulozne volne. Pridobivanje ce'ulozne volne iz topolovega lesa bo skupaj s pridobivanjem celuloze iz trsja v dog ednem času krilo pretežni del potrebe industrije umetnih tekstilnih vlaken. Glede na veliko potrebo po lesu, ki se bo pojavila po sedanji vojni, se tudi številne druge evropske države živo zanimajo za gojitev naglo rastočih vrst topola. V tem pogledu so znana prizadevanja Nemčije, ki že dogo vrsto let proučuje gojitev topolov, in sicer pod okriljem instituta cesarja Viljema. Prof. dr. Wett-steinu je s križanjem uspelo vzgojiti več novih vrst, od katerih nekatere že prvo leto zrasejo v višino 1.2 do 1-6 m. Nemška vlada je že leta 1941. odredila, da se morajo topoli zasaditi na vseh za to primernih mestih, zlasti vzdolž velikih rek in cest. V ta namen so ustanovili številne drevesnice za topole. Tudi bolgarska vlada je 1. 1941. sklenila, posvetit- vprašanju gojitve topola posebno pozornost. Iz Italije in Nemčije je uvozila večje število mladih dreves, da preiskusi, kako bodo uspeva'a v bolgarskih podnebnih razmerah. Lani so v Bolgariji pridobili že preko 5 milijonov enoletnih topolovih dreves, ki so jih priče'i zasajati vzdolž Dunava. Prizadeva- Sadovi portugalske notranje revolucije Govor ministrskega predsednika Salazarja — Ostra obsodba kccsmisih-isaa — Osnove živlfsssja po vojni L'zbcna, 28. aprila, s. Ob 15-letnici svojega imenovanja za finančnega ministra je ministrski predsednik Salazar govoril po radiu portugalskemu narodu o načelih in akcijah portugalske narodne revolucije giede na notranji in mednarodni položaj. Primerjal je to. kar so dosegli prejšnji režimi. z ustvaritvami revolucije. Analiziral je vprašanje moderne države, zmote birokracije, prve žrtve, pomanjkanje vodstva ter je obdolžil zlasti parlamentarizem, ki je popolnoma neodgovoren pred Bogom in ljudmi. Zatrdil je. da obstoja država za narod in da je revolucija na podlagi tega načela uredila v zadnjih 15 letih Portugalsko. Naznanil je biižnjo objavo industrijskega reorganizacijskega načrta, od katerega ima država pričakovati mnogo gospodarskih koristi. Gospodarsko in finančno načelo, ki naj velja, je to. da mora biti sleherni gospodarski činitelj, pripadajoč in delujoč v portugalskem narodu, uvrščen v narodno gospodarstvo, kateremu mora služiti. Ino-zemcem in domačinom mora biti interes Portugalske najvišji. Nacionalno življenje ne more imeti dovoljne svobode in varnosti. če glavne postojanke njegovega gospodarstva ne sledijo narodnemu redu, temveč ukazu inozemskega kapitala. Liberalizem je kot usmerjajoče načelo narodnega gospodarstva mrtev in dogodki ga pokopavajo. Portugalska je ušla komunizmu ne samo s pomočjo korporacij, temveč tudi s pove"ičevanjem zgodovinskih in moralnih vrednot naroda Kar smo imenovali duhovno politiko, je dodal Salazar. je t>redvideva'o dvojno rehabilitacijo Portugalske, rehabilitacijo portugalskih duš in Portugalcev v družbi narodov. — Oboje je bilo potrebno in oboje je izvedla narodna revolucija. Govornik je nato govoril o nevtralnosti države zatrjujoč, da se je nevtralnost lah- ko vzdržala v zelo težkih trenutkih in za ceno hudih žrtev. S tem si je Portugalska zaslužila spoštovanje vseh. Omenjajoč položaj Portugalke v vojni in po vojnem času, je Salazar rekel, da se država ne more izognit' vpiivjn vojne in vplivom reorganizacije sveta po vojni. Jutrišnje življenje bo deloma zavise o od zmagovalcev in od stanja njih sil ob koncu vojne in glede tega z nobene strani niso bile izražene določene misli, morda tudi zato, ker obstoja nevarnost, da bo ta vojna še doleo trajala. V splošnem je brez dvoma, da bo ceiotno povojno življenje moralo sloneti na dveh osnovnih načelih, na redu in mednarodnem sodelovanju. Z izjemo komunizma. ki bo vedno e ement nereda, bodo vsi narodi predvsem skrbeli za vzpo-stavo reda, kjer ga ni. Samo komunizem ne misli tako. Ta predstavlja največji človeški problem vseh časov, to je problem osnovnih načel človeštva ter individualnega in socialnega življenja; zaradi tega po-menja hudo nevarnost za zapadno in krščansko Civilizacijo. Salazar si je nato zastavil vprašanje, ali bo vzajemnost med narodi slonela na mednarodni, celinski ali svetovni organizaciji, in je izrazil prepričanje, da v dvajsetem stoletju ni mogoče rešiti svetovnega problema drugače kot s pomočjo svobodnih in neodvisnih narodov. Od vs«h osnov bo narodna še najbolj trdna. Velika utvara je mnenje, da bs mogli režimi sovladanja rešiti vprašanja surovin in proizvodov. — Nasprotno, ti bi samo še bolj zamotali ta vprašanja. Ob zaključku je Salazar pozval portugalski narod, naj se smatra kakor v vojni, čeprav je nevtralen. Država mora dokazati svojo skupnost in svojo narodno zavest nje bolgarskega ministrstva gredo za tem, da se v nekaj letih zasadi ob dunavski nižini s topoli površina 20.000 ha. Enako se zanimajo za gojitev topola tudi na Švedskem in v Slovaški, kjer nameravajo prav tako zasaditi s topoli velike površine. Gospodarske vesti = Sodelovanje Evrope na področju proizvodnje. V prvi številki nemške izdaje italijanskega lista »Economia Fascista«. ki ga. kakor smo že poročali, urejuje bivši minister za izmenjavo z inozemstvom Riccardi, je nemški gospodarski minister Funk objavil predgovor, v katerem čitaino med drugim naslednje: Nemška izdaja vodilnega italijanskega gospodarske* ga tednika ima predvsem namen, prikazati nemškim iinteresentom vprašanje in naloge, ki se tičejo italijanskega gospodarskega prostora in obenem obravnavati vprašanja, ki se tičejo obeh osnih držav in vse Evrope. Avtoritarni vladi Italije in Nemčije sta združili vse sile obeh narodov v prostovoljnem sodelovanju pod državnim vodstvom za skupno blagottanje. Obe vladi sta poskrbeli za zaščito nacionalnih gospodarstev pred izkoriščanjem od strani mednarodnega kapitala in surovinskih monopolov. S svojo gospodarsko politiko sta obe državi otvorili novo poglavje v gospodarski zgodovini. Kakor pretirana mednarodna delitev dela pred prvo svetovno vojno ni prinesla koristi, tako se je tudi po tej vojni slabo obneslo pretirano industriaiiziranje agrarnih držav in agrarniziranje industrijskih držav. Svetovna gospodaska kriza je prinesla spoznanje, da veže evropske narode neločljiva usodna skupnost. Toda šele fašistična in pozneje narodncsociali-stična revolucija sta ustvarili osnove za združitev Evrope, potem ko sta dali svojima drža* vama nove politične in socialne življenjske osnove. Sodelovanje med evropskimi narodi je onemogočilo načrte angloameriške pomonske blokade in sedaj je naloga evropskih narodnih gospodarstev, da s skupno proizvodnjo zajam-čijo zmago. Proizvajalna skupnost evropskih držav je pod pritiskom te naloge naglo napredovala in skrb vseh gospodarskih praktikov in teoretikov mora biti, da se ta skupnost izpopolni do popolne učinkovitosti. = Izvajanje nemSko.turšltega trgovinskega sporazuma. Po zaključku nemšk -turških trgovinskih pogajanj je šef nemška delegacije dr. Clodius v Carigradu pred turškimi trgovci tolmačil določbe nove pogodbe, ki predvideva do konca maja nri-hodnjega leta blagcvno izmenjavo v vrednosti 120 milijonov mark. Dejansko pa bo blagovni promet še znatno večji, ter je treba prišteti neizvršene dobave iz dosedanje; pogodbe in dobave na račun nemškega kredita 100 milijonov mark za oboroževanje Turčije, tako da je možna v celoti blagovna izmenjava v vrednosti 320 milijonov mark. Tako je verjetno, da bo Nemčija v turški zunanji trgovini zopet stopi a na prvo mesto. Turški listi se obsežno pečajo z novo trgovinsko j>ogodbo in navajajo med drugim, da je bilo v prvih ctoeh po sklenitvi nove pogodbe sklenjenih za 8 milijonov turških funtov novih kupčij. == Albansko-srbska železniška tarifa. Te dni je bila na vseh železniških progah med Srbijo in Albanijo uvedena direktna železniška tarifa, ki je doslej veljala le na progi Ibarska Slatina—Polužje. = Otvoritev velesejma v Plodi v si Medtem ko so v drugih evropskih državah iz vojno gospodarsk h razlogov po večini ukinili nadaljnje prirejanje mednarodnih ve-lesejmov, se je uprava plovdivskega vele • se ma navzlic vojnemu času cdlečila prirediti tudi letes svoj X. mednarodni velese-jem, ki se ga oficielno udeležuje 10 tujih držav, namreč Italija, Nemčija, Madžarska, Rumunija, Švica.' Španija, Hrvatska, Slovaška, Turčija in Finska. Velesejem je bil otvorjen v ponedeljek in bo trajal do 9. ma;'a. Nemčija se udeležuje velesejma še s posebno kmetijsko razstavo, ki ima namen prikazati proizvajalne možnosti s sodobnimi produkcijskimi sredstvi. Tej razstavi je priključen prikaz najmodernejših kmetijskih strojev. Tudi bolgarsko kmetijsko ministrstvo je priredil? zanimivo razstavo, ki prikazuje uspehe bolgarskega kmetijstva. — Izgledi za letošnjo žitno letin«. Bolj kakor v normalnih časih se širša javnost v sedanji vojni dobi z?mirna za razvoj poljskih posevkov. Spričo razmeroma suhe pomladi je bila marsikje izražena bojazen glede letošnje letine, ki pa ni bila upravičena, kajti žito ne uspeva dobro, če je pomlad preveč deževna.. Izkušnje kažejo, da žito vedno bolje uspeva, če pomlad ni bila preveč deževna- Ko pa je žito v polni rasti in pijptre-buje mnogo hranilnih snovi lahko izdaten dež mnogo koristi razvoju posevkov. = Vojne trošarine v Srbiji. Iz Beogra- da porcča;'o, da je srbski finančni minister za kritje "izrednih izdatkov v sedanji vojni sestavil finančni načrt, ki ga je cdobril ministrski svet. Uvede se poseben vejni tro-šarinski davek na sladkor in vinc, in sicer v višini 20 din na kilogram sladkorja in 16 din na liter vina. Vrh tega se zvišajo cene moncpolskih izdelkov za 50 do 100%. = Inflacija v Iraku. Odkar so angleške čete zasedle Irak, se je tam bistveno poslabšal finančni položaj te države. Trenutno je v središču zanimanje vprašanje stabilnost,- valute. Zaradi velike potrebe po novčanicah. ki je nastala v zvezi z vojno, se je obtok bankovcev v teku enega leta podvojil. Ob koncu januarja t. 1. je znašal 23 milijonov iraških dinarjev nasproti 11.9 milijona pred enim letom. Indeks življenjskih stroškov je bil izkazan ob koncu lanskega leta s 470 nasproti 100 ob pričetku sedanje vojne, trenotno pa se ceni na 550. Stalno naraščanje obtoka je pokazaio_ neljube posledice pri oskrbi mest z živili, ki je vedno težavnejša, čeprav je Iran pretežno agrarna država jn ima agrarne izvozne presežke. — Obsežna gradbena delavnost v Ba- d»mpešti. Ker Madžarska do lanskega leta ni izdala nobenih omejitev grede gradbene delavnosti odnosno potrošnje gradbenega materiala, se je zlasti v Budimpešti gradnja stanovanjskih hiš silno pomnožila. Tako je bilo lani dograjenih 6032 novih stanovanj, nasproti 4940. 4138 in 1928 v prejšnjih treh letih. Povečana gradbena delavnost se ne nanaša samo na majhne stanovanjske hiše, temveč tudi na velika poslopja. V lanskem letu je bilo dograjenih 118 hiš z več kakor štirim, nadstropji, nasproti 94. 68 in 40 v zadnjih treh letih. POlfe I * Srebrni škofovski jubilej. Dne 1. maja bo obhajal 251etnlco mašniškega posvečenja škof dr. Antondn San t in v Triestu. Obenem bo pet let. odkar je visoki cerkveni dostojanstvenik prevzel upravo združenih škofij mest Trieste in Capodistria. Cerkvena oblast škofa Santina sega od Pisina do Po-stumije. Svojo jubilejno mašo bo imel San-tin dne 2. maja v cerkvi sv. Justa. Služba, božja se bo zaključila s svečanim »Te Deumom« * Smrt znanega arhitekta. V Firenzi js umrl arhitekt Karlo Calzecclii Onesti, znani restavrator mnogih umetnin in pisatelj. Restavriral je mnogo umetnin v Perugiji, Bariju, Milanu in Bologni. Rojen je bil leta 1SS6. ter se je u leležil prve svetovne vojne. * Umrl je general Nicolosi. V torek, 27. aprila je umrl v Rimu 66 let starj arma-dni general Mario Nicolosi. Pokojnik ie bil odlikovan z Savojskim redom. * Omejeno število slušateljev na italijanskih univerzah. Na podlagi zakonskega dekreta od 11. januarja 1843 bo število univerzitetnih slušateljev v prihodnjem šolskem letu znatno omejeno. K juridičnemu štuliju bo pripuščenih skupno 6.000, k štuliju narodnega gospodarstva 1.000, k nartičnemu študiju pa komaj 150 slušateljev. * Izkopavanja v Segesti. Na južnem pobočju griča, kjer je nekoč stalo mesto Se-gesta, so pričeli z oakopavanji. Doslej še niso odkrili mrtvega mesta, zato pa je prišlo r.a diart mnogo pre1.zgodovinskega, materiala etnografske vrednosti. Odkrili so mnogo posod iz gline in brona. Bronasti izdelki so posebno elegantni in originalni ter kažeio sleve grških vplivov. * Fašistični Stranki tiarova.no poslopje. Tvcrn ca papirja Miliani v okolici Macera-te je poklonila krajevnemu fašiju lepo zgradbo, ki je bila že izročena svojemu namenu. Pri blage slovit vi poslopja sta bila navzoča Zvezni tajnik iz Macerate, Pre-fekt, mnogo fašističnih herarhov ter veliko število fašist;v in meščanovj ki so vzklikali Duceju. * Muzej fašizma v Neaplju. Poročali smo že, da je bil v Neaplju nedavno otvorjen muzej, ki prikazuje fašizem v njegovem razvoju od prvih početkov do danes. Muzoj hrani vsa povelja pohodov, naredbe in oklice, ki predstavljajo najbolj dramatske dogodke novejše italijanske zgodovine. V muzeju se na tajajo tudi v spopadih preluknjane zastave, fotografije, listi, lepaki, rokopisi in orožje vseh vrst. Muzej sa nahaja ob Vomeru ter nr-si ime po padlem fašistu Avreliju Padcvaniiu. * Umetnostna razstava v Bariju. Na dan 6. maja bodo v batrijskem Oastelu o tvorili 10. razstavo fašističnega pokrajinskega sindikata lepih umetnosti v Apuliji. Razstava bo prikazovala dela apulskih umetnikov. Za najboljša razstavljena dela bodo po Je-Ijene tri nagrade. * 101etn«ca itaiijansko-nemških kulturnih stikov. V Mile nu se je sestal pod predsedstvom senatorja grofa Alfierija odbor za italijansko-nemško kulturno sodelovanje. Ustanova b;- letos obhajala 10 letnico obstoja. Milansko društvo prijateljev Nemčije šteje danes 5500 članov, njegove jezikovne tečaje je posečalo nad 4300 oseb, ki sc se učili nemškega jezika v 105 tečajih s 40 uč telji. Pod okriljem društva je nastopilo v tem desetletju mnego italijanskih in nemških predavateljev, pisateljev in pesnikov. ki so govoi
  • Erčtetovo. Tudi triletni sin delavke Mirko Gregorič iz Stčne je moral iskati zdravniške pomoči zaradi zlomljene desne noge. u— Dijaki in dijsfcinje raznih zavodov, zlasti tudi oni, ki letos ne obiskujejo šole, imajo priliko priučiti se strojepisja sli stenografije. Novi poletni tečaji prično dne 4, maja. Eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji! Začetni in nadaljevalni steno-grafski tečaji! — Pouk dopoldne ali popoldne po žeiji obiskovalcev. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15. Iz Hrvatske Zvišana radijska naročnina. Hrvatska poštna uprava je zvišala naročnino za radijske sprejemnike od 1. aprila za 50 odstotkov. Naročnina stane zdaj za zasebnike 00 kun mesečno. 105 let star koruzni štorž. V kmečki hiši Gjure Rašlinoviča v Sikirevcih pri Djakovu liranijo 105 let star koruzni štorž. Ko so B: Clinoviči leta 1838. gradili novo hišo, so sredi zadružne sobe obesili na strop velik koruzni štorž, ker je bila tedaj taka navada v Posavju. Vsak gospodar je potem štorž najskrbneje čuvčfl. V teku let so hišo večkrat popravljali in tedaj je pri snemanju štorža odpadla skoraj polovica zrnja. Pred 10 leti pa so nsBnenoma izluščili nekaj zrn, da so preizkusili kaljivost stare koruze. Po dolgem namakanju so nekatera zrna vzkalila. Novi prometni znaki v Zagrebu. Hrvatska prestolnica vedno bolj kaže snaike velemesta. Zato je treba promet usmeriti tako, kakor v drugih evropskih mestih. Mero lajne ustanove so te dni začele postavljati nove prometne zmike na ulicah in trgih. Zaenkrat bo na oglih pomembnejših mestnih ulic postavljenih nad 400 prometnih znakov. Ustanavlja se zojjarska šola. Zaradi pomanjkanja zobozdravnikov je zdravstvena oblast sklenila pomagati narodu z izučenimi zobotehniki, ki bodo dobili dovoljenje za samostojno zobno prakso. Pripravlja se nova zakonska olredba, v kateri bo urejeno vprašanje dentistov in dentis^-tehnikov. S tem v zvezi bo ustanovljena tudi zobarska šola. Od ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske je bilo izdanih 320 zobarskih dovoljenj in 12 dovoljenj za aobotelmične delavnice. Na državnem področju je razen teh tudi 98 zdravnikov-specialistov za bolezni ust in zob, zobne tehnike pa se uči 67 učencev. Obdarovani zagrebški revež'. Za velikonočne praznike je »Pomoč« razdelila zagrebškim revežem po ustaških taborih in socialnih društvih okoli 1,750.000 kun. — Tudi ustaški štab v Zagrebu je za praznike razvesciil siromašne otroke. Razielil je okoli 1500 zavitkov živil. Prispevale so po večini zagrebške tvrdke in gospodarska podjetja. Gozdna požari so bili z3dnji čas na Hrvatskem vedno pogostejši. Zaradi suše in nepažnje sprehajalcev, ki so v največ primerih z gorečo cigareto ali vžigalico povzročili ogenj, je bilo storjeno že mnogo škode. Oblastva so zdaj v časopisju pozvala prebivalstvo, naj nihče v gozdu ali njegovi bližini ne z: žiga ognja. Vsakega kršitelja Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino cd 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg.; mast 17 lir za kg. 3. Kte, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah S.35 lire. 6. Mehka drva, razžagaaa, franke skladišče trgovca v Liubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanei (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda raz žagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. te prepovedi pa naj ljudje naznanijo policijskim oblastem. Kmetijska razstava v Banja Luki. Na veliki petek je bila v veliki dvorcni kinematografa »Croatie« v Banja Luki odprta hr-vatsko-nemška kmetijska razstava. Otvoritveni svečanosti so prisostvoval predstavniki vlade, vojske, zastopniki diplomatskega zbora in gospodarskih ustanov. Razstava bo odprta do konca tega meseca in vzbuja živahno zanimanje med meščani in kmeti. Bolniški dodatki za maj Ljubljana. 26. aprila. Bolnikrm, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca majnika dcdll bolniška nakazila vsako dopoldne r.d 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15. po naslednjem razperedu: Dne 1. do 8. maja samo bolnikom, ki imajo tudi pravico dr mesa, tako da pri. dejo na vrsto v sob:to 1. maja z začetnicami priimka A do č. v ponedeljek 3. maja z začetnicami D do J, v torek 4. maja z začetnico K. v sredo 5. maja z začetnicami L do O. v četrtek 6. maja & začetnicami P in R, v petek 7. maja z začetnicami S in š, v soboto 8. maja pa bolniki z začetnicami T do 2. Dne 10. do 17. maja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 10. maja bolniki z začetnicami priimka A ao C, v torek 11. maja z začetnicami D do J, v sredo 12. maja z začetnico K, v četrtek 13 maja z začetnicami L do O. v petek 14. maja z začetnicama P in R, v jrboto 15. maja z začetnicama S in š. v poncdeljek 17. maja pa z začetnicami T do 2. Dne 18. do 25. maja bo bolniški odseit mestnega preskrbovalnega urada delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v torek 18. maja upravičenci z začetnicami priimka A do C, v sredo 19. maja z začetnicami D do J, v četrtek 20. m3ia z začetnico K, v petek 21. maja z začetnicami L do O, v soboto 22. maja z začetnicama P in R, v ponedeljek 24. maja z začetnicama S in S. v torek 25. maja pa upravičenci z začetnicami T do ž. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 5. maja samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazilo za živila in dodatek mesa po razporedu od 1. do 8. maja. Seboj morajo prinesti mesarsko knjižico. Kdor mesarske knjižice nima, mora predložiti potrdilo obrata, kjer je na hrani z navedbo, pri katerem mesarju dobiva meso. Opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo prinesti s seboj izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mesec maj in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca. Vsi tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. maju, bodo dobili nakazila šele 26., 27. m 28. maja. Zamudniki pridejo na vrsto 29. ln 5L. maja. Bolniški odsek pripominja, da zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel upoštevati reklamacij zamudnikov m tistih, ki se ne bi ravnali po tem razporedu, ter zato priporoča, naj si upravičenci ta razpored izrežejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb. Radio Lftiblfana PETEK, 30. APRILA 1943-XXI. 7.30: Napevi in romance. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poicčila v slovenščini. 12.45: Pesmi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega peveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Radijske pesmi. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14-00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šiianec. Glasba za godalni orkester. 14.40: Pisana glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Prenos koncerta iz zavoda za romanske študije. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. St Leben.. 19.30: Pcročila v slovenščini. 19.45: Politični komen* tar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 2020: Serenade za vse. 20.45: Otvoritev simfonične sezone družbe EIAR. Simfonični koncert vodi dirigtnt Fer-nando Previtali. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Orkester vodi dirigent Rizza. 22.45: Poročila v italijanščini. ŠPORT Pred m. kolom v domačem prvenstvu V nedeljo: Hermes - Ljubljana iz L in Vič - Mladika iz IL divizije Samo zaeeti je težko, potem pa gre vse laže in naenkrat ao tedni kar prekratki, da bi se lahko cdpočili od vsakega zadnjega presenečenja in pripravili spet na novo. Toda pravila in predpisi so trdi in neizprosni, bodisi kjerkoli in tudi v športu. Po pravilih in sklepih gre torej domače prvenstvo že v nedeljo spet svojo pet, ne glede nato, da so nekateri v praznikih doživeli nekaj neprijetnih razočaranj in ne glede na včeraj objavljeni sklep nogometnega direktorija, po katerem je bila tekma med Hermesom in Dopolavicrom t. t., ki je tobakarjem navrgla dve dragoceni točki, razveljavljena in z 2 : 0 (zakaj ne s 3 : 0, ne vemo pojasniti) verificirana za Hermežane. Zdaj se ne bomo spuščali v podrobnosti te vsekakor neljube zadeve kar ob «tw.Titvi te komaj na noge postavljene konkurence, temveč prešli tudi mi — kakor morajo oni na terenu — kar na dnevni red. Dnevni red za prihodnjo nedeljo v tefc-rnnh za točke pa je naslednji: V I. diviziji : Hermes—Ljubljana in v II. diviziji : Vič—Mladika. Izmed udeležencev v boljšem razredu se bosta torej to nedeljo spet srečala dva sta/-ra znanca — z obeh travnikov na severu Ljubljane. Dostikrat sta se že križali njuni poti in po navadi je bilo tako, da je Ljubljana obdržala svojo premoč, sem in tja pa se je le primerilo tudi drugače, in takrat so šiškarji zmerom imeli svoje posebno veselje. Letcs sled} ta važni dvoboj za točke dvema terminoma, ki sta bila za Hermežane malo plodovi ta. Na lastnem turnirju so v nedeljo in ponedeljek izgubili dve partiji brez vsakega opravičila, eno od njih celo proti drugorazrednemu partnerju in zapustili v celoti zelo raztrgano sliko. Moštvo je v krizi in treba mu bo krepke poživitve, in sicer čimprej {n temeljite. Z druge strani pa je v istih dnevih zaigrala tudi Ljubljana, in sicer obakrat zmagovito, m kar je vredno še več, tudi res prepričevalno. Posebno njena igra drugega dveva, v kateri je v vidni tehnični premoči z razliko petah golov obračunala z enajstorico Dopolavora t. t., je pokazala, da je moštvo ta čas v izborni kondiciji in se mu s temi pogoji ni treba bati nobenega še tako zagrizenega domačega nasprotnika. Iz vsega tega se mora kaj pa sklepati, da bo nedeljski dvoboj med tema dvema nasprotnikoma potekel bolj ali manj v znamenju borbe za film manjšo katastrofo šiškarjev, čeprav slišimo o njih, da so si prazniške lekcije vzeli precej k srcu in mislijo brez oklevanja poseči po vseh razpoložljivih sredstvih, da bi svoje zastopnike spet vrnili v staro formo. Ali jim bo to uspelo odn. kako se bo ta obračun končal s pričakovano zmago belo-zelenih, to vse bo treba pogledati na terenu. Druga dva nasprotnika prihodnje nedelje spadata v H. divizijo, in sicer Vič in Mladika Tudi med tema dvema po vsem tem, kaj smo lebcs videli o njih, ni težko govoriti o zmagovalcu. Mladika se je to spomlad uveljavila že ponovno, in sicer v vse težjih tekmah, kakor bo nedeljska, medtem ko Vičani nazen pridnosti in volje do stvari niste mogli nuditi mnogo konkretnega. V edini prvenstveni tekmi sez ie so prišli v roke Korotancem, ki so jih neusmiljeno odpravili z zelo zgovornim izidom 7 : 0. Bežen pogled na nedeljski spored na Hermesovem stadicnu v šiški kaže torej po vseh računih na lahki zmagi dveh odločno boljši!i enajstoric, s čemer pa seveda ni rečeno, da tamkaj kljub temu ne bo užitka in dogodkov dovolj za prijatelja te igre. Dogodki sami so razporejeni takole: ob 14: pred tekma: Hermes rez. Dopolavoro t. t. rez., ob 15.: II.-razredna prr. tekma: Vlc— Mladika in ob 17: I.-raasredna prr. tekma: Herme«— Ljubljana. Kako psjde dalje po italijanskih terenih? Po končanem prvenstvenem tekmovanju v diviziji A in ddsnem naslovu novega »ogometnega prvaka enajstorici Torina, je »daj ostalo še nedovršeno izbrnc tekmovanje za določitev drugega moštva, kl pojde r divizije B dalje tekmovanje za točke v diviziji B, izbirno tekmovanje za prestop nekaterih moštev iz diviz^e C ter slednjič še zadnje tekme za italijanski pokal. Po zadnjih sklepih direktorija nogometne federacije bodo zdaj najprej na vrsti izločilne tekme iz divizije A, po katerih bo eno izmed moštev Bari, Triestina in Venezia moralo oditi. Odigrane bodo samo tri tekme po sistemu na točke na nevtralnih tleh, in sicer 2. maja Bari—Venezia v Rimu, 9. maja Bari—Triestina verjetno v Firenzi in slednjič Triestina—Venezia (brez določenega datuma). Tekmovanje v diviziji B se bo" nadaljevale- 9. maja, izbirne tekme iz divizije C pa že kar prihodnjo nedeljo. Pokalne tekme bodo v predpredzadnjem kodu odigrane teden dni pozneje. ¥ nekaj vrstah še ashaj prazmildh Izidov Razen mnogih rezultatov z nogometnim terenov, ki smo jih z minulih praznikov zabeležili doma in drugod po Italiji, navajamo še nekatere iz bližnje in daljne okolice, ki bodo tudi zanimali naše čitatelje. Tako je v Mariboru moštvo Rapida v tekmi za točke zmagalo nad Celjani 7 : 3 in prevzelo vedstvo v okrožni tabeli. Mariborski poštarji so imeli goste iz Zagorja in so v prijateljski tekmi zmagali s 5 : 2. Na Jesenicah odn. v Beljaku je bil odigran dvodnevni turnir z naslednjimi izidi: VSV (Beljak) — Bohlar (Kapfenberg) 6 : 2, Jesenice — železničar (Maribor) 4 : 1. železničar (Maribor) — Bohler (Kapfenbergi 9 : 0 in VSV (Belj.ak) — Jesenice 3 : 3. Pokal je po žrebu ostal na Jesenicah. V finalu za švicarski pokal so zmagali Graah:ppers nad Luganom z 2 : 1. O praznikih je bilo končano tudi prvenstvo v Donau-Alpenlandu, ki ga je letos osvojila dunajska Vienna. V zadnjih dveh tekmah je pred 20.000 gledalci porazila Austrio s 6 : 3 in igrala remis z Wackrom 2 : 2. Na naslednjih dveh častnih mestih »ta moštvi Wiener AC in FAC. V madžarskem prvenstvu je enajstorica Csepela še zmerom v vodstvu, toda estala moštva so ji nevarno za petami. To nedeljo je Csepal igral samo neodločeno 1 : 1 s Ferencvarosom. Novosadčani so v tem kolu dobili dve točki z zmago nad Szegedom »5:1. G rački dnevnik »Ta^espovt« objavlja kratek pregled o športnem življenju na Spodnjem Štajerskem in ugotavlja med drugim: Spodnja Štajerska je športu odredila posebno mesto. Štajerska domovinska zveza se je takoj z vsemi sredstvi lotila dela in tako je bilo tamkaj ustanovljenih 22 športnih združb z okrog 400 člani, ki se vsi brez razlike spola in starost! posvečajo športu. Športni prostori nastajajo povsod, marsikje tamkaj, kjer pred dvema letoma niti mislili niso na šport. V tem času je bilo na primer na Spodnjem Štajerskem izvedenih okrog 300 športnih prired:tev. razen tega so bili prirejeni posebni tečaji, v katerih je bilo vzgojenih nad 300 voditeljev, ki bodo odslej sami dalje širili idejo telesne krepitve in športa. 150 Štajercev si je v tej kratki dobi pridobilo pravico do športnega znaka, med njimi tudi neka ženska do zlatega. Najbolj so se Štajerci spodnjega kraja do zdaj uveljavljali v nogometa, tabletenisu. plavanju, tenisu, kolesarstvu in khki atletiki, toda polagoma se udo-mačujejo tudi ostale vrste športa, v katerih se prav tako z veseljem in uspehi udejstvujejo ti najmlajši člani velike nemške šf>ortne družine. Znana nemška smučarka in štirikratna nemška in svetovna prvakinja Christel C r a n z se je pred kratkim poroč:la z letalskim poročnikom Borcheriem. Nizozemka Fritzi Nathanson je na veliki prireditvi v Aarhusu preplavala progo 100 m prosto v odličnem času 1:07. Najboljši teniški igralec Italije R o m a n o -n i je šel med profesionale, in siceT kot trener španske teniške zveze. Španci bodo zgradili v Madridu nov moder« ni stadion na državne stroške namesto zasebnega stadiona, ki pa so ga v meščanski vojni skoraj čisto razdejali. Brsfene zanimivost! Nove najdbe ▼ Rimu. V via. Ostiense r Rimu so odkrili pet votivnih oltarjev. Največji mei njimi meri v višino 1.70 metra. Sodeč po napisih in dekoracijah, ki so prav dobro ohranjene, izvirajo oltarji iz začetka tretjega stoletja. Smrt Connaughiskega vojvode. V Ottavvi je nenadoma umrl Connaughtski vojvoda, čliaai angleškega kraljevega doma. Smrt ga je dohitela v trenutku ko je bil na obisku pri guvernerju grofu Athlopeu v državni palači. Artur vojvoda Connaught se je na-rodil 1. 1914. ter je bil pranečak znane angleške kraljice Viktorije. Velikanski požar jo izbruhnil v kraju Namestovo na severnem Slovaškem. Ogenj je upepelil 36 stanovanjskih in 42 gospodarskih poslopij. 60 družin s 170 osebami je ostalo brez strehe. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti neke dekle, ki je v bližini sena stresla žareče oglje. Spodnja štajerska Celist Comelli SOletnik. Mariborski dnevnik se spominja ob 501etnici rojstva soio-čedesta mariborskega gledališča Ludvika Comelli ja, ki je znan tuli v Ljubljani. Co-I melli je po rodu iz Gorizie. 1. maja bo delo počivalo. Kakor povsod v Reichu bo 1. maja tudi Spodnjem štajerskem dela prost dan. Na vsem državnem pedročju bodo kinematografske in gledališke vstopnice rezervirane za delovno ljudstvo. Stroške bodo nosila podjetja. Materinsko varstvo je bilo z odredbo z dne 10. marca razširjeno tuli na področje Spodnjega Štajerskega. Zakon pa se nanaša samo na žene, ki so nemške državljanke ali državljanke na preklic. V Vojniku so ustanovili ljudsko knjižnico. Predzadnjo soboto je bila v Vojniku odprta ljudska knjižnica, ki je dobila svoje prostore za gledališko dvorano. Knjižnica ima nekaj sto zvezkov, ki pa so izključno samo dobre knjige. Za Rdeči križ so zbrali letos na Spodnjem štajerskem 244.030 mark, nasproti 168.046 v lanskem letu. Najvišji prirastek je bil dosežen v trboveljskem okrožju, kjer je balo zbranih 20.000 mark, nasproti 11.060 lani. V Brežicah se je zbirka pomnožila za 49 odstotkov na 25.730 mark. Slelijo okrožja: Maribor-mesto s 54.500 mark, Celje Z 61.500, Ljutomer z 11.400, Ptuj z 32.500 in Maribar-okolica z 38.400 mark. Novi grobovi. V Mariboru sta umrli 53-letna zasebnica Marija Wirthova, po rodu Furekova. in hčerka ključavničarskega mojstra Anastazija Oničeva. V Sv. Križu je po hudem trpljenju preminula posestnica ga. Marija Hlsdetova. V 76. letu starosti je v Ormožu po dolgem trpljenju umrla ga. Marija Poterzova. Poroke. V Mariboru so se poročili nameščenec Franc Robnik in Ida Kvasova, geodet Franc Bela in Neža Pučkova, jet-ništei paznik Rajmund Mesaric in Marta Napotnikova, poljski delavec Jožef Sirec in Hilda Strnaaova, nameščenec Stanislav Deutscher in Ivanka Pintarjeva, avtome-hanik Rihard Ušen in Elizabeta Prapertni-kova, soboslikar Alfonz Šunko in Alojzija Marčičeva, desetnik Ivan Perko in Veronika Tomaži čeva, inž. Rudolf Hellich-grath in Marija Zupančeva, kurjač Ivan Podčedenšek in Marija Groskova. krojaški mojster Alojz Žagar in Ana Malnerjeva. šofer Anton Haložan in Ivana šuštarjeva, krojaški pomočnik Franc Kovačič in Marija Podkrižnikova. delavec Avgust Žerjav in Marija Božjakova, delovodja Rudolf Miklič in Marija Žižkova, nameščenec Viljem Ferenc in Hedvika Stradnerjeva, delavec Anton Satler in Marija Janžeko-vičeva. tesar Mihael Kocbek in Pavlina Klepova. — V Ptuju so se poročili: Anton Zafranko in Terezija Hvalečeva ter Marko Kosec in Marija Toplakova, v Št. Jurju Jožef Zupan in Marija Buserjeva, v Rogaški Slatini so sklenili zakonsko zvezo Anton Zobec in Rozalija Kitova, Jožef Si-vec in Ana Bratuševa ter Vincenc Šket in Marija Bauerjeva. Na Teharju sta se poročila Alojz Bovha in Frančiška Vebrova. Iščejo m dediči. Mariborski dnevnik objavlja poziv ljutomerskega sodišča dedičem Terezije Vogrinčeve, ki je lani oktobra umrla, da se v teku šestih mesecev javijo pri omenjenem sodišču. Kot dediči so imenovani Ivana Federenko, Štefanija Kovači -čeva in Ljudmila Leskovarjeva. Biljardna tekma med Mariborom in Gradcem. V kavarni Evropi v Gradcu bo 1. in 2. maja z veliko napetostjo pričakovana revamžna igra med graškimi in maribor skimi biljarJisti Prvo srečanje februarja se je končalo po napetih borbah z 9 : 7 za Gradčane. Mariborčani bodo poslali v Gradec svojo najmočnejšo postavo. Poletne počitnice na vseh štajerskih šolah in vzgojevališčih se bodo začele 15. julija. zaključene pa bodo 4. septembra. Plesna dvorana je postala obrtna delavnica. Graški dnevnik poroča, da je bila velika plesna dvorana gostilne »Pri lastovki« v Celju preurejena v čevljarsko delavnica Vodja delavnice je Ferdinand Sluga. 18 pomočnikov vsak dan neutrudno dela v svetlih in zračnih prostorih. Pred otvoritvijo delavnice so se zbrali na tova-riškem večeru pomočniki in njih družinski člani Navzoče je nagovoril Vili Turn-šek. ki je dejal, naj za časa vojne vsi s podvojenimi močmi poprime j o za delo. Najboljša tabletenista na štajerskem s>ta Celjana Karel in Emil Vrečič. Pred dnevi je vodja tabletenistov v Celju Ludvik Re-beuschegg izročil bratoma Vrečičema in njunim tovarišem diplome in častna darila. Vagoni morajo biti pometeni. Mariborski dnevnik opozarja prejemnike blaga, da morajo potem, ko so blago razložili, poskrbeti za to, da bodo vagoni lepo pometeni. V nasprotnem primeru bo železnica po tarifi zaračunala delovno moč za čiščenje vagonov. Napad. 27 letnega delavca Mirka Pod-mejnika s Pobrežja pri Mariboru sta na- Mali oglasi Kdor lite Mbo plača m nito Ba«flci L —JO. m uib i. kuhinjskih oprav, kakor rud' posamezne komade pohištva, kavče. otomanr. posteljnino, žim-n:ce. zložljive in otroške postelje. ter druge uporabne predmete stalno ku>uje nova trgovina »Og|ed«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 6959-12 Poceni prodam novo tridelno omaro, posteljo, nočno omarco. 2 stola in mizo orehovo pleskan-*. Ambroži? Poljanska cesta 12. 6950-12 Kapital Vse denarne in trgovske posle irvriim bitro in toino Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□□□no Vilo z vrtom Kupim takoj ueposredno. fo-nudbe ne ogl. odd. Jbtra ooo šifre »Samo" do 500.000«. 0676-20 Zemljiški kompleks v izmeri 29.000 kv. m, v bližini glavne carinarnice — prodam. Zajec Andrej, resii-tetna pisarni. Tavčarjeva ul. št. 10. 6807-30 Naprodaj: vila. novejša na Prulali, hiša nova. štiristano-vanjska v S^ki; hiša pritlična s 600 m2 vrta, pripravno aa zidavo tri-nadstropnico ob Celovški cesti pred staro cerkvijo: hiša visokopri-tlična. novejša, dva trisobna in v podpritličju eno dvosobno stanovanje; parcele: ob Blei-weisovi cesti. za Bežigradom. v Šiški. Rožni dolini in vzhodnem delu od 55 lir za m2 naprej. Zajec Andrej, realitetna pisarna. Tavčarjeva ul. 10 6868 20 Naprodaj imam večji neparceliran kompjek* v izmeri rea. 4750 kv. m, v Svetokrižkem okraju, po zelo ugodni ceni. Realitetna pisarna Kuuaver Lnavik, Mikloši. čeva 34. 695S-20 Sobo odda Prazno sobico m shraujenjo pohištva ali po-dobno, oddam takoj. Sv. Petra c. 39-1. 6952-33 Lepo sobo sf-parirano. oddam Ogled med 12. in 5. uro. Naslov v vseh posl. Jutra 6962-2? Sostanovalca z TcG oskrbo sprejmem. Isto-tam se sprejmt tudi abonent. Florijanska ul. 19-II. 6965-23 Opremljeno sobo poseben vhod, z 1 ali 2 posteljama. poceni oddam. Šiška, Cernetov,i 31-1. 3. 6969-23 Sostanovalca in sostanovalko, sprejmem. — Rožna ulica 27 H. 6970-23 Prijazno sobico sončno s posebnim vhodom, ondam gospoda. Krakovska uiica 31. 6972-33 Lokali Lokal obstoječ iz dveh velikih sob. primeren za trgovino, obrt ali stanovanje, w odda. Ponudb« na ogl. oddelek Jutra pod »Ugodna prilika«. 6723-1® Glasbila Klav. harmoniko z registrom, novo ugodno prodam. Ljubljana. Nunska 10-H. 6963-t36 Izgubljeno Izgubila se je «ebna izkaznica o 3 ime Reei Škerjanc in 300 lir. Najditelj naj isto odda v troravi Juta. 6942-38 Pridelki Suho sadje prodaja Grospodarska Bleiweisova 29. Semenski krompir na nakaznice je zopet na raz-poiago pri tvrdki Niklshacher, Pražakovn 4. 6940-3? Razno Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Aoa Aleluja, Boiiočnoot, beiigrad. Lankar 30, Cena 53U.UOO, Cim^reje, Dobra i.ka, Dober človek, Ltorie* iJervanja, Delitev priddia Diamant 2U00. Dober promet, Dobra moč. Dota. Dobro ce, Gotovina. Garaža. Graščina, 1.-15. junij, izreden kurjač, Lepo pohištvo, Lepa parcela. Lepa jesen, !51etna. Sferni dom, Mokronog. Modroa, Mehanik M rna zakonca, Sovo in rabljeno. Novejša, Najina sreča, Nezmotl.iv, Oprema. Okolica, 4 parcele. Prinašam tudi živila. Penzionista, Prodam, Periio Popoldne, Potrebnih 18.000. Pridna kuharica, Priložnost, Pridno deklt. Različne, Resno Rabim denar. Resno znanje, Resnn moč. Rabim Shramba, Stalen. Shramba pohištva, SedemsoH-no. Sevem: de! Tudi par»*-tacija zmožna, Trgovec. Maj. Takojšen nastop 77. Uslužbenec. Uspeh 77 Ugodno, Uporaben Vseeno. Varčna. V«« kv. m. Vredno, Vegova, Vesten in lanesljrv. Vrtna. Vestna in marljiva. WerthenB, Vinotoč, Vestna in zanerfjita, Vpelje. Vera M Večja drn-žino. VeleTgovec. Vama naložba. Zakonca. Za domaČo uporabo. Znotra; bfoka, Sa-hndia stran. 2elim. !S. IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončam šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia A. ALEXANDKR: 28 ZABUENI PEV_ .ROMAN Moža sta molčala. Samo enikrat, ko jih je prehitel razkošen avtomobil, je eden izmed njiju pazljivo pogledal za njim in nekaj pripomnil. »Tudi ta mi bo še drago plačal,« je rekel. »Pokvaril mi je imenitno zadevico.« »Malce težko bo z njim,« je menil drugi »Sem že po raznih znancih ukrenil vse, kar je treba,« je bil dvoumni odgovor. »Nič težkega ne bo, skriti prijazen strojček v predal njegove pisalne mize; in ko bo v danem trenutku ta strojček deloval, se bo smel mož blagrovati, če mu ostane le ena okončina, ki se bo držala trupa.« Dora je dvignila oči, da bi videla tistega, ki sta mu prerokovala tolikanj strašen konec; srce ji je zastalo. Za drobec sekunde je ujela obraz moža, ki SQ je v razsvetljeni notranjščini avtomobila sklanjal rad nekakšnimi papirji, nato je šinil voz mimo; a ta drooec sekunde ji je zadostoval, da je spoznala v njem svojega šefa, milijonarja Ciuppika. »Kdaj?« je vprašal eden izmed dvojice. »Jutri, točno ob devetih,« je oni kratko odvrnil »Vse je... Vraga!« se je nenadoma prekinil. »Kam nas je zapeljal ta kanal ja?... Hejo!« je kriknil v govorilo. »Na desno, bedak!___Na desno!___« Tedajci je obmolknil. Voz je obstal na trgu, pred velikim poslopjem, ki je bilo tako žarko razsvetljeno, da je morala Dora za trenutek pripreti oči. Ko je spet pogledala, je videla v okviru odprtih vratec šoferja in policijskega stražnika. »Gospodična vas potrebuje,« je rekel šofer. Redar je pogledal v voz. »Kaj hočete, miss? Na razpolago sem vam.« Dora še ni bila zapopadla, kaj se godi; razumela je le toliko, da ima motnost, uiti zločincema, ki sta jo odpeljala. Najrajši bi ju bila dala takoj prijeti, toda boleč pritisk v bok jo je opominjal, da bi plačala ovadbo z življenjem. »Pomagajte mi iz avtomobila,« je obotavlja je se dejala. Redar ji je pomolil roko. »Kaj se je zgodilo? So vas mar nadlegovali?« je vprašal, ko je stopila na pločnik, kajti videl je, da trepeče po vsem telesu. »Oh ne!...« je polglasno odgovorila, vedoč, da bi pomenil drugačen odgovor njeno smrt »A prosim vas, pokličite mi drug taksi. Gospodoma se mudi, jaz pa moram hitro nazaj v gledališče.« Uradnik je bil videti presenečen, vendar je ustregel Dorini želji, ne da bi se obotavljal. Mladenka je sedla v voz in šele tedaj pomislila na šoferja, ki se je bil izneveril potnikoma, da ji je omogočil rešitev. Vsaj zahvaliti bi se mu bila morala. Toda voz njenih ugrabilcev se je naglo oddaljeval. Za volanom ni več sedel šofer, ki bi ga bila spoznala po usnjenem suknjiču in čepici, temveč eden izmed zločincev, šofer je bil izginil. 14. POGLAVJE Ko je prišla Dora domov, je bila ura že ena po | polnoči. Po Evelininem mirnem in enakomernem dihanju je spoznala, da sestra spi; tega je bila vsa vesela, kajti ta mah res ne bi bila znala odgovarjati na njena morebitna vprašanja, ne da bi kopičila laž na laž. V temi se je nagle razpravila, skočila v posteljo in zaprla oči. Njena edina želja je bila: spati. Premišljevanje o dogodkih tega burnega večera si je rajši prihranila za drugi dan. Zdaj se je hotela od-počiti, kajti točno ob osmih je morala biti v pisarni, čila in mirna kakor zmerom, da za časa posvari gospoda Ciuppika pred nevarnostjo, ki mu grozi- S to uprto mislijo si je pomirila razdražene živce in kmalu zadremala. Prebudil jo je vzkrik. Prestrašena je poskočila y postelji in sedla. »Dora!« je z drhtečim glasom zašepetala Evelina. »Dora! Nekdo je v sobi!« Hladan prepih ji je planil v obraz. Pogledala je proti oknu in videla, da je odprto na stežaj. Krčevito je potegnila odejo nase. Tedajci je opazila, da se po tleh, ki jih je obsevala mesečina, premiče človeška senca. Ta senca je držala v roki orožje. »Samo besedo še, pa ustrelim!« je zagrozil pritajen glas. Evelina je tiho jeknlla. »Ne boj se, sestrica!« ji je šepnila Dora. Nato se je obrnila k neznancu v temi: »Kaj hočete od naju? Tu ne najdete prav ničesar, kar bi vas moglo zanimati.« Precej časa je bilo vse tiho; ne anec je menda premišljeval. »Samo nekaj hočem: molčita in mirujta, dokler ne odidem svojo pot. Ali mi obljubita?« »Da,« je odgovorila Dora. »Mirno lahko odidete.« »Pomnita, da začnem spreljati, kakor hitro poizkusita splašiti soseščino,« je še enkrat opomnil. Kmalu nato sta sestri videli moško postavo, ki se je z mačjo spretnostjo pognala na okensko poHco, kjer je stala še nekaj trenutkov in iztezala roko proti njima. Dori je razbijalo srce, kakor bi se ji hotelo raz-leteti. Pa ne, da bi vkljub obljubi vendarle ustrelil? Oh, tega si ni mogla misliti. Saj je moral vedeti, da bi s strelom neogibno zbudil in priklical sosede! In res, neznanec ni sprožil. Obrnil se je navzven in skočil v praznino. Dora je nehote vzkliknila od groze. Nato se je oddahnila, videč, da je čudni akrobat ob visel na napušču. Še trenutek, pa je izginfl. Dekleti sta nekaj minut negibno čakali; nista se upali ne treniti s prstom ne izpregovoriti. Potem se je Dora ohrabrila, utipala stikalo in ga obrnila. Sobo je napolnila luč. Na Evelininem obrazu se je zrcalila silna grom. »Kaj se je zgodilo, Dora?« je vprašala, komaj M kroteč, da ne bi planila v jok. »Kaj je hotel ta člo« vek od naju?« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij > Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — .Vsi v Ljubljani